induplati LETO XXIX JUNIJ 1981 Volitve Volitve so najbolj neposredna oblika svobodnega odločanja. Tako, kot ni svoboda nekaj podarjenega velja to tudi za volitve. Bitke in vojne so bile, in so še, potrebne za dosego najosnovnejših pravic, ki gredo vsem ljudem. Vsaj polovica naših državljanov je doživljala strahote druge svetovne vojne; večina te polovice je aktivno ali pasivno sodelovala v narodno osvobodilni vojni. Prav vsi pa vemo, koliko žrtev je bilo potrebnih, da smo dočakali tiste majske dni 1945, ko smo dali duška vsemu, kar smo doživljali in doživeli. Zmagoviti vojni in miru v svobodi. Prvemu navalu veselja so sledila trda leta izgradnje zaostale in porušene domovine. Usposobili smo stroje in jih pognali v tek. Začeli smo tam, kjer so kapitalisti in fašisti nehali. Izdelovali smo za naše ljudi, ki so ostali brez vsega. Brez oblačil in brez potrebščin za vsakdanje življe- nje. Od velikih nalog je bila prva opravljena. Naslednja je terjala obnovo našega gospodarstva, našega kmetijskega in živinorejskega dela gospodarstva. Nasititi je bilo treba veliko milijonov lačnih ust. Tudi tej, ne lahki in dolgotrajni nalogi smo bili kos. Potem smo se lotili urejanja zdravstva in šolstva. Povsod smo uspeli, ker smo se zavedali pomembnosti in koristi, ki jih bomo imeli le mi sami. Začeli smo z gradnjo železnic in cest. Brigadirski horuk je postal dolgo vrsto let nekaj vsadkanjega. Delali smo in uspevali. V mestih so izginjale ruševine; zamenjale so jih stanovanjski bloki in stolpnice. Manjši kraji so dobili mestne izglede, ponekod pa so nastala nova mesta. V vse kraje smo napeljali elek-trovode in vodovode. S cestno povezavo smo medkrajevne razdalje »zmanjšali«. Trgovinska dejavnost je v sodobni obliki postala nezamenljiv del naših potreb za zadostitev želja, ki segajo prevečkrat preko okvirov možnosti. Takšen je življenjepis Federativne socialistične republike Jugoslavije. V tem času so naši najvišji politični organi oblikovali še sodobnejšo obliko življenja v socialistični skupnosti. Tovariš Edvard Kardelj je bil duhovni tvorec ideje o samoupravnem socializmu, ki nima nikjer modela, ki bi ga bilo mogoče posnemati. Oblikovanje samoupravljanja je uveljavljeno ne pa dokončano delo. Nekatere misli še dobivajo prostor v naši stvarnosti. Tisto, kar se je medtem pokazalo kot manj dobro, pa smo že opustili ali bomo, ko bo to zamenjano z boljšim. Tako je misel za ta uvodnik zaokrožena. Ostane nam še odlomek, ki naj poudari velikanski pomen svobodnega izražanja v obliki volitev. Kandidatne liste so naše delo. Mi smo predlagatelji kandidatov. Nihče ni od tega dela odrinjen, če pa je že tako, potem se je umaknil sam. Iz razloga, ki se je zdel njemu samemu tehten za takšen korak. Pri volitvah smo ponovno vsi dolžni sodelovati. Prisile ni, zamenjala jo je zavest dolžnosti in tej sledijo na vseh volitvah skoraj vsi, ki imajo pravico (zahtevana starost) voliti. Predno bi zaključil, še besedo, dve o izvoljenih. Ne pozabite, IZVOLJENI SO NASI PREDSTAVNIKI, IZBRANI NA DEMOKRATIČNIH VOLITVAH! Potreben ugled smo jim dolžni izkazati, uspešni pri svojem delu pa bodo le, če bomo z njimi sodelovali. V tej številki Konoplana so statistični podatki o izvoljenih članih za vse delavske svete in njihove komisije. Polovico članov smo izvolili pred letom dni, prihodnje leto bo zopet Nadaljevaje na 2. strani Tako je bilo na enem od volišč letos v maju. Le kandidati so drugi, medtem ko ostaja izgled volišč več ali manj enak VOLITVE 81 — VOLITVE 81 — VOLITVE 81 — VOLITVE 81 — VOLITVE 81 Tudi letos smo delavci Induplati volili svoje delegate v samoupravne organe 6. 5. 1981 od 6. do 18. ure. Volitve so v redu potekale, volila je na vseh voliščih večina volilcev. Zamenjali ali ponovno smo izvolili tiste člane delavskih svetov, delavskih kontrol in disciplinske komisije, ki so bili lani izvoljeni za eno leto. Drugo polovico članov (lani so bili izvoljeni za dve leti) pa bomo volili prihodnje leto. Letos smo vse (razen dveh) volili za mandatno dobo dveh let. Oglejmo si sestavo naših najpomembnejših organov samoupravljanja, ki smo jim zaupali in jih zadolžili, da bodo, ob pomoči strokovnih služb, odločali o zadevah v zvezi z našim poslovanjem in gospodarjenjem. TOZD Proizvodnja Delavski svet Forjan Štefka Torkar Milka Nussberger Mara Zupan Anton Kramberger Ana Lužar Franc Lončar Franc Zrim Rudi Hribovšek Slavko Perko Pepca Šimenc Ivanka Jenko Janez Lenček Jernej Odbor samoupravne delavske kontrole Černohorski Marija Jenič Viktor Burja Matevž Sare Drago Knez Alojzija TOZD Konfekcija Delavski svet Novak Vinko Tavčar Franc Vodlan Niko Malus Lojzka Borštnar Zinka Urankar Ivica VOLITVE Nadaljevanje s 1. strani polovica novih. To je pravilo ! stalnosti in nenehnega delovanja organa, ki je v celoti edinstvena oblika delavske oblasti pri upravljanju s proizvajalnimi sredstvi in z razpolaganjem s pridelki, ki jih je rodila naša zemlja. Želja po svobodi podira o vi- ' re. Ponekod so zapreke visoke. Nekatere so oblite s krvjo, toda neprehodna ni nobena. To naj bo moto tega zapisa in misli, na katero nekateri že pozabljajo. -r Koželj Janez Lautar Marinka Drčar Vida Oštir Milka Lenarčič Nada Odbor samoupravne delavske kontrole Baloh Matevž Hafner Janez Huber Olga Mrkužič Marija Oštir Val ko Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet Bleje Danica Puhan Karolina Šoštarič Majda Verhovec Aco Kosmač Janez Brojan Marija Černe Cirila Jerman Marica Pavlič Marija Odbor samoupravne delavske kontrole Kavčič Rajko Pavlič Bernarda Puhan Franc Hribernik Marinka Stoimenovski Pavle TOZD Restavracija Odbor samoupravne delavske kontrole Kodele Nada Pavlič Tone Frelih Hilda DELOVNA ORGANIZACIJA Delavski svet Kosec Betka Hren Anton Zupan Pavle Kotnik Anton Berdaj Joži Jevnikar Milka Rebolj Mira Sešek Ivo Bec Stane Jeran Albinca Novak Franc Levec Majda Jamnik Rozi Frelih Hilda Rihtar Franjo Odbor samoupravne delavske kontrole Giovanelli Lovro Vrhovnik Majda Kurzvveil Vinko Baloh Matevž Štrukelj Ida Disciplinska komisija delovne organizacije Kregar Rihard Hribernik Alenka Novak Franc Robavs Tončka Stanojevič Marjana Kosmač Janez Porenta Slavi Kukovec Angelca Oražem Maks — zunanji član Savnik Janez — zunanji član Kosmač Mitja — zunanji član Marinšek Viktor Peterka Marija Kisovec Branka Drolc Jana Pavlič Anica Barbarič Anton Doma Avgust Kodele Nada Pavlič Tone Urbanija Viktor Marolt Majda Sitar Marija Uršič Janez — zunanji član Pirman Milan — zunanji član Na isti dan smo na referendumu sprejeli tudi predlog samoupravnega sporazuma o koriščenju rekreacijskih objektov Induplati Jarše z naslednjo večino glasov: TOZD Proizvodnja — 62,62% TOZD Konfekcija — 78,45 % TOZD Maloprodaja — 92,31 % TOZD Restavracija — 85,00 % DSSS — 80,73 % ZASEDANJA DELAVSKIH SVETOV Na vseh zasedanjih so se delavski sveti najprej konstituirali in izbrali predsednike oziroma namestnike. TOZD Proizvodnja: Forjan Štefka — predsednik Kramberger Ana — namestnik TOZD Konfekcija: Tavčar Franc — predsednik Novak Vinko — namestnik DSSS: Bleje Danica — predsednik Puhan Karolina — namestnik DO: Sešek Ivo — predsednik Hren Anton — namestnik Nato so novo konstituirani delavski sveti potrdili izid volitev in referenduma ter imenovali izvršne odbore delavskih svetov in komisije na ravni delovne organizacije in po posameznih tozdih. TOZD Proizvodnja Izvršni odbor DS Sasso Viktor Pivk Ivan Kukovec Angela Jeran Albina Ručigaj Jernej Komisija za del. razmerja: Pavli Polda Šimenc Vida VOLITVE 81 — VOLITVE 81 — VOLITVE 81 — VOLITVE 81 — VOLITVE 81 Hanzlovski Ana Kerč Anica Soklič Majda Komisija za OD Zalokar Draga Grojzdek Helena Gerbec Ivana Sevnik Ana Troha Miro TOZD Konfekcija Izvršni odbor DS Kunstelj Ana Škerjanc Antonija Uštar Helena Per Jožefa Peterka Francka Komisija za delovna razmerja Strel Vera Šunkar Mara Prestor Marija Dimc Mara Zupan Marinka Komisija za OD Učakar Helena Tič Viktorija Kos Marija Semprimožnik Ana Brcar Mimi Delovna skupnost skupnih služb Izvršni odbor DS Šimic Ivanka Kosmač Albinca Gorjanc Magda Hiršman Stana Tomc Ana Komisija za delovna razmerja Hiršman Stana Močnik Jelka Škorjanc Majda Habjan Vera Burja Pepca Komisija za OD Šoštarič Majda Pirc Ivan Lajevec Ana Korošec Majda Kurzweil Vinko Delovna organizacija Izvršni odbor DS Gizela Rihtar Dolenc Anton Zupan Minka Urbanija Viktor Kurzvveil Breda Komisije na ravni delovne organizacije Komisija za samoupravne akte: Kotnik Janez Požar Miha Paš Ingo Komisija za informiranje: Bergant Jana Šunkar Mara Šoštarič Majda Komisija za vsklajevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij: Pavli Polda Antonijevič Miloš Pavlin Matjaž Komisija za varstvo pri delu: Razpet Jože Per Jožefa Habjan Vera Komisija za reševanje stanovanjskih problemov: Korošec Ema Zabret Milan Pušlar Alojz Komisija za izobraževanje delavcev: Sitar Marija Pungerčar Kristina Škrbec-Flego Karmen Komisija za šport in rekreacijo: Birk Rajko Koželj Janez Marolt Darinka Iz TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija bomo objavili komisije in člane v skupnih komisijah prihodnjič. Seje delavskih svetov TOZD Na vseh zasedanjih so obravnavali še problematiko prevozov* in se do- * Glej članek Problematika prevozov v današnjem Konoplanu govorili, da bomo skušali obdržati proge vsaj za zimski čas in stopili v stik z drugimi DO (Slovenijales, Lek). Z anketo bi dobili natančno sliko o uporabi prevoznih sredstev ter realno ocenili problem in ustrezno ukrepali. Delavski sveti so ugotovili, da je nadurno in pogodbeno delo v skladu z zakonom v pravilniku o delovnih razmerjih, saj je v vseh TOZD minimalno. Nadurno delo je bilo uvedeno zaradi odpravljanja ozkih grl, vzdrževalnih del, pogodbena pa za sodelovanje zdravnice-specialist-ke za medicino dela in za ureditev razstavnih prostorov na sejmu Moda 81, tipkanje za samoupravne organe in drugo. Sprejeli smo načelno stališče, da k ostalim enotam posebne izobraževalne skupnosti (PIS) ne bomo več pristopali, saj smo že v PIS za tekstilno stroko, za denarni in blagovni promet ter turizem in gostinstvo. Računski center je delavskemu svetu DO predlagal nabavo ali za- menjavo računalniške opreme, saj je dosedanja, v 10 letih uporabljanja, popolnoma iztrošena in zelo zastarela s kapaciteto spomina 16 K, nova oprema naj bi imela kapaciteto spomina 1024 K. DS DO je potrdil, da se izmed štirih ponudnikov izbere Intertrade IBM LJ. kot najugodnejšega in da se lahko začnejo priprave za uvoz računalniške opreme (do maja letos je bil uvoz prepovedan). Opremo bi nabavili v dveh fazah: 1. faza — 12 terminalov v letu 1982 2. faza — 40 terminalov v letih od 1985 do 1990. Oprema bi se nabavila iz združenih sredstev vseh TOZD. DS TOZD Konfekcija Holandska firma nam je v prvih mesecih letos ponudila posel za sodelovanje na področju proizvodnje jader za jadralne deske. Ponudeni posel je za nas v celoti ugoden. Da pa bi ga lahko prevzeli, bomo morali še marsikaj pripraviti v Radomljah (urediti skladiščne prostore, ojačati elektro napeljavo za dodatne stroje, ogrevanje in razsvetljavo, narediti bo potrebno krojilne mize itd.), kar nas bo tudi nekaj stalo. Stroje po priskrbel ponudnik, vendar bodo problemi zaradi uvoza opreme. Člani DS se strinjajo, da v vsesplošnem prizadevanju za devizami posel sprejmemo in se lotimo priprav. DS je odobril doplačilo v znesku din 18.202,00 za povišanje cen varilnega aparata TIGVAR. TOZD Proizvodnja Sprejeli smo več samoupravnih sporazumov o deviznem pokrivanju z delovnimi organizacijami Hemteks Skopje, Predelnica Litija, Jugokril Ljubljana in komu bomo odstopili devizna sredstva ter dva sporazuma, s katerima bosta Intertrade Lj. in Slovenijaceste Lj. nam odstopila devize. Sprejetje teh sporazumov je bilo nujno za nadaljnje normalno poslovanje. Tudi prošnji Tekstilne tovarne Senožeče za denarno pomoč zaradi uničenja strojev ob požaru, ne moremo ugoditi, ker bi potem nam primanjkovalo likvidnih sredstev za normalno poslovanje. Posodili pa smo jim za 187 milijonov (starih) din obveznic. Tako je bilo v Domžalah za občinski praznik 23. maja letos Občinski praznik v Dnmžalah Povsod v naši domovini slavijo občinske praznike. Gre za obujanje spominov na dejanja, ki so v svojem junaštvu postala pomnik sedanjem času in gre za čas, ko predajamo dobrine današnjega dela v uporabo. Še do nedavnega smo slavili v domžalski občini svoj praznik sredi vročega poletja. Kljub trudu in velikemu delu, ki je bilo potrebno za pripravo slavja, nam to ni najboljše uspevalo. Julijski dnevi so za mnoge čas počitnic, da o šolarjih vseh stopenj ne govorimo. Predlog za premik občinskega praznika je bil zatorej umesten. Odločili smo se za maj, točneje za 23. maj. Pred 44 leti je bil v tem času v naši občini VELIK SHOD LJUDSKE FRONTE v Taboru nad Ihanom. Velik skup solidarnosti je bil to, čeprav so danes med nami le posamez-udeležili. Cas, ta neusmiljena niki, ki so se shoda tudi sami ura življenja, je že močno segel v vrste nekdanjih udeležencev. Veliko jih je ostalo tudi na poljani slave NOV 1941—1945. V spomin na ta shod, kjer je bila prvič izražena solidarnost v boju za nacionalne in socialne pravice delovnih ljudi, praznujemo in bomo poslej praznovali v občini Domžale svoj praznik. Letos so se vključili v prireditveni spored planinci in lovci, člani telesno-kulturnih organizacij ter družbeno-poli-tične organizacije. Posebej velja naglasiti otvoritev Centra za usposabljanje invalidne mladine v Mengšu in otvoritev obnovljene separacije TOZD Peskokopi v Drtiji pri Moravčah. ABC Napredek je odprl v Dobu novo trgovino, v središču Domžal pa so triindvajsetega maja izročili svojemu namenu trakt C Zdravstvenega doma. Idejno pa je največjega pomena posaditev 88 lip ob Bistrici, kjer nastaja tako drevored idejne pripadnosti naši skupnosti. Le občinski kronisti bodo zmogli našteti vse prireditve in dosežene rezultate, zato je treba razumeti tudi ta zapis le kot neki zapis oz. enega od zapisov, ki pripoveduje o naših hotenjih in prispevkih k skupni stvari, ki se imenuje socialistična revolucija v svobodi. Vedno nove naloge zahtevajo, da ta boj ni nikoli končan in, da so nam doseženi rezultati spodbuda, da se že jutri oprimemo novih nalog, ki naj bodo po končanju znova vzrok za proslave. -r Domžale 80/81 V zgodnjih jutranjih urah 16. 5. 1981 se je v naši občini pričela akcija preverjanja usposobljenosti obrambnega delovanja — akcija NNNP Domžale 80/81. Glede na to, da je bila sobota 16. maja 1981 v naši delovni organizaciji dela prost dan, so se aktivnosti in naloge izvajale pretežno štabno. Na najhitrejši možni način so bili aktivirani člani komitejev za SLO in DS v TOZD in DSSS. Komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito TOZD Proizvodnja, TOZD Maloprodaja, TOZD Restavracija in DSSS, so delovali za območje delovne organizacije oz. navedenih TOZD in DSSS v J aršah, v povezavi s krajevno skupnostjo Jarše—Rodica; komite za SLO in DS TOZD Konfekcija je svoje naloge izvajal v Radomljah v povezai s krajevno skupnostjo Radomlje. S pomočjo kurirjev, ki so svoje naloge vestno in hitro opravljali, so bili v najkrajšem času aktivirani vsi izvajalci obrambnih priprav, pripadniki narodne zaščite pa so se takoj vključili v izvajanje zavarovanja in varovanja premoženja in objektov delovne organizacije. V času akcije so bili, glede na predpostavljene izredne razmere in ogroženost (razne oblike sabotaž, letalski napadi, požari, teroristične akcije, širjenje sovražnih letakov in drugega propagandnega materiala), aktivirani tudi pripadniki civilne zaščite (predvsem člani protipožarnega voda in člani voda prve pomoči), predstavniki družbeno političnih organizacij in člani samoupravnih organov ter tudi delavci, predvideni za delo v izrednih razmerah. Ugotovimo lahko, da so vsi člani delovne organizacije, ki so kakorkoli sodelovah v navedeni akciji, z vso vestnostjo in odgovornostjo izvrševali svoje naloge ter dokazali, da se v celoti zavedajo pomembnosti nalog splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Dokazali smo, da bi se znali uspešno upreti vsakemu sovražniku, ki bi skušal rušiti pridobitve naše samoupravne ureditve. Iz računalnika prihaja nov cenik z novimi cenami Položaj žensk v naši družbi - okrogla miza Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri OK SZDL Domžale je organiziral »okroglo mizo«, kjer so se zbrale predstavnice (v glavne sindikalne aktivistke) iz delovnih organizacij Toko, Tosama, Univerzale, Trak in Induplati — razgovor se je odvijal 28. maja 1981 v prostorih naše restavracije. Za okroglo mizo so prišli tudi predstavniki obč. sindikalnega sveta, soc. skrbstva, skupnosti za pok. inval. zavarovanja, skupnosti otr. varstva in drugi ter Slavko Zalokar iz RK SZDL. Razgovor sta vodila Almira Zemljičeva in Matjaž Brojan. Namen razgovora je bil razkriti in analizirati delovne in življenjske pogoje zaposlenih žena, zato so izbrali tekstilno industrijo, saj je po statistiki, v vsaki od naštetih DO, od vseh zaposlenih po 70 do 90 % žena. (Kasneje smo ugotovili, da je z ženami vse bolj zastopana tudi kovinska, elektro in kemijska industrija). In tu se začnejo vsi problemi. Vedno več žena se želi (in mora) zaposliti, se uveljaviti na delovnem mestu, istočasno pa je nismo razbremenili njenih materinskih (vzgojnih) in gospodinjskih dolžnosti. Zato vsak dan bolj ugotavljamo, da žena prihaja na delo utrujena (bolj kot moški), tudi v službi je del njenih skrbi usmerjenih na dom: delavke za strojem, s težjim fizičnim ali umskim delom, zelo težko dočakajo pokojnino ali pa se morajo predčasno upokojiti. V razgovoru se je predvsem v dveh DO zelo izpostavljal problem premestitve delavke zadnjih pet let pred upokojitvijo na lažja dela (kar pomeni po 30-Iet-nem delu v tkalnici je premeščena na delo, kjer mora dvigati težke bale blaga ves dan), ki so tudi manj vrednotena. To zadnje pa se seveda spet pozna pri pokojnini, ki je tako nizka, da Cesto niti življenjskemu minimumu ne zadosti. Precejšen del razgovora je bil namenjen tudi nočnemu delu delavk, ki se, v zelo majhnem obsegu, še vedno pojavlja (od 400 na 30 žensk v 8 letih). Lani in letos, ko je proizvodnja usmerjena v izvoz, istočasno pa moramo zadovoljiti tudi domače tržišče, je nastal problem, kako dovolj proizvesti. Zato delo poteka v treh izmenah in za dopolnjevanje ozkih grl smo morali ponoči zaposliti tudi nekaj žensk, ki v glavnem niso matere majhnih otrok. Seveda pa se tako oddaljujemo od dogovora o popolni ukinitvi nočnega dela žensk (ta problem se še posebej pojavlja še v Tosami). Pri tem pa ne naletimo na problem le pri delu v proizvodnji. Problem se pojavlja tudi v obratnem smislu, ko se npr. inženirka za računalništvo ne more in ne sme zaposliti (in še prej izobraziti za to smer), saj procesni računalnik terja obvezno tudi nočno delo. Sicer je pa prav naša DO že večkrat predlagala beneficiran staž za določena dela, predlog ni bil sprejet. Dotaknili smo se tudi delegatskega delovanja žensk, saj se tudi tu pojavljajo problemi; morda sta dva najbolj pereča: Sestanki naj bi bili popoldne, da ne bi obremenjevali (zmanjševali) našega dohodka, pa je vedno in vedno problem nepreskrbljeno varstvo za otroka, kar ima na skrbi le žena (99 %). Četudi bi bili VVZ pripravljeni organizirati popoldansko varstvo, nastanejo še drugi problemi, predvsem čustveni, zaradi prebujanj otroka. Tako je često edina rešitev »stara mama ali tašča«, ali pa se mož in žena menjata v izmenskem delu, kar pomeni, da dru- žina po ves dan ni nič skupaj. Tak način vzgoje našega bodočega de-lavca-ustvarjalca pa je prav gotovo za samoupravno socialistično družbo neodgovorno in nedopustno. V delegatski sistem je vključenih od 20—40 % žensk, ki vse bolj smelo sodelujejo v razpravah. Pravimo, da edino preko delegatskega sistema (in to je naša velika prednost) lahko rešujemo vse probleme. Pa ugotavljamo, da smo ustanovili toliko institucij na vseh ravneh (od KS do občine), da ob nastanku problema vsi zbegani in neorganizirani tavamo od vrat do vrat, se utapljamo v papirju in izgubljamo dragoceni produktivni čas. Drugi problem je torej v tem, da nam delegatsko samoupravljanje v dopoldanskem času in ogromna poraba papirja trgata naš vsakdanji kruh, namesto da bi nam nudila boljšega. Tu torej, pri denarju — ekonomski osnovi našega bivanja — se razjasnijo vsi problemi. Ustvariti mora vse več in več, da bomo lahko v prvi vrsti modernizirali proizvodnjo in s tem olajšali težaško delo žensk. Boljša tehnika nam bo dala še boljše finančne rezultate in si bomo nadalje lahko zviševali predvsem družbeni, vzporedno pa tudi osebni standard (otroško varstvo, prevoze na delo, primerne pokojnine, se izobraževali). Pri takšnem prizadeva- nju pa smo zopet najbolj prizadeti tekstilci, saj moramo kot nepriori-tetna panoga plačevati najvišji prispevek (nekaj sto milijonov vsako leto) za nerazvite, zelo smo obremenjeni z izdatki za bolniška nadomestila in porodniške dopuste, pri čemer pa nam tovarne s pretežno moško delovno silo ne stojijo ob strani, prav tako je prepoved uvoza strojev in pripomočkov povzročila, da že dve leti nismo nič modernizirali oziroma izboljšali delovnih pogojev. Vsi našteti problemi so prisotni v vseh tekstilnih delovnih organizacijah (čeprav se niso vse navzoče predstavnice vključile v razgovor), ki pa same za to niso odgovorne in so tudi nemočne pri reševanju teh. To so vprašanja republiškega in zveznega merila, ki se bodo morala reševati na višjih ravneh s široko družbeno angažiranostjo. Taki razgovori naj bi kritično osvetljevali težave, vendar pa nas ne smejo pasivizirati in destimulirati, zato naj povemo, da je prav naša DO zelo modernizirala proizvodnjo v zadnjih letih in tako olajšala marsikatero delo, kar je tudi naš nadaljnji cilj. Upamo, da je ta okrogla miza nanizala ogromno izhodišč, ki bodo pomagala ustreznim strokovnim službam najti začetek začaranega klobčiča in ga pričeti odvijati. Zastavljene cilje ne bo mogoče doseči že jutri, že danes pa lahko mož. je razbremenijo svoje žene s tem, da si poslužbeno delo in skrbi enakomerno delijo (sedaj temu ni tako, kot je sogovornik okrogle mize samokritično priznal). Mislimo, da še zdaleč nismo povedali, še manj pa razčistili vseh problemov, zato bodo takšni razgovori še potrebni. Bernarda Udeleženci okrogle mize. Oblika miz v naši restavraciji pri tem nima nič opraviti, gre le za slučaj Hišica kot iz škatlice Naslov sem si sposodil iz Dolenjskega lista, ki je v marcu objavil članek s tem naslovom. V članku je avtor povedal, da imamo urejeno le stavbo, ni pa urejena njena okolica. Dolenjski list, ki izhaja v Novem mestu in je glasilo vseh dolenjskih, belokranjskih in posavskih ob_ čin. Avtorja članka moti, da pred našo stavbo še ne cvetijo rože. Mi pa menimo, da v marcu tudi drugje še ni kaj dosti rož. K ureditvi okolice naše stavbe pa nas ni vzpodbudil članek, ampak bi se dela vseeno takoj spomladi sami lotili. Do danes smo po svojih močeh napravili red, da nas tudi okolice stavbe ni treba biti sram. Ni namen našega članka pisati o stavbi in njeni okolici ali polemizirati z novinarji, ampak povedati kaj več o delu v našem obratu. Saj delo je bistvo vsega, kajti od njega živimo mi sami in tudi del družbene skupnosti. Ko bo članek objavljen v našem glasilu, bomo že končali delo za firmo Gottschalk, seveda če bo v tem času dovolj potrebnega, pa tudi kvalitetnega materiala. Velikokrat se dogaja, da delo ne teče nemoteno, ker ni materiala. Kaj vse smo se v času dela za izvoz že naučili? Kvaliteta izdelkov je bistveno boljša, prav tako je manjša poraba materiala, dobavne roke laže dosegamo in tudi časi izdelave so boljši kot v začetku dela. Predvsem bi omenil normative porabe blaga. V inozemskih in naših normativih so še skrite rezerve za varčevanje. Predvsem zadnje čase skušamo privarčevati čim več tudi pri danih porabah. To nam je uspelo, saj smo v zadnjem času privarčevali stotine metrov našega, pa tudi tujega blaga. Ce bi imeli vedno na razpolago dovolj kvalitetnega materiala, rezervnih delov in manjkajočih strojev, bi lahko izdelali vse šotore za firmo Gottschalk. Tako bi bil na primer zelo dobrodošel levi robilec za dvigalni stroj, kar ne bi pomenilo omembe vredne vsote denarja: delavke bi veliko lažje delale, več naredile in kar je bistveno — kvalitetnejše. Stroj dvoigelni oberlok, ki ga uporabljamo za šivanje spalnih prostorov, smo si že večkrat sposodili v Labodu v Trebnjem. Prevažamo ga v obrat in spet vračamo Labodu. Zaradi takih težav moramo te faze izdelave opravljati ob prostih sobotah, nedeljah, t. j. v izrednih pogojih. Ob takem delu pa je vprašanje sto procentne kvalitete. Tudi varilni aparat za varjenje streh, krogcev na poklopcih in na baldahinih bi morali imeti. Tudi s tem bi mnogo prihranili. Usposobili bi še drvarnico za skladišče in bi tako za firmo Gottschalk lahko opravili vsa dela. Ce bi bilo vse to urejeno, bi odpadlo mnogo prevozov in nepotrebnih zastojev. Ob taki ureditvi bi zaposlili še ne- kaj delavcev, kar bi bilo na našem področju možno. Veliko smo se tudi naučili ob obiskih predstavnikov tujega partnerja v našem obratu. Želeli bi, da bi s takimi stiki še nadaljevali. Naša želja je tudi, da bi mojstri in mehanik iz obrata obiskali firmo Gottschalk. Tako porabljen denar ne bi bil zavržen. Omenil bi tudi medsebojne odnose med zaposlenimi. Nekatere delavke pridejo na delo predčasno in takoj začnejo z delom. Ob malici hitro pojedo svoj kruh in prigrizek ter se vrnejo k stroju. Ko pa primerjamo doseganje norme, predvsem pa ob izplačilih OD, je dosti nepotrebnih besed. Delavci v TOZD Restavracija in počitniški domovi smo se že dalj časa dogovarjali za izlet v Kumrovec. Odločili smo se za soboto 23. 5. 1981. To je čas, ko se po vsej naši domovini praznuje dan mladosti, posebno še v Titovem rojstnem kraju. Zbrali smo se pred restavracijo ob šestih zjutraj, z dežniki in dežnimi plašči, saj je bil dan deževen in pust. Upali smo, da se bo vreme izboljšalo in se veselo podali na pot. Med potjo smo se ustavili v tovarniških trgovinicah, in sicer v tovarni nogavic v Polzeli, v tovarni keramike Liboje in v tovarni perila Toper, ker smo v njihovih trgovinah lahko kupili stvari, ki so znatno cenejše kot v ostalih trgovinah. Vsi smo bili zelo veseli in smo jo mahnili naprej proti Mestinju, od tam pa desno proti Kumrovcu. Ob prihodu v Kumrovec smo bili zelo presenečeni. Vedeli smo, da bo obiskalo ta kraj v tem času mnogo ljudi, a takega števila nismo pričakovali, saj se je na parkirnih prostorih kar trlo avtobusov iz vse Jugoslavije, tako da smo dolgo časa iskali prostor za parkiranje. Najprej smo si ogledali spominski dom, ki stoji na hribčku, od koder je čudovit razgled. Dom je bil poln obiskovalcev. V vseh sejnih dvoranah so imeli razne seje in sestanke ob dnevu mladosti. Po ogledu doma smo se napotili proti rojstni hiši tovariša Tita. Ostrmeli smo nad dolgo vrsto, ki je čakala, da si ogleda hišo. Počasi smo se pomikali proti domačiji, kjer je naš dragi tovariš Tito preživljal svojo mladost. Kako ganljivo je bilo poslušati ženice, ki so prav tako stale v sprevodu in govorile: »Kje si naš dragi Tito? Kako rad si nas imel, posebno mladino, ki ti sedaj poje ob spomeniku.« Vsaka skupina otrok, ki si je ogledala rojst_ no hišo, je potem ob spomeniku zapela pesem. Po hiši smo se nemo premikali in si ogledovali posteljo, Glede dvoizmenskega dela imajo težave predvsem matere predšolskih otrok. V vrtcu imajo otroke lahko le od 10—11 dni in plačajo polno oskrbnino, ostale dneve pa iščejo privatno varstvo, kar pa ni zastonj. Menim, da se delavci iz različnih obratov premalo poznamo. Mogoče bi bilo dobro, da bi se kdaj sestali, se spoznali, morda tudi pomerili v hitrosti in kvaliteti šivanja, izkupiček tega dela pa namenili za prigrizek. O tem bi mogoče še razmislili v sindikatu. To bi bil način, kjer bi se sprostili, pogovorili in od tega odnesli tudi nekaj koristnega. Stane Stih zibko, skrinjo, peč in vse stvari, ki so tako lepo ohranjene. Z velikim zanimanjem smo si ogledali uniformo, katero je nosil na svojih poteh zbliževanja narodov. Prav tako tudi shemo, kjer so označena vsa njegova pota miru in pota prijateljstva. Ob pogledu na vse to smo obujali spomine na človeka, ki je v vojni vihri, z zanesljivo roko, prikrmaril ladjo revolucije v pristanišče. Bil je heroj, neustrašen borec, ljubitelj malih narodov. Večkrat se je obračal na mladi rod in poudarjal, da je mladina prihodnost domovine, poroštvo našega razvoja. Trajne vrednosti, ki jih je ustvarila revolucija, pa so neizčrpen vir socialistične vzgoje mladine. Po ogledu hiše smo si ogledali tudi gospodarsko poslopje, kjer je prav tako urejen muzej. Ob spomeniku smo se slikali in nato v bližnjem kiosku še nakupili slike, značke ter prospekte o tovarišu Titu. Na poti domov smo se ustavili ob zapuščeni železniški postaji Zagorsko selo in si pripravili majhno zakusko, saj smo bili vsi že pošteno lačni in žejni. Nato smo se peljali še na ogled Rogaške Slatine, kjer je že polno domačih in tujih gostov, kar pa ni nič čudnega, saj je kraj lepo urejen, poln zelenja in cvetja, s svetovno znanimi vrelci in termalnimi kopališči. Skozi stekleno steno smo opazovali kopalce, ki so uživali pri kopanju in čofotali po vodi. Tudi nam bi se prilegla takšna kopel, a žal smo ta dan imeli kopel od dežja, saj je ves dan močno deževalo, zato smo se vrnili proti domu. Izlet v Kumrovec nam bo ostal v lepem spominu, saj smo se na ta način tudi mi oddolžili spominu tovariša Tita in praznovanju dneva mladosti. H. Frelih Izlet v Kumrovec Šotorov ni, šotori bodo... Sezona dopustov je pred vrati, z njo pa tudi potreba po šotorih. Vse višje cene in s tem višji življenjski stroški, so marsikomu prekrižali lepe načrte za letošnje počitnice oz. dopust. Verjetno bo zaradi tega letos na Jadranu manj domačih gostov, sigurno pa jih bo manj preživelo dopust v hotelskih objektih ali pri zasebnikih, kjer bodo cene krepko zasoljene. Naj cenejša varianta je še vedno, kljub krepko višjim cenam v campih, taborjenje, zato se zanj odloča vedno več ljudi. Tudi vse več podjetij organizira dopust za svoje delavce v okviru sindikalnih organizacij in sicer v prikolicah, zato je potreba po šotorih za prikolice večja. Induplati je poznan na trgu kot kvaliteten proizvajalec šotorov, katere pa je iz leta v leto težje najti na tržišču. Zaradi vse večjih zahtev po izvozu, smo v letošnjem letu mo. rali zmanjšati planske količine šotorov za domače tržišče in zavrniti vse trgovske organizacije, ki so prijavile svoje potrebe. Šotore naj bi v letošnjem letu prodajali samo v lastni maloprodaji, ker jih je še zanjo premalo. Po planu bi morali začeti s proizvodnjo šotorov že v maju (kar je milo povedano že zelo pozno), zdaj pa je že konec maja, šotorov za domači trg pa še od nikoder. K sreči smo manjšo količino šotorov k prikolicam in pa manjše šotore že dobili iz proizvodnje v začetku letošnjega leta, vendar so prvi bili takoj razprodani, saj smo prednaročila že sprejemali jeseni. In kje leži vzrok za zakasnitev? Vsi vemo, da brez izvoza ni uvoza, zato smo sprejeli v izdelavo še dodatne količine šotorov za izvoz, da bomo na podlagi tako pridobljenih deviz lahko nabavili dovolj raznega repromateriala za izdelavo ostalih naših artiklov, tudi šotorov za domači trg. Zato so kapacitete za proizvodnjo šotorov zasedene in kasnimo z izdelavo šotorov za domači trg. Začaran krog iz katerega ni videti izhoda, pa vendar je nujno, da izhod najdemo. In problemi, ki so zaradi tega v TOZD maloprodaja? Kar veliko jih je in vsi so skoraj enako težki. Sicer pa niso to samo problemi TOZD Maloprodaja, ampak so skupni problemi torej tudi TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija. Poglejmo jih nekaj: — planirano realizacijo, kjer so šotori zastopani s ca. 50 %, brez šo_ torov ali z zmanjšano količino, ne bo možno doseči; — zaradi kasnitve pri izdelavi, so kupci, ki so se vpisali v knjigo prednaročil že pred nekaj meseci, veliko pa jih je že izvršilo vplačilo v naprej, postali nestrpni; — namesto za prodajo, porabijo prodajalci največ časa za »tolažbo« kupcev, saj telefoni skoraj non-stop zvonijo, odgovarjati pa je potrebno na vse več osebnih urgenc. Kupci namreč nimajo več razumevanja za naše probleme; — konkurenca osvaja trg, ker na njem ni naših proizvodov in ima prosto pot. Kupci se »šilom prilike« odločajo za njihove šotore, kar se v slučaju, da bi jih lahko dobili pri nas, ne bi zgodilo. Vsekakor je potrebno v juniju napeti vse sile, da izdelamo šotore tudi za domače tržišče. Iz leta v leto zmanjšana prisotnost naših šotorov na trgu, se nam lahko v prihodnje krepko maščuje. Stabilizacija, višji življenjski stroški, zmanjšanje stan, darda itd., vse to krepko vpliva na kupno moč potrošnikov. Denarja bo komaj dovolj za vsakdanje potrebe, kar se že odraža v zmanjšani prodaji artiklov, ki niso nujni. Mednje sodijo tudi naše zavese, zato lahko računamo, da se bo tudi pri nas (kar se do sedaj še ni zgodilo, kljub stabilizaciji), v drugi polovici letošnjega leta zmanjšala prodaja. Zato je še toliko več pozornosti treba posvetiti izdelavi artiklov, ki jih trg išče in brez dvoma so to tudi šotori. Vodja TOZD Maloprodaja Fanika Zajec Prizor iz trgovine našega tozda Maloprodaja. Kaj zahteva stranka iz slike, ne vemo, zagotovo pa ji prodajalka ne ponuja šotora. POROČILO UREDNIŠTVA Na seji uredniškega odbora Konoplana, bila je v sredo 20. maja letos, sem poročal o poteku razgovora, ki sem ga imel s predstavniki tiskarne Učnih delavnic, kjer nam tiskajo naš list, po vprašanju kvalitete papirja, na katerem natiskajo Konoplan. Predlagali smo, da bi se odločili za enostavnejši papir. Dva razloga sta nas vodila pri tem: najprej, da bi pocenili stro- ške za glasilo in drugič, da bi se vključili v štednjo in prihranili boljši papir za tiste namene, kjer slabši ni primeren. Tisto o manjših stroških smo takoj zavrgli, ko smo zvedeli, da je razlika v ceni papirja le nekaj sto dinarjev (za celotno naklado ene številke). Pripomniti moram, da pri tem ni cena kvalitetnega papirja tako nizka, ampak cena manj kvalitetnega papirja tako visoka. Drugi razlog pa je bil zavržen, ko so nam povedali, da se bomo morali v pri- hodnje zadovoljiti z vsako kvaliteto papirja, tisto, na katerem je Konoplan tiskan sedaj in mnogo slabšo, ker bo stiska za papir vedno večja. Skratka, papirja primanjkuje, čeprav je drag! V uredništvu smo sklenili, da vas o tem obvestimo. Skušal sem povedati vse, kar lahko tudi vas zanima. Prosimo vas, cenjene bralke in bralci, da to obvestilo upoštevate. Težave so in še bodo; s strpnostjo in razumevanjem pa jih lahko premagamo. Naredimo tako! Otmar „SI“ merske enote Nadaljevanje iz prejšnje številke 3. Osnovne in atomsko-fizikalne Osnovne velikosti imajo nasled-velikosti nje oznake, enote in kratice: Osnovna velikost Osnovna enota Kratica Dolžina meter m Utež kilogram kg Čas sekunda S Jakost električnega toka ampere A Termodinamična temperatura kelvin K Jakost svetlobe candela cd VEČSLOJNE KONSTRUKCIJE PLAŠČEV ZA ZGRADBE ZA OHRANITEV IN PRIDOBITEV ENERGIJE Tekstilne konstrukcije E. Bubner, B. Baier, R. Koenen, J. Oelbermann Razvoj gradenj zračnih hal se je pričel pred 10 leti. Takrat je šlo za težnjo po nadaljnjem razvoju kopališč in pri njihovi gradnji. Do tega razvoja je prišlo v času, ko so bili graditelju kopališč v halah, ki je razpolagal dnevno z uro in pol do dve uri časa, dani na voljo avtomati za vhodna vrata, katere je krmilil računalnik; ta je zmogel še več, avtomatsko je zahteval doplačilo, če je kopalec prekoračil pičlo odmerjen čas za kopanje. Pri raziskavi so ugotovili: Delovni čas je vedno krajši — prosti čas postaja ob tem daljši. Daljši čas kopanja zahteva več prostora okrog bazena, kjer se je mogoče zadrževati; To terja povečanje razpetin hal; Pri težkih konstrukcijah pa pomeni povečanje razpetin istočasno skokovit porast gradbenih stroškov. Zračne hale so v principu tisto, kar omogoča, da velike razpetine premostimo na najbolj gospodaren način. Medtem ko so mere za dolžino, utež, čas, jakost električnega toka in deloma jakost svetlobe kot enote že dolgo poznane ter njihova definicija in označevanje s kraticami že utečena, je prav, če termodinamično temperaturo nekoliko obrazložimo. Izhodišče za skalo po Celsiusu je ledišče vode in to označeno z 0° C. Najnižja temperatura po Celsiusu je pri —273,15° C. Ta temperatura je točka absolutne ničle, pri kateri preneha gibanje molekul, Pri vsem tem ni prisile za uporabljanje skale po Kelvinu, ampak je dovoljena raba in označevanje kar je merljivo. Nižje temperature zatorej niso možne, navzgor pa je skala po Celsiusu, vsaj teoretično, neomejena. Skala po Kelvinu se ne začne kot pri Celsiusu pri ledišču vode, ampak pri točki absolutne ničle. Nič kelvinov ustreza —273,15° C. Če sedaj primerjamo stopinje obeh skal, se ti medsebojno ne razlikujeta, ker je 1 kelvin = 1° C. Stopničke obeh lestvic so torej enako oddaljene, lestvice so le sporedno premaknjene. Za preračunavanje velja zato: v stopinjah Celzija (°C). Atomsko-fizikalne velikosti so določene kot sledi: Temperatura v stopinjah Celzija = temperatura v Kelvinu —273,15 Temperatura v Kelvinu = temperatura v stopinjah Celzija +273,15 Energetsko stanje: Vlago v zračnih halah so odpravili tako, da sesajo v halo sveži zrak, 'ki ga s posebnimi grelci še ogrejejo. Slab in vlažen zrak pa potiskajo z ventilatorji na prosto. Voda iz tušev je odtekala v kanal, še toplo notranjost hal pa so podnevi in ponoči ogrevali na enako temperaturo. To je pomembno, če vemo, da traja kopalna sezona le 40% letnega časa. Da bi zmogli tehniko gibanja zraka v velikih prostorih, so potrebne velike hitrosti gibanja zraka, kar pa povzroča prepih. Zračne hale z enim plaščem so sorazmerno slabe, ker se zoperstavljajo, v zimskem času izgubi toplote in potrebi po hladitvi poleti. Poleg tega pozimi ne moremo preprečiti tvorbe kondenca; pri vsem tem je premikanje zraka slabo, pa še do velikih hitrosti gibanja zraka pride. Zato je bila postavljena zahteva po izdelavi zračne hale iz dveh plaščev. Izdelava hale iz večjih plaščev, ki bi bili zrakotesni, praktično ni uresničljiva. Izdelati so zato konstrukcijo z dvema plaščema, pri katerih je mogoče medprostor prezračevati. Nadaljevanje na 9. strani Velikost Enota Kratica Količina snovi Mol mol Mere delcev atomska merska enota u Energija delcev elektron volt eV V tekstilni dejavnosti pride le malokdaj do teh meritev in preračunavanj. Navajamo jih torej le zato, da je elaborat popoln. 4. Decimalni deli in mnogokratniki enot Če je enota osnovne velikosti v določenem primeru prevelika ati prmajhna, potem lahko tvorimo naslednje dele ati mnogokratnike: Del Predzlog Kratica Desetinka 10-' = deci d stotinka 10-2 = centi C tisočinka io-3 = miti m miljoninka 10-‘ = mikro (mikros, iz grške abecede) milijardinka 10-’ = nano n biljoninka 10-u = piko p biljardinka 10-'5 = femto f Mnogokratnik Desetkratnik 10‘ = deka da stokratnik 102 = hekto h tisočkratnik 103 = kilo k miti jan kratnik 106 = mega M milijardkratnik 10’ = giga G bilijonkratnik 10'2 — tera T Predzloge lahko postavljamo samo skupaj z enotami sledi, za milijoninko metra ni več dovoljeno pisati kratico mikron (iz grške abecede) in to izgovarjati kot mii. Pravilno napišemo »mikron« in rečemo: mikrometer, To ustreza splošni in vsakdanji rabi preostalih delov in mnogokratnikov metra (na primer: milimeter mm, kilometer km). Zato, ker so navedene enote definirane in v označevanju vplivne v SI SISTEMU, jih bomo posamično obrazložili. 5.1 Sila V dosedanjem metričnem sistemu je bila moč osnovna velikost. Poprej so jo označevali z enoto kilogram, kar je pomenilo silo, ki jo izvaja neko telo s svojo maso (težo) enega kilograma, pod vplivom prostega pada (zemeljska privlačnost 9,81 m/s2) na podlago. Kilogram je bil obenem enota sile in enota teže. Da bi se izognili temu dvojnemu pomenu in ustvarili jasne pojme o tem, so ileta 1955, ob pridržanju definicije za enoto sile, uvedli oznako kilopond (kp). V nekaterih državah so se iz istega razloga odločili za naziv kilogram- Kilogram kot enota sile, torej kilopond, daje telesu s težo 1 kg pospešek 9,81 m/s2. Zato velja: 1 kg = 9,81 kg .------— = 9,81 N s 1 1 N = 98y- kp = 0,102 kp = 102 p 5. Izpeljane enote osnovnih velikosti ali izpeljane velikosti Za pogosto uporabljene izpeljane enote osnovnih velikosti ali izpeljane velikosti lahko uporabljamo posebna imena. V naslednji razpredelnici so navedene zanimivejše enote in velikosti, ki pridejo v poštev v tekstilu: force (kgf). Tudi v tem primeru niso spreminjali definicije. Čeprav so postavili jasne meje že pred 15 leti med merne velikosti in velikost sile, se je naslavljanje za enoto sile s kilopond oziroma s kilogram-force uveljavilo le na področju znanosti in ponekod v tehniki (npr. pri preizkušanju materialov). V vsakdanjem življenju, pogosto pa tudi v tehniki še vedno uporabljajo kilogram kot mero za težo in za silo. Nedvoumnost pomena in označevanje, ki so si ga zastavili za cilj, ni bil dosežen v praktičnem delu. V SI SISTEMU ni sila osnovna velikost. Sedaj je to velikost, ki izhaja iz treh osnovnih velikosti: dolžine, teže in časa. Enota te velikosti je Nevvton, s kratico N. Kot definicija pa velja naslednje: Za preračunavanje zadostuje: 1 N = 100 p lkp= 10 N = 1 dekanewton = 1 daN 1 p = 0,01 N = 1 centinewton = 1 cN (Nadaljevanje prihodnjič) VEČSLOJNE KONSTRUKCIJE (Nadaljevanje z 8. str.) Če ustvarimo v zračni hali nad-pritisk, ki je potreben, da hala stoji, uhaja zrak pri vseh odprtinah, torej tudi v medprostor med dvema plaščema. Pri bolj izpopolnjenih halah so po obodu zgradbe razporejeni ločni elementi za stene in okna, ki so vpeti v dovajalne in odvajalne zračne kanale. Med posameznimi okenskimi elementi sega plašč hale do tal. Medprostor med plašči je priklopljen na odvajalni zračni kanal. Plašč je napet med napenjalne strani, ki tečejo diagonalno. Odprtine povratnega zraka so razporejene vzdolž navpičnic posameznih segmentov tako, da je zagotovljeno enakomerno pretakanje zraka od vrha navzdol in, da pride preko povratnega kanala zopet v klima napravo. Konstrukcija strehe postaja tako del klimatske naprave. Povratni zrak teče iz notranjosti, kjer je segret in vlažen od toplote vode v bazenu, ne več kot poprej po najkrajši poti na prosto, ampak počasi v medprostor med dvema plaščema od zgoraj navzdol. Toploto zraka izkoriščamo tako kot toplotni izolator. Če predpostavljamo, da ne predstavlja odtekajoči zrak pri konvencionalnih kopališčih nobenih transmisijskih izgub, potem dobimo iz izračuna primerjalno vrednost — k — ki je okrog 1,5. V sončnem vremenu, pa tudi pri difuzni svetlobi, pride do ogrevanja iztočnega zraka s strani sončne toplote; to toploto vzame odtočni zrak s seboj v Mirna napravo. Tudi tam, kjer je vžarčena sončna toplota tako minimalna, da bi se jo pri običajnih kolektorjih ne splačalo voditi nazaj v centralo, gre v tem primeru za to, da to izkoristijo, kar omogoča zmanjšanje transmisijske izgube. Običajni račun vrednosti — k —, pri izvedbi dvoplaščne hale, znese okrog 4,0. To pomeni v primerjavi s halo z enojnim plaščem neko redukcijo, ki je okrog 20%. Prvo dvoplaščno halo so izdelali v letih 1972—73 v Neuhofenu pri Kremsu v Avstriji in jo aktivirali v oktobru 1973, torej tik pred začetkom energetske krize. Celotno prvo ogrevanje, vključno sregetje vode v bazenu, je bilo od sonca, skratka, vpadni sončni žarki so segreli zrak in vodo. Manjkajočo toploto za vodo so dobili iz talne vode, pa tudi iz odtekajoče vode tuša. Hitro naraščajoči stroški, ki jih je povzročila energetska kriza, ti bodo v prihodnje zagotovo še narasli, nam kažejo, da v kopališčih, kjer ;so visoke temperature in zelo vlažen zrak, dvoplaščne hale ne ustrezajo več gospodarskim zahtevam. Konec prihodnjič Velikost Definicija Sila (moč) Pritisk, mehanska napetost Energija, delo, količina toplote Delo Finoča vlaken in prej m .kg m2 m. kg = 1 s2. rri m‘ 100 000 Pascal = 105 Pa m.kg.m m m.kg . m s2. s __g___ 1000 m 1 N. m N . m Posebno ime: = 1 - Nevvton Pascal Bar Joule Watt Kratica Pa bar J 1 nevvton je tista sila, ki daje telesu s težo 1 kg pospešek m , „ , , m 1 ■. 1 N = 1 kg . s2 Kovinska ogrodja za šotore izdelujemo sami V tozdu konfekcije imajo edini obrat, kjer ne izdelujejo tekstila; kljub temu so njihovi izdelki namenjeni kot dopolnilo tekstilu. Gre za kovinske konstrukcije, preko katerih napnemo navadno ali plastificirano platno, da si tako pripravimo prenosno ali stabilno zgradbo. Pravzaprav pa so vsi šotori prenosni, toda o tem preberite naslednji sestavek. Pred točno petimi leti je takratna urednica Dobravčeva napisala kratek sestavek o našem obratu. Bilo je ravno pred selitvijo iz Jarš v Radomlje. Takrat tarnati ni imelo pomena, pohvaliti pa se tudi nismo mogli z nobeno stvarjo, ker še nismo vedeli, kaj bo novega in predvsem boljšega na voljo v Radomljah. Danes, po petih letih izkušenj in dela v novih prostorih v Radomljah lahko kritično ocenimo: Veliko lažje je organizirati delo danes, delovni pogoji so mnogo boljši — vseeno — še več stvari nam manjka. Dogovorili smo se, da ne bomo le tarnali (kdo nima vzroka za tarnanje!), ampak povedali našim bralcem nekaj o uspehih pri delu v obratu kovinskih konstrukcij v Ra-domlj ah. Obiskovalca preseneti najprej red. Morda je to posledica dejstva, da so vrsto let delali v neurejenih razmerah, ker so bili njihovi delovni prostori pogosto improvizirane »luknje«, kjer nisi imel kaj pospravljati. Danes je vse lepo zloženo, vse je pregledano. Blata in umazanije sploh ne poznajo, in tisto, da je bila tod kdaj opekarna, zvemo le iz pripovedovanja. Tudi če zapustite delovne hale, v okolici nič ne kaže na to, da bi tu kdaj iz ilovice izdelovali opeko. To so delali nekdaj, in danes je to mimo. In prav je tako. Dež in sonce sta se menjavala tisti dan, ko je nastajal ta zapis, vseeno so nekatera dela opravljali na prostem, čeprav pod streho. Naključje je hotelo, da so se ravno ta dan pogovarjali o teh delih na prostem, Rešitve bomo videli čez čas, zato o njih nisem spraševal, pa tudi pisal ne bom. Bolj zase kot glasno pa že_ lijo, da bi dobili streho nad glavo tudi montažerji in pleskarji. Tudi svojo eloksimo bi radi imeli, ravno ta pa je še najbolj odmaknjena. Elo-ksiranje je kombinirano delo kemije in galvanizacije, oboje pa povzroča onesnaževanje okolice. Pogled mi je ušel na zeleni gozd, v katerem je pela kukavica. Kako blizu sta si že sodobna proizvodnja in tista nepokvarjena narava. Kako dolgo še? Poznavalci pravijo, da so se o teh stvareh že ničkolikokrat pogovarjali, da pa kam dalj še niso prišli. Pri denarju se je ustavilo. Kdaj ga bo dovolj, kdaj bomo lahko uredili tudi oddelek za eloksiranje aluminija, ne da bi s tem ogrožali gozda in da ne bi pregnali kukavico? Veliko dela imajo. O sezonskem značaju njihovega dela ne vedo nič. Kadar je čas izdelave turističnih šotorov, drugo nekoliko počaka in ob ratno. Ogrodja delajo za štiri skupine izdelkov: — za turistične šotore, — za univerzalce, — za koridorje in — za varjene konstrukcije. Z izdelovanjem ogrodij za turistične šotore so si nabrali že toliko izkušenj in se tako opremili, da nimajo pri delu nobenih težav. Delajo rutinsko in izdelki so kvalitetni. Reklamacij — teh skoraj ni, pravijo. Ce pa so, potem so naslovljene na neenake barve palic, to pa je napaka kooperanta. Taborniki so zadovoljni tudi s klini za šotore, ki so bili toliko let predmet stalnih reklamacij. Ce pa komu zmanjka klinov, ta si jih lahko vedno dokupi v prodajalnah Induplati ali pri pooblaščenih serviserjih v Domžalah ali v Ljubljani. Tam dobijo tudi vse druge rezervne dele, ki pa bi jih želeli za nadomestilo ali kot dopolnilo za lastne prigradnje. Vsako leto izdelajo okrog 6500 og_ rodij za turistične šotore. Pri tehtanju te gore palic iz aluminija bi ugotovili, da je to okrog 50 ton materiala. Veliko: aluminij je lahek! Manj kot prejšnje leto bodo letos izdelali univerzalcev. To so mi povedali kar malo otožnih obrazov. Pripomnili so, da so za te šotore strojno opremljeni in strokovno podkovani. Tudi organizacija dela je speljana. Upajmo, da se to spremeni in jih bo treba izdelati zopet več. Največji izdelki konfekcije Induplati pa so koridorji. Ce bi jih sestavili bi jih vsako leto izdelali v dolžini okrog enega kilometra. Povprečna dolžina koridorja pa je tam pri 48 metrih. Kadar kupec odpelje ali odpeljemo mi kupcu koridor v dolžini 48 metrov, potem zvrhano naložimo dva 7-tonska tovornjaka. Skupina montažerjev, ki tak koridor postavi pa šteje le 3 ljudi. Kako malo za tako veliko delo. Slišal sem praviti, da bi kupci želeli že koridorje v dolžini do 180 metrov. Pomislil sem, samo nekaj takšnih koridorjev pa so vse leto zasedeni z delom, vemo pa, da je povpraševanje po koridorjih vedno večje. To se rado sliši. Varejnje konstrukcije so najnovejši izdelki. Sedaj se šele opremljajo in urejajo organizacijo proizvodnje. Več bomo lahko o tem pisali šele kasneje. Znano je namreč, da je varjenje aluminija specialnost, ki ji niso vsi kos. Ponavljam zatorej, najprej rabijo potrebno opremo. Nekaj jo že imajo. Za konec smo se še enkrat sprehodili med strojii in ljudmi — vseh je le 20 — ki ustvarjajo. Znanci so se sklanjali nad vrtalnimi stroji z znano pridnostjo. Včasih so le malo pomahali (kako prijetno, da se še poznamo, op. p.) za kaj več pa ni bilo časa. Ogledal pa sem si vseeno veliko in tudi videl sem veliko. Videl sem tudi elektromotor pri žagi, kjer se je pokvaril se-mering pa je zato vprašljivo, kdaj bo konec celega motorja. Videl sem veliko stiskalnico, okrog katere pa je bilo vse lepo pospravljeno, ker sta bila oba delavca, ki na njej delata po sili prilike premeščena na začasno k drugemu delu. Predno sem zaprl beležko so mi povedali: nove žage rabimo, ker so sedanje izrabljene in nove pnevmatske stroje za privijanje vijakov. Takšne stroje ima danes že vsak mehanik, ko obesi svojo firmo pred vrata in čaka na prvo stranko. Nekaj želja je, ne gre za tarnanje, ampak za stvari, brez katerih dolgo ne bodo več mogli. Z delom bodo plačali. Se kaj več, so mi rekli. Ko sem se napotil do avtomobila je kukavica še vedno kukala. Začelo je tudi deževati. Pot skozi Radomlje je bila še vedno v delu. Koliko vtisov naenkrat. Najlepše pa sem le dobil v lepem obratu v Radomljah. Tudi cestno križišče v Radomljah je že dalj časa gradbišče. Zato, ker teče skozi to križišče glavna cesta, ki povezuje Induplati v Jaršah z Induplati v Radomljah, nas zelo interesira, da bi bilo križišče čimprej propustno REZERVACIJE ZA POČITNIŠKI DOM V UMAGU V razpisnem roku za letovanje v Počitniškem domu v Umagu smo sprejeli v roku 115 prijav za 342 oseb. Od teh je letovalo v letu 1980 61 prijavljencev s svojimi družinskimi člani. Po tozdih se je prijavilo: iz proizvodnje 43 prijav za 138 oseb, iz konfekcije 31 prijav za 98 oseb, iz skupnih služb 14 prijav za 48 oseb, iz trgovine 2 prijavi za 6 oseb, iz restavracije 2 prijavi za 6 oseb in izmed upokojencev 23 prijav za 46 oseb. Prijave so se razvrstile po željah prijavljencev, saj je večina prijavila dva roka, s tem pa je bilo omogočeno razvrščanje po željah Komisija pa je izločila vse prosilce, ki so se prijavili za prikolice in sobe, v katerih so letovali že v letu 1980, vendar jih je razporedila v druge ro_ ke, ker so še ostale kapacitete proste v tednih izven kolektivnega dopusta. Po sprejetih prijavah in delu komisije smo oddali ostale proste kapacitete DO Helios in DO Mlinostroj na razpolago, tako da bodo vse kapacitete izkoriščene. Trenutno (28. maja) pa lahko rečem, da še vse rezervacije niso potrjene, čeprav je bil rok 25. 5. 1981, kar kaže na neresnost nekaterih članov kolektiva. Cene penzionov ostanejo takšne, kot so bile planirane in postavljene že pred zadnjo podražitvijo mesa. S temi cenami pa lahko pričakujemo negativen finančni rezultat. Prav tako so cene za postavitev prikolic tako visoke, da jih ne bomo pokrivali z našimi najemninami. Sobe v domu smo v lastni režiji in z udarniškim delom pobelili, tako da bodo urejene in čiste. Zamenjali bomo tudi dotrajana okna v sobah 9, 10, 11 in 12, obeh kopalnicah in WC v I. nadstropju. Za preureditev sob v pritličju, to je sobe 13 in 14, bo verjetno primanjkovalo denarja in časa v tem letu, oziroma še pred sezono. Prikolice bodo postavljene neposredno pri domu, vendar izven ograje, tako da bodo najemniki imeli na razpolago ključ od vhodnih vrat doma za uporabo sanitarij in vode ter elektriko. Morali pa se bodo sprijazniti s hišnim redom in z navodili delavcev v domu. ZA DANAŠNJO ŠTEVILKO JE BILO NEKAJ PRISPEVKOV PREVEC, OBJAVILI JIH BOMO PRIHODNJIČ. UREDNIŠTVO Avtorallv V spomin na padle borce in narodnega heroja Matija Blejca-Ma-tevža so sindikalne organizacije Mengša priredile v soboto 23. 5. 1981 13. tradicionalni avto rally. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa naše DO v sestavi: Troha Miro Lončar Franc Cerar Janez Tekmovalna proga je bila dolga 22 kilometrov in je potekala iz Mengša preko Preserij, Domžal, Vira, Ihana, Dragomlja in nazaj v Mengeš. Med vožnjo so tekmovalci opravili dve spretnostni preizkušnji. Prva je bila na parkirnem prostoru DO Lek. Tekmovalci so se preizkusili v vzvratni slalom vožnji in parkiranju vozila. Druga preizkušnja pa je bila na parkirnem prostoru nove tovarne Trak v Mengšu in je bila težja od prve. Tekmovanja se je udeležilo 87 tekmovalcev, ki so bili ločeni v dva tekmovalna razreda: v Mengšu a) do 1000 cm3 b) nad 1000 cm3 V razredu do 1000 cm3 je prepričljivo zmagal naš tekmovalec Janez Cerar (tkalnica) s 324 kazenskimi točkami, tretje pa Javh (Tamiz) s 391 kaz. točkami. Naš drugi tekmovalec Troha se je uvrstil na 20. mesto. V razredu nad 1000 cm3 je prvo mesto dosegel tekmovalec Plevel (Melodija) —- 437 kaz. točk, drugo mesto Mikeln (Eta) — 453 točk, tretji pa je bil Arnol (Triglav) — 495 točk. Naš tekmovalec Lončar je dosegel 15. mesto. V ekipni razvrstitvi je med 17 ekipami naša ekipa zasedla 7. mesto. Po končanem tekmovanju je bilo družabno srečanje organizatorjev in tekmovalcev v prostorih menze DO Trak. Vsem našim tekmovalcem iskreno čestitamo, saj so odlično zastopali našo DO. Problematika prevozov na delo Do letošnjega leta so bili prevozi na delo še kar zadovoljivo urejeni. Delavci se niso pritoževali, ker so bile avtobusne zveze dobre. V zadnjem času pa se je pojavilo več problemov, zato je bil sklican sestanek na Skupščini občine Domžale, in sicer s predstavniki občine, krajevnih skupnosti, prometnega podjetja Via_ tor in nekaterih predstavnikov delovnih organizacij. Na tem sestanku je predstavnik Viatorja podal informacijo, da se s 1. 6. 1981 ukinja avtobusna proga Domžale—Vodice— Komenda z odhodom iz Domžal ob 22.15. Ukinitev avtobusa so utemeljevali s tem, da je ta proga nerentabilna, ker se vozi le od 3 do 5 potnikov. Avtobus, ki pripelje naše delavce iz smeri Blagovica bo zaradi rekonstrukcije mostu v Radomljah vozil v tem času le do Radomelj in preko Vira do Domžal. Obvoznica v Radomljah ni usposobljena za avtobusni in tovorni promet. Večkrat je bil že obravnavan prevoz naših delavcev do obrata v Radomljah. Tudi o tem problemu se je ponovno razpravljalo na sestanku. Predstavnik Viatorja nam je pojasnil, da bo uvedena avtobusna proga iz Lukovice—Prevoj preko Rov—Radomelj do Domžal, čim bo tam usposobljena cesta za prevoz z avtobusom. Predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti so predlagali, da bi krožni avtobus na relaciji Iahn—Domžale—Trzin—Mengeš—Preserje—Vir— Domžale od 1. 10. 1981 dalje vozil skozi celo leto. O tem bo še tekla razprava med predstavniki SOB Domžale in podjetja Viator zaradi dodatnega sofinanciranja te proge. Z ukinitvijo proge Domžale—Vodice—Komenda se ponovno pojavlja problem, kako priti po delu domov ob 22. uri. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta FRANCA FUNTKA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem v skupnih službah, posebno pa mojim najožjim sodelavcem, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsme še enkrat iskrena hvala! Žalujoča hčerka Vera poročena Habjan ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega dragega očeta PAVLA JERE-TINA se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz ATR tkalnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Hči Francka Štefe obvestila iz Kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: POROČILO O GIBANJU OSEBNEGA DOHODKA ZA APRIL 1981 1. Zidan Franc, ing.-pripravnik, vstopil 5. 5. 1981, 2. Zarnik Marija, premeščena iz konfekcije obr. Mengeš, dne 18. 5. 1981. Izstopi: Korošec Bojan, transp. delavec, izstopil 31. 3. 1981, 2. Koprivnikar Marija, čišč. sur. tkanin, upokojena 7. 5. 1981. TOZD KONFEKCIJA Vstopov ni bilo. Izstopi: 1. Strnad Marta, šivilja, obrat konf. Mokronog, inv. upokojena 6. 5. 1981, 2. Benda Primož, monter ogrodij, izstopil 15. 5. 1981, 3. Pavlin Marija, del. v konf. obrat Mengeš, upokojena 15. 5. 1981, 4. Zarnik Marija, šivilja, premeščena v TOZD Proizv., dne 17. 5. 1981. TOZD MALOPRODAJA Ni bilo sprememb. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Ni bilo sprememb. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Ni bilo sprememb. REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 28. MAJA 1981 REDAKCIJO JULIJSKE ŠTEVILKE BOMO ZAKLJUČILI 26. JUNIJA 1981 UREDNIŠTVO Vrednost točke za mesec april se je zvišala na din 0,08 btto. Povprečni izplačani osebni dohod, ki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja 9296 din TOZD Maloprodaja 11.237 din TOZD Restavracija in počitniški domovi 10.499 din TOZD Konfekcija 9014 din Delovna skupnost skupnih služb 14.963 din Pregled osebnih dohodkov za mesec april za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oziroma nalog: Razred TOZD Proizv. TOZD Malop. TOZD Restav. TOZD Konf. DSSS 5000—5500 3 5500—6000 5 3 6000—6500 3 18 6500—7000 14 23 7000—8000 98 1 77 8000—9000 152 3 3 54 3 9000— 10000 134 6 8 39 10 10000—11000 46 9 2 19 8 11000—12000 28 3 3 8 9 12000—13000 24 1 6 12 13000—14000 12 1 1 1 6 14000—15000 6 1 11 nad 15000 6 3 1 15 46 Skupaj 526 25 20 267 105 najnižji OD 5861 8235 7654 5339 8238 naj višji OD 25145 21197 18840 36274 32339 povprečni OD 9296 11237 10499 9014 14963 Bolniški izostanki v mesecu aprilu 1981 Zaposleni delavci Bolezen Nesreče Nega druž. članov Spremstvo druž. čl. Redni porod, dopust Podaljšani porod. dop. Skupaj Izpadle ure TOZD Proiz. izd. iz sint. vlak. 545 6,17 0,54 0,70 0,12 0,99 1,19 9,71 9.739 Maloprodaja Jarše 26 0,89 0,15 9,34 10,38 491 Restavracija in počitniški domovi 20 5,19 1,35 6,54 238 Konfekcija 285 5,59 1,07 1,54 0,41 2,14 2,66 13,41 7.034 DSSS 108 3,74 0,93 0,60 0,20 0,28 0,93 6,68 1.328 Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 984 delavcev Izostanki zaradi bolezni 6,72 % Izostanki zaradi nesreč 0,71 % Izostanki zaradi nos. in por. 1,38 % Izostanki zaradi pod. por. dop. 1,59 % Skupaj: 10.40 % Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDASE-VIC, Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica), Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).