Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Isha]a f LJnblJul ntk torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mese?no 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za čttrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K PlMBMM *(• Vilka 10 «• Reklamacije so poštnine proste Nefrankir&na pisma se ne sprejemajo. Sokoplai se ne vračajo, userati: EnOstopna petit -vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 131. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 2. decembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopisa ta list: UrednlAtVO ■ -Bdečega Prapora*, IJublJana. — Za denarne poSiljatve naročila an Ust, reklamacije, inserate i. L d.: UpravnUtro •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca novembra, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14"— za pol leta „ 7‘— za četrt leta „ 3*50 na mesec ,» 1*20 2a Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta ,, 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta ,, 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in ka- j varnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora“. Politična stran Jugoslovanskega vprašanja. (Poročilo sodruga Jurja D e m e t r o v i d a na jugoslovanski konferenci.) Današnja prva jugoslovanska socialistična konferenca je bila pravzaprav zasnovana z eno točko dnevnega reda, le zaradi smotrenosti >o se poročila razdelila na troje, pa je bila moja naloga, ba-viti se s politično stranjo, dočim je sodrug Etbia Kristan obdelal kulturno stran. Moj je nazor, da more samo paralelno dtlo na obojem področju prinesti pričakovane plodove. Kaj je jugoslovanstvo P V našem zmislu je jugoslovanstvo nov pojm z novim gospodarskim temeljem. Ono pomeni: vstvariti iz Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bolgarov en narod, zediniti ga narodno in kulturno, navdihniti ga z enim političnim ciljem in tako napraviti iz njega političen narod, toda ne v zmislu državnega pojma, kakor je pred očmi meščanskim strankam. Napraviti iz Jugoslovanov en narod, pomeni, dati jim enotno narodno misel, v političnem pogledu jim dati političen temelj, dočim stojimo v gospodarskem oziru že kot socialni demokratje na skupni socialistično-proletarski podlagi. Dp ; mi hočemo zedinjenje vseh delov Jugoslovanstva, hočemo, da se konstituirajo v enoten narod, ker si bodo le tako omogočili samostalno narodno življenje. V političnem oziru naa vodi misel narodne avtonomije, ker nai samo ona lahko privedo do realiziranja naših ielja. Nacionalna avtonomija je vtem prerazličnim državnim in historičnim pravom nasproten pojm. Ona je samaposebi vrhunec in dovršenost nacionalne misli sploh, ker živi po njej vsak posameznik, vsak človek, naj prebiva na aevera ali na jugu te državne skupine, kot član svojega naroda in v tvezi ž njim. Socialni demokratje odklanjamo državo In ona Ham ne mora postati ideal, ker je ona organiza- cija razredne premoči. Priznavamo pa državo kot zgodovinsko dejstvo, ki obstoja in s katerim moramo računati. Nasprotno je buržoaziji država vse; država je ideal nacionalnega vprašanja buržoazije in vsi njeni nacionalni boji gredo za tem, da si osvoji državo kot orodje svoje sile. Jugoslovanski socialistični problem je naroden problem v naj plemenitejšem zmislu in sicer zato, ker jemlje za temelj človeka kot nacionalno edi-n co ter ga hoče kulturno popoln'ti in dvigniti in zato si postav’ja kot cilj nacionalno avtonomijo. Edina socialna-demokracija more reševati narodno vprašanje v bistvu, ker stoji na stališču proletarski ga socializma, ki zahteva v gospodarskem oziru popotno enakost in svobodo človeka. V naših razmerah pa ima socialna demokracija zlasti pravico, lotevati se narodni ga vprašanja. Naš narod je poprečno proletaričen narod in zato mu odgovarjajo proletarski politični ideali. Naša socialistična rešitev narodnrga vprašanja zadovoljuje ves narod, dočim odgovarja meščanska rešitev samo interesom maloštevilnega buržoaznega razreda. Dosti jp, da se ozremo na sedanji politični položaj med Jugoslovani. Razcepljenost jugoslovanstva je izvršena do popolnosti. Izmed nas Hrvatov, Srbov in Slovencev nima noben del svoje samostalne in svobodne države. Srbija je k fiktivno samostalna, pravzaprav je v enaki kolonialni odvisnosti kakor drugi deli jugoslovanstva. Na A.-stro-Ogrskem je preočitno, na kakšno ulogo je degredirano v svojih delih. Bosna je objekt kolonialnega kapitalizma, Hrvatska in Slavonija je objekt ogrskega fevdalizma, dočim je samo Slovenija nekoliko bolj industrializirana, hvala dejstvu, da je vendar v — Avstriji, kjer se tudi najmanjši narod vsaj deloma politčno uvažuje vsled trajnega boja ?a ravnotežje med Nemci in Slovani. Dejanjske politične razmere ovirajo vsem Jugoslovanom industrialni razvoj in jugoslovanska buržoazije prav vsled tega ne more doseči politične samostalnosti, ker nima gospodarske podlage za to. Takozvani novi kurz na Hrvatskem, ki se je začel z reško resolucijo, pokazuje, da je hrvatsko-srbska buržoazija imela dober buržoazni kltinkt, ali da ji ni dostojalo moči za njeno politiko. Hrvatska je poseben primer, kako so se malomeščanski elementi začeli kapilaliziratf, kako je nastajala buržoazija, ki je potem ztčela voditi sebi odgojarjajočo politiko. Naravnost temeljni značaj tega novega kurza je stremljenje po gospodarsko čim bolj samostalnem življenju. Novi kurz je nastal iz gibanja leta 1903., iz eminentno gospodarskega gibanja, ki se j« rodil kot boj za fmancielno samo-stalnost, pa se je zopet zaključil s popadem z madžarsko vladajoča fevdalno oligarhijo zaradi gospodarskega vprašanja, kdo da bo gospodar aa železnicah. Mala buržoazija je poizkušala, kako da se okrepča in si napravi samostalen kapitalizem. Sicer smo Hrvatje v tem oziru daleč za Srbi; pri nas je ves kapital v židovskih rokah, tako da bi hrvatski kapitalizem, \elikor ga imamo, lahko imenovali židovski, dočim imajo Srbi te samostalea kapitalizem, samostalno burzoazijo. Ta notranji družabni proces je opazil politični vladajoči zistem v monarhiji ter je takoj spoznal, da se je začol dvigati nov faktor, nsodepoln za vso današnjo Avstro Ogrsko. Avstrija je doslej imela samo svoj češki problem, sedaj se ji je pa pojavil še jugoslovanski, ki je še važnejši, ker sega čez vse državno-pravno meje po Vsej Avstro* Ogrski« Zares je nekaj podokn ga med stremljenjem češke in naše buržoadje. Z ideologijo češkega meščanstva se vjema ideologija brvatsko-srbske buržoazija. Ena in druga ideologija je veeskozi utemeljena na stremljenju po lastni držaji; ena in druga je državno-pravna. In če izdajo vse nade in vse pričakovanje, tedaj se tolaži še z vero v «štattštrajk>, zlasti za dobo, ko pride prestolni naslednik na pre*tol. Za politično revolucijo n!ma moči, zato veruje v rešitev in v silo od zgoraj. Goriški volllcl! Zaupniki socialno-demokratičnih organizacij so sklenili, da se udeleži stranka tudi dopolnilne volitve za deželni zbor s svojim kandidatom. Vsled tega je Vaša dolžnost, da se takoj polotite dela in da vsak med Vami agitira od moia do moia. Pripravite vse, kar je potrebno, da se pokate moč socialno-demokratične stranke na Goriškem. Najprej je potrebno, da vsi sodrugi pregledajo volilne Imenike ker je bilo pri zadnjih volitvah mnogo naših so* drugov izpuščenih. Vse to se mora sedaj popraviti, kar je pa le tedaj mogoče, če se vsak posamezni sodrug prepriča, ali je* vpisan ali ne. Zlasti opozarjamo zaupnike, da naj pojasnijo pomen imenikov svojim sodrugom in skrbe, da se reklamira volilna pravica za vsakega sodruga volile a, ki je izpuščen. Za delo je le še tri tedne časa. Ne sme se torej nič odlašati. Z agitacijo se mora začeti takoj in kjer je potrebno, naj se takoj skličejo ehodl. Le če storimo vsi do zadnjega svojo dolžnost, je mogoče, da se poveča število naših glasov tako, da se spozna razvoj in napredek naše stranke. Noben izgovor ne sme tukaj veljati; mk mora opraviti svoje delo. Vsa potrebna pojasnila daje tajnik deželne organizacije, sodrug Josip Pete jan y Gor'ci. Iz stranke. Shod gorlšklh zaupnikov. V nedeljo je bil v Gorici naznanjeni shod laup-nikov političnih organizacij goriških. Zastopane so bile vse organizacije iz goriške okolice, Dobravelj in Nabrtžine. Organizacije iz Cerknega in od Sv. Lucije so poslale pismene izjave. Prva točka dnevnega reda je bila: Nadomestna deželno zbor* ska volitev in stališče naše stranke. Poročal je sodrug Petejan, ki je v svojem referatu podal podatke za diskusij«*, v katero so posegtli vsi zaupniki, pojatnjeraje položaj stranke v svojih občinah. Iz teh poročil je itšlo splošno prepričanja, da more stranka samost jno nastopiti s svojim kandidatom tudi pri tej volitvi. Skoraj gotovo ja že, da postavijo vse nasprotniške stranke, t. j. klerikalna, liberalna in agrarna vsaka svojega kandidata, Ako ne bi socialna demokracija imenovala svojega kandidata, bi gotovo vse stranke lovile naša pristaše in se potem bahali s našimi glasovi t To se ne me pripustiti na noben način. Drugi moment je ta, da se pokate moč vsake stranke posebej, ako nastopijo vse stranke bres kompromisov. Bilo bi povsem neumestno, da ne bi stranka porabila to prilike v svojem interesn. Posebno važno pa je, da se z volilno agitacijo lahko sdružuje principielna in se pojasnjujejo socialno-demokratična načela volil« cera, ki se v mirnih (asih ne zanimajo dovolj ia politično življenje. Pod temi vtiski so zaupniki po temeljiti debati soglasno sklenili, da se udeleži naša stranka nadomestne volitve s svojim kan didato m. Nato je sodrug Pntejan predlfgil za katidi-data sodruga drja. Tumo, kar sejebrezdebate in soglasno sprejele. O drugi točki: »Delavska hranilnica in posojilnica* ja poročal sodrug dr. Tuma, ki je pojasnil pomen takega zavoda za delavce in male kmete tor razložil, na kakšen način bi se mogel ustanovili. Vuela se jo živahna debata ter se je sprejel predlog, da se ustanovi taka hranilnica in posojilnica, sodrugu dr. Tumi se je pa naročilo, da izdela pravila in pripravi vse potrebno, da se čim prej ustvari nameravani zavod. Radi pomanjkanja časa se jo odložila razprava tretje točke, pa se je sklenilo, da se poroča in sklepa o mladeniški organizaciji na prihodnji seji zaupnikov. Prešlo se je na raznoterosti, ter je poročal sodrug dr. Tuma o sklepih in o velikem pomenu jugoslovanske konference za razyoj in rešitev jugoslovanskega vprašanja, katero rešujejo meščanske stranke že dolga desetletja, ne da bi se bile količkaj odmaknilo od začetBe točke. Poročilo so zaupniki vzeli na znanje z velikim zadovoljstvom. Nadalje je sodrug Petejan poročal o slovenskih šolskih razmerah v Gorici, ki so tako žalostne, da ne morejo biti bolj. Predlagal je, da naj se stranka loti dela tudi na tem polju in da naj se skliče v Gorici ljud:ki shod, na katerem naj se pojasni naše stališče napratn šolskemu vprašanju in napram reklamnim Egitacijam narodnjaških strank. Tudi o tem se je razvila debata. Naložilo se je odboru deželne organizacije, da naj skličo takoj po volitvah ljudski shod radi šolskega vprašanja, ki naj bi bil obenem man festacja za splošno in enako volilno pravico za deželni zbor. Stori naj se to po volitvah, da se ne bi stranki očitalo, da hoče s šolskim vprašanjem delati volilno agitacijo zase. Končno je sodrug Petejan poročal o časopisju in predlagal, da naj se volilna agitacija porabi za razširjanje »Rdečega Prapora*, tako da se na vsakem shodu govori o pomenu delavskega časopisja. Prav tako se mora agitirati za list na vseh sestankih in v osebni sg taciji, da se do novega leta število odjemalcev na Goriškem vsaj podvoji. Ko so se rešile še nekatere notranje zadeve, se je zaključil zaupniški shod. Strokovni pregled. Mizar)!, pozor! Iz Celovca smo prejeli sledeči dopis: Radi odpustitve delavskega zaupnika 10 stopili mizarji pri tvrdki Julius Keller v stavko. To je v kratkem času že drugi slučaj, da je g. Keller vrgel zaupnika’ delavcev na cesto. Zidnji odpuščeni delavec je bil pri navedeni tvrdki vpes-len že šest let. Ako bi delavci trpeli ravnanje g. Kellerja, bi se ta nečedna navada lahko prenesla v druga podjetja ter bi povzročila organizaciji delavcev resno nevarnost. Organizacijo kakor tudi zaupniški sistem je y zmislu delovne pogodbe od strani podjetnikov priznan, kar dokazuje, da je Keller pogodbo s svojim ravnanjem prelomil. Gospod Keller se hoče izkazati kot posebno agilen član podjetniške organizacije. Da to dokaže, hoče uporabljati delavce, ki naj bi bili žrtve njegove brutalnosti. S kratka, Keller je hotel imeti boj: naj ga torej ima. Prosimo sodruge vseh krajev, da nas v tem boju podpirajo posebno s tem, da ne potuje nihče izmed delavcev mizarske stroke v Golovec. Živela solidarnost! Za zvezo strokovnih organizacij na Koroškem: Leopold M ah r er, tajnik. Za skupino lesnih delavcev v G jIovcu: Ivan Sahan, predsednik. Tudi mi priporočamo mizarjem, da se Celovca strogo izogibajo, dokler ni tam boj končan. Shodi. 7 Delavci kovinskih strok v Ljubljani in okolici, pozori V nedeljo, dne 5. decembra 1909, bo ob 9. dopoldne v salonu Hafnerjeve pivovarne na sv. Petra cesti 47 splošen shod vseh kovinskih delavcev. Tcvarišil Ta shod je za nas zelo važen, ker imamo na njem sklepati o odprtem pismu, ki naj se pošlje našim delodajalcem vsled brezpri-merno naraščajoče draginje. Zatorej pridite, ključarji, železostrugarji, kleparji, kovači, padarji i. t. d., vsi do zadnjega na shod! Sklicatelji. SotoBBl, »ttiStUttliŠn Kitar« ii briftUt, Kjtr i« bi razpolag« Vas« pfapM“j Domače vesti. — Dopolnilne volitve za goriški deželni ?bor se bližajo — žurnalist v »So či» je že oblekel kuto. V dolgoveznem članku, ki ga seyeda tudi ponatis-kuje odlijač «Soče» — »Primorec* — razlaga, da goriški liberalci pravzaprav niso liberalni, ampak da so napredni. Sklicuje se pri tem celo na pok. dr. Lavriča. Za vero ali proti nji da ne gre, pravi žurnalist »Soče*. — Nam je že izdavna bilo natančno znano, da goriški liberalci nimajo prav nič liberalnega na sebi; vemo tudi, da bi se kuta veliko bolj prilegala njihovemu telesu, nego klerikalcem samim. Žurnalist »Soča* je že takšen krojač, da jo zaa prav lepo vrezati. Zanimivo je na celi stvari le to, kako je »Soča* še pred teduom zabavljala v protiklerikalnem smislu, danes pa se potresa s pepelom in nastopa z rožnim vencem okrog vrata in s tretjeredniškim pasom preko ledij. Prav kakor Goethejev Reineke; samo malo bolj neumno . .. — Čadno pohlevna poroča klerikalni »Slovenec* o takozvanem delavskem shodu, ki so ga imeli v nedeljo deloma v frančiškanski cerkvi, deloma pa v Uaionu. Da se nekoliko baha s to prireditvijo, je naravne. Ampak kdor ve, kako znajo klerikalni žurnalisti iz vsake kapljice napraviti morje, mora dobiti iz »Slovenčevega* poročila vtisk, da je bila »manifestacija* skrajno klaverna. Začeli so z mašo, ampak to jim ni nič pomagalo. Bog se jih vendar ni hotel mmiliti, da bi bil naredil iz peščice ter-cianov in tercialk »armado krščansko-mislečega delavstva*. Naši klerikalci sicer niso nerodni lju je. Za nekatere malomeščanske kroge so parade z mašami, šopki, frazastiasi govorancami i. t. d. privlačne. Na delavce, ki se ne zavedajo svojega položaja, se lahko nekaj časa vpliva s takim teatrom. Ampak gospodarske razmere prisilijo delavca prej-slisle,’, da začne resno razmišljati in spoznavati, kakšen je njegov prostor v človeški družbi in kakšne so njegove naloge vsled tega. Takrat drži delavčeva pat v socialno demokracijo in šel bo po njej, če se mu tudi ne bi nikdar približal socialističen agitator. Delavec je član svojega razreda; klerikalci se lahko trudijo, da bi mu zatajili to resnico, toda neizogiben je dan, ko postane delavcu jasno, da izkoriščevalec in izkoriščanec ne moreta imeti skupnih idealov. Gospodarske razmere, ki se razvijajo tudi na Slovenskem hočeš nočeš moraš, provzročajo, da pr haja med delavstvo vedno več razrednega izpoznanja in to je razlog naraščajoči klavernosti v klerikalnih »delavskih* vrstah. Zato nas vsi »krščan-sko-delavski shodi* prav nič ne vznemirjajo; če tudi pridobe še semtertja kakšnega delavca, ga nehote pripravljajo za socialno demokracijo. — Goriški liberalci korakajo zopet v volilni boj. Ce je ta pohod zamišljen, 6$ ne vemo. Za sedaj se nam dozdeva, da njegov konec ne bo mesarsko klanje na volišču, ampak v »Soči*. Kdo bo tisti bacek, ki se bo dal kandidirati od liberalcev v njih brezupni situaciji, tudi še ne vemo. Stokrat je že zajavkal žurnalist »Soče* nad agrarci, češ, ti so provzročili s svojimi desidentskimi kandidaturami, da se je pri zadnj h deželnozborskih volitvah pokazala liberalna goriška stranka v svojem popolnem siromaštvu. Pa res: agrarna stranka obstoja dobro leto, liberalna »deluje* že celo desetletje, pa ima vendar prva več glasov nego diuga. Čudna napredna stranka, ki dosledno nazaduje! Se bolj čudno pa je, kako si napredna stranka maši ušesa in oči pred to resnico. Ce bi bila resnobna stranka, bi lepo priznala, da jo je voditeljstvo pripeljalo — na psa in če bi imela kaj življenjih kali v sebi, bi se otresla takega voditeljstva, kakor se je agrarna svojega. Ker je situacija takšna, bi se moral kandidat liberalcev v istlni žrtvovati; ker pa med lberalci na Goriškem ai požrtvovalnih ljudi, moramo logično sklepati, da njih kandidatura ne bo resna, ampak le navidezna. Ampak njih blamaža po volitvah bo resnična! — »Svoboda socialne demokracije* je prizadevala hude skrbi »Slovenskemu Narodu* v dobi, ko so se v Ljubljani porodili sedaj že umirajoči zizibambule. Lahko je razumeti, da bi bili marsikateremu podjetniku kaj ljuba »organizacija* po vzoru N. D. O, ki bi plesala in učila svoje člane plesati tako, kakor bi žvižgali kapitalisti. Zato so nekateri delodajalci z vso vnemo agitirali za N. D. O. kar jim je bilo seveda tem lažje, ker so v ta namen lahko porabili tudi gospodarski pritisk. Sicialno-demokratične organizacije bi bile naravnost grešile nad 8vej;mi člani, ki se organizirajo za svojo obrambo, ne pa za hlapčevanji »ki ne bi bile stopile na pot takim nam-aom. Da ju i>ilo tu treba govoriti z delavci, katere so hoteli mojstri zapelja-vati, se razume samoobsebi. To pa zopet navdušenim prijateljem rumene organizacije ni bilo všeč in da bi laže dosegli svoj namen, so se zatekali celo k sodišču. Tako sta bila obtožena dva mizarja, Steklasa in Prevc od tvrdke Petrin hudodelstva po § 98 kaz. zak. in nepopolnost sodnijskega postopanja ja povzročila, da je bil res prvi obsojen uk štiri mesece, drugi pa na deset tednov ječe. Takrat je bil »Slov. Narod* od ye-selja kar iz sebe. »Kako sccialai demokratje umevajo svobodo in spoštujejo osebno prepričanje sodelavcev* — je prid gal in potem je pripovedal v slogu roparskih romanov, kako so socialni domo-kratjo nekemu mizarju, ki ni pripadal njihovi stranki, »nastavili vse zanjke, da dobe tega nevar- nega moža v svojo sredo*. S krvavimi barvami je opisovalo liberalno glasilo, kako nevarno so mu grozili in svojo vznemirjajočo povest je zaključil tako: »Lepega dne ga primejo, opsujejo in vržejo iz t o va r ne i n zgo di la bisebilago-tovo še večja nesreča, da niso bilimcd tem »posebnim delom* moteni*. Slaslno jo potoni poročal, kako sta bila mizarja obsojena in kenčrjo je patetično zadeklamiral: Interesantno je bilo slišati pričo sodruga, ki pravi, da je jedro socialne demokracije, da se s silo primora delavca, da pristopi k stranki. Res, lepi nazori sodrugov, obenem pa tudi lepo izpričevalo za stranko, ki se hoče vedno bahati s pravičnostjo in je zapisala na svoj prapor bratstvo, enakost in svobodo.* — To je bilo meseca aprila. Človeka je obhajala kurja polt, ko je čital strašne zgodbe. Ampak stvar je bila vesdar nekoliko drugačna; obsojena delavca sta po odvetniku gosp. drju. Teka včiču vložila ničnostno pritožbo pri kasacij-skem sodišču, ki je ras razveljavilo sodbo in ukazalo novo razpravo. Ta se je izvršila zadnji petek pri deželnem sodišču pod predsestvora sod. preds. g. Pajka in se je končala s tem, da sta bila oba delavca popolnoma oproščena. Najzanimivejši moment v razpravi pa ni bil tisi', ki ga je meseca aprila »Slov. Narod* čisto napačno citiral in podčrtal, ampak tale: Šlo je takrat za d v a neorganizirana delavca. Enega sploh ni več v delavnici, ker ni bil za rabo, drugi je pa član mizarske strokovne organizacije. In ko je bil na razpravi kot priča vprašan, zakaj je pristopil, je odgovoril: »Ker mislim, da je ta organizacija koristna delavcem.* To je tista sila, ki bi jo tako rad podtaknil socialni demokraciji protektor N. D. O., »Slovenski Narod*, ki zdaj molči o zadevi, misleč menda, da je včasi molk zlato. — Z udeležbo hrvatskega odposlanca na klerikalni »delavski* shod bi se rad pobahal »Slovenec*. Ljudje, ki prav nič ne poznajo razmer, mu bodo morda verjeli, da gostovanje gospoda Krče-liča kaj pomeni. Toda takih nevednih ljudi je vendar od dne do dne manj, vsak dan je pa več tistih, ki ve lo, da je ni na svetu smešaejše reči od tiste krščanskosocialne organizacije na Hrvahkem, katere ni najti nikjer drugod kakor na papirju. Na Hrvatskem nima klerikalizem sploh nikjer pristašev razen duhovščine, pa še ta ni vsa klerikalna, in pa nekoliko v Frankovi strančici. Delavce so pa po Hrvatskem že z vsemi limanicami zastonj lovili. Ce ima tista »krščansko-socialna* organizacija kaj pomena, naj pa vendar pove, kdaj da ja imela le količkaj uspeha? Res je le da se naši klerikalci trudijo navsomoč, da bi zanesli kranjski klerikalizem tudi na Hrvatsko. Ampak dr. Krek vendar ve, pa so ostali vsi njegovi mijioni brez vsakega praktičnega pomena. S klerikalnimi hrvatskimi delavci naj torej naši ljubi krščani rajši ne renomirajo, kajti če začno s tem, tedaj vemo, da že prav tinko piskajo. — O jugoslovanski konferenci je obširno poročalo tudi glavno glasilo italijanske socialne demokracije »Avanti* v Rmu. Že to je velka zasluga .naše konference, da se je zbudilo zanimanje za jugoslovansko vprašanje v najš rših političnih krogih. Seveda je tak uspeh mogoč samo socialno-demokratični stranki vsled njenih mednarodnih zvez. Končna rešitev jugoslovanskega vprašanja bo mogla biti le delo socialne demokracije. ^ — Ciankali za možke. Naravnost grozen je položaj, ki je nastal, odkar so v L:ncu aretirali nadporočnika Hofrichterja ter ga prepeljali na Dunaj v garnizijski zapor. Kakor je po smrti nesrečnega stotnika Maderja, ko se je izvedelo, kako irfermal čen zločin je namenjal desetorici ljudi bipno smit, vso javnost razburjalo vprašanje, čigavi možgani so si izmislili tako nepojmljivo hudobijo, tako vznemirja vse misleče ljudi sedaj drugo vprašanje: Ali je tisti, ki so ga prijeli, kriv ali nedolžen? Tako strašno je bilo huhodelstvo, da je umevna mrzlična želja tisočerih in tisočerih, raz-krti hudodelca; in tako strašno je bilo, da se upira vsak človeški čut, ko imajo v rokah živega človeka, veri, dabi osumljenec mogel biti res zločinec. Temu čisto čustvenemu dvomu pa se pridružuje miselni, ki je še veliko mučnejši. Policija že razglaša, kako se bo razdelila nagrada, ki jo je razpisalo vojno miaistrstvo za odkritje sledov, po katerih bi se našel zločinec. Vse redarstvene izjave so take, kakor da bi bila oblasti vsa stvar že jasna in za policijo zaključena, kakor da sploh ne bi bilo treba iskati nikjer več. Kakor človek, ki nima nobenega povoda, da bi kaj dvomil pripoveduje policijska korespondenca dannadan o indi-cijah, ki jih smatra skoraj za gotove dokaze in o možu, ki j8 po ojenem mnenju nedvomni krivec. Lahko bi bilo, če bi bili dokazi res tako trdni, Toda vse, kar je doslej sigurno znanega, utemeljuje pač sum, nikakor ga pa ne dokazuje. Posebno mučno pa je, da so Be nekatere vesti, ki jih je očividno razširjala policija, izkazale za neresnične ali pa vsaj za netočne. Kmalu po aretaciji Hofrichterja se je n. pr. razglašalo, da so našli v njegovem stanovanju hektograf enake veličine, kakor tista, reklama pisma za »krepčante moške meči*, s katerim so se razpošiljali zavojčki s ciankalijem. Tisto časopisje, ki hoče vedno biti seaza« cionalno in neprenehoma budi žival v človeku, js takoj napihnilo to vest. Tako jo n. pr. znani škandalni list »Neues Wiener Journal* hitro javil, «da se'na hektografu še pozna besedilo onega reklamnega pisma*. Seveda bi bil to naravnost neovrgljiv dokaz, če bi bila vest resničoa. Toda kmalu se je izkazalo, da je Hofrichter kupil samo en šapirogrefski list, katerega pa sploh niso našli, Hofrichter pravi, da ga je vrgel v peč, ker ni bil za rabo. Njegov zagovor morda ni resničen; toda gotovo je, da ni nihče našel pri njem otiskov onega pisma, bodisi na heitogrsfu bodisi na papirju. Vse, kar se more očitati nadporočniku, je lahko v zvezi z zločinom; in vendar je vsako dejstvo zase lahko povsem slučajno. Našli so pri njem take škatljicc, kakršnih ie bil poslan strup generalštabnim častnikom. Takih škatljic bi se gotovo našlo na stotino pri stoterih ljudeh; saj se izdelujejo za prodajo in proda se jih tisoč in tisoč. Neki uradnik dunajske «Arbeiter Zeitung* je izpraševal Hcfrichterjevo ženo o vseh točkah, ki so sumljive; izpraševal jo je skoraj kakor preiskovalni sodnik. Ona mu je pripovedovala o teh škatljicah zgodbico, ki je tako naravna in verjetna, da ne more biti bolj. Kakor mnogo ljudi, ki imajo dovolj prostega časa, se je tudi Hofrichter bavil z raznimi malimi deli, ki so že bolj igrarija. Napraviti ji je hotel pripravo, podobno mali omarici, za šivanje; Za igle, gumbe, niti i. t. d. Najprej jo je hotel zlepiti iz praznih škatljic za užigalice, a to se ni obneslo. Potem je nakupil tistih čednih škatljic, a ker se mu tudi iz njih ni posrečila naprava, je sešgal vse skupaj. Tega ni pripovedoval on, ampak njegova žena. Ia človek se mora vprašati, ker je samo dvoje mogoče: Ali je njena pripovest resnična ali ne ? Grozno bi bilo, pomisliti na drugo; zakaj tedaj — no tedaj skoraj ne bi bilo mogoče nič druzega, kakor da je ona z žojim v sporazumu, vsaj toliko, da ve za njegovo hudodelstvo. Čuden križ je pa tudi z ostalimi dokazili. Našli so pri njem oblate, ampak — to gotovo ni malenkost — povsem različne od tistih, v katerih se je razpošiljal ciankali. In važno je to, da pravzaprav le cela svota indicij sploh kaj velja; čim je eden omajan, se maje cela zgradba. Zadnji čas javljajo pač nekaj, kar bi bilo lahko usodepolno, če je resnično. V Linču se je baje oglasil neki prodajalec suhih zelišč — nemara drogist — pri katerem je baje neki nadporočnik 14. polka pismeno zahteval ciankalija, da bi ž njim zastrupil psa. Koliko je na tem resnice, se še ne ve, na vsak način je pa v celi stvari treba mnogo, prav mnogo previdnosti. Ampak če je res, tedaj je nadvse čulno, da se ni mož že davno oglasil, kakor je sploh čudno, da se prav o najvažnejši točki, o nakupu ciankalija ves čas nič ne izve. Ch navzoč? Dokler ne pride več luči v to temno zadevo, bo ležala mdra na misleči javnosti. — Umor na planinah. Groznemu zločinu so prišli na sled na Gorenjskem. Pred dobrima dvema mesecema je izginil 20letni kmet lakob Rožič iz Begunj, ne da bi bil kdo vedel, kam in kako. Ker je šel 23. septembra na Begunjščico po opravkih, ni bila izključena možnost, da se je na hribih ponesrečil. Zato so ga dvakrat iskali po vsem gorovju, toda brez uspeha. Pred kratkim pa je izvedel neki jurist po imenu Šink, ki je bil zadnji čas radi izpitov na Dunaju, da pogrešajo Rožiča, pa je naznanil okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da je bil dne 24 septembra v Rožičevi družbi na Be-gunjščici, kjer je naenkrat barona Borna lovec Ei-senpart iz daljave 150 korakov streljal. Rožic se je zgrudil in je padel nekam v globočino, Šink pa je zbežal Misleč, da je Rožič le lahko ranjen, ni govoril o dogodku, tem manj ker ni bil nikjer v časopisju omenjen. Šele sedaj, ko se je vrnil z D ur a'a in izvedel da Rožiča nikjer ni, je spoznal, da mora biti ustreljen. Opisal je natančno kraj in komisija, ki je odšla tja, je res našla Rožičevo truplo, a brez glave. Najbrže mu jo je Eisenpart odrezal z lovskim nožem ih na to zagrebel truplo, pa ne tako globoko, da ne bi bilo deževje odplavilo prsti. Eisenparta so prijeli in izročili sodišču. — N. D. 0. in Hberaloi. Iz Gorice se nam piše: »N. D. 0.» ni liberalen rep — tako se sliši vsak dan iz ust voditeljev narodnjakarske nede-lavske organizacije. Ker se porniče liberalna stranka od dne do dne bolj navzdol, radi verjamemo, da je gospodov nekoliko sram zveze z liberalci. Ampak to nič ne pomaga. Dokler delajo reklamo za N. D. O. listi kakor «Slov. Narod*, »Soča* i. t. d., bi mogla biti le slepcu ta zveza tajna. Posamezni slučaji pa še bolj jasno potrjujejo to zvezo. Te dni smo čitali v «S!ov. Narodu*, da prirede n a-predna (torej liberalna) stranka javen shed v Šturjab pri Ajdovščini in da bosta tam govorila dr. Tavčar in Škerlj. Dr. Tavčar je vodja liberalne stranke ria Kranjskem, Škerlj je tajnik N. D. O. v Ljubljani. Kakšni otroci bi morali biti ljudje, ki tu ša ne bi opazdi, da je N. D. O. navaden oddelek liberalne stranke? Nam ja sicer že davno znano, da živi cela N. D. O. le od liberalne milosti, ampak kadar vidijo ljudje take skupne nastope, mora vendar spoznati vsa javnost, da je N. D. O. — rep liberalne stranke. — Ljubljanske sotirage opozarjamo, da dobs za dramske gledališke predriave v strokovnem tajništvu (Šelonburgova uliča 6) vstopnice po znižanih cenab. Tudi sodrugom, ki posečajo Ljubljano, priporočamo, da se poslužijo ta ugodnosti. lat? .liči Pragi Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 1. decembra. Včeraj so se vložili v državnem zboru trije nujni predlogi glede na š o 1 e narodnih manjšin. Socialni demokratje so vložili tak predlog neodvisno od drugih strank; v obrazloženju predlrga jo rečeno; «Sedanje stanje manjšinskih šol je popolnoma nezadovoljivo. Na eni strani ne zadostuje potrebam narodnih manjšin, na drugi strani vodi neprenehoma do narodnih bojev, iz katerih se je izlegla že prava nevarnost- Vsi narodi Avstrije potrebujejo zakonito ureditev manjšinskega šolstva. Zakon potrebujemo, ki prilagodi ustanavljanje, organizacijo, učni načrt in nadzorstvo manjšinjskih šal praktičnim potrebam narodnih manjšin. Važno vprašanje je tudi pokritje potrebščin. Tudi v tem oziru so tožbe na vseh straneh. Zakon mora odstraniti razloge teh tožb in poskrbeti, da se pokrijejo troški za manjšinske šole iz javnih sredstev, da se ustanove in vzdržujejo z denarjem vlade in da postanejo neodvisne in iz-premenljive naklonjenosti večin. Zato se predlaga: 1. Učni minister se poziva da izdela in predloži zbornici sledeče zakonske načrte: a) Načrt zakona o ustanovitvi, organizaciji, učnem načrtu in javnem nadzorstvu za šole narodnih manjšin; b) načrt zakona o pokritju vseh stroškov za take šole. 2. Učni odsek se poziva, da takoj preišče vse v zbornici izrečene in njemu predložene pritožbe radi protizakonitega nadlegovanja privatnih šol in naj poroča zbornici o vspehu te preiskave in o zakonitih korakih, ki bi se imeli storiti ob tem povodu, v tekn enega meseca. * Volitev odseka za narodno vprašanje in odseka za ureditev gospodarskih razmer z Ogrsko se je odložila, ker še niso bili naznanjeni kandidati. Za vpisavanje govornikov se je določilo 20 minut premora. Potem so govorili vlagatelji nujnih predlogov: Najprej češki agraree Duricb, potem češki radikalec Kalina, potem socialni demokrat Tomaiek. Ta je dejal: Ministrstvo živi od napak svojih nasprotnikov. Da je parlament sklenil, izvoliti odsek za narodno vprašanje, ni dovolj, ampak odsek mora tudi kaj storiti. Prvo in najvažnejše hi bilo, da se reši vprašanje šol za manjšine. Boj proti vladi se ne sme voditi s samimi nujnimi predlogi. Čudno je, da je država priznala svojo dolžnost, skrbeti za šole manjšin, kjer se gre za otroke oficirj ev in vojakov v Istri i. t. d., ali pa nimajo delavci enake pravice, da skrbi država za pouk njihovih otrok? Na severnem Češkem so bili rudarji prisiljeni, stopiti v stavko, ker njihovi otroci niso mogli dobiti primernega šolskega pouka ... Učni minister grof Stdrgkh ja mnogo govoril o težavab, končno je obljubil, da izroči odseku, čebo izvoljen, potrebni material. Po ministrovem govoru se je zaključila seja. Dunaj, 1. decembra. Danes je zbornica nadaljevala razpravo o nujnih predlogih za šole narodnih maDjšin. Posebnih dogodkov ni bilo. Nemški nacionald in krščanski socialci hočejo glasovati proti predlogom. Rezultat bo odvisen od glasovanja Poljakov. Dunaj, 1. decembra. V »Slovanski Eaoti* se pojavlja močna struja za to, da se opusti obstrukcija. Nenreča v rudniku. Zagorje ob Savi, 1. decembra. V Maksovem rovu sta davi trčila dva motorja drug ob drugega in sta poškodovana. Motorni vodja Kuhar je težko ranjen. Promet se je moral več ur ustaviti. Nemški državni zbor. B e r I i n, 30. novembra. Novo zasedanje državnega zbora se je danes otvo-rilo s prestolnim govorem, ki ga je čital cesar Viljem. Med drugim napoveduje prestolni govor zakonski načrt, s katerim se razširi bolniško zavarovanje in vpelje zavarovanje sirot, zakon o delu na domu, ter zakon o posredovanju dela. Pre-stolai govor hvali trozvezo in izraža upanje, da se obrani »na korist blaginje narodov in miru.* Zsrota proti bolgarskemu Ferdinandu? S o f i a, 30. novembra. »Večerna Pošta* trdi, da ima avtentično pismo nekega srbskega ministra, iz katerega jc razvidno, da se je leta 1906., ko se je poskusilo ustanoviti srbska - bolgarsko carinsko zvezo, v Bslgrada z rusko pomočjo organizirala zarota proti bolgarskemu knezu, o kateri je bilo peučenih več srbskih državnikov. »Večerna Pošta* napoveduje, da objavi posameznosti. Boj z angleško gosposko zbornico. London, 1. decembra. Zbornica lordov je s 350 glasovi proti 75 sprejela Landsdcwnovo resolucijo proti proračunu, za katerega je glasovala zbornica poslancev. Vsled tega se bo morala razpustiti poslanska zbornica in razpisati nove volitve. Socialni demokratje sklicujejo manifestaeijski miting za odprave gosposke zbornice. Dopisi. iz Trbovelj. V soboto, dne 10. listopada sta pri zgradbi nove separacije za Savo ponesrečila dva delavca. Vzrok ponesrečbi so slabo napravljeni odri pri stavbi, za katero se pač noben hudič no briga, če ravno stanc človeško življenje: saj je za krvožcljni kapital človeško meso najcenejše. Padla sta skoraj 10 mt. visoko na cementni tlak in kri se jima jo takoj vlila iz nosa in ust. Zahtevala se je takoj zdravniška posaoč. Kakor smo izvedli, je prišel dr. Herzog ponesrečenca ogledati; ko je izvt del, da nista člana bratovske skladnice, temveč člana okrajne bolniške blagajne, je uboga ponesrečenca v tem bcguusmiljenim stanju zapustil in odšel. Taka »zdravniška pomoč* presega vendar vse meje! Vsak, ki zasluži ime človek, bi se tudi psa v takem slučaju usmilil, a dr. Herzog pa še ljudi ne pozna. Skrajni čas bi bil, če bi politična oblast to nečloveštvo natanko preiskala in odgovorne zasledovala. O č i p r i č a. Spljet. (Kakor v A ziji.) Slabe zveze z ostalimi deli države ima Dalmacija, hvala skrbni avstrijski upravi. Pa vendar je del države, ki se imenuje civilizirana in pravua in zato bi bilo pričakovati, da bi tudi pri nas prišla kultura do veljave vsaj tam, kjer imajo zakonito nalogo, skrbeti zanjo. Ali v tem oziru ja v Dalmaciji tako, kakor je bilo na Turškem v času sultana Abdul Hamida. Posebno aziatsko pcglavje je naša mestna policija, pri kateri imajo nekoliko pravih divjakov, mislečih, da jim daje njihova služba pravico, teptati zakon in človečnost s petami. 2 5 večkrat so se slišale pritožbe, da sc na spljetski policiji pretepavajo aretirani ljudje in posebno z delavci so često ravnal! kakor gonjači živine. Ko ni bilo takih izgredov konca, je lokalni odbor socialno - demokratične str. nke energično nastopil in takrat se mu je obljubilo, da se napravi konec pretepavanju. Tudi ta obljuba je šla \ zrak, kar dokazuje sledeči slučaj. Neki večer pred kratkem je zanemarjen fant ukradel z neke laške ladje nekoliko jabolk. Mornar, ki ga je zalotil, mu je v jezi dal klofuto. Takrat je prihitel policist št. 27 in je hotel aretirati mornarja. Toda ta ga je opozoril, da je na svoji ladji psd italijansko zastavo. Slučajno je prišel mimo italijanski »konzul in vprašal mornarja, k*j se je zgodilo. Mož je pa zapustil ladjo, da bi odgovoril konzulu, a ta hip ga je pograbil redar ter ga dobesedno odvedel izpred konzula v zapor. Komaj je bil na hodniku policijskega poslopja, so ga že začeli pretepavati. Potem so ga zaprli v celico; petkrat so se odprla vrata zapora in vsakikrat so stopili dva do trije redarji v celico in ga tepli s pestmi, z boksarji, suvali s koleni, s škornji in teptali po njem. Vsled konzulovega posredovanja je bil izpuščen in se je pritožil policijskemu zapovedniku Domazetu, ki mu je pa kratkomalo odbrusil, da laže. Konzul ga je poslal k zdravniku in tedaj je koDštatiral dr. Karam a n na njem 32 vidnih poškodb, sodni zdravnik dr. Arambašin je pa v navzočnosti preiskovalnega sodnika našel 48 poškodb na njegovem telesu. Take so razmere pri našem redarstvu in človek bi obupal, da se sploh popravijo, kajti doslej se policij ko vodstvo niti oziralo ni na pritožbe. Skoraj bi se človek veselil, da je enkrat zadela to barbarstvo tujca, ker je vsaj nekaj upanja, da bo njegova država posegla vmes in da pride na ta način naša policija do tega, kar že davno zasluži. Priporočamo našim gospodinjam pfavi kavni pridatek iz zagrebške tovarne. ti. t««u, t im,iiii. t l*. * ' zi H. Siittner LlnUfana :: mestni trg razpošila ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj. Novos': Ploščnata, tanka, prava nikelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4'50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nszaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K 1’20, srebrna K 5-—. 31 Kavarna lUnione* v Trstu ulica Gaserma in Torre Blanca so priporoča. m mm lzenm za leto 1910 je ravnokar izšel. Gena 80 vin., po pošti 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi,»Rdečega prapora" v Cjubljani._________________________ 50 0 o prihranka na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja sladnega čaja i. t. d najboljše in najcenejše hranivo, imenovano 52-3 Sladiti ................ t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se Žri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja ) vinarjev Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy. Klobuke, cilindre bAAiilfiA v najnovejših fagonah in v Vvpivv velikih izberah priporoča JVan Solili«, Ijubljaaa Pod Trančo štev. 2. 52-47 Naročajte in širite naš list! Zagorje ob Savi. Kako imenitno napreduje ’ N. D. O. se je najlepše pokazalo v nedeljo, dne 28. novembra t. I. Gospodje narodnjaki in klerikalci so sklicali ob 3. popoldne v gostilno gospoda I. Robavsa shod. Za to predstavo so razposlali po vsem Zagorju z okolico vabila, agitatorji so pa delavcem pripovedovali, da bo zborovanje, ki ga š? j zagorsko delavstvo ni videlo. Ib ta velika agitacija je privabila celh — 8, reci osem oseb. Ob ‘/«4. popoldne je izjavil narodni sklcatelj tistim osmim navzočim: «0 žalujem, da vas je tako malo, da ne moremo zborovati.* Potem so se razšli zborovalci, gospod Kerschnigg false Kcršnik, je pa škripal z zobmi in mrmral: «Prokleti socialni demo-kratje, prekleti CobaU. Tako se je izvršila komedija zagorskih liberalcev. Katinka Widmayer trgovina pri ,Solncn‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45 43 perila za d*me, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najoovejše mode. Krasne ,peče' vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celnlloid-ovratniki, prsa In manšete. — ....* Nizke cene Modni salon M. Sedej-Strnad Ljubljana 13—'3 • Mestne Prešernove ulice št. 3 (v palači hranilnice* priporoča cenjenim damam svojo bogato zalogo klobukov nsjuovejiih fason in najfinejiega okusa. Pozori Pozori Toplo se priporoča kavarna „ILIRIJA“ Ljubljana 31-23 Kolodvorske ulice (3 minute od jušnega kolodvora) m Odprta Vb&k dan celo noč. Ml Posebna soba na razpolago. til &kxtnift£ * _____, Xatvri Jgmtuo M i xttt^iosOuMfpa&n.\aU nat* rSimon^Mnei » JQfub$ani . Kupujte le v trgovini s papirjem Ivan Vrečko Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10 7• popusta. Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojatn uljudno naznaniti, da sem odstopil svoj pogrebni zaVod ter zalogo potrebščin za mrliške odre In pogrebe novoustanovljeni tvrdki Zahvaljujem se za zaupanje, ki se mi je v tako obilni meri izkazovalo z vseh strani, priporočam najtopleje svoja naslednika v tej obrti ter prosim, da se jima naklanja enako zaupanje. Velespoštovanjem Fran Vidali. Opiraje se na predstoječe naznanilo gospoda Franc Vldallja se usojava uljudno javiti veleč, občinstvu v Ljub Ijani in okolici, da bodeva pod tvrdko m nespremenjeno nadalje vodila pogrebni zaVod ter zalogo potrebščin za mrliške odre In pogrebe v Prešernovi ulici ter da bova skušala vselej v vsakem oziru ustreči željam in zahtevem velecenjenih naročnikov. Z odi. spoštovanjem Ant. & Iv. Rojina. 2-2 Telvlou štev. 108* 'Telefon Itev. 1U8. Delniška dražba združenih plvovaren Žalec ln Laški trg v Ciubljani pripareča ivaji Izborno pivo v sodcih ln steklenicah. ZALOGA V SPODNJI šlSKI. 52 42 Isdajatelj in »dgeterni vodnik Ivan B a i tl. ■ - -n - 1 - ^ —irm rmmmjtie em umum. tiak« It. Pr. Lampret ? Kranju.