Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 24. marca 1937 MARIBORSKI Štev. 67. leto XI. (XVIII.) Cena 1 Din VECERNEK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / TcL uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-6e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 •JUTRA Senat je, razpravljajoč o novem proračunu, izglasoval proračun za vojsko in Mornarico, ki je bil soglasno sprejet, nadalje z večino glasov proračun ministrstva za gradnje, poštnega, prometnega, kmetijskega ministrstva in ministrstva za gozdove in rudnike, tako da je pričakovati, da bo proračunska razprava v senatu danes zaključena. Izredno pomembna je bila debata v zvezi z razpravljanjem o proračunu notranjega ministrstva, zlasti po utemeljitvi žovora senatorja dr. Kramerja, predvsem v zvez] z razpravljanjem o politiki sedanje vlade v dravski banovini. Položaj je danes v dravski banovini tak, da moremo označiti Slovenjjo kot pravi cor-l>us seperatum ali pašaluk. Kompetenca Posameznih ministrov glede dravske banovine ie reducirana na minimum, tako ^a je dejanski šef vlade v dravski banovini notranji minister. V Sloveniji se proglaša jugoslovenska ideja kot fantastična zabloda. S premestitvami učiteljev in Sadnikov se ustvarja v administraciji zmeda. Premestitve učiteljev so imele namen, da odvzamejo sokolskim četam 'n drugim naprednim kulturnim organizacijam najagiluejše delavce. Župani in občinski odbori so bili odstavljeni po § 129 zakona o občinah radi »nerednega iz Vrševanja dolžnosti«, v kateri pojem je spadalo na primer tudi to, čc ni bila občinska deska v redu. Nešteto primerov, kjer resnost prehaja v tragikomičnost. K temu se še priključujejo dogodki v gasilcu. ki se hoče postaviti pod klerikalni vPliv, Politična svoboda za nacionalne 'iudi .ie do skrajnosti okrnjena. Če so ''•brani trije ali štirje h godovanju, je že Podan liziko, da bedo kaznovani radi ^dovoljenega sestajanja. Poiavje zase pa je gonja proti Sokolova. Pripetilo se je celo. da je katehet kaznoval otroke, ker so prišli v šolo s s°kolskim znakom. Klerikalni tisk in del duhovščine sta vprizorila proti nacionalnim in naprednim ljudem gonjo, kakšne &ri nas še ne pomnimo. V zvezi z občinskimi volitvami so izšla posebna navoja sreskih načelnikov, ki naj pazijo, da gagajo liste JRZ. Nekaj svojevrstnega !e tudi cenzurna praksa v Slovenji!. Z zad j’io amnestijo S'e je »Slovenec« otresel 34 ^b, Naprednim ljudem je onemogoče-j!°> da bi se branili prati krivičnim napa-°m klerikalnega tiska. Senator dr. Kra-!!!er P-' je v svojih izvajanjih omenja! tu-razpust socialističnih kulturnih orga-jZacij »Vzajemnosti«. »Svobode« in Prijateljev prirode«. Čudo paradoksa doživljamo v Slove-'‘ii- Ko se je treba bilo boriti proti av-\riiskenin sistemu, je bil slovenskj na-| 0|,ali/.cin poganstvo. V Jugoslaviji pa J postal sedaj izdajstvo jugoslovenski ^'eionalizem, na klerikalni zastavi pa je ‘‘Pisan slovenski nacionalizem, seveda t^kler je v opoziciji. Doživljamo pa tudi , ’ da slovenski pristaši JRZ niso nič kaj ^'dušeni za politiko današnjega režima, J*1 Jim radi političnih koncesij ni dana ^°žtiost, da bi ščitili svoje žlvljenske, »o-jPodarske, kulturne in socialna interese. vre8anlanie naprednih nacionalnih ljudi 0, Sloveniji je danes v zadoščenje samo liu i ttiu ^r°8U zagrizenih strankarjev, dstvo pa od tega nima ničesar, ^■'ngoslovenski nacionalisti se počutijo v‘.n'~s kakor. vojska, ki ji skušajo dopo-c dati, da se je borila /.a zmago neresni-• Mnogokrat pa v zgodovini je prišla ' '’a>!u hrabrosti in vztrajnosti, ko so luMerali smatrali bitko že za izgubljeno. , ^slovenska vojska ima svoje cil|e in v (1b? nikdar ter nikomur pomožna četa Ciano v Beograd, da podpiše žentlmenski sporazum med Jugoslavijo in Italijo BEOGRAD, 24. marca. Semkaj prispe italijanski zunanji minister groi Ciano, da podpiše politični dogovor, ki naj uredi vsa med Italijo in Jugoslavijo odprta vprašanja. Razgovori so se vršili že več mesecev. Glavna vprašanja, ki so bila predmet pogajanj, so sledeča : l. Vprašanja bivanja ustašev in jugoslovanskih teroristov v Italiji, k' so že delj časa pod strogim nadzorstvom italijanskih oblastev. 2. Vprašanja imet-a italijanskih državljanov v Dalmaciji. Gre za prebivalce te pokrajine, ki so po vojni optiralj za italijansko državljan-stvo. 3. Razna vprašanja, ki se tičejo jugoslovenske manjšine v Italiji. 4. Vprašanje italijanskega vpliva v Albaniji. Znano je, da ni Jugoslavija nikoli dejansko priznala položaja, ki ga Italija zavzema v Albaniji na podlagi sklepov veleposlaniške konference. Proučevala so se še razna druga vprašanja, ni pa videti, da bi se dosegla tudi v teh vprašanjih zadovoljiva ureditev za vse. Med drugim se dozirava, da se bo albansko vprašanje obravnavalo posebej. Tudi ni znano, ali bo teritorialno starje izrecno priznano in precizirano z dogovorom, ki bo podpisan. Gospodarska pogajanja se bodo nanašala na obnovitvi trgovinske pogodbe, ki poteče 31. marca. BERLIN. 24. tnarca. V poučenih tukajšnjih krogih pravijo z ozirom na obisk italijanskega zunanjega ministra groia Ciano v Beogradu, da bo ob tej podpisan italijansko jugoslovenski žentlmenski dogovor. Razen tega bo tudi podpisan nov gospodarski dogovor med Italijo in Jugoslavijo. RIM, 34. marca. »United Press« poroča, da bosta še ta teden podpisana italijansko Jugoslovenski prijateljski nenapadalni pakt kakor tudi nova trgovinska pogodba med obema državama. Italija bo po novi trgovinski pogodbi znatno povečala svoj uvoz iz Jugoslavije. LONDON. 24. marca. »Morning Post« piše, da bosta Italija in Jugoslavija podpiseli politični in gospodarski sporazum za dobo 2 let z običajno klavzulo o avtomatičnem podaljšanju. 11 iamimii ftadtmnm SkodcuiU tvorne LONDON, 24. marca. »Daily Tele-graph« poroča v zvezi s Tatarescovim obiskom v Pragi, da gre v prvi vrsti za izenačenje sistema oborožitve držav Male antante. Radi tega se i« odločila Češkoslovaška, da es v Rumuniji ustano- vi podružnica Škodovih tvornic, ki bi v slučaju vojske oskrbovale Romunijo, Češkoslovaška, da se v Romuniji ustano-vojnim materialom. To je važno posebno radi tega, ker se glavne Škodo ve tvor-nice v Plznu nahajajo v bližini nemške meje In se bo radi tega zgraditev Ško-dovih tvornic v Romuniji pospešila. PRAGA, 24. marca. Tukajšnji agrarni »Vernikov« poroča, da se je romunski ministrski predsednik Tatarescu o pogajanjih, ki jih vodi z češkoslovaškimi državniki, bavil predvsem z oboroževanjem romunske vojske. Miren potek gasilskega zbora Sinoči se je vršil v Gasilskem domu na Koroški cesti 66. redni letni občni zbor Prostovoljne gasilske čete Maribor mesto, za katerega potek je vladalo v širši javnosti veliko, zanimanje. Zborovanje je otvoril in vodil četni predsednik ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Zo ugotovitvi sklepčnosti se je gosp. Pogačnik spomnil Nj. Vel. kralja Petra II., ki so mu zborovalci zaklicali trikratni »Živijo« ter pokrovitelju gasilstva Nj. Vi?. Tomislava in resornega ministra dr. Rogiča. Nato je predsednik pozdravil zastopnike mestne občine mariborske podžupana g. F. Žeibota ter občinska svetnika gg. Slugo in Spragerja, zastopnika knezoškofa insg. Umeka, policijskega šefa dr. 1 rste-njaka in zastopnika gasilske župe Mari-bo.r mesto g. A. Kesslerja. G. Pogačnik je poročal, da je gasilska župa Maribor mesto dne 13. februarja razveljavila redni letni občni zbor Prostovoljne gasilske čete Maribor mesto, ki se je vršil dne 3. februarja in naložila gasilski četi, da v smislu § 18 zakona o gasilstvu skliče nov občni zbor. Po omenjenih formalnostih so podali posamezni četni funkcionarji svoja poročila, ki so bila ista kakor na občnem zboru dne 3. februarja, o katerih smo že poročali. Poročali so poveljnik Ramšak, tajnik Kramberger, blagajnik Divjak, gospodar Černi. šef zdrav nik dr. Bedjanič, načelnik kulturno prosvetnega oddelka Hameršak. Po poročilu načelnika nadzornega odbora g. dr. Sekule so bila vsa poročila brez debate soglasno sprejeta ter se je upravi izrekla razrešnica s pohvalo. Pred nadaljnjo točko dnevnega reda to je volitvijo novega upravnega in nadzornega odbora, je g. Jovčič naglašal, da so bili neljubi dogodki na občnem zboru dne 3. februarja samo posledica nesporazuma, ter poročal, da se je vršil v ponedeljek 22. t. m. zvečer sestanek vseh rednih članov čete, na katerem se je ugo tovilo, da ni v četi nobenih sporov in ie bi bili, potem so se isti na ponedeljkovem Krst „Rdečih nageljnov" državi. I. V našem listu smo že poročali o vsebinski in glasbeni strani nove izvirne slo venske operete »Rdeči nageljni«, ki jih je uglasbil režiser, Igralec in skladatelj Pavel Rasbergeir. Ta njegova druga opereta predstavlja napram njegovemu operetnemu prvencu »Prebrisani Amor« izdaten napredek ter se v bilančnem izkazu lahko označi kot dobro, privlačno ter vseskozi solidno operetno delo. zamišljeno in izvedeno po običajnih operetnih formulah ter zasnovali. Poseben pečat dajejo tej opereti domače okolje, postavljeno v dobo ilirizma, narodni (slovenski ter srbohrvatski) napevi ter narodno folklorni plesni vložki v drugem dejanju. I a postavka je tako poudarjena, da gre tej opereti nedvomna prednost pred raznimi tujimi operetnimi borbami. Treba bo pa misliti na to, da se »Rdeči nageljni« nekoliko skrajšajo. Izvedba nedeljske krstne predstave je slonela predvsem na dveh činiteljih: d i-r ig e n t Lojze Herzog je mojstrsko prodrl v jedro parta in vtisnil glasbenemu predočevanju operete učinkovito interpretacijo; režiser in koreograf Anton H a r a s t o v i č pa je z uspelimi scenografskimi zamisleki in koreografsko priredbo (slovenske ter srbohrvatske pic sne tečke v dejanju) poživil potek vsega operetnega dogajanja. Mnogo vneme, ljubezni ter doživljenega sodelovanja so pokazali vsi ostali sodelujoči, ki so se vidno potrudili, da bi krstna predstava te nove slovenske operete čitVi učinkoviteje uspela. II. Vodilni solisti in igralci so bili v dobri formi ter se točno in živahno razpevali ob vseh teh narodnih spevih ter glasbeno folklornih motivih. V čim možnejši harmoniji so zveneli kvinteti (l. dejanje) terceti (Anica, Jelica, Janko), dueti itd., iz ozadja pa so prihajali odmevi narodnih popevk iz grl zborovih članov. Dognano in vsestransko ustrežljivo je bilo sodelovanje orkestra, ki je izdatno podprl nastope solistov in zbora. Jelka I g 1 i č e v a je izoblikovala vlogo Anice do stopnje prepričevalnega, glasovno in igralsko uravnovešenega podajanja ter je z vodilno arijo »Nageljni rdeči«, ki se nekajkrat ponavlja, žela toplo priznanje. Mnogo konjunkture za plesno izvezbanost, prožnost, gibkost nudi vloga Anrčine mlajše hčerke Jelice, ki našla v Barbiče vi izborno interpretko. Veljko pl. Jurič zahteva precej osredotočene aktivnosti ter jc v središču pev skih partij, ki se motivno sedaj nagibljejo v slovensko, potem zopet v srbohrvat-sko folklomost (Oj devojka, Otroška leta, Na vrtu, V spomin itd.). B. Sancin je vse do konca vzdržal na liniji uspešnega, učinkovitega igralskega zanosa in pevske toplote. .Veidonikov Janko se je učinkovito uvrstil v krog vodilnih sodelavcev, prav tako Rasberger-j e v plemeniti grajščak Sovincc. Predstavili so se nadalje C motorje v do- stojanstveni in mecenski baron Goreč, elegantna baronica Emilija E. S t a r č e- v e, H a >r a s t o v i č e v tepčkarski ženin Stanko Robnik, ženina željna Neda B. Rasbergerjeve, Gr o.m o v reprezentativni grof Jelič ksantipska Liza M. Z a k r a j š k o v e, trije kmetje R. N a k r s t a, M. K o š i č a in J. K o š n t e, kmetici L. Č e p i č e v e in A. 1 o v o r-nikove, viharno navihani kuharček D. Savi nove, Blažev pijančkarski ko-čijaž Gašpair, Turkov sel in dama M.. Ve Idi nove. Gorinškov Robnik in »Stdzika« S. G o r i n š k o v c sta bila ob skupnem nastopu v drugem dejanju (Krasno sem doslej živela) deležna viharnega aplavza, tako da sta morala ponavljati. P. Kovičev gostilničar Buča pa se jc proslavil s .svojim samospevom o majoiici in junaškim eopatarstvom. III. Igra je potekala dostojno, umerjeno, brez sicer običajnih ekstratur, ki motijo. V takšnem stilu želimo videti vse operete na našem odru. Bil je lep večer, zadovoljiv za številno občinstvo, ki je popolnoma zasedlo gledališče, pa tudi za avtorja, ki je bil nagrajen s frenetičnim aplavzom hvaležne publike in izrazi naklonjenosti ob 35 letnici s trnjem in številnimi bridkostmi posutih steza slovenskega teatrskega človeka. -ec. SDf»mnit« se CND! Solu&skc utsi€ do leto 1941 mata liti ageaim V okviru Sokolske Petrove petletke si 'doga, ki mu jo narekuje sam zemljepisni je Sokolsko društvo Maribor-matica po- 1 položaj Maribora, to je vloga čuvarja stavilo nalogo, da zgradi Sokolski dom naših nacionalnih interesov in branika v Mariboru in da na ta način izpolni vr- našega narodnega edinstva in jugoslo-zel, ki predstavlja občuten nedostatek venske ideologije na skrajni cev er ni meji kulturnega in nacionalnega življenja Ma- j in najbolj občutljivi točki naše države, ribora. Skrajni čas je torej, da sc z zdru-; Sokolski dom v Mariboru mora biti silna ženiini močmi, z vso resnostjo in največjo energijo lotimo dela za zgraditev našega Sokolskega doma. Nele vsako večje mesto v Jugoslaviji, temveč že vsaka naprednejša vas ima danes svoj lastni Sokolski dom, ki povsod predstavlja Najvažnejše središče vsega kulturnega in nacionalnega življenja daleč naokrog. Sokolski dom je žarišče naprednega kulturnega delovanja, Sokolski dom je izhodišče vsega pozi- trdnjava, ki naj kot koncetracija vsega sokolskega nacionalnega in kulturnega prizadevanja izžareva našo trdno voljo do zdravega narodnega edinstva in našo vero v veliko in močno Jugoslavijo tudi preko meja naše domovine! Zato je dolžnost Mariborčanov in vseh nas ob severni meji, da zgradimo impozanten Sokolski dom, ki naj bo res v vsakem oziru kos svojim težkim nalogam, ki ga čakajo v bodočnosti. Sokolski tivnega in konstruktivnega nac!onalnega j dom v Mariboru mora biti dostojen na-udejstvovanja, Sokolski dom je čuvar i slednik Narodnega doma v Mariboru, ki vseh nacionalnih pridobitev. Sokolski dom je izvor moči našega bogatega narodnega genija, Sokolski dom je središče, ki utrjuje telo in duha v vseh rodoljubnih vrlinah in delih, jc imperativna potreba našega sodobnega, nacionalnega življenja! Poleg tega pa pripada bodočemu Sokolskemu domu v Mariboru še posebna sestanku likvidirali. G. Ramšak je nato predlagal naslednjo novo upravo: Bogdan Pogačnik predsednik, Franjo Kramberger poveljnik, Ivan Čerče podpoveljnik, Ivo Jovčič tajnik, Bogomir Divjak blagajnik. Justin Gustinčič orodjar, dr. Alfonz Wankmuller šef zdravnik, dr. Milko Bedjanič pročelnik samaritanskega odseka, Vinko Hameršak pročelnik je tudi v najkujših časih , z uspehom kljuboval vsem napadom na narodno zavest Maribora, kot tradicionalno torišče vseh junaških borcev za slovenstvo, jugoslo-venstvo in sokolstvo. , Sokolski domovi, ki so vznikli širom naše lepe domovine, so plod pravilnega razumevanja brez izjeme vseh slojev našega naroda, ki so v polni meri uvide-vali neobhodno potrebo in ogromno ko-rilt sokolskega delovanja za telesno in duševno vzgojo zdravega jugosloveu skega naroda. Banovine in občine so prispevale visoke zneske, ustanove, podjetja in posamezniki so tekmovali med seboj v podporah za zgraditev sokolskih domov. Maribor ne sme in ne bo zaostal za drugimi mesti! Mariborčani na plan! Prispevajte vsi brez izjeme za Sokolski dom! Industrijci, postanite meceni in dobrotniki Sokolskega doma! Trgovci in obrtniki, zavedajte se, da je vprašanje Sokolskega doma prestižno vprašanje ju-goslovenskega Maribora! Ustanove in društva, organizirajte nabiralne akcije za naš Sokolski dom! Posamezniki, vsi od najstarejšega do najmlajšega, prispevajte po svojih močeh, naj vse brez izjeme vodi zavest, da ima svoj delež pri zgradit- vi Sokolskega doma v Mariboru! Družbe in omizja, izrabite vsako priložnost in razpoloženje za nabiranje prispevkov! V dobi Petrove petletke delajte in žrtvujte vsi za Sokolski dom v Mariboru! Sokolski dom v Mariboru mora biti do teta 1941 zgrajen! V ponos obmejnemu Mariboru in kot svetilnik sokolskega, kulturnega in nacionalnega delovanja za močno in nerazdruženo veliko Jugos'a-vijo! — Alfred Kralj, tajnik Gradbenega odseka Sokola Maribor-matica. 5 junci 3—3.50 Din, telice 3.25—1 Din; konje in žrebeta so prodajali po kakovosti in sicer konje od 400--3500 Din, žrebeta pa od 1200—2500 Din komad. — V sredo 1 dne 17. t. m - se je vršil svinjski sejem na katereg.. signali 499 komadov, od katerih so prodali 104. Cene svinjam sC od zadnjega sejma v bistvu mso ,sprcmc* nile. vsi ras Pomota. Gospod (čita v časopisu): »...in zdravniški poskusi so bili zaman.« Gospa: »Ti, v prihodnje pa vzemim? tudi mi takega zdravnika, ki zastoih zdravi!« Josipina Cerinškova: Utoteemlu 5ele v preteklem desetletju je začutila evropska javnost bolest oskrunjenega materinstva in dala izraza svojemu spoštovanju do matere z jutrišnjim praznikom, ko se v domovih, dvoranah in cerkvah. hude spomini na mater. Mati je duhovnica svojih otrok, večna lučka, ki vso hišo razsvetljuje. Nikoli ji srce ne miruje. Na sleherni otrokov drhtljaj je pripravljena, da mu ponudi vse svoje bitje. Dvakrat dve in tri in štiri, petkrat šest m sedem Im osem: koliko je? Teža učenja pada, tlači, v kuhinji dela, pere in šiva. S skrbmi se bori in na skrivaj se nn otroka ozira: Kaj bo? 'Kako bo? Ali se iz knjig preseli učenje v glavo? Ali se v njegovem srcu razraste pomlad? Da črnih zvijač ne bi bilo vate, da bi bil močen in velik in majhen in skromen, in čelo se ji pri tej misli zvedri in roke hitijo. Hitijo od jutra do mraka in pozno v ngč. Nič nc misij mati pr] tem nase. Telo se ji krči, iz jutra v noč sc giblje, snuje in tolaži. In še sredi noči vstaja iti moli za moč prihodnjega dne. Mati služi vsej hiši, je potrebna vsem. Njen dom je zmiraj svetel, poln sloge in ljubezni. Vse stene jo čutijo, sleherni kot jo izraža. In ta mati ni le dala domovini teles svojih otrok, marveč predvsem dušo. Vzbudila ie otroku vse sile ljubezni ter ga s tem priklenila na grudo, iz katere je izšel. Slovenska kmetska mati je tako ohranila našo zemljo in jezik. Vseli tisoč lej, ko smo Slovenci tujcu robovali ter izgubljali zemlje kos za kosom, ko jc meščanstvo sramotilo svoj jezik, je edino slovenska kmetska mati prelivala svoj jezik iz sebe v otroka, iz stoletja v stoletje, ga čuvala kot najdražjo svetinjo in ga ohranila do današnjih dni. Pa tudi mladina sama, ki je že po prvih korakih v življenju največkrat kruto razočarana, hrepeni k materi in pri njej išče sveta. Mladina ne potrebuje Ie matere, ki opominja, zmerja, kaznuje. Nič manj ji ni potrebna mati, ki se z ljubečim srcem skuša vživeti v viharje in bitje mladega srca. Mati kaj bi bil brez Tebe ta naš svet? Življenje uc bi bilo življenje, sreča ne sreča, ljubezen nc ljubezen! Vse svetle besede, kar jih znamo, bi bile prazne, če bi ne bilo Tebe, ki si jih prva šepetala v naša usta — Mati! Ljubav do jezika, naroda in knjige, kdo jc more imeti in dati več, nego ti, mati! Kaj bi bilo naše verovanje v dobro, da nas nisi stiskala k svojemu srcu Tl, vsem najprvi, mnogim edini vzgled dobrote? Jutranja sapa cvetkam ni meh-lejša, nego je bila našim čelom Tvoja žuljuva in izmučena dlan, našim srcem t voja beseda, našim dušam Tvoja misel, mati... česa nisi storila za nas o mati? Kdaj žil, 1'voja kri, dih naših prs je posvečen z vonjem Tvojega diha; plamen naših življenj je iskra Tvojega ognja; in rnno-gozvočje našega bitja jc Tvoj odmev, mati, ki v nas vriskaš in jočeš in r»c utihneš niti v naši smrtni uri — Ti večna pesem vstajenja v uničujočem viharju usod! česa niso storila za nas o mati? Kdaj ni bila naša radost Tvoje zveličanje? O sladke solze Tvojih oči, kadar se TJ Je. srce tesnilo od naše sreče! O svete sofe® Tvojih oči, kadar si z nami klonila P041 težo gorja! Kdaj si nas zatajila, kje si nas zab3' stila? Molila si pred vratmi jetnišnic. so vešali Tvoje sinove, po krvavih bojiščih si tavala in pobirala njih drage kosti. Vso črne grehe sl nam odpuščala; vse daljnjc cilje si blagoslavljala zarad ljubljenega hrepenenja svojih otrok.-■ Mati: reci kaj naj tl damo za to? y!j. kar imamo jc od vekomaj Tvoje. Na darovi na jutrišnji dan so lc majhna z«3' menja naše molitve k Tebi! Zatorej izrekamo danes vsem slovenskim materam, ki žive v ljubečih odpovedih za svoje družine, globoko hvale*' nost. Vemo, da smo prejeli od njih s*a , slovenski jezik in vse lepe nauke za P°; v življenje. Povrnili jim bomo s slovesno obljubljamo, da nc bomo mk H, niti za las odstopili od njihovih i*f£ čil in živeli in trpeli z vso mogočo bežni jo za narod in domovino. V vsako tako w HtaMmke mAeZilU Rano brstje lutfi letošnji pomladi se mudi in je, kakor pravijo nagajivci, filmska. Naglo klije in poganja, in kakor je vsaka prenagla stvar opasna, tako more tičati opasnost tudi v tem ranem klitju, zlasti 2a sadno drevje. Marelice in hruške bo-bo skoro v cvetju in tudi popje ostalega sadnega drevja je zaprto. V splošnem gre za mesec dni prezgodaj, zato se je bati pozebe (mirnih, jasnih noči). Vzrok ranemu poganjanju je v mili zimi. Zemlja ni globoko zmrznila, t. j. ni izžarila (oddala) toplote. Korenine so zato že rano v delu. Temu je pomagal mili februar. Zato se je tudi bati mrčesa, ki 8a ni mraz uničil. Oni gospodarji, ki škrope z različnimi sredstvi proti živalskim škodljivcem, store pametno delo. Ni pa uspeha, če vrše to le nekateri. Naravno, da zaslutijo ugodne dneve tudi živali. Pojavili so se že hrošči in gosenice. 2e v soboto zvečer se je proroško oglasila rega in priklicala pomladansko roso, tam na zapadu pa močno deževje, kakor nam pove izredno narastla in motna Drava, polna odplavljenega lesa. Ofernažena služkinja. K služkinji Mariji Simenkovi, uslužbeni v tukajšnji bolnišnici, je prišel neki moški, ki je dejal, da ga pošiljajo starši Simenkove ter naj mu izroči 300 dinarjev, katero vsoto rabijo starši za nakup krave. Ker je moški točno opisal vse domače razmere, mu je Simenkova verjela ter izročila zahtevani znesek. Pozneje pa je ugotovila, da je nasedla goljufu ter zadevo prijavila policiji, ki sedaj poizveduje za dotičnim moškim. Velikonočna številka nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno inserdjsko konjunkturo. Izkoristite ugodno priliko! »VEČERNIKOVA« velikonočna številka v povečanem obsegu in nakladi ostane radi praznikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema uprava »VEČERNIKA«, Gospo~ka ulica 11 do PETKA, 26. MARCA do 18. URE. V izjemnih slučajih še v soboto 27. marca DO 9. URE dopoldne! Pregnan in uničen ali Kako je (PeflČek cČmflSjUJz izgubifsvoje prebivališče V borbi za tržno higijeno! Prejeli smo s prošnjo za objavo: Ob nenadnem nastopu toplega vremena, ki nalikuje bolj botetni vročini, se je pojavila na naših ulicah tudi neizogibna prašina, ki obdaja haše stojnice in blago na istih. Zasebni m drugi avtomobili drvijo brezobzirno mimo mesarskih stojnic ter dvigajo nepotrebni prah. Ako nastopi sušno vreme, je prva skrb mestne občinske uprave, da zaščiti naše stojnice s tem, da da Poškropiti Koroško cesto tik naših stojnic že zjutraj ob postavljanju, ter da za-Pove oziroma odredi najstrožjo kazen za Vožnjo tovornih in luksuznih vozil mi-•ho stojnic za živila in mesarje, kar je tem lažje, ker leži ogroženi teren tik Pred poveljstvom policijske straže in hiestnim poglavarstvom. Tudi kupujoče °bčhistvo noče z blatom in prahom obtožene slanine. Mnogo kupcev je odšlo! ^rosimo nujne odpomoči! Prizadeti. Ker je nagovarjal mladoletnika k tatvini se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 31 letni Mijo Bohinjak, stanujoč na Pobrežju. Lani meseca avgusta je namreč kupil od vajenca Hermana P., ki je bil uslužben v Lotzovi trgovini v Jurčičevi ulici več tucatov pil, in sicer po 20 dinarjev za tucat. Ko je zadeva prišla na dan, so vajenca aretirali. Pri zaslišanju je izpovedal, da ga je k tatvini nagovarjal Bojinjak. Kakor je preiskava dognala, je vajenec ukradel svojemu gospodarju 30 tučatov pil v vrednosti 2600 dinarjev. Bohinjak je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo' 2 let. Avtomobilska novost v Mariboru. Te dni je bila izdelana karoserija iz Nemčije prispele nove tipe tovornega avtomobila tvrdke Man, kj se razlikuje od običajnih tovornih vozil v izvedbi takozva-nih treh osi z večjo koristno težo. Kljub veliki koristni teži, vozilo ne kvari ne cest in ne mostov, ker je vsa teža porazdeljena na tri osi in je tudi poraba kuriva znatno manjša. Prva tipa tega’ najmodernejšega vozila je prispela v Maribor in si je prvi tovrsten voz v naši državi nabavil ndki mariborski prevoznik. Oproščeni. Včeraj ob devetih dopoldne je bila na tukajšnjem sodišču razprava proti bivšemu uredniku »Ljudske pravice« Ivanu Kreftu in tovarišem v zvezi z dogodki na lanskem znanem shodu JRZ v mariborskem Ljudskem vrtu. G. Kreft je bil obtožen po paragrafu 222/4 k. z., češ da je ponaredil zborovalne znake, ki jih je izdala stranka JRZ in brez katerih ni imel nihče dostopa na zborovalni prostor. G. Kreft je priznal, da je kupil 70 m slovenskega traku z namenom, da da Že zopet pranje? Sicer to m prijetno, todo ne nevarno! Oh, nični bolj pri jetnego kot hlad no, belo platno! Na pomoči Na pomoči ven me Postalo je snežnobelol Radion ne trpi nobene nesnage! na posamezne trake natisnit; besedilo originalnega znaka in jih razdeli svojim somišljenikom. Pri razpravi pa je gosp. Kreft izpovedal, kar so priče tudi potrdile, da je g. Kreft pozneje iz gotovih razlogov storniral naročilo natisa znaka na trake. G. Kreftu in tovarišem se je posrečilo dokazati, da so znake, ki so jih pri njih dobili, kupili pri zaupnikih oz. v pisarni g. Žebota, dočim je g. Žebot pri današnji razpravi zatrjeval, da so mogli znake dobiti izključno člani JRZ. Sodnik dr. Obran je izrekel oprostilno sodbo, ker se je prepričal, da niso zakrivili obtoženci nobenega nezakonitega dejanja. Stranko JRZ je zagovarjal g. dr. Pihler, ki je zahteval preložitev razprave v svr-ho zaslišanja novih prič, na kar pa sodnik dr. Obran ni pristal, ker je bila razprava že petkrat preložena. Oproščence je zagovarjal dr. V. Kukovec. Gostilna pri »Lipi« Radvanje tel. 23-30. Binkošti na Jadranu! Nepopisne krasote pomladi ob morju v čarobnem mesecu maju uživate najugodnejše ob priliki pavšalnih potovanj »Putnika« Maribor. Od 8. do 18. maja: ina Jugoslovanskem Lidu v Crikvenici za Din 1.200.—, na prekrasnem Rabu pa za Din 1.250.—. V ceni je vračunana vožnja z železnico in parobrodom, ter popolna oskrba za ves čas bivanja ob morju. Prijave se sprejemajo najkasneje do 25. aprila pri »Putniku« Maribor in Celje. Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 23. t. m. so prignali 2 konja, 5 bikov, 110 volov, 373 krav in 6 telet, skupno 496 komadov. Cene so bile: debeli voli 1 kg žive teže 4—4.50, poldebeli biki za klanje 3.20—3.60, klavne krave debele 3.25—4.50, plemenske krave 3— 3.75, krave za klobasarje 1.80—2.50, molzne krave 3—3.75, breje krave 2.50 —3, mlada živina 3.50 do 4, teleta 4.50— 6. Prodanih je bilo 276 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10, volovsko meso IL vrste 1 kg od 6—8 Din; meso bikov, krav in telic od 5—8, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste od 6—10 Din. Svinjsko meso sveže od 10 do 14 Din za kg. Pred gimnazijo. Dijak (stricu, ki mu je prinesel osebno denar, za katerega ga je pismeno »na-pumpal«): »Kako pa to, striček, da si mi sam prinesel denar?« Stric: »Zato, ker vem, da boš polovico te vsote takoj zapil, pa bi bil jaz tudi radi zraven!« Pred magdalensko šolo. Zofka: »Pepček, ali si videl, kako dobro spričevalo sem prejela v šoli?« Pepček: »To ni lepo od tebe! Ti bos očeta tako razvadila, da Ibomo morali tudi mi prinašati dobra spričevala domov, sicer bomo pa tepeni!« Jfe daude. jhufaiinj. •Dne 20. marca t. 1. je uprava kraj. od-“pra JS v Gornji Radgoni polagala ra-svojega delovanja v minulem ponovnem letu. To letno zborovanje pa je bilo zvezano ob enem tudi z zanimivim Predavanjem o zgodovini in velikem po-menu Jadranskega morja za našo drža-v°> katerega je imel delegat oblastnega ^bora profesor g. Lojze Bizjak. Iz po-posameznih funkcijonarjev povza-^emo, da je v prošlem letu stanje član-JVa padlo za 35 od prejšnjih 109 na 74 banov. Blagajna izkazuje 2.725.75 Din Ohodkov in 1963 Din izdatkov, stanje ,*Sajne ob koncu leta 762.75 Din. Za i|0šnje leto namerava tuk. krajevni od-2?r Poslati na morje za krajšo dobo 10 "frak. Hvalevredno akcijo za nabiranje trebnih denarnih sredstev je prevzel C odvetnik g. dir. Lotrič Lenart. Ker za tozadevno ekskurzijo prišli v vrsti v poštev otroci starišev, ki ]. člani JS, priporočamo, da pristopajo jf, člani JS vsaj z minimalno članarino, ? z,taša 12 Din letno. Pri volitvah je bil jj^tonkostnimi spremembami izvoljen kvr' odbor. Kot nov član odbora je bil v 0>ien g. Kvirin Pertl, šolski upravitelj Pokoju. k spremembi avtobusnega voznega Sprememba voznega reda na progi W r - Gornja Radgona bi bila velikan D')mena tudi za lokalno progo Gor. Dr0 l:0na - Slatina Radenci, na kateri ' C!hrntllje v poletni dobi tudi avto-0 Podjetje Lminger. Doslej je odha- jal avtobus iz Gornje Radgone približno ob istem času kakor večerni vlak talko, da se zdraviliški gostje, ki so prihajali v Gor. Radgono s poznim popoldanskim vlakom, avtobusa niso posluževali, nego vračali z vlakom. Prav gotovo pa bi bila večja frekvenca tudi na tej lokalni progi, če bi odhajal avtobus iz Gor. Radgone šele okrog 19. ure, ker bi zdraviliškim gostom preostajalo nekaj več časa za poset obmejne Gornje Radgone. HUbfkiit&kc navite Zaključek kmetijske nadaljevalne šole. V četrtek je bila zaključena tuk. kmetijska nadaljevalna šola. Tečaj je obiskovalo redno 25—28 gojencev. V kmetijski šoli, ki jo je vodil učitelj T e r č a k Stane, so še predavali: šol. upravitelj Tomažič Božidar, učitelj Kolar V i 1-ko, ekonom Mravljak Ivan, banovinski zdravnik dr. H o n i n g m a n, kaplan Duh Ludvik, poleg omenjanih pa so še kot izredni predavatelji sodelovali sreski kmetijski referent g. Martelanc, veterinar g. Kolenc ter g. Ci-zel. V četrtek je bil zaključek, združen z ekskurzijo h gospodu Cizeju, kjer so si gojenci ogeldali vzorno kokoš-jerejo ter zajčjerejo. Vsi gojenci so bili postreženi. K zaključni svečanosti so prišli tudi: župan g. Teruik Simon, predsednik kmetijske nad. šole g. Ter-nik Franc in še drugi. Voditelj g. Terčak je v lepem govoru bodril mladeniče, da nai ljubijo svojo domačo grudo. Župan g. T c r n 1 k Simon je Izrazil veselje, da je naš obmejni trg pri- čel s sistematično vzgojo naših kmetskih sinov. Obljubil je, da bo občina po svojih močeh podpirala kmetijsko šolo. Predsednik kmet. nad. šole g. Ter ni k Franc pa se je zahvalil posameznim gospodom predavateljem. Ob zaključku se je v imenu gojencev zahvalil Korenit Karel. Koroška kolesarska župa }e zborovala. Ob rekordni udeležbi se je vršil v Mežici letni občni z,bor Koroške kolesarske župe, ki ga je otvoril im vodil zaslužni predsednik g. Vinko Cajnko. Po poročilih tajnika Suhadolnika, blagajnika Kluna Darinka in tehničnega referenta F. Švaba so se bile volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: Vinko Cajnko predsednik, Emil Plesničar podpredsednik, Karol Kokol tajnik, Kržečnik blagajnik, Franc Vehovec tehnični referent. Odborniki: Suhadolnik, Cop, Peršoh in Klun. Sodni zbor: Cajnko, Vehovec, Klun in Krek. Razsodišče: Cajnko, dr. Radšel, Klun in Vehovec. večje zanimanje, ker je to prvi slučaj, da je muslimanka prišla v Španijo. ŠE SAMO V JUGOSLAVIJI. Albanska vlada je prepovedala ženam nositi feredžo. Kdor bo hotel videti muslimanke s feredžo, jih bo lahko videl samo še v Jugoslaviji, kajti tudi v Turčiji je že davno odpravljen običaj zakrivanja obraza s feredžo. Nameščenski kotiček PMeeki BOSANSKA MUSLIMANKA NA ŠPANSKEM BOJIŠČU. Te dni je prispela v Banjaluko vest, ki je zbudila veliko senzacijo, ki pravi, da je gdč. Tahira Hadžihalovič iz Banjaluke, dijakinja visoke komercialne šole v Pragi, pred nedavnim odpotovala v Španijo ter sc tamkaj prijavila kot bolničarka v valencijski vojski. Vest je zbudila tem Širša odborova seja DZAN Maribor se je vršila 15. t. m. v klubovi sobi hotela »Mariborski dvor«. Prisostvovala sta tudi delegata krajevnega odbora iz Ruš tov. Dolinšek in tov. Krušeč. Navzoča sta bila istofako naša delegata P. z. tov. ialž. Pefriček in Miklavič. Seja je bila izredno živahna in so se obravnavala važna in pereča vprašanja, zadevajoča predvsem naše socialne ustanove, to je Pokojninski zavod in Bolniško blagajno. Obravnavale so se tudi lokalne zadeve, zadevajoče zgradbo P. z. v Mariboru in mariborski sosvet. Zlasti so bila zanimiva izvajanja soc. referenta o razmerah na mariborskem delovnem trgu in zaposlitvi ino-zemcev. Na seji so padle važne odločitve in je prejela društvena eksekutiva najširša pooblastila za brezkompromisno izvedbo vseh obravnavanih zadev. Krajevni odbori Ruše, Slov. Bistrica in Got-nia Radgona ter poverjeništva v Ptuju, Ljutomeru in Murski Soboti prejmejo o poteku seje še te dni izčrpne referate tn navodila. hmltiHtekl H&sik fd#MMev Zgraditev hangarja na ioduie UtofGMitte vesti V Beogradu ne bo podpisana prijateljska pogodba med Jugoslavijo ter Italijo BEOGRAD, 24. marca. V zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra gro- 12.120 vpisanih obiskovalcev na pohor. postojankah Seniorjevem domu Sinoči je imela vzorno delujoča mari-1 jev dom obogatel z meteorološko postajo I cijski odsek je opravil v preteklem letu borska podružnica SPD pri Orlu svoj 18. in telefonom. Ob zaključku predsedniko- obnovo markacij na Pohorju. V minulem fa ciana poroča današnje »Vreme«: Ta redni občni zbor, ki je nudil pestro sliko vega poročila so vsi navzoči počastili spo letu so se pričele snovati v organizacijah . obisk dokazuje, da so bila že precej časa resnega prizadevanja za izvedbo hvalevre- min umrlih tovarišev Sava Domiclja, Ego- SPD mladinski odseki, ki naj pritegnejo sem med Rimom in Beogradom pogaja na Lefnerja in kapetana Džamonija. Iz izčrpnega poročila agilnega tajnika dnih načrtov za čim intenzivnejše pospe sevanje planinstva, ki naj omogoči poset-nikom našega Pohorja udobno in prijetno bivanje. Zbor je vodil inumhl umih umlhwy m Zbor je otvoril in vodil zaslužni predsed nik inž. š 1 a j m e r. V svojem poročilu se je dotaknil vseh važnejših problemov naših planinskih organizacij. Zelo važna je uredba o turizmu, ki je uredila turistične in klimatične kraje v Sloveniji. Pomembna je ustanovitev banovinskega tu- v vrste planincev čim več mladine. V j nja, Zunanji minister grof Ciano in dr. poročilu marljivega in vestnega knjigo- ( stojadinovič bosta ob tej priliki obravna-g. Gajška je razvidno, da šteje društvo [ vodje Soršaka se zrcali društvena aktiva vaja najrazličnejša vprašanja iz gospodar danes 2 častna, 15 ustanovnih, 932 red- in pasiva v iznosu Din 877.200.— z in- sj polnjuje delo odbora v polni meri. Mar>«*- K*ino Union. Samo danes sredo repriza znanega velefilma Maškerada«, Paula Wesscly, Adolf Wohlbriiok. Iz učiteljske službe. V VII. položajno skupino so napredovali naslednji učitelji in uičteljice: Otilija Čepe pri Sv. Križu blizu Maribora, Ivan Ferko v Limbušu, Martin Tratnjek v Dolnji Lendavi, Alfonz: Kopriva v Mariboru, Marija Bušen pri Sv. Križu, Kristina Selak pri Sv. Ani v Slov. gor., Zmagoslav Serajnik v D. Ledavi, Franica Sturm v Slivnici, Janko Horvat v Kapcah pri D. Lendavi, Josip Petran pri Sv. Lovrencu na Poh. in Marija Kralj v Vurbergu. Odpri roke, odpri srce... Vdova, mati šestih nepreskrbljenih otrok, se obrača na usmiljena srca, da bi ji olajšali gorje za velikonočne praznike in se je spomnili s kakršnimikoli darovi. Darila v blagu ali denarju sprejema' uprava »Večernika«. Iz profesorske službe. Profesor Ernest Nemanič na realni gimnaziji v Mariboru je napredoval v položajno skupino IV/I1. Staro-katoliška cerkev. Na Veliki četrtek zvečer ob 6 in pol bo služba božja s predhodno spovedjo; med sv. mašo sv. obhajilo. Zlasti oddal jftejši verniki vabljeni. Za sv. obhajilo je treba biti od 12. ure tešč. Na Veliki petek pričetek cer. obredov ob S. uri. Na Veliiko soboto ob 6 in pol zvečer kratka proslava Kr. vstajenja, nato blagoslov velikonočnega jagnjeta. Na Oba praznika služba božja ob 9. uri. Zahvala. Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru se vljudno zahvaljuje gosp. H. Saxu, tiskamarju, za razumevanje naših teženj in materrjelno podporo posebno ob priliki nameravanega zborovanja za popolno slov. univerzo. Iz društva »Nanos«. Jutri, v četrtek ob 20. uri članski sestanek, na katerem bo predaval g.. pr-of. Lofee Bizjak. Članstvo vabljeno. Ponovno opozarjamo, da ostanejo trgovine v četrtek dne 25. mairca ves dan odprte, ker se praznik Marijinega Ozna-nonja letos ne praznuje. Združenje tr govcev za mesto Maribor. Kolesarsko društvo »Pohorje« v Studencih se s tem zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako lepemu 'uspehu društvene krstne slave. lzKub'1 som pretekli četrtek od trgovine Bat’a do stolne cerkve listnico z večjo vsoto denarja, legitimacijo in doku rnenti. Najditelja naprošam, naj mi po pošti v me dokuanente na naslov, ki se nahaja v listnici, danar lahko obdrži. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: izboljšanje vremena, precejšen mraz Obešenec na skednju. Na Prevaljah | Nočno lekarniško službo imata ta te-I den Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste. Areiarani piroman. Pragerski orožniki so aretirali 27 letnega kočarja Jožefa Korena iz okolice Poljčan, ki je taval okoli brez zaslužka in posla. Koren, ki kaže vidne znake duševne omejenosti, je pri zaslišanju orožnikom priznal, da je lani in letos v slovenjebistriškem okraju zanetil 14 požarov. Piromana so orožniki prepeljali v zapore slovenjebistriškega sodišča. Brzovlak v osebni vato. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral danes zagovarjati 65-letni trgovski potnik Rdolf Spinčič iz Maribora. V smislu obtožnice je namreč Spinčič 16. decembra 1936 pri postajališču Velika Nedelja s tako veliko- brzino zavozil z osebnim avtom v železniške zapornice, da jih je prebil ter je avto obtičal na sami progi. V naslednjem trenotku je pridrvel brzovlak iz Ptuja, ki je zavozil v osebni avto ter ga popolnoma razbil. Spinčič sam je po srečnem naključju zadobil le manjše poškodbe. Obsojen je bil na 500 dinarjev denarne globe, pogojno za dobo 3 let. Poceni meso. Jutri ob 9, uri predpoldne bodo na Glavnem trgu prodali okrog 65 kg. cenenega zaplenjenega govejega in svinjskega mesa. Radi plesa ga je zaklal. Mali kazenski senat je danes dopoldne obravnaval slučaj uboja, ki se je pripetil dne 15. novembra 1936 v Braslavcih. Pod obtožbo, da je znoženi zabodel do smrti posestniškega sina Franca Vučina je sedel na zatožni klopi posestniški sin Janez C. iz Braslovcev, ki je svoje dejanje priznal, izgovarjal pa se je s silobranom. Kakor navaja obtožnica, je Janez Č. zabodel svojega tekmeca radi ljubosumnosti, ker ni hotela domača hčerka z njim plesati. Razprava ob času poročila še traja. Raz pravi predseduje s. o. s. dr. Turato, pri-sednika sta sos. Lečnik in Kolšek, obtožbo zastopa državni tožilec dr Dev. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrla v 71. letu starosti zasebnica Marija Moharjeva. Žalujočim naše toplo sočutje! Obešenec na lestvi. Davi so našli na nekem dvorišču v Sp. Dobravi (takozv. Libinji) obešenega tovarniškega delavca Avgusta Laha na lestvi in sicer tako, da se je z nogami skoro dotikal tal. Pri njem so našli dve poslovilni pismi, prvo na brata, drugo pa neko žensko. Včeraj si je v Mlakarjevi trgovini kupil vrv, češ da bo zvezal neko železje. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sreda, četrtek,, petek in sobota: Zaprto. Nedelja, 28. marca ob 15. uri: »Dežela smehljaja«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Sveta Ivana«. Premiera. Ponedeljek, 29. marca ob 15. uri: »DR«. Zinžane cene. Ob 20. uti: »Rdeči nageljni«. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Petek, 2. aprila ob 20. uri: ?Dr.«. Gostuje Narodno gledališče iz Maribora. terih se obravnava potreba temeljitega razčiščenja obojestranskih odnošajev »n poglobitve sodelovanja. Grofa Ciana bo spremljal njegov kabinetni šef in več visokih uradnikov zunanjega ministra. Zunanji minister grof Ciano bo v Beogradu dva dni. Za sprejem se vršijo velike priprave. Med drugim bo grofa Ciana sprejel tudi Nj. kraljevo Vis. knez namest nik Pavle. Italijanski listi pišejo, da še ni gotovo, če se bo v Beogradu izvršil pod pis pogodbe, ker še ni dokončno izdelana in se bo podpis izvršil pozneje v Rimu. Nova zaupnica BEumovi vSadi PARIZ, 24. marca. Francoski parlament je z ozirom na debato o krvavih dogodkih v Clielyju izglasoval sedanji vladi veliko zaupnico. Za 92 km so potisnili republi* kanci francovce nazaj MADRID, 24. marca. Včeraj popoldne republikanske čete prodrle do Villafl-keva, zapadno aragonske ceste 92 km od Madrida. Madridske čete vzhodno od navedene ceste uravnavajo svoje top niške akcije na Alaminos in Jontanare. Zdi se, da se republikanske čete pripravljajo za nove operacije. _________ Včeraj popoldne je bila proračunska seja, ki jo je otvoril in vodil župan Ka-loh. Novi sprejeti proračun izkazuje: Raz hodki: Osebni razhodki 63.000 Din, redarji 14.000 Din, kmetijstvo, živinoreja in gospodarstvo 2.000 Din, narodno zdravje 2000 Din, narodno zdravje 1100, pokojnina 3.600, posebne nagrade in doklade Din 1700. Osebni razhodki znašajo 85.§00..— Materialni razhodki: Občinska uprava stroški 55.166, narodna prosveta 75.629, finančna stroka 76.140, gradbena stroka 84.300, prispevek za kmetijski sklad 2000 Din, narodno zdravje 650, socialno skrb- Zopet drzen vlom pri belem dnevu SMRT DVEH POSLANIKOV. Na Dunaju je nenadoma umrl poslamK kraljevine Jugoslavije Djordje Nastasiie' vic, v Londonu pa jugoslovenski posla' nik dr. Slavko Grujič. Včeraj v opoldanskih urah je bil v Mariboru zopet izvršen drzen vlom in to na najprometnejši točki v Mariboru in sicer v Kančevo trgovino na vogalu Slovenske in Gosposke ulice. Po drznem vlomu pri belem dnevu v Bizjakovi urami v Gosposki ulici in v Žnideršičev! trafiki na Aleksandrovi cesti, je ta vlom že tretji v kratkem času, toda — zdi se — določenem presledku. Vlom je bil izvršen v opoldanskih urah. Značilno je, da so bili vsi ti vlomi izvršeni skoraj na isti način in najbrže tudi po istem storilcu. Ko je včeraj nekoliko minut pred 2. uro popoldne prišel lastnik drogerije in parfumerije g. Maks Kanc v svojo trgovino, je opazil, da je trgovina že odprta, v trgovini sami pa sta bili dve kmetici, .so našli »a skednju obešenega 57-letne- ki sta čakali na postrežbo. G. Kancu sc je kovaškega mojstra in posestnika' to tako čudno zdelo ter je takoj pristopil Maksa Murka. Kaj je gnalo Murka v ta- i k blagajnama, ki pa sta bili nepoškodova-1«) žaju^Hio smr4t ni znano. ; ni. Šele, ko je dnevno blagajno odprl, je videl, da je prazna. V trgovini sami j bilo vse v najlepšem redu ter se vlomi s-tvo 59.470, Olepševalno društvo 5°^' občinsko gospodarstvo in obč. podje« 48.026, nepričakovani razhodki: 13.756. Razhodki skupaj 501.417. Razni dohod*1' Občinska doklada 58% 173.834, °bč|n^ trošarina 205.573, občinske takse 36.1^ Din. Dohodek od posestev in obč. P°“] tij 53.910. Dolgovani dohodki: 32.000 D" ' Skupaj 501.417 Dur._____________________— Z& shtiU in do&t& uoifo Hladnokrvno. ,a Natakar (opazujoč dva gosta, ki h°če med skupnim obedom vtakniti i?:’icCCII1 žep): »Potrpita gospoda, saj prines še eno jed!« Vedno manj pečenke. c Mlada gospa: »Čudno! V šoli sem ‘ .»--r juiauu .svopa. »v/uuuvj; v o«-* lec ni dotaknil omar, v katerih so bili1 u5jia, da se vsako telo v vročini ------ - - ' ■ - že celo d« dragoceni fotografski aparati. Takoj je zadevo javil policiji. Ugotovilo se je na podlagi danih okoliščin, da je vlomilec med pol 13. in 14. uro odprl s ponarejenim ključem ali z vetrihom zunanja vrata trgovine ter se naravnost podal k dnev ni blagajni »National«, ki jo je spretno odprl, vzel ves denar, okoli 1500 dinarjev ter nato zopet blagajno zaprl in neopaženo odšel. Tudi ni vzel s seboj fotografskega aparata, ki je ležal na prodajalnem pultu, niti se ni dotaknil velike Werthel-move blagajne. Tudi je značilno, da je vlomilec »delal« z rokavicami, ker ni bilo najti nobenih prstnih odtisov. Policija je mrzlično na delti, da vendar enkrat izsledi vlomilca, ki že nekaj mesecev tako brezbrižno in pri belem dnevu »poseča« mariborske trgovine. ne, v mrazu pa skrči; jaz pa ze poldne pečem pečenko, pa ie ic manj!« Umetnost ali prosveto. Baron (slugi); »Žane, v denarni^ d/egi sem. Vzemi mi kaj in zastavi. Sluga (ozre se po slikah i« P? k , ci): »Kaj naj pa zastavim: umetno prosveto?« Radi prstanov. roki »Oho, prijatelj, Čem upa tišcis tako krčevito v žepih?« . . seui »Sram me je pokazati roke, prstane doma pozabil.« vcdflO V pohorski spstllttl. -e (tujcu, ki hoče prisest, na ^ prazni prostor k miei) Krčmar (tujcu, ki h000 «ro- »Prosm,.a« >liu. stor potrebuje župan vati,« da ima Ovufie& se ttadraki Tlo L anridi vsCed nove (kmovinskc trošarine. itpMdnni& wimn^ l>ON JUAN 60 Gospa Katiirka je bila v zadnjem času popolnoma odrezana od sveta. Nič si ni želela družbe, živela je sama zase. Pre-dno pa je utegnila uganiti, kdo bi mogeJ biti zunaj, se je že pri vhodu v obednico Pojavila v vsej ljubeznivosti ter šarman-tnosti gospa Glinarjeva. Predno so ostali utegnili vstati, je Glinarjeva že obsedela na nekem stolu pri mizi, ter zaprosila za košček kruha, češ da bo sicer morala umreti. Konzul Andrikos je hitel, da predstavi gospe Gliruarjevi svojo hčerko Hermiono in vzgojiteljico Miss »Lee«, četudi ni bila slednja (Rancova) nič kaj preveč vesela teh formalnosti. Gospa Glinarjeva je t nekim omalovaževanjem švignila s pogledom mirno miss Lee ter se z očitnim zanimanjem zaustavila pri Hermioni, katere mladostna očarljivost ji je očitno ugajala. Toda že v naslednjem trenotku je uzrla Rovvlanda in ni mogla skriti svojega presenečenja, da je v tem krogu nepričakovano našla tega angleškega mornariškega častnika. Njen pronicav pogled je spravil Hermiono in Ro\vlanda kar v zadrego. Kmalu pa je po par vljudnih besedah namignila Katinki, da bi bila sama rada z njo. Katinka si je vedela pomagati: pod pretvezo, naj pokažejo Rowlandu vrt, so se vsi odstranili. V jedilnici sta ostali sami gospa Glinarjeva in gospa An-drikosova. Andrikosova je uprla oba lakta ob mizo kar je vedno napravila, če jo je kaj posebno zanimalo, ter spregovorila: »Kaj mi boste povedali novega?« »O, mnogo. Najpreje moja iskrena hvala za Poljaka Zaglobo. »Ste zadovoljna z njim?« »Imeniten je v tisti svoji narodni noši.« »Ali vam vse v redu napravi, kakor že- lite? Fant se mi je zdel včasih malce len.« »Oh, pri nas nima pravzaprav nikak-šnega dela. Toliko ljudi imamo. Vse njegovo delo je v tem, da me spremlja na sprehodih in da igra z Marto. Saj veste že? Moja Martiča je uboga toliko trpela. Bolami je biia revica. Obrazek ji je še bolj obledel. Ubogi otrok. Svoj boudoir sem prestavila v bližino bolniške sobe. In zdravnik je tako strog. Uboga Marta, mo ra kar ležati in rmiog-o joče.« »Današnji dan bo za Marto zelo hud.« »Imate prav. Le skrajna sila me je gnala od njene bolniške postelje. Čim okrova, mora na deželo. Milo podnebje na Prinčevskem otoku ji bo prav dobro delo. Prišla sem semkaj da si nekje poiščem čisto skromno stanovanje, da lahko živim tukaj nekaj časa samo s svojim srčkom.« Gospe Andrikosovi ni bilo nič kaj všeč, kar ji je Glinarjeva pripovedovala. Nič si ni v teni trenutku želela bližine gospe Glinarjeve. »Tam gori na griču je še nekaj manjših hišic z vrtom prostih« je odvrnila Andrikosova. »Mislim, da bo bolje ob morju. Uboga Marta mora vendar nekaj tega življenja in vrvenja na otoku videti, da se razvedri. Letos bo menda sezona imenitna, kakor sem slišala. Pravkar sem najela sosednjo vilo.« »Kaj, največjo vilo na otoku ste najeli?« »Kaj hočem. Lastnik zahteva bajno vso to. Bo pač moral Glinar odpreti svoj mošnjiček. Saj gre za njegovo hčerko edinko.« Katinka je umolknila. Od sosednje vile je ločil njeno vilo le ozek vrt; torej je morala računati s tem, da bo morala nekaj mesecev živeti v intimni soseščini s to skrajno nesimpatično ji žensko. In razen tega bo gotovo prišel z njo tudi Zagloba. ki bo lahko Andrikosu vse povedali, kako je prav za prav bilo z njegovil odpustom. (Se nadaljuje.) Te dni je imela moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Slovenj-gradec in okolico v Sokolskem domu v Siovenjgradcu redni občni zbor za leto 1936. Predsednikovemu pozdravu so sledila poročila funkcijonarjev. Iz teh poročil je povzeti, da je bilo podružnično delovanje v minulem letu zelo uspešno. Stela je 251 članov, med temi 5 nstanov-*i.kov. Na predvečer godu naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda smo kresovali na Rahtelu, razen tega pa v zvezi 2 Mislinjsko podruž. SPD tudi na Uršlji Kori. Meseca novembra 1. 1. sta proslavili tuk. moška in ženska podružnica 601et-■lico rojstva našega največjega pisatelja jvana Cankarja. Da bi povečala dohodke, ie priredila podružnica denarne zbirke in sicer ob priliki zadnjega občnega zbora, °b kresovanju ter v počastitev spomina Magopokojnega mnogoletnega podružnič-"ega člana ter večkratnega družbinega I>okrovitelja primarija dr. Vinka Železnikarja. Nabrana članarina, denarne zbir-*<■’> razpečavanje narodnih kolkov itd., to je omogočilo, da je nakazala podružnica centrali v Ljubljani v minulem letii Din 5265.25. . 2a leto 1937 je bil izvoljen stari odbor sicer; sreski šol. nadz. v p. Grmovšek ^iloš, predsednik, šol. upr. Kopač Leo-namestnik, učitelj Cilenšek Vinko tajnik, učitelj Mrovlje Slavko kot najstnik. učitelj Iglar Rajko kot blagaj-jj'k, šef davčne uprave Debelak Alfonz °t namestnik. Odborniki: sreski načel- nik dr. "rirašovec Fran, veletrgovec Roj-nik Ivan, posojilniški uradnik Šmid Milan in industr. Kuhar Franc. Za računska preglednika sta bila izvoljena gg.: trgovec Rozman Vinko in uradnik davčne uprave Vaupot Lovro, ml. Kot poverjeniki za okoliške kraje so določeni: šol. upr. Kavčič Fran, šol. upr. Verčkovnik Josip, učitelj Grum Adolf, šol. upr. Kaiser Štefan in učiteljica Kozar Ana. Začetkom meseca junija t. 1. borno imeli v tukajšnjem obmejnem mestu redko slavnost. Tuk. CM podružnici obhajata namreč važna jubileja, in sicer moška petdesetletnico. ženska pa petindvajsetletnico obstoja. h jetoje Hadpm V posojilnični dvorani sc je vršil te dni občni zbor združenja obrtnikov oblačilnih strok gornjeradgonskega okraja. Zborovanje je vodil predsednik g. Jančer Franc, krojaški mojster v Gor. Radgoni, ki je podal splošno poročilo o dosedanjem uspešnem delovanju združenja. Združenje šteje 106 članov in sicer 52 čevljarjev, 20 krojačev in 34 šivilj, nadalje prijavljenih pomočnikov 20 in to 14 čevljarjev, l krojač in 5 šivilj, vajencev 43 in to 16 čevljarjev, 2 krojača in 22 šivilj. V boju proti šušmarstvu so zborovalci sicer zavzeli svoje stališče, potrebno pa bi bilo, da ta pokret primerno podprejo tudi oblasti. Dosedanjemu uspešnemu delovanju je čestital delegat TOI Janez Lančič. Iz blagajniškega poročila sledi, da so znašali dohodki 2633.50 Din in ravno toliko izdatki. Novi proračun predvideva 2854 Din dohodkov. Za prihodnjo poslovno dobo je bila izvoljena z malimi izjemami dosedanja uprava s predsednikom g. Jančerjem Francem. Zborovalci so se v večini izjavili za samostojno ustanovitev obrt. društva v Gor. Radgoni, za katero so pravila že odobrena. Prijave se sprejemajo pri predsedniku g. Jančerju. ihduikcue .novice Velikonočni izlet na Kanzelhohe. Na splošno željo interesentov je »Putnik« velikonočni izlet na Kanzelhohe podaljšal na dvodnevno trajanje. Odhod je v nedeljo, dne 28. t. m. ob 5. uri izpred hotela »Orel«, povratek iz Annenheima pa v ponedeljek, dne 29. marca ob 17. Ui' Cena za izlet je le Din 200 za oscEfa Potni list in vizum sta v ceni že vpošte-vana. Prijave je najkasneje do petka, dne 26. t. m. opoldne oddati pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. 21-29, kjer se dobijo ostale informacije in prospekti. V zimske čare Logarske doline za Veliko noč prireja »Putnik« dvodnevni izlet z avtokarom. Cena le Din 130 za osebo. Priložnost za smučarske izlete na Ojstrico in Okrešelj. Takojšnje prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22, 21-29. Darujte za azilni sklad PTLI .. Mali oglasi Razno ter KUHINJSKE OPRAVE spalnice izdeluje po naj-,*zjih ccuah: miz-irstvo Un-y lcchner. Vojašniška ul. 12. ' novoporočenec poseben 1025 Ki •>AME. GOSPODJE! dauneki Premišljujete, kam bi hUjLv delo vaše kostume, u-ii * ln°ške obleke 'td. lJo Sara««015' angleški fazoni iast.-, ano v«ni ustreže kvo b0, salo,, Avberšek. Mari- ^r‘ Državna t. 24.___________1134 Hoi°*w v družini Učka- SKI MLEČNI KRUH rna Rakuša. Koroška c. 1218 »a KUE 330 Halo! AH veš, da !e prišla nova pošljka za praznike pristni rizling in črnina (plava framkinja) k »IRANSKI KAPLJICI* Mlinska J5. Se priporoča gostilničark« 1448 Posest PARCELA v ccntrumu, prvovrstei položaj za stanovanjsko hišo s trgovskimi lokali, ugodno naprodaj. Naslov v upravi. 1445 NOVA TRISTANOV AN JSKA HTŠA na prodaj v Studencih. Poizve sc pri hišniku Kralja Petra 10. 1459 Prodam SPALNICE trde, gladke, poli tirane, zajamčena izdelava, od Din •1500.— naprej samo pri Novaku. Vetrinjska 7. 1328 Sveža, velikonočna, cajna in NATRTA JAJCA porcni. Šumak cksport, Koroška cesta 20. 1381 POZOR! ~ Semenski krompir, beli koroški, dobite na Pobrežju, Zrkovska c. 60. Večja količina se dostavi na dom. 1409 Kupujte svoje po-trebidne pri naših tnserontih » 8d I. aprila povišane cene! Radi novega obda^enla v tovarni izdelanih oblek, podražile se bodo od nas izdelane Tivar obleke s 1. aprilom. Do tega roka nam le Se možno prodajati po nizkih cenah. Rad^ lega se preskrbite pravočasno In nabavite s* čimpreie naša prvovrstno izdelana oblačila. TIVAR OBLEKE 1370 1. aprila dalje radi nove trošarine zvišane cene! vsef družini! po 1. aprilu radi nove banske trošarine VINO izvaiiredno '■ 4J.nr STANOVANJE dvojno, oddam- Vojašniška ul. 5. 1447 kvargeljni L. U H L E R delikatesa, Glavni trg Solidni, elegantni, okusni in zelo po ceni v veliki izbiri, so SUutfiticui kfoBulu Maribor Ulica 10. oktobra Traiii kodri kakor negovanje las, naj-solidneje v damskem salonu Hermina Škrabi Maribor, Gosposka ulica 11. Fotoamaterji Uelika nač se približuje. Fotografirajte in filmajte le s filmi ISOrHROn ter filmi I50PRN Jsak strel sigurno zadene Drogerija 3. Pečar. Gosposka ulica 11 Nova pomlad! M o vi čevlji ! V veliki izbiri in prvovrstni kvaliteti po solidnih cenah samo v trgovini čevljev M. WREGGi MARIBOR Slovenska ulica 5. 1434 C T c R^j I f E in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših ■ E *» 0 %i K stanovanjih uničuje Desfnsekcijski odd. H P Orožnova ul. 2/1» Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 fomiadaHski obleke za moške in otroke, velika izbir3 po ugodni ceni. Konfekcija Jakob Lah Maribor, Glavni trg 2 Od 1. aprila dalje radi nove trošarine zvišane cen£>! • A* AA «>0 M. Oglašujte v „Vecerniku“ Semena** vsakovrstna, neprekOSlfive kakovosti in zanesljive kaljivosti kakor cvetlične cebuice: me- ček (Gladiolus), dalije, gloksinije itd.. priporoča tvrdka M. BERDAJS MARIBOR IZDELOVANJE LIKERJEV, desertnih vin in sirupov, žganjarna lokat fotUmt Rum, konjak, slivovka, brinjevec, tropinovka, srbska klekovača. Specijalitefa: Grenčak in UTermouth. Na debelo! Na drobno I MARIBOR - GOSPOSKA ULICA 9 Telefon 25-80 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratm del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Dredstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.