GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „N O V O L E S" STRAŽA PRI NOVEM MESTU
Že v pariški komuni so se delavci borili za pravice, da bi upravljali s sredstvi za delo in za to, da bi rezultate svojega dela uživali v višini, ki jim pripada. Vemo, da je bila njihova borba zaman, saj so bile njihove želje zatrte v najbolj maščevalnih in krvavih represalijah v zgodovini razrednih bojev.
Sto let razrednih bojev je bilo potrebno, da sp delavci doživeli resničnost želja komunardov, za katero so njihovi izkoriščevalci trdili in še trdijo, da so neizvedljive - samoupravljanje delavcev v naši državi je potrdilo, da je tak način upravljanja s sredstvi za delo in z rezultati dela najbolj pošten in pravičen. Z ustavnimi amandmani, je samoupravljanje še bolj poglobljeno, saj bodo delovni ljudje tako imeli še večji vpliv na odločanje o delu in rezultatih dela. Tudi v našem podjetju bomo s podpisom samoupravnega sporazuma o konstituiranju podjetja na amandmanskih principih, ki ga bodo predstavniki delavcev podpisali 27. 12. 1973, napravili nov, velik korak na poti samoupravljanja.
K RAZPRAVI O SAMOUPRAVNEM
SPORAZUMU
Z uveljavitvijo ustavnih dopolnil, predvsem tako imenovanih delavskih (XXI., XXII. in XXIII. ustavno dopolnilo k zvezni ustavi), še bolj pa z njihovim uresničevanjem v praksi, se je začel nov revolucionaren korak v razvoju samoupravnih razmerij. Ta dopolnila ne izhajajo več od delovne organizacije, marveč od delavca in temeljne organizacije združenega dela, ki je osnovni nosilec pravic in obveznosti v družbeni reprodukciji. Delavec kot neposredni proizvajalec postaja tako gospodar svoje usode, saj sam odloča o plodovih svojega dela.
Kaj je temeljna organizacija združenega dela — TOZD? XXI. ustavno dopolnilo zvezne ustave določa: „Vsak del delovne organizacije, ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela.44 V Novole-su smo že na zborih delavcev sklepali o organiziranju TOZD in sicer imamo naslednje:
TOZD Tovarna drobnega pohištva. Straža;
TOZD Tovarna plastificirane iverke in žaga, Soteska;
TOZD Tovarna ploskovnega pohištva, Novo mesto;
TOZD Tovarna stilnega pohištva, Straža;
TOZD Tovarna vezanih plošč, Straža;
TOZD Žaga, Straža;
TOZD Tehnično energetske Storitve, Straža;
Delovna skupnost skupnih služb, Straža.
Potem, ko je bil sprejet sklep o organiziranju TOŽD, so osebe, ki so jih pooblastili delavci, vložile pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, priglasitev za vpis predznambe tega sklepa v sodni register, tako kot določa zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ 22/73). Sodišče nam je tudi že poslalo ustrezne sklepe, kar pomeni, da so bile TOZD organizirane v skladu z zakonskimi določili tako ustavnih dopolnil kot zakonov. Toda povedati je treba, da to še ni dokončen opis TOZD v sodni register, ampak je to začasen vpis.
Z organiziranjem TOZD je bil končan prvi del konstituira-
nja delovne organizacije. Z organiziranjem so TOZD postale polnopraven subjekt samoupravnega sporazumevanja o združitvi v delovno organizacijo. TOZD pa same zase ne morejo obstajati in se zato nujno povezujejo v različne asociacije (združenja).
Povezujejo se: 1. v delovno organizacijo, 2. v skupnost TOZD v delovni organizaciji, 3. v sestavljeno organizacijo združenega dela.
TOZD kot enakopravni subjekti uredijo medsebojna razmerja — medsebojne pravice in obveznosti, ki iz takih razmerij izhajajo, v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo. Sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo je ena od pomembnih sestavin konstituiranja delovne organizacije. Zato je komisija za realizacijo ustavnih dopolnil v Novolesu pripravila predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo (podjetje) Novoles. Povedati moramo, da je bilo vloženo v predlog tega sporazuma veliko dela in časa, analiz, priprav in iniciativnosti članov komisije in strokovnih služb.
Predlog samoupravnega sporazuma je pred nami. V njem so nakazane možne smeri, kako urejati odnose med delavci v posameznih TOZD z drugimi ter z delovno skupnostjo skupnih služb, hkrati pa tudi navzven, izven podjetja. Nosilci samoupravnega sporazumevanja so torej delavci, vendar ne kot neorganizirani, pač pa kot organizirani posamezniki v ustavno določenih organizacijah, predvsem pa v TOZD. Delavci se glede vprašanj, ki jih urejajo s samoupravnim sporazumom, sporazumevajo, to pomeni, da se dogovarjajo ter dosežejo soglasje volje, lahko pa tudi ne. Predvsem v tem je bistvena razlika s prejšnjim stanjem, ko so bila enaka ali podobna vprašanja urejena s statutom podjetja, ki ga je kot splošni akt sprejel delavski svet. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo je svojevrstna pogodba, je temeljni in najvišji, akt samoupravnega urejanja razmerij v delovni organizaciji. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo morajo skleniti prav vse TOZD, ki sestavljajo delovno organizacijo.
1.	KAJ UREJA SAMOUPRAVNI SPORAZUM?
Komisija za uveljavitev ustavnih dopolnil je pri izdelavi predloga samoupravnega sporazuma upoštevala izhodišča, ki so bila potrjena na zborih delavcev, ko so le-ti organizirali TOZD. Ta izhodišča so tudi omenjena v uvodnih določbah samoupravnega sporazuma. Komisija je pri sestavljanju sporazuma izhajala tudi iz stanja, ki je nastalo v podjetju z uveljavitvijo organizacijskih sprememb, katerih namen je bil izboljšanje poslovanja podjetja kot celote.
2.	ORGANIZACIJA IN PRAVNI STATUS TOZD,DELOVNE SKUPNOSTI	SKUPNIH
SLUŽB IN PODJETJA
V II. poglavju je komisija upoštevala voljo delovnih ljudi, ki so s posebnimi sklepi organizirali TOZD in delovno skupnost skupnih služb. V tem poglavju so podana določila, kaj predstavljajo TOZD, o firmi in imenu podjetja ter TOZD ter poslovnem predmetu — dejavnosti. Posebej je poudarjeno, da so TOZD pravne osebe, kar pomeni, da lahko neposredno in samostojno nastopajo v poslovnih razmerjih do tretjih oseb v okviru svojega poslovnega predmeta v svojem imenu in za svoj račun. Seveda s tem TOZD prevzemajo odgovornost za poslovne odločitve oziroma poslovni rezultat tako do družbene skupnosti kot tudi do delavcev podjetja kot celote, Predlog samoupravnega sporazuma določa temeljne naloge in funkcije delovne skupnosti skupnih služb. Skupnim službam so poverjene take naloge, ki so skupnega pomena za vse TOZD. V poslovnih razmerjih do tretjih oseb nastopajo skupne službe v okviru svoje dejavnosti in poslovnega predmeta podjetja v imenu in za račun podjetja. Seveda pa lahko v posameznih primerih nastopajo skupne službe tudi v imenu in za račun TOZD, če jo TOZD za to izrecno pooblastijo. Glede notranje organizacije skupnih služb postavlja samoupravni sporazum načelo takega strokovnega izvajanja sklepov samoupravnih organov, da bo zagotovljen .pravičen in objektiven interes vsake TOZD in podjetja
kot celote. Odnosi delavcev strokovnih služb morajo biti taki, da z najboljšimi strokovnimi usmeritvami dosegajo čimboljše posamične in skupne uspehe. Usklajevanje dela v skupnih službah je naloga individualnega poslovodnega organa skupnih služb ter glavnega direktorja.
Komisija v samoupravnem sporazumu predlaga, da TOZD v okviru podjetja prevzemajo solidarno odgovornost. Namreč že zakon določa, da TOZD odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, za obveznosti podjetja, v katerem sestavu je, pa tako kot je določeno v samoupravnem sporazumu. Komisija predlaga solidarno odgovornost po načelu „vsi za enega, eden za vse4' — ker to načelo tudi zagotavlja večjo zakonsko in socialno varnost zaposlenih ter lažji nastop podjetja navzven do poslovnih partnerjev.
3.	STATUSNA VPRAŠANJA
TOZD, ki se odcepi (izločitev, pripojitev), mora izpolniti svoje obveznosti do drugih TOZD. Podjetju kot celoti mora povrniti škodo, ki je nastala ali bi lahko nastala zaradi izločitve, pripojitve.
4.	SAMOUPRAVLJANJE
Komisija je pri oblikovanju tega poglavja upoštevala ustavno izhodišče, da je TOZD temeljna družbeno ekonomska celica, v kateri delavci v združenem delu uresničujejo temelje svojega samoupravnega položaja - to je, ustvarjajo in delijo rezultate svojega dela. To se pravi, da so delavci nosilci orgi-narnih pravic, ker neposredno in enakopravno odločajo o vseh temeljnih vprašanjih (delitev dohodka, planiranje razvoja itd). Subjekt odločanja je edinole delavec, Predlog samoupravnega sporazuma predvideva, da odločajo delavci neposredno na zborih delovnih ljudi, z referendumom ter v delovnih skupinah. Natančnejša določila q teh oblikah upravljanja bodo urejena s statutom podjetja.
SAMOUPRAVNI ORGANI V PODJETJU
Najvišji organ upravljanja podjetja je delavski svet podjetja. Pristojnosti delavskega sveta podjetja so v 34. členu sporazuma podrobno naštete.
Sestav delavskega sveta podjetja je neposreden, to je po paritetnem načelu iz vsake TOZD prej voli 5-člansko delegacijo. Posebnost, ki jo predvideva predlog samoupravnega sporazuma, je v tem, da o nekaterih zadevah, ki so v sporazumu naštete, odloča delavski svet podjetja na podlagi soglasja vseh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. V primeru, da ne pride do soglasja med posameznimi delegacijami, predloži delavski svet podjetja delavskim svetom TOZD in skupnih služb, pri čemer velja za sprejeto stališče, za katerega se je odločila večina delavskih svetov TOZD in skupnih služb. Mandat članov delavskega sveta traja 2 leti in nihče ne more biti izvoljen za člana delavskega sveta podjetja dvakrat zaporedoma.
Kolektivni izvršilni organi so:
—	odbor za razvoj in organizacijo;
—	odbor za ekonomiko;
—	odbor za medsebojna razmerja.
Bistvo teh organov je, da le-ti opravljajo izvršilne funkcije, ki jim jih poveri delavski svet podjetja. Torej so operativno telo delavskega sveta in mu tudi odgovarjajo. Pristojnosti teh organov so posamično naštete v samoupravnem sporazumu.
Kolektivni poslovodni organ je poslovni odbor, ki vodi in organizira poslovanje, pripravlja predloge in izvršuje sklepe DS podjetja. Individualni poslovodni organ v podjetju je glavni direktor, ki ga voli delavski svet podjetja. Njemu so poverjene določene izvršilne funkcije, ki jih določa ta predlog samoupravnega sporazuma, še natančneje pa jih bo določal statut podjetjaa.
SAMOUPRAVNI ORGANI V TOZD
Najvišji samoupravni organ v TOZD je delavski svet, ki šteje najmanj 7 članov. Pristojnosti delavskega sveta TOZD določa 79. člen samoupravnega sporazuma. izvršilni odbor in komisija za izrekanje ukrepov. Individualni poslovodni organ je vodja (direktor) TOZD.
Omeniti velja tudi poseben nadzorni organ — odbor za samoupravno delavsko kontrolo,
Je skupni organ delavcev in šteje 8 članov, kijih izvolijo neposredno delavci vsake TOZD m skupnih služb po paritetnem načelu. Odbor za samoupravno kontrolo nadzoruje razpolagali6 z ustvarjenimi dobrinami v združenem delu. Natančne pristojnosti tega odbora bo določil statut podjetja. Prav tako imajo -udi TOZD-i odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Predlog samoupravnega sporazuma uvaja notranjo arbitražo (razsodišče), ki je začasen organ za rešitev posameznega spora med TOZD.
5.	ODGOVORNOST ZA
PREDLOGE IN SKLEPE
To vprašanje ureja VIII. poglavje predloga samoupravnega sporazuma, ki še posebej opredeljuje odgovornost za predloge in sklepe tako posameznih delavcev in strokovnih služb, kot tudi kolegijskih izvršilnih in poslovodnih organov. Delavci in strokovne službe so odgovorni za svoje predloge,
za svoje predloge, če so jih sprejeli samoupravni organi v nespremenjeni obliki oziroma, če so člani organa glasovali drugače mimo strokovne utemejeno-sti predloga, so za posledice takega sklepa odgovorni člani organa.
6.	EKONOMSKI ODNOSI IN TEMELJI
IX. poglavje predloga samoupravnega sporazuma določa, da je treba medsebojne odnose med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb v okviru podjetja podrediti ekonomskim zakonitostim zaradi doseganja boljših tehnoloških in poslovnih rezultatov. Celotni dohodek in dohodek TOZD se ugotavlja na podlagi zakona. V celotni dohodek se vštejejo tudi vrednosti, dosežene s prometom med TOZD.
Cdede sredstev skladov določa predlog sporazuma, da TOZD samostojno z njimi upravljajo v okviru določil sporazuma.
PLANIRANJE IN RAZVOJ
Podjetje in TOZD načrtujejo svoj gospodarski razvoj s srednjeročnimi programi razvoja, z letnimi gospodarskimi načrti ter z mesečnimi in tromesečni-mi operativnimi načrti. S plani se določajo konkretni cilji, ki jih je treba doseči v določenem razdobju.
7.	MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
Novi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določa, da delavci v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi v TOZD urejajo s samoupravnim sporazumom tudi določena medsebojna razmerja, kar določa 148. člen tega predloga sporazuma.
8.	ORGANIZACIJA SKUPNIH SLUŽB
V organizaciji skupnih služb so organizirane vse tiste dejavnosti, ki naj zagotove enotno oblikovanje in izvajanje poslovne politike podjetja. Organizacija skupnih služb je organizirana kot samoupravna delovna skupnost. V sklopu delovne skupnosti skupnih služb so organizirane naslednje službe:
-	tehnična služba,
—	razvojna služba,
-	komercialna služba,
—	finančna služba,
—	splošna služba,
-	služba za gospodarjenje.
9.	DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
V XII. poglavju predloga samoupravnega sporazuma so opredeljene naloge in vloga družbeno političnih organizacij v podjetju (ZK, ZS, ZMS, ZB) ter odnosi samoupravnih organov do teh organizacij. V statutu podjetja bodo še natančnejša določila, predvsem zveze sindikatov, ki pridobiva pomembne naloge.
10.	VARSTVO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
Varstvo samoupravnega sporazuma se najprej izvaja s poučevanjem in spoznavanjem kršilcev, da je treba sporazum upoštevati in spoštovati. Če poučevanje ne zaleže in če gre za večkratne ter težje kršitve, povzročene namerno ali zaradi velike malomarnosti, uvede odbor za samoupravno delavsko
kontrolo postopek zoper kršilca. Delavski svet podjetja razsoja o tem ali je podana kršitev in o ukrepih, ki jih določa 165. člen tega sporazuma.
11.	SPLOŠNI AKTI
Skupni splošni akti so našteti v 167. členu tega predloga. Tu velja posebej omeniti statut podjetja in statut TOZD. Čeprav je ta predlog samoupravnega sporazuma že precej obširen in je vrsto zadev že tako natančno opredelil, da ne bodo možna večja odstopanja, bo še kljub temu treba vrsto zadev podrobneje urediti v statutu. Tako statut podjetja kot statut TOZD bosta morala biti v skladu s samoupravnim sporazumom.
Sedaj prišel spet Novolesu sem v vas, delegat Vaš - dedek Mraz. Samoupravno sem izbran, in iz GOZDOV (beri tozdov) izkopan.	V kotu uprave stare našel stisnjen sem oddelek, v oddelku „acrylni“ pododdelek pripravljen na izstrelek.
E nkratno ste pri Vas bili boj za dober glas! Organizacijo tako ste si prikrojili, „ravnatelje' - po novem si izvolili.	\zvršila„INVEST - služba" je nalogo -z milijoni stopala na bojno nogo, vsi pa so nanjo pozabili, ker FIS le vedno so gonili.
D anes, upam, je tak dan, da cenzuri tiska nisem še predan, gotovo pa bom v vložišču zadržan, če skoz splošno sektorsko cenzuro bom pognan.	|\| e pozabim pogledat v komercialo, kjer precej se šefov je nabralo, pečarja pa skrbi ne malo -kako obzidati še investicije bi se dalo.
E h, kaj na začetku že bi se jezili, ko organizacijo tako Vam so zaokrožili, s pomočjo mojo potniki so se vrnili in dokončno vse Vam so razložili!?	E notno vsi so tozdovali, Edo, Stane in ostali! Odločitev ata so si priredili, SEDEM TOZDOV IN EN OZD - so odločili.
IVI eni tudi lahko bilo ni zastopiti, da vrte se gor kot sateliti, vendar - kot izbrani delegat, vsem dolžan - prav sem dat.	|\Je žalosti se zmago in ostali, ker slabo ste pri tozdovali. Dobite hitro vezo s komisijo, da dohodkov zneska-ne ulovijo!
Toda brž po tem uvodu - na upravo, da pogledam revci - kako je z glavo!? Zapihala letos je na burjo „pravo" in dobila je - specialista za kurjavo.	0bšel že skoraj sem vso upravo, pa pozabil kmalu bi na pravo. Ta v začetku je delil pravico, pa na koncu bil je - ob potico.
0 bšel je mizo s ponujeno medico -na vzdrževanja poti našel ni stezico! Čuvaje, kuhinjo, skladišče so mu podarili, investicije pa povrhu še mu tiho obljubili.	Z daj si varnost ni gasilci manejo roke! Saj za našo varnost in gašenje gre! Za gasilni dom, avto, vodne rezervoarje, se luč zelena prikazala bo iz nove zarje.
Z arotiral in zavrtel se stari ta ustroj, hudo zaškripal je - kot Vaš zaboj. Nazadnje vse lepo se je zravnalo, le pisaren nekaj se je zamenjalo.	Da naj zaključim upravno to gledišče? Saj bi, a kaj, ko zašel sem v vložišče! Tam so me med pošto založili in za obljubljen kader so me zaprosili.
D a udarec bil je hud zares, kaže zadnji Vam „denarni bes'. Ta prinesel šulnu je sloves, da likviden res je NOVOLES.	Tako zašel sem v stanovanjsko stisko in na Alešev spisek padel nizko. Kreditov letos ne bodo več delili, saj v stanovanjski sklad vse so vložili. (beri: saj eni lani so dovolj dobili.).
Oi divjanju teh vrtincev, nekaterim zmanjkalo je klincev, počasi spuščajo se v dolino pazeč, da ne naleteli bi na mino.	0 bčutno upravna tla prevroča so postala, pa vseeno me še sprejme - Vaša trgovina mala. Produkta letos precej so si priborili, dokaz - da drugje lahko bi sestro večjo -že ustanovili.
J anez pa, da prazno ne bilo krlišče, hlodov križem jih nameče - teh prgišče. INVEST služba transporta hlodov ne rešuje, Peter pa za sredic rešitev v Italijo potuje.
E nkrat prišel bo v TSP - en dan, ko zagon „raket" bo CRD-eja dan, ko drobilec z razvoja dokončno bo predan in ko lakirnici bo novi - žegen dan.
E h, kaj bi tarnal s ŠPERPLA TO,	Č e komerciala taka bo ostala
saj TeDePe-ju ne kaže bolj rožnato.	in omare tako lepe si za sejme zbrala,
Za ureditev ničije zemlje šla sta v španovijo,	potem treba kader bo dopolnjevati -
pustila gradbenika z mladino - da tam še dozorijo. al‘ pa nova skladišča poiskati.
Ga/ prešel sem in dospel v TeDePe, kjer zadnje čase mirno je!
Se finale je direktor aklimatiziral, jim za leto 74 spet investicije izbiral.
! V e bom se dolgo več zadrževal, saj v CRD-eju tudi ni, da bi ostal. Obljubili lani ste mu razširitev, letos pa mu dali le - tozditev.
Hes pozabili so že na „weceje‘‘, čeprav dišeče iz njih voda veje, kadilci, ki kadijo na veliko, najraje bi not postavili trafiko.
0
bredel Vaše sem vzdrževalce, te večne združne reševalce, svoj čas ponujali ste jim medico, letos pa nalili v čašo jim - grenico.
U, kako neprašno zdaj že vidim pot, bajtu nagaja le še ta ropot.
Odkar se „sapa Trebnje" je umaknila, izpade proizvodnje naj bi kompanija krila.
|\| ikjer prelepi ta Vaš svet, tako za delo ni zavzet, računovodstva sobe so si razdelile, da od razumevanja preveč ne bi naredile.
t, daj je to pri Vas prav fino, formulo vstaviš v IBM mašino, tako podatki za stalne rebalanse, et kompani miru ne dajo šanse.
C ddali tam moško delovno ste silo in zamenjali z žensko jo idilo, iz investicij pognali ste jo v svet češ, se dobro ni z milijoni gret.
|\| ikoli nisem vam verjel, da ambulanto NOVOLES bi imel, saj to produktivni ni obrat, taki kot ima ga ata rad.
0dšel na obrate mimo sem vratarja, ki ostri Vaš režim predstavlja.
Za drugo leto mu obljubim ure, da OZD uprave ne ustajal bo kot kure.
V hiši beli ROM - POM - POM, tako kot bil bi VAŠINGTON, tu se vlada je menjala, na položaje boljše se podala.
Ostal najraje bi v TOPLARNI, v elektriki užival stvarni,
V situaciji današnji taki, ta se večkrat skriva za oblaki.
Le da „koordinacija“ bi med obrati bila bi taka kot med brati, da silosa bi z odpadki napolnila, s paro in elektriko obrate krila.
E nkrat bil - povem Vam - čuden mož, za delo pri toplarni prejel ni rož, za nagrado toplega in svetlega užitka, prek obrekovalcev (bivših sodelavcev) -grozi mu ura bridka.
Samcata stoji še zabojarna, ker iverica še zmeraj na upravi tarna, govorili tam vse leto so veliko, a do sedaj še ji dali niso - delavno obliko.
D o tako za vse bilo b' lepo in prav, na lesa skladišču pravi je živžav.
Vsi za stebre so se odločili, da pionirji spet pri Vas bi prezimili.
V Soteski mimo sem se že oglasil, pa Virant čisto me preglasil, presegel moje vse želje, zahteval novo - „staro žago' je.
0 bdal se NO VOLES je s plani, ki b ‘ sprejeti morali že biti lani, tako pa uspel razšopiriti se je hlavati, ki rad vzletal bi nad Vašimi obrati.
se oči uprte so bile v višino, nad NOVOLES - v praznino, pista pa se širila kot kača, o, da taka bila bi Vaša plača.
'•erad na staro struno v TeVePe-ju brenkam o novi kuhinji in bifeju, baje se zgoraj tako so odločili, da kuhinjo brez kleti-bodo zgradili.
0 gledal zato sem le novi si obrat, kjer že kar dobro da se folijo cefrat, pa mimogrede sem tiho slišal, da otvoritev novo - še jur je uslišal.
L ani časa nisem imel veliko, ker v strokovnost spravljal sem obliko, letos pa pri vaših tozdovanjih, produktivnost izraža le se v posvetovanjih.
E h, da ne zameri mi še Ante, gledat grem mu nove štante.
V lokomobile prostor so se preselili, novo kuhinjo pa razvoju poklonili.
0 bšel Boštjan je bukov svet -od Afrike do Bosne - sprehajal se prevzet, tam že ponujali so mu državljanstvo, tesno mu ogrožali stražanstvo.
Straži -sev bajki je prebralo, tekoč podjetje GG je srečno stalo, da to dovolj je bukve dobavljalo in da TeVePe-ja malo je koštalo.
Seveda ne morem mimo ŽA GE in na spominov gatre te predrage, ti pri Vaši lepi hlodovini, laskav par bi Jožku prihranili.
R 2s mi hudo bo za CSL mejo', ker sedaj se nihče kregal več ne bo. Nova delovna mesta treba bo odpreti, novi vladi v beli hiši pa zapeti.
tako še ostal mi TePePe,
Kjer - vedno veliko novega si žele,
kjer - tudi malica po Krki gre
in kjer - Vaš dragi IMV-e - bližnji sosed je.
0dšel za letos bom od Vas, zato po starem - na ves glas: SREČNO NO V O LETO! VAŠ DEDEK MRAZ’
Iz dela samoupravnih organov
TS
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA je imel v preteklem obdobju dve seji, na katerih je obravnaval sledeče:
1.	Imenoval Janka Goleša kot predstavnika podjetja v Temeljno telesno kulturno skupnost Novo mesto.
2.	Imenoval komisijo v sestavi: Franc Redek, Anton Sotler, Jože Koporec, Janez Bajuk in Slavko Vidmar, ki naj pripravi nazive delovnih mest v novi organizaciji podjetja Novoles.
3.	Obravnaval in potrdil plačilo nadur sodelavcem podjetja, ki prejemajo stimulacijo.
4.	Imenoval za pomočnika glavnega direktorja tovariša Ci-
V mesecu novembru se je v podjetju na novo zaposlilo 21 delavcev
TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA:
Tekavčič Franc, Blatnik Janez, Hrovat Ciril,
TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA
Bašelj Slavko, Ljubi Alojz, Gradišar Avgust, Živko Alojz,
UPRAVA:
Bukovec Marija — v kuhinjo Zupančič Drago — v skladišče materiala
rila PEVCA za vršilca dolžnosti pomočnika glavnega direktorja pa tovariša inž. Mirka PEČARJA in inž. Eda TAVČARJA. Za vršilca dolžnosti direktorja gospodarske službe inž. Alojza KONPANA, za vršilca dolžnosti direktorja prodaje pa inž. Vilija PAVLIČA.
ODBOR ZA EKONOMIKO je naseji 19. 11. 1973 obravnaval sledeče:
I.	Obravnaval finančno primerjavo med podjetji: STOL, MARLES, BREST, JAVOR, MEBLO in NOVOLES ter ugotovil:
vidovič David — samovoljno, Papež Franc — sporazum, Bar-tolj Stanko - v JLA, Gradišar Jože — v JLA, Povše Jože — v JLA, Adrovič Muharem — v posk. času, Oberstar Stane — samovoljno, Jakše Alojz — samovoljno, Knafelj Slavko — samovoljno, Vardič Marko — v JLA, Oblak Jože - v JLA, Erjavec Anton — samovoljno, Za-dravc Silva — samovoljno, Turk Alojz — samovoljno, Novinec Janez — v JLA, Jarc Irena — sporazum, Piletič Leopold — samovoljno, Rudman Valentin — sporazum, Smrke Alojz , Bajzek Josip — v JLA, Ogrinc Franc — samovoljno, Saje Jože — v JLA, Fink Bojan — sporazum, Jelič Ivan — samovoljno,
—	da je Novoles po proizvodnji in realizaciji na tretjem mestu,
—	daje Novoles po dohodku v sorazmerju do realizacije na prvem mestu.
2.	Pripravil predlog za izplačilo dodatnega 60 odstotnega osebnega dohodka kot rezultata dobrega poslovania.
DELAVSKI SVET PODJETJA je na seji 24. 11. 1973 obravnaval in sklepal o naslednjem:
1.	Sprejel sklep, da se vsem zaposlenim Novolesa izplača 60 odstotni povprečni OD izplača kot nagrado za uspehe v preteklem obdobju. Vsi, ki so med letom prišli ali odšli pa prejmejo dodatek sorazmerno z vloženim delom.
2.	Formiral obrat v izgradnji v Trebnjem in sicer za proizvodnjo Acryla pod vodstvom Cirila PUNGARTNIKA.
3.	Poslušal informacijo o projektu za gradnjo tanke iverice v Straži.
4.	Sprejel sklep, da naj se v skladu z družbenim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov poviša nadomestilo za prevoženi kilometer z lastnim osebnim avtomobilom z 90 na 1,30 dinarja.
TSŠ: porazna I. konferenca
Prva redovalna konferenca na TSŠ lesne stroke v Novem mestu je pokazala porazne rezultate.
V	I. letniku je 39 učencev. Brez slabe ocene je bilo v prvi konferenci samo 14 dijakov ali 35,9 odst., z eno do šest slabih ocen pa je imelo 25 dijakov ali 64,1 odst. Največ slabih ocen je iz matematike, po številu 12, nato sledi angleški jezik 9, kemija 9 itd. Disciplina je v tem razredu dobra in profesorski zbor nima na to pripomb.
Vzroke za tak slab uspeh je treba predvsem iskati pri samih dijakih, ker se premalo uče. Po drugi strani pa bi verjetno morali organizirati učne krožke iz posameznih predmetov, seveda pod nadzorstvom enega od profesorjev.
Dijaki v II. letniku lesne šole so v disciplini naravnost obupni. Več dijakov ima opomine in ukore, eden od njih celo ukor pred izključitvijo. Vendar ne kaže, da bi se teh dijakov ti vzgojni ukrepi kaj prijeli.
V	tem razredu je sedaj 27 dijakov. 10 dijakov ali 37 odst. ni imelo v tej konferenci nobene slabe ocene, medtem ko je imelo 17 dijakov ali 63 odst. enega do pet slabih ocen.
Se slab mesec nas loči do I. polletja in upamo, da bomo takrat lahko zapisali pohvalnej-še besede.
Kadrovske VSSti
ŽAGA SOTESKA:
Dragan Dušan
ZA OBRAT: TREBNJE
Urbič Rudolf, Hočevar Janez,
'enajst zapovedi za dobro'
KUPČIJO
TOVARNA VEZANIH PLOŠČ:
Virant Anton, Pestotnik Franc, Dragman Mirko,
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA:
Banjaca Sreto, Vrhovnik Jože, Drkušič Ljubica,
ŽAGA STRAŽA:
Znano ameriško podjetje Universal Furniture Co.. Evansville v Indiani sije omislilo enajst zapovedi, kijih uresničujejo v svoji vsakdanji
KUPEC - ni odvisen od nas, temveč smo mi odvisni od nejga,
KUPEC — ne moti našega dela, saj je naše delo namenjeno njemu,
KUPEC — nam naredi uslugo, če se oglasi, medtem ko je naša dolžnost, da ga vljudno postrežemo,
KUPEC — je del našega poslovanja, ne pa nekakšen vsiljivec,
KUPEC — ni le številka v pregledu podatkov, temveč je bitje iz mesa in krvi, ki občuti in čustvuje podobno kot mi,
KUPEC — ni nekdo, s komer bi se pričkali ali ga prepričevali v našo vsevednost,
KUPEC - je človek, ki prihaja k nam s svojimi željami, naša naloga je, da mu jih uresničimo,
KUPEC - zasluži največjo spoštljivost in vljudnost, kolikor mi je lahko poklonimo,
Kastrati Bečir, Morina Azem, Matanovič Anto,
V mesecu novembru pa je z delom prenehalo 27 delavcev: Jarkovič Ana — samovoljno, Vesel Marija - upokojitev, Da-
KUPEC - je prijatelj, ki nam omogoči redne mesečne prejemke, pa najsi smo v podjetju vozniki tovornjaka, proizvodni delavec, pisarniški uslužbenec, trgovec ali direktor.
KUPEC — je življenjski sok našega in vsakega drugega poslovanja.
Morda bi kazalo, če bi tudi pri nas nekoliko razmislili o podobnih zapovedih, ki bi morale postati kri in meso ob stikih s kupci, da bi v prihodnje beležili še bolj življenjske uspehe.
BEOGRAJSKI SALON POHIŠTVA 74
Kaj smo razstavljali?
Na našem stalnem prostoru, velikem 230 m2, smo letos uspeli predstaviti skoraj celoten proizvodni pohištvehi program in program za leto 1974. Pokazali smo stilni program Como z novimi elementi: predsobo v dveh variantah in kosovno pohištvo, novi stilni program NAN-CY, spalnico, VIVA program z dnevno sobo in otroško sobo ter spalnici EVO in ŠPELO. Obiskovalcev je bilo dosti, in so se zelo zanimali za naše pohištvo. Objavljamo dve fotografiji spalnice ŠPELA in elementov otroške sobe VIVA, za katere je bilo veliko zanimanja.
DES1GN POHIŠTVA IN REPROMATERIAL
V okviru 11. mednarodnega sejma pohištva v Beogradu je bila 21. novembra 1973 posvetovanje o designu pohištva in repromateriala. Posvetovanje so organizirali:
navedli med ostalim pomanjkanje novih modelov, stagnacijo v proizvodnji pohištva, dileme, pred katerimi se najdejo oblikovalci po tovarnah, in pogoste pripombe k pomanjkanju odgovarjajočega repromateriala kije usodnega značaja za oblikovanje proizvodov.
Organizatorji so povabili na posvet' proizvajalce pohištva in repromateriala, projektante in predstavnike trgovine.
Teze posvetovanja:
—	unificiranost proizvodov kot posledica revne izbire re-promaterialov
—	nove forme oblikovanja „na stari način1'
—	ekskluzivnost repromateriala v odnosu na količino proizvedene robe kot faktor prodaje
—	tekstil - kot ena važnih komponent novega modela,
—	plemeniti furnir - (luksuz, moda ali navada)
—	modernizacija asortimenta (prodaja v paketu)
—	ali mora biti novi design drag?
Na vsa ta zastavljena vprašanja naj bi razprava prinesla odgovore, kajti vemo, da oblika sodobnega pohištva zahteva:
—	ekskluzivne serije dekorativnega blaga
—	skromne naravne materiale (lan, bombaž)
—	umetno usnje
—	stilizirane folklorne motive
—	plemeniti furnir (palisan-der, brest, tikovl.es)
—	kvalitetna masiva
—	kvalitetno iverico
—	poliuretan
—	penasto gumo
—	tergal
—	dakron
Proizvajalci in uvozniki pa nudijo;
—	velike serije enoličnega tekstila
—	neoriginalna (ne naše) stilne goblenske motive
—	mahagonij furnir (že celih 10 let)
—	bukovo masivo
—	zelo slabo iverico
—	šlarafijo
—	moltopren
Zahteva in ponudba sta neusklajeni, vrtita se v začaranem krogu. Kakšna je rešitev, je morda mnogim znano, toda vsi potrebujemo časa in morda še česa, za rešitev. Prav pa je, da o problemih javno izmenjajo mnenja. Posvetovanje zaključkov ni sprejelo, le predloge, ki pa bodo predmet prihodnjih razgovorov.
Marta Račečič, dipl. inž. arh.
Svet za gozdarstvo in lesno industrijo Gospodarske zbornice Jugoslavije Institut za gozdarstvo in lesno industrijo v Beogradu, Poslovno združenje gozdarstva in lesne industrije Srbije Design center Beograd v sodelovanju z Beograjskim sejmom.
Kot 'razlog za organizacijo takega razgovora so organizatorji
Kaj je pokazala razstava v Moskvi?
V času od 2 do 7. 12. 1973 je podjetje „Slovenijales*' v Moskvi organiziralo razstavo pohištva zaradi sklepanja poslov za SSSR za leto 1974. Razstava ni bila odprtega tipa temveč je
bila namenjena razen predstavnikom ,JExportlesa“ tudi vsem delegacijam odjemalcem v SSSR. Ti so se v zelo velikem številu udeležili ogleda in dajali svoje pripombe.
Na razstavi so bila z eksponati pohištva zastopana sledeča podjetja:	„Brest“,	„Meblo“,
„Stol", „Marles11, „Javor11, „Novoles11, „Stilles11 Sevnica, Tovarna pohištva Brežice, „Stil11 Koper, „Jelka11 Begunje, „Goranprodukt11	Čabar,
„Vrbas11 Banja Luka, „Sava11 Stara Gradiška, Lesna ind. Idrija.
Razen proizvajalcev pohištva so bili na razstavi s svojimi proizvodi udeleženi proizvajalci notranje opreme, športnih rekvizitov itd.
Osnovne ugotovitve o tem, kakšno pohištvo pride za sedaj v poštev za prodajo v SSSR, so:
- potrebno so izključno garniture in to predvsem dnevne sobe v sestavu z omaro kot osnovnim elementom, drugi del sobe pa je sedežna garnitura ali jedilniška miza s stoli,
pri omari mora biti v prvi vrsti poudarjena funkcional-
ga pomena pri odločitvi o nakupu.
Za naš program „COMO“ (omara ABCD, miza ter stoli) so se predstavniki „Eksport-lesa“ (le-ti odločajo o nakupu) kako tudi delegacija trgovin zelo zanimali. Zaradi višjih cen ni pričakovati, da se bodo odločili za večje količine našega programa. Z nekaterimi spremembami na regalu Como ABCDE pa se bodo že sledeče leto že verjetno odločili tudi za nakup stilnega pohištva.
Gotovo pa je, da bodo kupili največ nekdanjega „Meblovega programa „Regency“ - sijaj, ki ga bo za SSSR sedaj delal „Brest11, dalje „Barbare11, jedilnice „Living11 — „Brest11, sedežne garniture „Čabar11 itd.
Naj omenim, da so za prodajo v SSSR vsi zelo zainteresirani (od nekih firm so bili celo trije predstavniki v Moskvi.) Bolj pa se zainteresiranost vidi po nizkih cenah, s katerimi se nekateri želijo vključiti v posel. Kontigent sredstev, ki jih ima „Eksportles11 na voljo za nakup
pohištva v Jugoslaviji se bo zagotovo povečal že v 1. 1974 in se bo povečal tudi v prihodnje. Pohištvena industrija ga bo gotovo še zelo potrebovala.
Ker mi trenutno nimamo programa, Id bi ga lahko v večjih količinah plasirali na vzhod, menim, da bi morah predvsem pri programu PPP-ja, ki sicer še ni določen, upoštevati zahteve vzhodnih držav.
Prav tako pa bi bilo nujno, da v bodoče spremenimo politiko cen, ki naj bi bile različne za različna tržišča.
Končan tečaj za voznike viličarjev
nost.
-	dolg transport in zelo nesolidna manipulacija zahtevata ne samo trdnost pohištva, temveč zelo solidno embalažo,
-	nedeljene stranice omar v višini preko 2 m ne pridejo v poštev, zato je nujno, da so nastavki ločeni od spodnjih delov omar,
-	Višina cen, (ki jih je sicer težko povečevati), je odločilne-
V dneh od 19. 11. do vključno 15. 12. je bil v podjetju tečaj za voznike viličarjev.
Predavanja in poučevanje smo poverili Zavodu za Tehnično izobraževanje v Ljubljani. Na tečaj je bilo prijavljenih 13 naših delavcev, vendar ga je obiskovalo samo 12 kandidatov, ker je eden zaradi bolezni odstopil
Teorije je bilo 60 ur, praktičnega pouka pa 40 ur.
Ce bi 10 kandidatov poslali na tečaj za voznike viličarjev v Ljubljano, bi znašali stroški 58,990,00 din, ker pa smo tečaj organizirali doma, znaša cena za 12 kandidatov 19.400,00 din ali približno 1.10,0C din na kandidata. Podjetju smo na ta način prihranili 38.590,00 din.
Tečaj je opravilo vseh dvanajst kandidatov in sicer sedem s prav dobrim uspehom in pet z dobrim uspehom.
Delavci, ki so z uspehom opravili tečaj so: 1. PETRIČ TEŠO, obrat TPP Novo mesto, 2. CVELBAR IVAN, obrat TPP Novo mesto, 3. LAVRIČ LUDVIK^ obrat TDP Straža, 4. BRADAČ FRANC, obrat TDP Straža, 5. FABJAN VIKA, obrat TDP Straža, 6. KONCILJA VIKTOR, obrat ŽAGA Straža, 7. KAVŠEK STANE, obrat TSP Straža, 8. FINK JOŽE, obrat TSP Straža, 9. GRIČAR ALOJZ, obrat TSP Straža, 10. KRAMARŠIČ JANEZ, obrat TPI Soteska, 11. GAZVODA JANEZ, obrat TVP Straža, 12. HROVAT FRANC, obrat f VP Straža,
— to je pa kontrolna ura za zamudnike.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Slavko VIDMAR. Izdaja Lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.