Poštnina phSans t gotovini.
Leto XXI., št. 189
Ljubljana, četrtek Ig. avgusta 1940
Cena t Din
tipcarmstvo: LjuMjana, Knafljeva 6 — Telefon fitev. 3122, 3123, 3124, 812», 3126.
fcneratm oddelek: LJubljana, Selen-Ourgora uL — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
•L f. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon tt_ 190. Računi pri poŠt. ček zavodih: Ljubljana St 1T.749.
dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 Hin
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi ae ne vračajo.
Pouk tujih jezikov na naših šolah
Prosvetno ministrstvo je pred dnevi napovedalo nekatere značilne spremembe v učnem načrtu za naše srednje šole. Tako bodo v klasičnih in realnih gimnazijah, v učiteljiščih in na meščanskih šolah uvedli oziroma razširili pouk nemščine v oni meri, kakor se je doslej poučeval francoski jezik. S tem je francoščina, ki je po vojni zavzela na naših šolah vodilno mesto med živimi jeziki, izgubila svoj dosedanji položaj in njene pozicije je vsaj v glavnem osvojila nemščina.
Druga novost je uvedba italijanskega jezika kot obveznega predmeta. Zaradi pomanjkanja kvalificiranih učiteljev bo ta uvedba zaenkrat omejena na nekatere zavode, med katerimi bosta tudi po ena moška in ženska realna gimnazija v Ljubljani, ter gimnaziji v Mariboru in Celju. Nadaljnji korak k preosnovi našega srednjega šolstva bo vzpostavitev nekaterih klasičnih gimnazij, kar pomeni razvojno tendenco od prevladujočega realnega tipa k prevladujočemu klasičnemu tipu, kakor je veljal nekoč.
Vzporedno s temi spremembami v banovinah, ki spadajo v pristojnost prosvetnega ministrstva, bo gotovo izšla enaka reforma v banovini Hrvatski, ki samostojno odloča o svojem šolstvu. Po vesteh hrvatskih listov zagrebška prosvetna uprava že pripravlja slične primerne ukrepe za svoje srednje šole.
Spremembe v pouku živih jezikov so nedvomno neposredna posledica spremembe močnostnih področij in potrebe tesnejšega sodelovanja z našima največ' jima sosedoma. Medtem ko si veliki narodi ne delajo posebnih skrbi z učenjem tujih jezikov, mora srednješolska mladina v šolah manjših narodov ali držav potrošiti vsaj tretjino časa in energije za tuje jezike. Ker človek ne ve nič več o konju, če zna povedati, kako se imenuje v treh ali štirih jezikih, gre to učenje jezikov često na škodo stvarnega znanja, vendar ne smemo prezreti, da je znanje tujih jezikov za male narode ključ k njihovim kulturnim zakladom, obenem pa velik pripomoček za stike z narodi, katerih jeziki se učijo. Pogoj je seveda, da mladina doseže v teh jezikih vsaj dobro pasivno obvladanje in podlago za navadno konverzacijo in korespondenco; pogoj, ki se mu večina srednješolcev ob dosedanjem pouku živih jezikov komaj približa.
Problem preobremenitve naše mladine z jeziki ne bo rešen niti s sedanjimi reformami. Priznati pa je treba, da novi učni načrt za žive jezike bolj nego prejšnji zbližuje šolstvo in življenjsko prakso. Ni bilo treba sedanjih sprememb v Evropi, da bi spoznali, kateri izmed živih jezikov so nam praktično najbližji. Medtem ko imata oba klasična jezika svoj funkcionalni pomen ne v govorilni uporabnosti in v praktični vrednosti, marveč v teoretični priključitvi na večne vrednote antične kulture in v nekaki »gimnastiki duha«, v vzgoji za natančno in logično rabo jezika kot instrumenta misli, je funkcija živih jezikov prvenstveno praktična. Njen smoter mora vendar le biti govorjenje teh jezikov, njih posredna in neposredna raba v razširjanju znanja, v gospodarskih in v drugih stikih. Že sam geografski položaj naše države govori odločno za nemščino in italijanščino, ki sta že dolgo jezika svetovnega pomena, četudi sta imeli doslej francoščina in zlasti še angleščina večji radij svetovnega vpliva. Z določitvijo prvenstva nemščini in italijanščini se torej naš učni načrt ne prila-gojuje novemu političnemu položaju v novi Evropi, marveč trajnemu in dejanskemu odnošaju med nami in dvema največjima narodoma v naši neposredni geografski bližini.
Pri ureditvi pouka živih jezikov pa niso vredni upoštevanja samo praktični, tako rekoč merkantilni interesi in razlogi oportunitete, marveč tudi idealne j ši momenti kulturne vsmerjenosti. Ta stran je seveda znatno bolj kočljiva in o nji so pred leti, zlasti v prvih letih po prevratu, mnogo razpravljali naši publicisti in kulturni ideologi. Kulturno zgodovinsko, posebej glede vpliva tujih jezikov, je Jugoslavija sestavljena iz več pasov. V glavnem pa se je delila v dve poluti: v zapadni (na ozemlju bivše Avstro-ogrske) je bilo čutiti bolj vpliv nemškega in ob obali Jadrana italijanskega jezika in italijanske kulture, v vzhodni poluti (Srbija) pa vpliv francoščine. Oba vpliva sta prevladovala tako enostransko, da so kon-sekvence te tradicionalne kulturne vsmerjenosti segale globoko v duhovno in celo v materialno življenje. Pokazalo se je, da enostranski kulturni vpliv vzlic nekaterim navideznim prednostim nikakor ni dober in priporočljiv. Z jezikom navsezadnje vendarle doteka tudi duh teh narodov in dokler ni nacionalni duh dovolj samostojen in odporen, ni zmožen zdrave in koristne asimilacije tujih duhovnih vplivov.
Z žrtvijo mnogojezičnosti, ki jo nalaga sedanje stanje šolski mladini, se
Letalske bitke se nadaljujejo
Nemška letala so tudi včeraj neprestano napadala južne angleške pokrajine in obalne
kraje, vendar so bili boji manjši kakor prejšnje dni
Berlin, 14. avgusta. AA. (DNB) Pristaniške naprave in letališča ob jugovzhodni obali Anglije so bila danes ponovno cilj močnih napadov nemških bombnikov. Nad angleško obalo ob Rokavskem prelivu se vodijo srdite borbe. Britanska lovska letala so se uprla napadu Junkersovih bombnikov, vendar niso mogla preprečiti napada nemških sil. Na raznih krajih v okolici Dovra se vidijo močni požari.
Berlin, 14. avgusta. AA. (DNB) Kakor je DNB izvedel, so danes Anglijo napadle samo maloštevilne nemške letalske enote. Njihova naloga je bila v prvi vrsti nasilna izvedba oglednišklh poletov. Pri teh poletih nad Kanalom in pri uničevanju ba-ražnih balonov je prišlo na več krajih nad jugovzhodno angleško obalo do hudih letalskih spopadov. Do 18. ure je bilo zbitih nad kentsko grofijo 22 britanskih lovcev, na nemški strani pa je bilo zbitih 5 lovcev.
London, 14. avg. j. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja: Danes je 12 nemških dvomotornih bombnikov napravilo napad na nekatere cilje v jugovzhodni Angliji. Najmanj trije nemški bombniki so bili sestreljeni od angleškega protiletalskega topništva.
Lonaon, 14. avg. s. (Columbia B. C.) Medtem ko danes dopoldne ni bilo nemških letalskih napadov na Anglijo, se je kmalu popoldne letalska bitka ob južnih
angleških obalah zopet pričela z vso silovitostjo. Okoli 300 nemških letal je napadlo južnovzhodno Anglijo. Nemška letala so napadla tudi balonsko zaporo nad nekim mestom ter sestrelila več balonov.
London, 14. avgusta. AA. (Reuter) V London so prispela pročila, da je prišlo nad južno obalo ter jugovzhodnimi kraji do velike bitke, v kateri je sodelovalo 300 letal. Podrobnih poročil še ni.
London, 14. avg. s. (Reuter). Do 21. še ni bilo izdano nobeno uradno poročilo o današnjih letalskih bitkah. Po zasebnih poročilih je bilo sestreljenih do večera 13 nemških letal. Nemški bombniki so izvedli zgodaj popoldne napad na neko mesto ob južnovzhodni obali kanala. Naleteli so na močno obrambo protiletalskega topništva in lovskih letal tipov Spitfire in Hurrican. Nemška letala so vrgla več bomb.
Nekaj časa pozneje je druga skupina nemških letal izvedla nov napad na neko mesto. Vsaj šest bomb je padlo na mesto in tri hiše so bile porušene. Več oseb je bilo ranjenih.
Alarm v Berlinu
Berlin, 14. avgusta. AA. (DNB.) V Berlinu je bil danes dan znak za alarm, ki je trajal kratek čas. Več sovražnih letal je letelo nad okolico mesta, vendar pa bomb niso metala.
Nemška poročila
Podrobnosti o zračnih in pmorsldh s$sct?edih v torek ^Napadi na pristanišča in letališča
Berlin, 14. avg. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo službeno vojno poročilo, v katerem pravi:
Formacije nemških letal so 13. avgusta z bombami uspešno napadle luške in pristaniške naprave v Wallsendu, Aardletpo-lu, Pournemouthu in Plymoutliu, tovarne orožja v Exetru in Bristolu ter velike bencinske tanke v North Billinghamu. V Kanalu in na ustju Themze jim je uspelo potopiti dve stražni ladji in dve trgovinski ladji s skupno tonažo 15.000 ton.
Nadalje so bojna letala bombardirala letališča v Ea^tchurchu, Detlingu, Fara-boroughu, Andovru, Odehamu, in Middle Wallopu. Razdejala so več hangarjev in drugih poslopij, bencinskih tankov in delavnic ter na vzletiščih uničila večje število sovražnih letal. Pri napadih nad Kanalom in na Anglijo je prišlo do številnih hudih letalskih spopadov, v katerih je bilo uničenih 74 angleških letal.
V teku dneva so poskušala britanska letala tipa Bristol—Blenheim napasti dansko mesto Aalborg. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so jih prisilili, da so se umaknila, še preden so dosegla svoj cilj. Pri tem je bilo sestreljenih 16 angleških letalov 23. V noči na 14. avgust je sovražnik bombardiral razne kraje v Nemčiji, a nikjer ni povzročil omembe vredne škode.
Sovražno letalstvo je včeraj izgubilo skupno 132 aparatov in 12 zapornih balonov. Od teh je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 89 letal, na tleh in od protiletalskega topništva pa je bilo uničenih 43. 28 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Neka podmornica pod vodstvom kapitana Salmanna je javila, da je potopila sovražne ladje s skupno tonažo 41.611 ton, med njimi tudi 11.400-tonsko angleško pomožno križarko. Deli neke nemške floti-lje lovcev podmornic so naleteli na Severnem morju na več angleških rušilcev, ki so se morali kljub svoji premoči in meglenemu vremenu po kratki borbi umakniti. Naši čolni so nato nemoteno nadaljevali svojo plovbo.
Berlinski listi
Berlin, 14 avgusta. AA. (DNB) Tudi današnji nemški listi posvečajo veliko pozornost nemškim letalskim napadom na Anglijo. »Beriiner BoTsen Zeitung« prinaša preko cele strani naslov »Neprestani letalski napadi na Anglijo« in med drugim pravi, da imajo Angleži sedaj lepo priliko, da dejansko pokažejo tako zelo hvalisano nadmoč svojega letalstva, bodisi glede materiala, bodisi glede moštva Po treh dneh neprestanih nemških letalskih napadov, ki imajo za posledico velike angleške izgube v materialu in moštvu, bi že bil čas da bi
J Angleži prenehali s samohvalo o nadmoči svojega letalstva. Ruševine tolikih angleških letališč in pomorskih oporišč ter številke o padanju tonaže angleške mornarice so dovolj nepovoljno izhodišče za to »silno ofenzivo proti evropski celini«, o kateri je govoril Hoare Belisha. ki je v svojem govoru pripominjal, da bo ta ofenziva izvedena <g 1 milijona angleških vojakov in da bo »zadala poslednji udarec Nemčiji.«
»Deutsche AUlgemeine Zeitung« med drugim opozarja na angleški letalski napad na Dansko, ki je bil odbit z velikimi izgubami 7a Angleže. List dodaja, da je delovni krog nemškega vojnega letalstva neizmeren. Nemško letalstvo stvarno obvlada ves ogromni prostor od Narvika do Biaritza. Angleži dobivajo medtem vse bolj otipljive dokaze o ofenzivni moči nemške oborožene sille.
»Volkischer Beobachter« med ostalim poudarja, da zavzemajo nemški letalski napadi na Anglijo vsak dan večji obseg. List pravi, da veljajo ti napadi ciljem velikega vojaškega pomena kakor sc vojne luke, letališča in skladišča goriva. Nemški letalski napadi imajo za posledico velike angleške letalske izgube List da'je pravi, da tisto malo število konvojev, ki si še upa skozi Kanal, pripluje na odprto moTje zelo razredčeno zaradi nemških letalskih napadov. Dejstvo, da ti konvoji šc vedno vozijo skozi nevarni pas, dokazu ie da zapadna angleška pristanišča ne zadostujejo za preskrbo in promet.
Dve naziranji v angleškem vojnem vodstvu
Stockholm, 14. avg. AA. (DNB). Tukajšnji listi prinašajo poročila iz Londona, v katerih pravijo, da so zadnji nemški letalski napadi povzročili precejšnja trenja in različna naziranja v odgovornih britanskih krogih. Poročila trdijo, da general Gort in druge vidne osebnosti britanske vojske ne odobravajo stališča Beaverbroo-ka, ki misli, da je treba štediti britansko vojno letalstvo. Lord Beaverbrook. tako pravijo poročila, ie zastopal to stališče posebno odločno na zadnji seji vojnega kabineta. na kateri so bili najvišji predstavniki vojske, mornarice in letalstva. Svoie stališče je opravičeval s tem da ie treba ohraniti čim močnejše efektive za primer, da bi prišlo do sovražnikovega nastopa. Lord Gort pa ie nasprotno zastopal mnenje. da nekaterih načel, ki so na mestu I pri mornarici, ne more smatrati, da bi ve-j ljala tudi za letalstvo, ker bi po njeso-j vem mnenju štedenje britanskih letalskih | sil pri sedanjih letalskih borbah utegnilo ! imeti težke posledice za državo. Porcčila i pravijo, da se zdi. da se je večina voine-; ga kabineta strinjala s stališčem Beaver-
brooka. da morajo britanska lovska letala sedaj samo zbijati nemške bombnike, nikakor pa se ne spuščati v borbo z večjimi oddelki nemških lovcev.
Proti angleškim uradnim poročilom
Berlin, 14. avgusta. AA. (DNB.) Popoldanski listi ostro polemizirajo zaradi angleških uradnih poročil. »Deutsche Allge-meine Zeitung« piše, da je od angleške strani proti Nemčiji začelo »streljanje z lažjo«. Britanski oblastniki bi tako hoteli svoje poraze spremeniti v zmage. Ameriški tisk, ki je dozdaj verjel angleškim poročilom, sedaj kaže veliko nezaupanje do angleških poročil in jih kritizira. »Berliner Borsen Zeitung« pravi, da je nova propaganda polna neresnice, nad čemer pa se v Nemčiji niiiče ne čudi. Vladni krogi v Londonu želijo prepričati svoj narod in ostali svet, da nemški letalski napadi na Anglijo niso izzvali nobenega vznemirjenja.
Velik konvoj na Atlantiku
A/geciras. 14. avgusta AA. (DNB). Neki angleški konvoj je zapustil gibraltarsko pristanišče v smer; proti Atlantiku. Sprem-lljajo ga trije rušilci in dve vodni letali. Izve se, da obstoj' konvoi iz 23 trgovinskih ladij, od katerih so tri cisternske ladje.
Novi nemški maršali
Berlin, 14. avg. AA. (DNB). Voditelj rajha in državni kancelar Hitler ie izročil danes v svojem kabinetu v kancelarski palači novim maršalom in feldmaršalu Goringu njihove maršalske palice. Hitler je pri tej priliki imel govor, v katerem ie izrazil hvaležnost naroda in svoio zahvalo za zasluge novih maršalov ori zmagi nemškega orožja. Zatem ie govoril o velikih dolžnostih, ki jih novi maršali prevzemajo do naroda in rajha Slovesnosti podelitve maršalskih palic se niso mogli udeležiti letalski maršal Milch. Speerlr-Kesselring. ker zaradi udejstvovanja nemškega letalstva ne morejo zapustiti glavnega stana.
Japonske napovedi
Tokio, 14. avg. j. (Domei). Japonski listi prinašajo obširna poročila o nemških letalskih napadih na Anglijo, ki jim z ve-; likimi naslovi dajejo poseben poudarek. : Tako n. pr. naglaša. »Asahi Šimbun«. da ! je Nemčiji zajamčena nadvlada v zraku Dejstvo je. da so težko poškodovana skoro vsa glavna angleška vojaška oporišča
ter tovarne vojnih potrebščin. Odkar je pričela Nemčija tudi s svojim dalekostrel-nim topništvom streljati preko Rokavske-ga preliva, je treba pričakovati skorajšnjega zloma Anglije in z njim zloma starega reda v Evropi. To se bo morebiti zgodilo že v dveh tednih.
Japonski list se nato v tej zvezi vprašuje. kakšno stališče bo Nemčija zavzela do japonskih zahtev po Indokini in Holandski Indiji. Z zasedbo matičnih dežel bo Nemčija seveda soodločala o nadaljnji usodi njihovih kolonij. Zaradi tega ie list mnenja. da bi že zdaj kazalo, da razvije japonska diplomacija vso svojo aktivnost v tej smeri. List »Mijako« trdi. da je povsem nesmiselno, ako Angliia še nadaljuje vojno. Če bo britanska vlada prisiljen i pobegniti v Kanado, bo angleški narod popustil in se vdal.
Berlinski dopisnik lista »Ishiyama« sodi. da bo skorai prišlo do izkrcanja nemških čet v Angliji in da se bo to izkrcanje izvršilo hkrati pri Chesteriu in Bostonu. Pričakovati je treba, da bo Nemčija v kratkem posegla v boi z novim modernim orožjem, s katerim bo najkasneje v treh tednih strla angleški odeor.
Španski tisk
Madrid, 14. avgusta. AA (DNB) Španski tisk pripisuje največjo pozornost in pomen letalskim borbam nad Kanalom in Anglijo. Listi objavljajo poročilo o teh borbah pod debelimi naslovi in v komentarjih poudarjajo pomen teh borb. Ves španski tisk misli, da so ti letalski napadi uvod v zadnjo veliko bitko te vojne, ki bo potrdila nemško zmago in zagotovila Evropi mir. List »ABC« pravi, da je treba dejansko vse te letalske borbe smatrati kot gigantsko letalsko bitko. Veličina nemške zmage najboljše dokazuje dejstvo, da so se te borbe brez izjeme odigrale nad angleškim ozemljem Kmalu bo svet spoznal tudi učinek teh množinskih napadov in njihove posledice. Iz ruševin v angleških pristaniščih in iz dimov zažganih objektov se pojavlja vprašanje odgovornosti tistih, ki so imeli možnost, da bi te strahote preprečili.
Madrid, 14. avgusta. AA. (DNB) Španski tisk se obširno bavi z letalskimi borbami nad Anglijo. List »Alcazar« pravi, da je Angležev vedno bolj strah nemških napadov in da je do tega prišlo zato, ker je Anglija stalno zavračala velikodušne ponudbe svojega nasprotnika. List dalje pravi, da je vera angleških politikov prevelika in da gredo nasproti propasti, čeprav so se prepričali, da je premoč Nemčije popolna.
Angleška poročila
Včerajšnji nemški napadi so bili manj siloviti
bomo tudi po novi ureditvi izognili enostranosti, in kultura germanskega tipa, zastopana v nemščini, bo imela svoj kontrast v dveh kulturah latinskega tipa, zastopanih v italijanščini in delno še vedno v francoščini. Tudi za ceno negativnih strani poliglotstva se moramo slej ko prej varovati vsmerjenosti v eno samo kulturo. Sleherni mali narod mora imeti krožke ljudi, katerih vsak se bavi s kakšnim tujim jezikom in njegovo kulturo, tako da nam n. pr. angleške, španske in drugih narodov kulture ne bo treba zopet spoznavati samo skozi en sam tuji jezik in njegovo literaturo.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti slovanskih jezikov in narodov. V prvi vrsti mislimo na ruski jezik, pri čemer takoj izključujemo i nerealno slovansko sen-
timentalnost i politično poslanstvo državne zveze, ki ji pripada ruski narod. Nedvomno si bo ruski jezik pridobil vse predpravice svetovnega jezika. Statistično je dognano, da njegov vpliv neugnano raste zlasti v Aziji, kjer utegne že v bližnji bodočnosti dohiteti ali celo prehiteti položaj in vpliv angleškega jezika. Po svoji strukturalni sorodnosti je ta veliki jezik, ki obvladuje evrazijsko šestino sveta, posebno blizu pripravljenosti in čustveni podlagi našega človeka, ima pa za seboj tudi krasno literaturo in zlasti v nekaterih panogah procvitajočo in napredno znanost. Pri iskanju novih poti jugo-slovenske kulturne politike ne bomo smeli tudi tega prezreti in se odpovedati zvezi z velikim jezikom, ki izvira iz iste podlage kakor naša lastna govorica.
London, 14. avgusta, s. (Reuter). Ob 21.15 je bil objavljen naslednji komunike letalskega in notranjega ministrstva: Nemški letalski napadi na Anglijo so bili davi mnogo manj siloviti nepo prejšnje dni. Nemška letala so napadla balonske zapore pri Dovru v južnovzhodni Angliji. Nadalje je bil izveden neuspešen napad na neko vojaško letališče v Kenru, dva strmoglavca sta bila sestreljena od protiletalskega topništva. Lovska letala so intervenirala na več točkah in sc prizadela sovražniku žrtve.
Popoldne so izvedU nemška letafla posamične napade na več točk južnovzhodne in jugozapadne Anglije Na Southampton je padlo pet bomb. ki so povzročile le malo ?kode. V Esexu je bilo ranjenih nekaj oseb, več med njimi smrtno.
Po dosedanjih podatkih je bilo tekom dneva uničenih cd lovskih letal 15 nemških letal. Štiri angleška letala pogrešajo.
London, 14. avg. AA. (Reuter) Po neuradnih poročilih ki so prispela zgodaj popoldne v London o letalski bitki nad jugovzhodno angleško obalo, se izve, da je bila bitka ogorčena. Proti nemškim lovskim in bombnim letalom so nastopila tudi lovska letala in protiletalsko topništvo. Letala so se bila zelo visoko nad oblaki.
London, 14. avgusta, br. (Reuter). Angleška letala so, kakor poroča nocoj objavljeni komunike angleškega letalskega ministrstva, tudi v pretekli noči bombardirala vojaške industrijske objekte v Nemčiji. Napadla so Junkersove "letalske tovarne v Dessauu in Bernbergu ter druge vojno-in-dustrijske objekte v Porurju. Nadalje je bilo bombardiranih 14 letališč na Nizozemskem, v Severni Franciji in Nemčiji. Eno angleško letalo se s teh poletov ni vrnilo na svoje oporišče.
London, 14. avg. j. (Reuter) Nemška letala so obiskala Anglijo tudi v noči od torka na sredo. Nemški napadi so bili najmočnejši v srednji Angliji, kjer so nemška letala na več krajih metala eksplozivne in zažigalne bombe. Po dosedanjih vesteh so zahtevali ti napadi tudi večje število člo-veškh žrtev. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih v neki tovarni, ki so jo nemške bombe pogodile v celo, ter v okoliških stanovanjskih poslopjih, ki so bila prav tako zadeta. Manjši odred nemških letal je preletel tudi Škotsko ter obsul z bombami neko mesto. Bilo je poleg enega mrtveca večje število ranjencev.
V jugovzhodni Angliji je padlo nekaj nemških bomb na odprte terene, kjer niso napravile škode. Zgodaj zjutraj so vrgla
nemška letala 8 zažigalnih bomb na neko vas in povzročila malenkostno škodo.
Danes v zgodnjih jutranjih urah in tekom dopoldneva so obiskala nemška letala jugovzhodno Anglijo. Podrobnosti o teh letalskih akcijah še niso znane.
Angleški vojaški krogi o nemški taktiki
StacKhOlm, 14. avg. j. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter«, so v angleških vojaških krogih mnenja, da nemški letalski napadi na Veliko Britanijo še niso zavzeli tolikšnega obsega, da bi se po njih moglo sklepati na novo nemško taktiko v ogrožanju Anglije. Sprožila se je namreč domneva, da nemški letalski napadi na Anglijo predstavljajo v zračni prostor prenešeno taktiko, ki se je je nemška vojska tako uspešno poslužila v borbi proti Franciji. Gre za to, da bi Nemci z neprestanim razvijanjem svoje materialne premoči štrli nasprotnika, ki nima na razpolago enako močnih materialnih protisredstev. Za tako »knock out« zmago po angleškem mnenju nemško letalstvo še ni dovolj močno. Na drugi strani v poučenih angleških krogih ne izključujejo možnosti, da pomenijo ti napadi samo manever, s katerim naj se pozornost sveta Obrne v drugo smer.
Padalci?
N«w York, 14. avg. s. (Ass. Press.) Po vesteh iz Londona so angleški oddelki za zaščito pred padalci danes na več m/stih stopili v akcijo. Zajetih je bilo 11 nemških letalcev, ki so se spustili s padali. Najdenih je bilo nadaljnih šest padal.
London, 14. avg. s. (Reuter.) Notranje ministrstvo je objavilo nocoj naslednji komunike: Prispela ao poročila, da so bila v treh okrožjih Anglije in v enem škotskem okrožju najdena padala, ki so jih preteklo noč vrgla nemška letala. Takoj je bila uvedena preiskava, ki jo vodijo policijske in vojaške oblasti, kakor tudi organi notranjega ministrstva. Preiskava se nadaljuje. Noben padalec še ni bil najden in tudi še ni nobenih podatkov, da bi se bili padalci spustili.
New York. 14. avg. j. (A. R.) Po poročilih iz Anglije so danes zjutraj našli na raznih točkah v Angliji nemška padala, s kakršnimi so se v teku nemških akcij na Holandskem. na Danskem in v Belgiji spuščali nemški vojaki v zaledju. Značilno pa je. da doslej niso našli še nobenega skakalca s padalom. Dopoldne so se sicer
Nodalfevanfe na Z. strani
Začetek pogajanj med Rumuni in Madžari
Obe delegaeiji sta že na potu — Istočasna pogajanja z Bolgarijo — Velike težkoče
razširile v krajih ob vzhodni angleški obali vesti, da so videli spuščati se s padali nemške vojake ter da ie bilo nekai teh tudi ujetih, vendar t>a so se te vesti izkazale kot Diod domišljije vznemirienes< prebivalstva. Doslej iz nobenega kraja Anglije m službeno potrjenih vesti, da bi se bih kie spustih nemški Dadalci.
Angleži o torkovih bojih
London, 14. avgusta, j. (Reuter). Pregled včerajšnjih letalskih akcij nudi naslednjo dokončno sliko: Angleško lovsko letalstvo ter protiletalsko topništvo je sestrelilo 69 nemških letal izmed 500, kolikor jih je priletelo nad Anglijo. Ta številka je največja, ki je bila dosežena doslej na en dan. Lahko se računa, da je bilo med trajajočim nemškim napadom skoTaj vsako minuto sestreljeno po eno nemško letalo. Angleško letalstvo je izgubilo samo 11 letalcev. Uspehi nemških napadov so bili majhni v primeri z močjo letalskih formacij ki so v treh zaporednih vaiovh priletela nad Southampton ter nad obalo Kentske grofije. Požari, ki so izbruhnili v Southampto- i nu, so bili kmalu pogašeni. Človeških žrtev je bilo malo, med njim' samo ena smrt- j na. Tudi bombe, ki so jih nemška letala
Rim, 14. avg. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je opoldne objavilo 66. službeno vojno poročilo, v katerem pravi:
Hude borbe v Britanski Somaliji so zapadno od Adadleha še v teku. Naša akcija se razvija kljub močnemu odporu.
Davi ob 1. so sovražna letala, ki so priletela v smeri iz Švice, napadla in bombardirala razne kraje v severni Italiji ter metala letake. Na Milan je bilo vrženih okrog 30 razstrelilnih in zažigalnih bomb, ki so vse udarile v stanovanjske okraje. Noben objekt vojaškega značaja ni bil zadet. Ubitih je bilo 12 civilistov, 44 je bilo ranjenih. Na Turin je bilo vrženih okrog 15 bomb, ki pa niso povzročile ne na vojaških ne na industrijskih objektih nikake škode. Ubit je bil neki civilist, a 8 ljudi je bilo ranjenih. Tudi Alessandria in Tor-tona sta bili bombardirani. V Alessandriji je bilo 9 mrtvih, med njimi 3 gasilci, ki so opravljali svojo službo, ter nekaj ranjenih. Pri bombardiranju Auguste (Siracu-sa), kjer so bile vržene 4 bombe, ni bilo ne škode ne žrtev. Protiletalsko topništvo vojne mornarice je sestrelilo en sovražni mciroavion. Posadka letala, sestavljena iz enega častnika in enega letalca, je bila ujeta.
Rim, 14. avgusta. AA. (DNB.) Agencija Štefani razpravlja o napadu britanskih bombnikov na odprta mesta severne Italije in ugotavlja, da so padale eksplozivne bombe izključno na mestne četrti, v katerih stanuje civilno prebivalstvo. Tako so bili v Alessandriji trije otroci, 9 gasilcev je bilo ranjenih zaradi eksplozije neke tempirane bombe, ko so reševali ljudi iz podrtih hiš. Agencija Štefani poudarja, da so to iste metode, kakor so se jih Angleži posluževali v napadih na nemška mesta. Angleška letala so prispela čez jezero Co-mo ter so na svojem poletu kršila švicarsko nevtralnost.
Londonsko poročilo
London, 14. avg. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo danes popoldne v posebnem komunikeju, da so preteklo noč močne formacije angleških bombnikov napadle vojaške objekte v Severni Italiji ter povzročile škodo v Milanu in Turinu. Eno izmed udeleženih angleških letal je bilo pri napadih sestreljeno.
Prestolonaslednik
med ranjenci
Milan, 14. avgusta. AA. (Štefani). Prestolonaslednik Umberto, ki je bil v Milanu, je izrazil željo, da bi mu predložili poročilo o angleškem letalskem napadu, danes pa je sam v spremstvu prefekta obiskal ranjence v bolnišnicah Povsod je prebivalstvo prestolonaslednika pozdravljalo in obsojalo podlost britanskega letalstva.
Angleški letaki
Rim, 14. avg. AA. (Štefani): Preteklo noč so sovražna letala nad Milanom in Tu-rinom metala letake, naslednje vsebine:
vrgla na otok Wight ter m nekatere druge distrikte. niso povzročile velike škode. " Nemški napadi na nekatera letališča v jugovzhodni Angliji so pa zahtevali več človeških žrtev. Nad Southamptonom je bilo sestreljenih 22 nemških letal. To je bil uspeh ene same eskadr:le angleških lovskih letal Spitfire, in sicer v teku nekaj minut. Ista eskadrifla je dan poprej sestrelila 7 nemških letal, sama pa v obeh dneh ni izgubila niti enega letaila
Britanska borbena letala so včeraj izvedla celo vrsto napadov na ozemlju, ki se razprostira v dolžini 1200 km od Danske pa do Biskajskega zaliva Napadla so vrsto nemških letalskih oporišč na Hoilandskem in v severni Franciji, med njimi tudi oporišče nemških vodnih !eta' pri francoski luki Brest. Nadalje je bilo napadenih 17 letališč v notranjosti Nemčije, med njimi tudi pomorsko letalsko oporišče na otoku Borkumu Na letališki Helda na Holand-skem je bilo od angleških projektilov zadeto skladišče munic'je Angleški letalci so opa-zilli eno silovito in 20 manjših eksplozij. Angleška letala so nada'je vrgla bombe na 12 nemških pomožnih vojnih lad;i V Amsterdamu so z bo-mbami zanetila silovit požar, katerega odsvit se je videl na daljavo 50 km. Končno so angleška letala bombardirala municijske tovarne v Lippstadtu in Heringenu.
»Italijani! Da bi si pridobili svobodo ta neodvisnost Italije, so vaši predniki zgrabili za orožje v borbi proti tiranom ter so iz Lombardije pregnali sovražene Nemce. Danes žal Italijani niso svoboden in neodvisen narod. V vojni, ki je vi niste hoteli, je Italija na ukaz Nemčije. Zakaj se vojskujete? Morebiti za večjo Italijo? V nobenem primeru! Vi se vojskujete, da bi Nemčijo ojačili ta da bi ji omogočili, da bi vas uporabila za svojo vojno.«
Drugi letak pravi: »Italijani, kdo vas je pognal v to vojno? Ali ste sužnji, ker upogibate hrbtenico pred vašim starim sovražnikom — Nemcem? Odgovorite odkrito, ker vojna prinaša veliko nevarnost za vas.«
Nad Švico
Bern, 14. avg. j. (SDA) švicarsko vojno poveljstvo objavlja: V noči od torka na sredo so letala neznanega porekla ponovno kršila švicarsko nevtralnost s tem, da so preletela švicarske meje. Kolikor je bilo mogoče doslej službeno ugotoviti, so tri eskadre tujih letal preletele švicarsko ozemlje. Letala so drvela v višini 3000 do 4000 m. Glavna skupina letal je letela med Bernom in ženevo ter je bil njen pravec usmerjen proti jugu. V skupini je bilo kakih 30 letal, čez dobro uro so se letala vrnila ter nadaljevala polet preko švicarskega ozemlja v severni smeri. Identitete tujih letal doslej ni bilo mogoče ugotoviti, niti ni znano, ali so letala kje metala bombe.
Bern, 14. avg. br. (Štefani). Veliko pozornost so v tukajšnji politični javnosti vzbudile vesti, da so angleška letala v večjih skupinah v pretekli noči ponovno preletela švicarsko ozemlje. V vladnih krogih je nastalo ogorčenje, ker so Angleži na ta način prekršili švicarsko nevtralnost. Letala so pred polnočjo preletela 2enevo in Mont Blanc. Ko so se vračala so se pojavila tudi nad Bernom, kjer je bilo prebivalstvo kmalu po 2. uri za dobrih 10 minut alarmirano. Izvedelo se je, da bo spri-či tega švicarska vlada odločno protestirala v Londonu.	^
Boji v Somaliji
London, 14. avg. j. (Reuter.) Po dveh ali treh dneh negotovosti glede položaja v Angleški Somaliji trdijo danes britanski vojaški krogi, da se lahko smatra tamkajšnji vojaški položaj za resen, toda ne kritičen. italijanska letala so ponovno bombardirala Berbero, ne da bi povzročila večjo škodo ali da bi napadi zahtevali človeških žrtev. Lahko se trdi, da so bile borbe minulih dni v Somaliji najhujše, kar jih je bilo doslej v Afriki. Neprestano so se vrstili napadi in protinapadi na obeh straneh. Italijanski napadi so bili izredno siloviti in so se Italijani na veliko posluževali tankov ter letal, ki so v nizkih poletih s strojnicami obstreljevala angleško vojaštvo.
Budimpešta, 14. avgusta AA (Štefani) Madžarska vlada je sprejela predlog rumunske vlade, da bodo pogajanja med
obema državama glede rešitve vprašanja Transilvanije v Turnu Severinu. Madžarsko odposlanstvo, ki ga bo vodil pooblaščeni minister in izredni poslanik Hory, ki je bil prej poslanik v Varšavi, bo odpotovalo takoj, tako da se bodo pogajanja začela že v četrtek. Razgovorom, ki bodo potekali izven Madžarske, ne bo prisostvoval niti grof Teleki niti grof Csaky.
Bukarešta, 14. avgustu. AA. (DisB) Po poročilih iz kopališča Herkules so se tam začele priprave za sestanek rumunsko-ma-džarske delegacije. Gotovi krogi menijo, da bo madžarska delegacija že v četrtek prispela v Herkules, pogajanja pa se bodo začela v petek. Prejšnji predlog rumunske vlade, da bi se pogajanja vodila pri Sinaji, ni naletel na ugoden sprejem pri madžarski vladi.
Rim, 14. avg. p. Po informacijah iz Budimpešte in Bukarešte so razgovori med Rumunijo in Madžarsko že tako daleč napredovali, da je sedaj določen prvi sestanek obeh delegacij. Po predlogu rumun-skega vlade se bosta sestali v petek v kopališču Herkules, kjer že pripravljajo potrebne prostore. Ker gre pri teh pogajanjih za vprašanja, ki zahtevajo temeljito proučevanje in dobro poznavanje materije, bodo obema delegacijama dodeljeni številni eksperti. Istočasno se bodo vodila pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo. Ta pogajanja bodo v Craiovi. Veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da bo bolgarski delegaciji dodeljen tudi bolgarski poslanik v Moskvi Stanov, ki je še le pred par dnevi prispei v Sofijo ter je bil v dolgi avdienci pri kralju Borisu.
Budimpešta, 14. avgusta. AA. (DNB). Madžarsko zastopstvo, ki se bo v imenu madžarske vlade pogajalo z rumunsko delegacijo, bo odpotovalo še nocoj z ladjo v Turn-Severin. Madžarska delegacija je sestavljena takole: predsednik je bivši poslanik v Varšavi Hory, člani komisije pa so: svetnik zunanjega ministrstva Szilagy Soben, svetnik poslaništva Juvari, general Nadaj, generalštabni polkovnik Ujsagi in generalštabni kapitan Szentpetry. Pogajanja se bodo verjetno začela v petek zjutraj.
Bukarešta, 14. avg. p. V tukajšnjih krogih vlada še vedno negotovost glede končnega izida pogajanj z Madžarsko in Bolgarijo. Dasi je že določen pričetek pogajanj. se vendar vse boli jasno kaže. da je problem, za katerega gre skrajno kompliciran, zlasti ker ni uspelo preprečiti, da ne bi prišel iz okvira diplomatskih akcii. Ves problem je dobil na ta način docela drugačen značaj. Vsekakor na ie jasiio. da ne bo mogoče tako hitro doseči sporazuma. kakor so pričakovali v Sofiji. Ves
Rim, 14. avg. p. Ves italijanski tisk še vedno zelo ostro piše o umoru albanskega plemenskega voditelja Džaufa Hodže ter kritizira postopanje Grčije. Listi očitajo grški vladi, da omalovažuje Italijo, kar utegne postati zelo neprijetno za Grčijo v sedanjih kritičnih časih. Skoro vsi italijanski listi poudarjajo, da postavlja ta incident na dnevni red vprašanje nadaljnje usode albanske manjšine v Grčiji. Italijanski listi obenem napadajo Grčijo, da še vedno vztraja pri angleških garancijah in da sanjari celo o bodočem grškem kraljestvu, ki bi obsegalo tudi Albanijo. Nekaj časa so Grki sicer molčali iz strahu, toda sedaj zopet prihajajo z barvo na dan. Nevtralnost Grčije, kakor jo izvaja sedanja vlada, je samo formalna, ker nihče ne ovira angleških agentov, ki rujejo proti Italiji zlasti na albanski meji. Na drugi strani predstavlja vseh 200 na grškem ozemlju se nahajajočih Shellovih podružnic v resnici angleška oporišča za oskrbo angleških letal in angleških ladij z bencinom. Šele nedavno je bilo odpuščenih 250 grških oficirjev zaradi proglasa, ki
London, 14. avg. j. (U. P.) Po poročilu londonskega radia se je francoska vlada v Vichyju obrnila na angleško vlado s predlogom, da bi se francoski ranjenci prepeljali na dveh francoskih parnikih iz Anglije v domovino. Britanska vlada je v principu pristala na francoski predlog. Določiti bi bilo treba samo še pristanišči, v katerih naj se francoski ranjenci vkrcajo in izkrcajo. Dosedaj pa angleška vlada glede tega iz Francije ni dobila nobenega konkretnega predloga, iz česar nekateri sklepajo, da se Francija ne upa tvegati prevoza ranjencev, da se ne bi ponovno zgodila kaka slična nezgoda, kakor s francoskim parnikom »Meknes«, ki je prevažal francoske vojake v domovino ter bil na potu torpediran.
Pariz, 14. avgusta. AA. (DNB) Ameriški Rdeči križ je dal nacionalno socialistični organizaciji za socialno skrbstvo v Parizu 90.000 kg kondenziranega mleka, da bi ga organizacija razdelila pariškim otrokom ta dojenčkom. Ob tej priliki piše »Matin«, da prihajajo v Pariz pogosto pošiljke živil. Nacionalno socialistična organizacija za socialno skrbstvo, ki bi te bogate darove lahko pošiljala tudi v Nemčijo, jih deli prebivalstvu zasedenega dela Francije. To ravnanje zasluži največje priznanje.
»Petit Dauphinois« poroča, da se je francoska vlada lotila reforme zakonskega prava. Ločitve ne bodo popolnoma prepovedane, vendar pa bodo izdani ukrepi, ki bodo onemogočali lahkomiselne ločitve. Iz tega namena bodo dobile pristojne oblasti dolžnost, da v vsakem primeru točno preiščejo dejansko stanje v spornem predmetu.
problem se ie razširil sedaj že preko meja neposredno zainteresiranih držav, zaradi česar se morajo upoštevati tudi splošne mednarodne prilike.
Bukarešta, 14. avg. br. (Slefani.) V pretekli noči ie bilo v Bukarešti in v nekaterih drugih mestih aretiranih nadaljnjih 15 ljudi zaradi širjenja vznemirliivih vesti. 5 izmed njih bo postavljenih d red vojaško sodišče, ostalih 10 ie bilo že odvedenih v koncentracijska taborišča.
Angleško snubljenje
Železne garde
Bukarešta, 14. avg. AA. (DNB) Britansko poslaništvo v Bukarešti je razdelilo po svojih agentih letak, ki je označen kot manifest železne garde in v katerem stoji, da je železna garda spremenila svoje stališče glede zunanje politike in da danes zastopa anglofilske tendence. Londonski »Times« objavlja ta letak in poskuša s svoje strani pridobiti železno gardo za svoje n?mene. List celo trdi, da se je voditelj železne garde Horia Sima sporazumel z Maniuom, da bosta glede Transilvanje zavzela nepomirljivo stališče. Horia Sima je objavil spričo tega izjavo, v kateri zelo odločno odklanja vse take poskuse. Horia Sima ugotavlja da se smernice njegovega gibanja glede vprašanj zunanje politike prav nič niso spremenile in da železna garda tudi danes odločno zahteva, naj se Rumunija zveže s silami osi. železna garda ni sklenila nobenega sporazuma z gibanjem Maniua. Na koncu pravi Sima Horia, da imajo mahinacije angleškega poslaništva samo ta cilj, da bi povzročile motnje v Rumuniji in ovirale njeno zunanjo politiko.
Madžarski kmetijski minister potuje v Berlin
Budimpešta, 14 avgusta, br. (Štefani). Kmetijski minister grof Teleki odpotuje v nedeljo v Nemčijo Na ta način se bo odzval vabilu nemškega kmetijskega ministra Darrea. Telekiia bc sprem'ialo nekai madžarskih kmetijskih strokovnjakov V Berlinu se bodo v ponedeiiek pričeii razgovo ri o izvozu vsega presežka madžarske kmetijske produkcije v Nemčijo.
Poljski minister pobegnil iz internacije v Rumuniji
Bukarešta, 14 avgusta. AA. (DNB) Pred nekaj dnevi so rumunske oblasti ugotovile, da je izginil bivši poljski minister Poniatovski ki ie bil ntero.ran v Rumuniji. Zdaj je v Rumuniji od bivših poljskih politikov samo še poijski zunanji minister Beck, ki je interniran v neki vili pri Bukarešti.
In Greli®
je bil naperjen proti Angliji. V Atenah bi si morali biti na jasnem, da smatra Italija albansko stvar za svojo lastno zadevo in da ne bo dopustila nikakega zatiranja Albancev.
Tirana, 14. avg. br. (Štefani) Atenska je povabila tuje novinarje, da bi se sami prepričali, da grškim oblastem v severnem Epiru ni pripisati nikake krivde za umor prvaka albanskega čamurskega plemena Daufa Hodže. Glede na to opozarjajo današnji albanski listi, da so grške oblasti pred nekaj mesci celo razpisale nagrado 65.000 drahem na glavo Džaufa Hodže. List »Tomori« nastopa proti trditvi, da umor ne bi imel nobenega političnega ozadja. V prilog te svoje trditve navaja nekatere podatke o morilcih in nagradi, katero so dobili. Članek pravi, da ni mogoče odobriti taktike, ki stremi za tem, da se vsak odpor proti krivici označi kot razbojništvo.
Atene. 14. avg. s. (Ass. Press.) Nemški poslanik v. Erbach je danes ponovno po-setil ministrskega predsednika Metaxasa.
Rim, 14. avgusta. AA. (Havas) Vrhovno sodišče je imelo včeraj popoldne drugo sejo ta je poslušalo obtožnico glavnega državnega tožilca, ki zahteva, da se izvede preiskava proti 54 osebam. Obtožnica ugotavlja, da so zločine izvršili bivši ministri ter uradniki, ki so bili njim neposredno podrejeni ta sicer v izvajanju svojih funkcij. Obtožnica podčrtava krivdo glede dejanj, ki so spravila francijo v vojno stanje, kakor tudi o poznejših dejanjih, ki so poslabšala stvarni položaj. Državni tožilec zahteva, naj sodišče ukaže, da se začne sodni proces proti izvršiteljem ta soudeležencem pri imenovanih dejanjih.
ženeva, 14. avgusta. AA. (DNB) Francoska vlada je včeraj sprejela zakonski predlog o razpustu tajnih združenj. Zakon predpisuje, da je treba vsa združenja ta organizacije tajnega značaja razpustiti. Celotno premično ta nepremično, imetje razpuščenih društev bo država porabila v dobrodelne namene.
Govor maršala Petaina
Vichy, 14. avg. e. V svojem sinočnjem govoru je maršal Petain predočil ukrepe francoske vlade, s katerimi se hoče hudo ranjena Francija zagotoviti boljšo bodočnost
Maršal Petain je v svojem govoru prav posebno poudarjal vprašanje prehrane in vprašanje renatriacije beguncev ter demo-bilizacije mladinskih organizacij. Govoreč o nesreči ki je zadela Francijo, ie po-udariL da so vsi razlogi za nadaljnjo zlo
usodo Francije odstranjeni s spremembami v ustanovah in s spremembami odgovornih ljudi. Mnogi dobro zamišljali in
dozoreli ukrepi Da se niso mogli izvesti zaradi nesposobnosti ljudi in izdajstva mnogih agentov. Od premirja se je vlada prizadevala, da bi se Dreselila v Pariz ali v Versailes. toda Dreselitev je nemogoča iz tehničnih razlogov. Treba je Dočakati na ugodnejše razmere.
ClermOnd -Ferrand, 14. avg. AA. Listi komentirajo govor maršala Petaina. ki ga je imel snoči do radiju. »Journal« prina-ša komentar Fernanda Lorana. ki med ostalim Dravi, da so gotovi ljudje poskušali. da bi delavnost nove vlade ovirali. Ti so Dostali neškodljivi. Nedvomno ie. da vlada zahteva, da se vsi podvržejo njenim naredbam. čeprav je vlada nova. Ljudje naj imaio zaupanje do maršala, da bo mogel svoje namere izvesti. Sicer pa ie treba. da smo disciplinirani in da v miru čakamo. kakšen sad bo obrodilo naše delo.
Posledice neurja v Španiji
Madrid, 14. avgusta AA. (DNB). V raznih španskih krajih je naredila nevihta, ki so jo spremi ial i silni nalivi in toča, veliko škodo. Strela je udarila na večih krajih v črede živine Zlasti v Novari in Jaenu je nevihta napravila mnogo škode. V Caparo-su je strela ubila nekega človeka.
Žična železnica na Sveto goro pri Gorici
Milan, 14. avgusta. AA. (Štefani). Pro-metnj minister Venturi je včeraj svečano otvoril železnico, ki pelje na Sveto goro pri Gorici. Ta žična železnica gre 577 m visoko in bo služila najbolj turistom, ki obiskujejo nekdanja bojišča svetovne vojne. Verske obrede je opravil goriški škof.
Razpust masonskih lož v Zagrebu
Zagreb. 14. avg. o. Z odredbo banske oblasti so bile razpuščene v hrvatskem ozemlju vse prostozidarske lože. ki so bile podrejene veliki loži »Jugoslavija« v Beogradu, veliki loži »Libertas« ter židovski veliki loži. Kar se tiče imetja teh lož. bodo oblasti postopale do zakonu.
Slovenec osumljen umora v Zagrebu
Zagreb, 14 avgusta, o. V gostilni »Kon-kordiji« v Kranjčevičevi ulici so našli davi umorjeno gostilničarko Marijo Gličkovo. Pri preiskavi se je poiavil sum, da jo je umoril njen nekdanji ljubimec mesarski pomočnik Franc Znidar. V gostilni so našli pismo napisano v slovenščini in naslovljeno na Žnidarjeve prijatelje, v katerem se od njih poslavlja V pismu pravi, da ga je Gličkova ponovno varala. V Moravi-cah v Gorskem Kotaru sta pred nekaj časa odprla gostilno. Tedaj ga je gostilničar-ka opeharila za 7.000 din Na podoben način je bil ogoljufan tudi pri sličnem podjetju v Karlovcu. Policija je za njim izdala tiralico, ker ni znano, ali je zares izvršil samomor, kakor je v pismu napovedal.
Stroga obsodba lažnega novinarja
Zagreb, 14 avgusta, o Tu ie bil danes obsojen na 5 let robije 'lažni novinar Ma-tijič, ki je bil že mnogokrat kaznovan, a sedaj obtožen zaradi 17 prestopkov in zločinov. V sedmih primerih je potvarjal listine in druge dokumente.
Peto kolo šahovskega turnirja v Celin
Celj?, 14. avgusta
Danes so na celjskem turnirju igrali peto kolo. Do 21. ure sta dovršila partijo le Gottlieb in Jerman. Igrala sta siesta-vari-anto španske partije. Gottlieb je žrtvoval figuro, prešel v napad in v 16 potezah dosegel remis z večnim šahem.
Šmigovec ima proti Misuri figuro več ter bo verjetno zmagal. Ostale partije se še niso mnogo razvile.
Jutri igrajo 6. kolo. zaradi praznika od 15. ure dalje. Nastopili bodo: Drašič proti Šorliju, Popovič proti Majs>toroviču. Žuto proti Mlinar. Šubarič prot: Pavlovidu, Berner proti Šiški, Jeriran proti Saviču, Mišura proti Gottlicbu. Mcdan proti Šmi-govcu in Grašer proti Mareku.
Sedmo kole bodo v petek igrafli v Dobrni od 10. do 14.
Na Gorjancih
feme motorji
Novo mesto, 14. avgusta
Danes dopoldne so pričeli najavljeni dirkači s treningi spričo jutrišnje velike mo-tociklistične hitrostne dirke na Gorjancih. Najboljši čas na 12.7 km dolgi dirkalni proga Gotna vas — vrh Gorjancev je bil dosežen z 10.35 minut. Motociklisti iz Zagreba, Varaždina, Ljubljane in ostalih krajev, ki se udeležijo jutrišnje dirke in ki so danes pričeli s poizkusno vožnjo, nimajo dovolj .pohvalnih besed o dirkalni progi, ki je brezhibna. V krasnem stilu so danes vozili odlični športniki Janko šiška (Ilirija, Ljubljana), Jamšek Vinko (Ilirija, Novo mesto odn. Črnomelj), Jurčič Nikolaj (I. Hrvatski motoristični klub, Zagreb) ta Lužar Frič (isti klub). Slednji je vozil s prikolico v divjem tempu, sigurno in s pravo akrobatsko vrtoglavostjo. Vsi člani novomeške motorne sekcije Ilirije se pozivajo, da se jutri ob osmih zjutraj zglase v klubski pisarni hotela VVindischer, kjer dobe zadnja navodila v pogledu tekme. Za prevoz gostov na Gorjance bo na razpolago dovolj prevoznih sredstev. Avtobusi bodo vozili ves dan. Odhod je s trga Kralja Petra II. Cene bodo izjemno nizke, 15 din za osebo v obe smeri. Dirkalna proga bo od 13. do 19. ure zvečer za vsak promet zaprta, na kar se občinstvo še posebej opozarja. Gledalci naj se strogo držijo reda ln navodil rediteljev, da ne bo morebitnih nesreč.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Zvedri-lo se bo v severnih krajih ta na primorju. Prevladovalo bo oblačno vreme v srednjih delih države. Tu pa tam bo dež, zlasti pa v južni polovici. Verjetne so tudi nevihte v opoldanskih urah. Toplota se ne bo znatno spremenila.
Angleška letala
nad severno Italijo
Napadla so tudi Milan, kjer je bilo 12 civilistov ubitih,
44 pa ranjenih
Japonska omahuje?
Očitki knezu Konoji — čamgkajšek se skuša približati
Italiji in Nemčiji
ToKfo, 14. avgusta. AA. (Reuter.) Ker se predsednik vlade knez Konoje ni dobro počutil, je bila na nedoločen čas preložena konferenca, ki bi morala biti danes in bi se bavila o vprašanjih zunanje politike. Na tej konferenci bi l*>leg kneza Konoja sodelovala zunanji minister ta vojni minister. Agencija Domej pristavlja, da bi na tej konferenci morali izdelati program za diplomatsko ofenzivo, katero je zahteval na nedavnih konferencah generalni štab v skladu z zahtevami vojske.
T°Ki°, 14. avgusta. AA. (Štefani.) Japonski listi objavljajo resolucijo azijske lige, katero vodi admiral Sugecugo. Resolucija kritizira počasnost kneza Konoja in obžaluje, da so v vladi ljudje, ki niso preveč razpoloženi za izvedbo vladine zunanje politike.
Tokio, 14. avg. j. (Domej) V diplomatskih krogih so zadnji čas opazili neka prizadevanja vlade v Cunkingu, da bi navezala tesnejše stike z Nemčijo in Italijo. Očitno si Cunking obeta s tem ojačenje svoje pozicije proti Japonski. Po mnenju merodajnih japonskih krogov pa ni verjetno, da bi se mogli Nemčija in Italija kar nanagloma odločiti za zaslombo Cunkingu, in to posebno ne, ne da bi poprej glede tega poskušali izvedeti za mnenje Japonske. Japonska se dobro zaveda, da državi osi Kitajske nikakor ne moreta pustiti iz svojega računa že glede na bodoče gospodarske odnošaje med Nemčijo in
Italijo ter Kitajsko. Prav tako pa je Japonska tudi prepričana, da bosta Berlin in Rim našla primerno upoštevanje in spoštovanje do japonskih namer in načrtov, kakor tudi sedaj v polni meri upoštevata položaj Japonske. V Cungkingu so očividno mnenja, da bi z naslonitvijo na Berlin in Rim Kitajska lahko v morebitnih mirovnih pogajanjih z Japonsko dosegla mnogo bolj ugodne mirovne pogoje, kakor pa če bi sama nastopila v takih pogajanjih. Priporočilo japonski prijazne Nemčije in Italije bi nedvomno znatno olajšalo stališče Cungkinga.
Političen umor v šanghaju
šanghaj, 14. avg. s. (Reuter.) Eden najuglednejših tukajšnjih kitajskih pristašev maršala Čangkajška, Cang Tsu Ling, je bil danes umorjen v svojem stanovanju v francoski koncesiji v šanghaju. Umor je izvršila njegova telesna straža, kakor je ugotovljeno, iz političnih razlogov.
Potres na Japonskem
Tokio, 14. avg. AA (DNB). Poročajo, da je bil preteklo noč močan potres na za-padnem Japonskem. Niso še znani podatki o povzročeni škodi. Središče potresa ie bilo 60 km severnozapadno od rtiča Sino-disakija na polotoku Siman.
Položaj
Težkoče s prevozom ranjencev iz Anglije — Državni proces v Riomu — Otežkočena ločitev zakona
Ostro pisanje italijanskega tiska zaradi umora albanskega prvaka — V Grčiji zanikajo odgovornost za umor
Vtisi z jeseniškega festivala
Bridko jokajo gorenjske neveste, zato je pa občinski glasnik vedno dostojanstven v svoji vlogi
Tudi toka)
nujno potrebna!
Pri športu in pri igri, na zraku in na soncu, vedno je potrebno, da si krepite kožo z Niveo! Nivea zmanjšuje nevarnos' -sončnih opeklin in povzroča, da porja-vite hitro in lepo ."" Ker vsebuje EUCE- _ RIT, koža popolno-ma vsrka NIVEO. Zato se ne prehla- _ dite zlahka tudi pri — nagli vremenski
ohladitvi.	II
Prvi del velike jeseniške kulturne prireditve je za nami. Prireditev je v velikem skupnem okviru v zgoščeni obliki pokazala uspehe na poprišču prosvetne in telesne vzgoje. Odlično izvedeni telovadni nastopi Sokolov in članov Fantovskega odseka so zadivili tisočere gledalce. Ogromna udeležba naroda pri vprizoritvi »Plavža«, pester sprevod narodnih noš z vsega gorenjskega podeželja, odlično uspeli pevski in glasbeni koncert, vse to bo ostalo poset-nikom in sodelujočim še dolgo v lepem spominu.
Vse prosvetno in telesno-vzgojno delo, ki je bilo v soboto in nedeljo prikazano na stadionu KID, sega nazaj v dobo pred 40 leti. Takrat je bilo jeseniško prosvetno delo šele v povojih. Začelo se je v mali sobi v prvem nadstropju gostilne pri Marku. Kolikšna razlika med nekdanjim malim gledališkim odrom in velikim gledališčem na prostem, na stadionu, ki bi delal čast tudi velikemu mestu.
še večji vzpon pa je bil dosežen v telovadbi. Sokoli so pred svetovno vojno telovadili v majhni, okoli 9 m dolgi, 6 m široki in 2.80 m visoki telovadnici. Sedaj imajo veliko in svetlo dvorano in prostrano letno telovadišče. Iz nekoč neznanih in slabotnih fantičev so se najbolj vztrajni razvili v telovadce klasično oblikovanih teles, ki so že merili svoje sile in sposobnosti na velikih mednarodnih telovadnih in olimpijskih tekmah s telovadnimi mojstri vsega sveta.
Velik razvoj je v revirju dosegla tudi pevska in glasbena umetnost. Iz nekdanje male delavske godbe, ki se je pred 50 leti preselila iz Bohinja na Jesenice, so se polagoma razvile 3 velike godbe na pihala, ki štejejo skupno okoli 150 mož. V revirju uspešno deluje več dobrih orkestrov, tam-buraških zborov, šramljev, jazzev in zbor malih harmonikarjev. Tu deluje 9 pevskih zborov, ki so se povzpeli na lepo višino pevske umetnosti. Nedeljski skupni nastop 320 pevcev in godbenikov je dokaz, da se je pevska in glasbena umetnost v revii^u z vso vnemo gojila dolgo vrsto let. (O tem objavljamo podrobnejše poročilo).
Veliko pozornost med številom občinstva je vzbujal mogočen sprevod narodnih noš. Sprevi d je pokazal, koliko je med gorenjskim ljudstvom krasnih narodnih noš, ki jih pošteno kmetsko ljudstvo hrani in varuje kot svojo dragoceno svetinjo. Nekatere vasi so kar tekmovale, katera bo postavila lepše narodne noše in več okrašenih
Žanka StcMčcva ln njena vesela družba v Ljubljani
Žanka Stokičeva... Ime, ki je v Beogradu med najbolj priljubljenimi in ki vsakomur izvabi prijazen nasmešek. Marsikatera Nušičeva komedija ne bi bila dosegla tako sijajnega krsta, če ne bi bila gospa Zanka postavila nai mark ant nejše ženske figure na oder. Skratka, nastop gospe Žanke je vselej poroštvo zmage. Pa je gospa Žanka seveda polnokrvna umetnica tudi v majhnih nastopih, v skečih in kratkih prizorih, kjer je treba naglo in jedrnato pokazati svoj talent.
Letošnje počitnice se je gospa Žanka odločila za turneje po Jugoslaviji. Prišla je v Zagreb, kjer je vzbudila vso zasluženo pozornost. Njen nastop v veliki kinemato-
grafski dvorani je privabil toliko občinstva, da se je morala Žanka brž odločiti še za dva nadaljnja večera. Gospo Žanko spremljajo trije gledališki umetniki, ki vsak po svojih močeh dodajo toliko, da je »večer humorja in pesmi« tes poln vedrega užitka, v današnjih časih tako zaželenega in potrebnega. Konfervnsje poln bistrih domislic je g. Lazar Jakšič. Nadalje nastopi Vlasta Antonovič, kot komik imenovan Serjoža. Tudi on je znan beograjski igralec, ki zna vedno izzvati prisrčen smeh. G. Boško Nikolič pa je popularen pevec šansonov in šlagerjev, ki mu iz neizčrpnega reportoarja nikoli ne zmanjka tistih najlepših. duhovitih in včasi dobro zabel jenih.
Po sijajno uspelem gostovanju v Zagrebu se vesela družba gospe Žanke Stokiče-ve pripelje danes v Ljubljano in priredi drevi na vrtu restavracije Zvezde svoj večer smeha in pesmi. Seveda bodo predvsem ožji rojaki gospe Žanke izkoristili priliko, da ji izkažejo svojo ljubezen. Toplo pa priporočamo tudi ostalim Ljubljančanom, da pohitijo drevi na vrt Zvezde in se nekaj uric poveselijo ob čudovito pestrem in vseskozi vedrem repertoarju.
kmetskih vozov. Tu se je najbolj uveljavila
krasna Prešernova pokrajina, ki je dala najlepše narodne noše, starinske vozove in bogato nevestino balo. In koliko je bilo v sprevodu in na gorenjski kmečki ohcatl častitljivih očancev z dežele, ki so v tem krasnem sprevodu tako lepo prišli do veljave! Sprevod je bil odlična revija narodnih noš našega ljudstva, njihovih starih navad in običajev.
Prireditev je pokazala veliko kulturno zrelost našega delavca in nameščenca, njegovo organizatorično sposobnost in voljo, da izvede stvar temeljito do kraja. V teku vse prireditve ni bilo nobenega zastoja, nobenega nesporazuma, trenja ln nesreče. Vsa stvar je potekala gladko in točno kor dobro navita ura. Poleg znanih vodnikov, režiserjev, kapelnikov in pevovodij je sodelovala še dolga vrsta sodelavcev, ki se pri jeseniškem kulturnem in drobnem organizatoričnem delu udejstvujejo že desetletja, ne da bi kdaj stopili v ospredje.
Bled, 14. avgusta
Bledu se precej pozna, da ni tujcev. Toda tudi domačini so kar zadovoljivo napolnili Bled, predvsem so to Beograjčani, Voj-vodinci, Slavonci, Zagrebčani pa tudi Slovencev je več kot običajno. Kakor vsako leto, so tudi letos vse važnejše in elitnej-še prireditve v prvem tednu avgusta, ko doseže število gostov svoj višek. Tudi to sezono je tako.
Prvi večer je bil v soboto 3. avgusta v kavarni Toplice, pod geslom »Reunion chic« združen s tekmovanjem v s\vingu. Tekme se je udeležilo 18 parov, ki so bili drug bofljši od drugega, vse sta pa mnogo prekašala tako po eleganci, uvežbanosti, kakor tudi po velikem smislu za ritem Ljubljančana gdč. Silva Veslinc z g. Ga-letom.
V sredo 4 t. m je bilo v kavarni Toplicah tekmovanje v angleškem valčku. Tudi to pot se je priglasilo okoli 20 parov k tekmovanju in spet je zmagali ljubljanski plesni par gdč. Vesilinčeva in g Gale. V petek
Kamnik, 14. avgusta.
Dobro organizirana vlomilska družba ie v pretekli noči pokrenila vlom v oisamo znane Mejačeve veletrgovine z vinom v Komendi. Vlomilci so vdrli skozi okno v trgovino in v pisarno in se najprej lotili miznice v trgovini. Tu pa so našli samo 175 din v drobižu, kolikor navadno ostane vsak večer v blagajni za prihodnie iutro.
Iz trgovine so skozi vrata lahko pr š', i v pisarno, kjer so se lotili težke železne Wertheimove blagajne. Izvlekli so io od stene v sredo sobe in io pričeli obdelovati. Morali so biti najmanj štirje, da so premaknili težko blagajno, eden pa ie moral dobro pozriati razmere v hiši. Izbrali so si tudi najugodnejši čas. polneč, ko ie vas pogreznjena v najtrdnejši spanec Dež z bliskom in gromom jim ie bil na moč dobrodošel. da se ie v niem zadušil vsak ropot in šum v pisarni.
Vlomilci so si obetali obilen plen in so bili že prav blizu njega Samo še 20 minut napornega dela. pa bi bila bla^ain? navrtana in pot do denaria prosta. V blagajni je bilo okrog 75.000 din. Kdo nai iih
Celje, 14. avgusta.
Ponedeljska številka »Jutra« in torkova številka »Slovenca« sta prinesla članek o reševanju ponesrečencev v južni steni Mrzle gore. Kot vodia plezalne trojice, ki je našla g. Iva Umeka. elektromonterja iz Celja, in gdč. Vali Srakarjevo že blizu izstopa iz stene takozvanega »Diehlovega kamina«, hočem podati točne podatke o tem.
Ze ponoči, ko sem prispel na Okrešelj so mi pripovedovali, da sta dva olezalca ostala v steni Mrzle gore ter da sta klicala na pomoč. Na vse zeodai se ie že organizirala reševalna odprava. Odločil sem se. da tudi jaz pomagam pri iskanju. Ker
Ob zaključku še odgovor neznancu, ki
se je v nekem listu po nepotrebnem obregnil ob to veliko prireditev pa se ni upal podpisati. On za to ni imel legitimacije, ker za kulturno rast jeseniškega delovnega ljudstva še ni ničesar prispeval in ni Imel pri tem ničesar iskati. Delavci in nameščenci KID so pri prireditvi sodelovali prostovoljno. Nikogar nihče ni k temu silil, vsak je sodeloval po lastni volji. Vsa sodelujoča društva so doslej delovala popolnoma svobodno brez vsakega pritiska od zunaj. Popolnoma svobodno ln samoniklo pa bodo delovala tudi v bodoče. Mi smo polnoletni, mi sami vemo, kaj delamo, kaj zmoremo in kaj hočemo. Mi hočemo tudi v naprej delovati v svobodnih edinicah, ker le svobodna organizacija, sloneča na zasebni vzpodbudi bo tudi v bodoče v dostojni bratski in tovariški tekmi s sorodnimi organizacijami daiala rast naši duhovni in telesni kuituri. Mi se ne bomo nikoli pre-drugačili in ostanemo, kakršni smo bili.
je gostoval v Park hotelu znani hipnotizer g. Svengali. Občinstvo je bilo zadovoljno s posrečenimi poskusi tega priznanega hipnotizer ja.
V soboto 10. t m. je Bled dosegefl višek sezone z volitvijo Miss Bled 1940 v kavarni hotela Toplic. Že ves teden smo ugibali, katera bo, saj končno, če vidite toliko lepih žensk, od vitkih S'avonk, zapeljivih, nekoliko mondenih Beograjčank, elegantnih Zagrebčank, do naših vse prekašajočih Slovenk, človek res ne ve, za katero bi se odločil. No, slednjič je !e prispela težko pričakovana sobota V nabito polni kavarni sami je od 22. dalje lahen hrup prikrival nervoznost, ki je vladala v dvorani. Ženske ne bi bile ženske, če bi bile kdaj zadovoljne s seboj. popravIja'e so si zdaj ustnice, potem pričesko, obleko in tako dalje v neskončnost. Ta večer lepotice niso skoparile z lepimi nasmeh . ljubeznivostjo in pogledi — saj smr bili tik pred volitvami in za kraljico lepote ne zadostuje samo en glas. Okoli polnoči so nastopile lepotice v medsebojni borbi za najlepšo. Z ogromno večino glasov je zmaga'a lepa, vitka, rjavooka Ljubljančanka Nora Trud-nova, stara 17 ilet. Zanjo je glasovalo 143 gostov in kakor že rezultat sam kaže, je bila mnogo lepša od ostalih tekmovalk. Druga je bila devetnaistletna Beograjčanka gdč. Nadinova s 7"1 glasovi tretja pa spet Ljubljanska lepotica Petka Biberova z 69 glasovi.
Ena Miss je za Bled premalo, so si mislili ljubljanski, beograjski in teniški igralci in sklenili, da izvot-jo v nedeljo v kavarni Toplice še »Miss Šport«, to naj bi bil zaključek teniškega turnirja, ki se je vršil v drug; polovici preteklega tedna na Bledu. Za Miss Šport je bila izvoljena Erna Parin z Novega Kloštra pri Celju; bila je dolgoletna članica teniške sekcije Ilirije ter večkratna naša prvak nja S to prireditvijo in s teniško igro v po'iede'jek se je končal najzanimivejši ir najživahnejši teden sezone na Bledu.
pa ovira pri delu? Vsa vrata, ki vodijo z veže in veste v trgovino, so zavarovali s tem. da so v ključavnico vtaknili kliuč. Nihče bi iih s te strani ne mogel presenetiti. pot pa so imeli prosto skozi okno. Toda vlomilci so si izbrali za svoio početje 13. avgust. Nesrečna številka 13 tudi njim ni prinesla uspeha, nač pa ie gospodarja obvarovala velike škede.
Naključje ie hotelo, da ie v kritičnem času privozil mimo trgovine tovorni avtomobil avtobusnega oodietia Peregrin iz Kamnika, ki se je zaradi defekta zamudil na cesti. Odprto okno ie bilo znak. da nekai v hiši ni v redu. Ko ie šofer zbudil domače, so vlomilci ob prvem sumu pobegnili skozi okno in so pustili na dvorišču celo nekai drobiža, ki so ga bili pobrali v trgovini.
Freisikava ie dognala da so bili vlomile mojstri v svoji stroki Bla^aino so navr-tali prav strokovnia"ko Vsi so imeli na rokah rokavice in nisn pustili n^bon^gi prstnega odtisa Kljub vi"1-™ za~ledo-zaenkrat še ni nobenega sledu za
njimi.
se je druga skupina reševalcev cdoravlja-la v »Diehlov kamin«, sem si iaz izb-al Režekovo smer. Ob 6. zjutraj sem se podal s tovarišem v steno Mrzle gore tei- že po dobrih dveh urah plezanja dosocl v neposredno bližino bivaka, kjer sta prenočevala g. Umek in gdč. Srakarieva. Bila sta na sedlcu. kjer prestopiš iz Diehlovega kamina (žleba) v Režekovo smer. Bila sta v dobrem razooloženiu in o kakem izčrpanju in reševanju ni bilo govora. Razen tega ie to mesto (kjer sta bivakirala) tratasto. pokrito s travo in ruševjem. G. Umek. ki ie moi dober prijatelj, mi ie pripovedoval, da ie s tovarišico plezal i skozi Diehlov kamin. Ker pa ga je orehi- 1
tela noč. je bil prisilien prenočiti v steni. Zaradi tega so bili ljudje na Okrešlju v skrbeh, če se mu ni kai pripetilo. Klicali so ga skoraj celo uro. nakar se jim ie javil. da ne bi bili zaradi njega v skrbeh. Da bi pa klical na pomoč, ie izmišljotina.
Nameraval je zjutraj turo nadaljevati. Ker oa ie vse jutro deževalo, ni ture nadaljeval. temveč je počakal na zboljšanje vremena. Po izboljšanju vremena smo skupaj z g. Umekom in gdč. Srakarlevo nadaljevali pot do izstopa iz stene (približno 100 m), nakar smo prišli do markirane poti in po niei na vrh. Tistih 100 m stene, ki io ie bilo treba še preplezati, je bilo zelo lahko zmagati. Z vrha Mrzle
Beograd. 14. avgusta.
V mnogih naših kraiih poštna poslopja ne ustrezajo več potrebam časa. To so stara, nezdrava poslopia s skrajno pomanjkljivim razporedom prostorov. Slednjič je tudi vprašanje novih, modernih poštnih poslopij prišlo na dnevni red in v ministrstvu ptt so izdelali program, po katerem bodo zgradili 50 novih, potrebam časa ustrezaj očih pošt. ki bodo ckusna in moderna arhitektonska poslopja. Nekatere teh pošt so že zgraiene. tako v Skopliu. Splitu, Dubrovniku. Cačku. Bijeljini. Topoli. Plavu. v Kalugjerskih barah in drugod. Najbrž pride sčasoma tudi Slovenija na vrsto.
Zagreb bo krasilo najmodernejše poštno poslopje, ki se gradi to sezono, in bo stalo okoli 25 milijonov dinarjev. Imelo bo štiri nadstropje. Da bi se delo v poštnem obratu čim boli mehaniziralo, bo poštna palača v zvezi z ostalimi poštnimi poslop-
Litija. 12. avgusta.
Finančna oblastva v Sloveniji so že večkrat opazila, da prihaja k nam nezatreša-rinjeno vino. Po predpisih znaša državna trošarina od litra po 1 dinar, poleg tega pa je treba plačati še občinsko davščino, ki ni povsod enotna. Od novega leta ie treba plačati državno trošarino že tedai. ko vinski trgovec ali gostilničar naloži in namerava prepeljati vino domov. Na prošnio gostilničarske organizacije pa je finančni minister dovolil, da se plača trošarina šele po dovozu v klet. če dosoe vino z vlakom A oni. ki tovori io vino z avti. morajo že v naprej poravnati vse davščine za državo. Na ta način se preprečijo morebitne nerednosti pri plačevaniu državne trošarine. Nekateri vinski trgovci ali gostilničarji skušajo tihotapiti vino s tovornimi avti. Na Hrvatskem ali drugod na-lože skrivaj sredi noči sode in iih pripeljejo še pred zoro v domače kleti, če iih niso med ootio zalotili finančni organi
Tak ponesrečen poizkus tihotapljenja vina smo doživeli pri nas. Litijski finančni organi so zasumili. da bo neki gorenjski trgovec skušal prepeljati nezatrošarinieno vino v okrilju noči v svoio klet. Finančne patrulie so s starešino g. Lekšetom on rezale ob cesti, ki vodi skozi Litijo. Dolge
četrto kolo nacionalnega amaterskega turnirja
Celje, 14. avgusta.
šorll in Mlinar sta Igrala kraljevo indijsko. šorli je s svojimi kmeti zaprl središče, uprizoril je močan napad na f-črti, pozneje žrtvoval lovca; Mlinar pa žrtve nI sprejel; čez nekaj potez je šorli zopet žrtvoval figuro; Mlinar je žrtev sprejel, bil pa je v 36. potezi kontumaciran. Mlinar se je zaradi kontumaca pritožil na turnirski odbor. Drašič in Majstorovič sta igrala dunajsko partijo. Po zamenjavi figur je nastala končnica stolpov. Majstorovič je imel kmeta več, menjala sta stolpe ter oba dobila novi dami, vendar je Drašič kljub kmetu manj držal remis.
Pavlovič je kot črni proti Popovlču Igral budimpeštanski gambit. Popovič si je zgradil močno središče, ni pa dobro nadaljeval; Pavlovič je dobil kmeta. Po zamenjavi figur je nastala končnica, ki je končala remis. žuk je proti šiški igral Collejev sistem, ni pa otvoritve igral dobro; šiški se je posrečilo preprečiti e4. žuk si je v srednji igri pozicijo izboljšal, potem pa je slabo nadaljeval ; Šiška je dobil kmeta in napad; partija je bila prekinjena, žuk je kuverti-ral slabo potezo ter se je, ne da bi partijo nadaljeval, vdal. šubarič in Savič sta igrala damski gambit s prehodom v Stonevvall. Po zamenjavi dam je šubarlč zasedel s stolpom a-črto; partija je prišla v končnico, v kateri je imel fiubarič dobro postavljene lovce; Savič je partijo izgubil. Berner in Gottlieb sta Igrala damski gambit. Gottlieb je otvoritev dobro igral ter izenačil. Nastala je težka pozicijska igra, v kateri si nihče ni upal pod vzeti napada. Po zamenjavi sta se Igralca sporazumela za remis. Mišura je proti Mareku začel z d4; Marek si je izbral kraljevo indijsko obrambo. Mišura je v srednji igri dobro stal; Marek je napadel na kraljevem krilu;
220
gore smo krenili po poti čez Savinjsko sedlo na Okrešelj.
O kakšnem dviganju in reševanju imenovanih ni govora, ker jih je ločilo do izstopa 100 m zelo lahkega plezanja in bi to gotovo preplezal tudi g. Umek z gdč. Srakarjevo. Čudim se samo. odkod netočne informacije in zakai niso informatorji povprašali mene in prizadetega, ker sem samo iez od vse reševalne od Drave ori šel z njima v stik. gg. Kopinšek. Diehl in Kraj-ger pa sploh niso prišli do obeh. ker so iskali domnevane »ponesrečence« na drugem kraju. Z gosp. Umekom in gdč. Srakarjevo se ie ta reševalna odrvava sešla šele na Okrešlju.	Miloš Zekar.
ji v mestu po pnevmatični pošti. Vsa oa-lača bo iz armiranega betona. V njej so tudi projektirani prostori za kulturno prosvetne organizacije in za društveno življenje poštnih nameščencev. Muzej, čitalnica, menza. velika dvorana za predavanja in tečaje — vse to bo na razpolago poštnim uslužbencem.
Važna novost za izboljšanje poštne službe v Skoplju bo studio za novo skonlian-sko radijsko postajo, ki bo začela oddajati že 1. oktobra letos. Poslopje bo popolnoma v skladu z moderno ureditvijo radijske postaje.
Tudi B i t o 1 j bo dobil moderno pošto. Nova poštna poslopja se bodo nadalje gradila še v mnogih manjših mestih. Finančna sredstva bodo vzeli deloma iz rednih proračunskih postavk, deloma pa iz oosojila 115 milijonov dinariev. ki ga i'1 zaključilo ministrstvo ptt. Za zgraditev petdesetih poštnih poslooii bo porabljenih okoli sto milijonov dinarjev.
ure sq bil zaman na straži, šele po prihodu nočnega vlaka, ki vozi okrog dveh zjutraj skozi Litijo proti Zidanemu mostu, se ie javljalo z glasnim ropotom težko vozilo. Stražniki so se postavili na svoia mesta v Gradcu v bližini Turkovih železniških zapornic. Zapornice so bile prav tedaj spuščene in zajetni tovorni avto. ki je bil obložen s sodi se ie moral ustaviti. Tedai so priskočili trije finančni stražniki in zahtevali predpisane snremne liste in do-trdila o plačani trošarini. Tako šofer kakor tudi spremljevalci so se zdrznili. Brez dokumentov so tovoriii vino. Na odločno zahtevo starešine g. Lekšeta so obrnili avto in ga odvedli do hotela »Pošte«, kjer imajo finančni organi svoje uradne prostore. Tam so še sredi noči sestavili zapisnik in izvršili pregled zaplenjenega vina in avta. Po zakonu odgovarja namreč za vso državi povzročeno škodo tudi šofer odnosno lastnik avta. ki pomaga tihotapiti vino.
Na avtu ie bilo devet sodov vina. največji ie držal 600 litrov, skupno oa ie bilo vina 28 hektolitrov in 79 litrov. Vino so takoi zapečatili in ob zori so že sporočili ves dogodek pristojni finančni upravi v Kranju, kajti gostilničar in prevoznik sta iz Kranja.
napad je Mišura pariral, v časovni stiski pa je Mišura nekorektno dal stolpa za konja in kmeta; dobil je sicer napad, ki ga je Marek ubranil. Zamenjala sta dami ln Marek je s figuro več zmagal. Grašer si je na Medanov e4 izbral francosko partijo, otvoritve pa ni igral dobro; dobil je osamljenega kmeta; Medan je z močnim napadom kmeta osvojil, pozneje pa je (Medan) žrtvoval konja, misleč, da bo v nekaj potezah dobil novo damo; Grašer pa je z dobro igro partijo remiziral. Jerman in šmL govc sta igrala nepravilno otvoritev; šmi-govec je v pogrešeni kombinaciji izgubil kmeta, nato pa še figuro. Po zamenjavi figur je Jerman v 51. potezi s figuro veC zmagal. V prekinjeni partiji Gottlieb-šuba-rič je Gottlieb prodrl s kmetom, šubarlč je dal figuro za štiri kmete. Gottlieb pa lovca in konja. Po nekaj potezah sta ae igralca sporazumela na remis.
Stanje po 4. kolu: šorli, Jerman. Berner ZVi, šubarid 3, šiška, Drašič, Majstorovič, Gottlieb 2%, Popovič 2, šmigovc, Marek IVz, Mlinar, Pavlovič, Medan, Savič 1, Žuk, Grašer Drevi igrajo v 5. kolu: Grašer-Drašič, Marek - Medan, šmigovc - Mišura, Gottlieb-Jerman, Savič-Berner, šiška-šu-barič, Pavlovič-žuk, Mlinar-Popovič, Maj-storovič-šorli. V petek se igra 7. kolo ▼ zdravilišču Dobrni od 10. do 14.
Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl reg. S. br. 30474/35.
Teden prireditev na Bledu
Miss Bled je gdč. Nora Trudnova iz Ljubljane
Zgradili bodo SO modernih pošt
Stroški bodo znažali okoli 100 milijonov
Zaman so navrMi blagajno
Zbežati sa morali brez 75*ooo dinarjev
Rešitev z Mrzle gore
Pojasnilo vodje reševalne odprave
Tihotapski tovorni avto
je vozil nezatrošarinjeno vino s Hrvatskega
Gospods
Sladkorja bo dovolj do nove produkcijske
kampanje
V torkovi številki smo poročali o pomanjkanju moke, ki je nastalo zgolj zaradi neurejenega vprašanja cene za moko iz nove pšenice in zaradi tega, ker še ni izšla uredba o standariziranju moke odnosno o mletju enotne moke. Podobno pomanjkanje, četudi ne tako občutno, se kaže tudi pri sladkorju. Iz raznih krajev poročajo o pomanjkanju sladkorja v trgovinah. Ker je bilo v tej zvezi kritizirano poslovanje Prodajne centrale za sladkor, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, ki ugotavlja v glavnem naslednje:
Zahteva, naj se v tvornicah popišejo količine starega sladkorja, ni na mestu, ker se zaloge v tvornicah dnevno beležijo po organih finančne kontrole in so točno znane. Na zahtevo pristojnih oblastev je bila prodaja sladkorja iz tvornic urejena tako, da bomo imeli do začetka nove kampanje dovolj sladkorja. Proizvodnja novega sladkorja zaradi zakasnitve letine ne bo mogla pričeti 1. septembra kakor lani, temveč bodo tvornice pričele predelovati letošnjo peso šele okrog 20. septembra. Zaradi tega je bilo treba ono zalogo sladkorja, ki je bila v skladiščih 1. julija t. 1., razdeliti na dva mesca in 20 dni.
Sedaj oddajajo tvornice v promet mesečno krog 800 vagonov sladkorja, kar je
več, nego je znašal konzum lani v istih mescih. Dne 1. avgusta so znašale zaloge pri vseh tvornicah sladkorja v naši državi 1400 vagonov. Oddaja tega sladkorja je urejena sedaj tako, da bodo tvornice v avgustu odale 800 vagonov, v septembru pa 600 vagonov. S tem bodo zaloge do pričetka produkcijske kampanje izčrpane. Omejitve, ki so bile izdane, niso občutne in ne pridejo bistveno v poštev.
Banska oblast v Zagrebu je te dni zahtevala, da se turističnim krajem dodeli več sladkorja, ker se je oibsk v teh krajih v zadnjem času povečal. Prodajna centrala za sladkor je glede na to zahtevo takoj dobila nalog, da pošlje 15 vagonov sladkorja v turistične kraje, tako da bo tudi oskrba turističnih krajev s sladkorjem zasigurana.
Sladkorja bo torej dovolj do pričetka nove produkcije in je prodaja sladkorja pod kontrolo pristojnih oblastev. Ce pa je prodaja deloma omejena, je to razumljivo glede na zakasnitev letine in glede na okolnost, da je bilo v 11 mescih oskrbovanega leta 1939/1940 prodano več sladkorja, nego v istem razdobju prejšnjega leta, pri čemer je treba upoštevati, da se mora lanska produkcija sladkorja zaradi zakasnitve letine razdeliti na 13 mescev.
Kriz« v upravi »Jugoslovenskega jekla"
Iz Sarajeva poročajo, da se je v ponedeljek sestal izvršilni odbor družbe »Jugoslovensko jeklo« d. d., in sicer pod predsedstvom upravnika Državne hipotekarne banke dr. Glomaziča, ki je predsednik upravnega odbora družbe. Zasedanje izvršilnega odbora je v zvezi s krizo, v katero je zašla družba »Jugoslovensko jeklo« zaradi finančnih in drugih težkoč. Merodajni činitelji že dalje časa podrobno proučujejo razloge težavnega stanja v tem državnem podjetju, ki je na veliko iznena-denje prišlo ravno v dobi zelo ugodne konjunkture za železarsko industrijo. V letošnjem letu je podjetje pri višjih cenah z lahkoto prodalo vsako proizvedeno količino jekla in železarskih izdelkov in tudi prodaja premoga in železne rude iz družbenih rudnikov se je znatno povečala. Beograjska »Politika« pripominja, da je to državno železarsko podjetje navzlic ugodni konjunkturi zašlo v krizo brez izhoda. Rezultat zasedanja izvršilnega odbora je ta, da je postavljena zahteva po ostavki generalnega, ravnatelja inž. Ran-Ka Despiča. v zvezi s to zahtevo pričakujejo v poučenih krogih, da bo prišlo še do drugih važnih sprememb v tem največjem državnem industrijskem podjetju.
Do sestanka izvršilnega odbora je prišlo v ponedeljek potem, ko je glavna direkcija Jugoslovenskega jekla ob koncu prejšnjega tedna po daljših pogajanjih sklenila s predstavniki delavstva novo kolektivno pogodbo, ki predvideva zvišanje mezd za 18.5n/n in povišanje deputatov v premogu od 3 na 5 ton letno. S tem je za podjetje nastalo še novo breme, saj se povišanje mezd tiče 10.000 delavcev v železarni in v rudnikih.
Glavna kolektura drž. razr. loterije
»VRELEC SREčfe«
ALOJZIJ PLANINŠEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14,
javlja izid žrebanja z dne 14. avgusta 1940, V. razreda 40. kola: DIN 100.000.— št. 44162 DIN 60.000.— št. 68404 DIN 50.000.— št. 94855 DIN 30.000.— št. 39820 DIN 20.000.— št. 40520 DIN 16.000.— št. 69481 74373 74857 76263 90734 PO DIN 12.000.— 36106 50738 56600 64134 67440 76719 90585 PO DIN 10.000.—
352 27526 34184 36732 37055 38515 39375 50283 51313 55046 65701 70447 70518 79689 87769
PO DIN 8.000.— 15778 27365 27749 31450 45142 47323 47718 58723 70165 78745 81720 83748 84246 89450 93770 95005 95710
PO DIN 6.000.— 3832 5432 8547 11802 26731 32706 37210 44428 51251 52326 52829 53204 54815 55195 58218 66127 71010 72333 80744 89245 PO DIN 5.000.— 3015 5371 11215 14352 23809 44828 44735 50820 51758 54620 55381 57320 59739 67657 75038 83839 98050
PO DIN 4.000.—
391 1354 4181 4557 6247 5829 7134 9211 10193 15429 15552 16450 17874 18226 22002 31294 33843 34635 35122 25284 37433 39241 42353 43593 43704 44255 51627 52823 54269 58616 58861 68911
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000._.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično eventuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v petek 16. t m.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« bodo dobili še pismeno obvestilo, nakar lahko denar takoj dvignejo.
Srečke so Vam še na razpolago.
Gradnja žitnih skladišč
že ob koncu julija smo poročali o delu komisije za nakup potrebnih zemljišč za gradnjo žitnih skladišč, ki jih bo tudi v Sloveniji postavila direkcija za prehrano, medtem ko je skrb za gradnjo prevzela Privilegirana družba za silose. Sedaj smo prejeli od Privilegirane družbe za silose še nekaj podrobnih podatkov, iz katerih sledi, da bo v vsej državi zgrajenih okrog 90 skladišč, od katerih bo vsako imelo približno 50 vagonov kapacitete. Skladišča gradi Privilegirana družba za silose na račun direkcije za prehrano. Privilegirana družba za silose je poslala na teren 7 kcmisij z nalogo, da izberejo in odkupijo potrebna zemljišča za gradnjo teh žitnih skladišč. Skladišča bodo zgrajena iz kamna in opeke z notranjo lesno konstrukcijo in se gradnja oddaja lokalnim podjetnikom, ki morajo potreben material nabavljati iz neposredne okolice, kjer morajo tudi najeti delovne moči. S tem bo imelo korist tudi lokalno prebivalstvo, ki bo pri delih zaposleno, še večja pa bo korist skladišč za prehrano prebivalstva. Merodajna oblastva si prizadevajo, da bodo ta skladišča dovršena in sposobna za sprejem žita do konca septembra t. 1.
Jutri je poslednji dan za zamenjavo starih petdesetakov
V smislu odloka finančnega ministra, ki je bil lani v avgustu objavljen v »Službenih novinah«, je bilo določeno, da se od 16. avgusta v roku 6 mesecev, to je do 16. februarja t. 1., umaknejo stari srebrni petdesetaki. S 16. februarjem t. 1. so ti stari petdesetaki izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva in so jih zamenjali brez odbitka samo še pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah. Ta naknadni 6mesečni rok za zamenjavo pri Narodni banki in pri državnih finančnih us%novah pa poteče v petek 16. t. m. Zato je Narodna banka izdala naslednje opozorilo:
Po odloku finančnega ministra je 16. avgust skrajni rok, do katerega je mogoče zamenjati stare kovance po 50 din pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanov za nove kovance. Zaradi tega se pozivajo lastniki starega srebrnega denarja po 50 din, da v lastnem interesu ta denar zamenjajo do petka 16. avgusta (vključno) na blagajnah Narodne banke ali državnih finančnih ustanov. Po poteku roka tega denarja imenovane blagajne ne bodo več prevzemale. Pod blagajne Narodne banke je treba razumeti tudi blagajne podružnic Narodne banke, pod državnimi finančnimi ustanovami pa je razumeti tiste državne ustanove, ki sprejemajo izplačila odnosno vplačila, kakor n. pr. glavna državna blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica, vse oošte itd. Jutrišnji dan, to je 16. avgust,* je torej smatrati kot zadnji dan za zamenjavo starih srebrnih kovancev po 50 din tako na blagajnah Narodne banke, kakor tudi pri blagajnah naštetih državnih finančnih ustanov, če bi kdo poslal stare petdese-take v zamenjavo preko pcšte Narodni banki ali pa imenovanim državnim ustanovam, bo veljal kot dan izročitve tisti dan, ko je bil denar izročen po pošti.
Priprave
za jesenski velesefeia
Lep in živahen bo jesenski ljubljanski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra. Na sejmišču so priprave že v polnem teku, zlasti od strani industrije in obrti, ki hočeta nuditi najširši javnosti vpogled v svoje snovanje in delovanje. Razstava bo obsegala predvsem strojno in kovinsko industrijo, fino mehaniko, radio, elektrotehniko, razsvetljavo in kurjavo, biciklje, vozove in šport, poljedelske stroje in orodje, mline, lesno industrijo, pletarstvo, igrače, tekstilno industrijo in konfekcijo, čip-karstvo, usnje in konfekcijo, papir in pisarniške potrebščine, kemično industrijo, fotografijo, živilsko industrijo, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramiko, bižuterijo in različne tehnične, kemične m druge novosti. Posebne razstave bodo: pohištvo in stanovanjska oprema, mala obrt, perutnina, golobi in kunci, cvetje in zelenjava, zobna tehnika, naša vsakdanja prehrana, obramba pred napadi iz zraka, likovna umetnost, razstava motornih in brezmotornih letal ter modelov in turizem. Dne 8. septembra bo tekmovanje harmonikarjev. šolska vodstva opoarjamo, da naj si z mladino ogledajo to prireditev.
Polovico potni!-; strokov si prihrani, kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 31. avgusta se bo pričel jesenski ljubljanski velesejem, ki bo trajal do 9. septembra. Kdor si bo velesejem ogledal, bo imel brezplačen povratek. Na odhodni železniški postaji si mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. V Ljubljani, pri velesejmski, blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku vele-
sejma, nakar velja vsakemu stara vozna karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo do tiste postaje, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek od SI. avgusta do 14. septembra.
Gospodarske vesti
= Pred važnimi gospodarskimi uredbami. V okviru velikih gospodarskih reform, ki se pripravljajo, so v trgovinskem ministrstvu izdelali uredbo o organizaciji produkcije in prometa, ki je že predložena ministrskemu svetu ter je pričakovati, da bo v kratkem vzakonjena. S to uredbo, ki vsebuje glavni del najavljenih gospodarskih reform, bo ustvarjena osnova za ureditev vsega našega gospodarskega življenja. Načrt druge uredbe, ki se tiče popolne kontrole naše zunanje trgovine, je bil. kakor znano, v smislu zahtev predstavnikov banovine Hrvatske redigiran na sejah sveta za zunanjo trgovino. Ta uredba je prav tako predložena ministrskemu svetu in bo v kratkem objavljena. Nadalje poročajo iz Beograda, da proučujejo na pristojnih mestih vprašanje raeicniranja nekaterih predmetov potrošnje širokih slojev prebivalstva, in sicer glede na čelno pomanjkanje, ki je nastopilo pri teh predmetih. Gre predvsem za nekatera živila. Pričakovati je, da bodo v kratkem izdan: v tej smeri potrebni ukrepi.
= Tekstilno industrijo Marko Rosner v Mariboru prevzame nova delniška družba s sedežem v Beogradu. V zadnjem času opažamo, da industrijska podjetja iz Slovenije ustanavljajo v Beogradu ali v drugih krajih na jugu podružnična podjetja, kar predstavlja neke vrste selitev industrije iz Slovenije, ali pa prenašajo sedež podjetja v Beograd. Nedavno smo poročali, da bo tekstilno podjetje »Jugobruna« iz Kranja zgradilo veliko moderno tekstilno tvornico v Jagodini. Znani mariborski in-dustrijec Marko Rosner pa je pravkar ustanovil novo tekstilno industrijsko družbo »Roteks« s sedežem v Beogradu, ki bo prevzela mariborsko podjetje. Po ob.iavi v »Službenih novinah« je bil predhodni občni zbor delničarjev nove delniške družbe 5. avgusta. Obratni predmet nove družbe je nakup in nadaljnje obratovanje industrijskega obrata za proizvajanje tkanin. Tekstilna industrija Marko Rosner v Mariboru ter gradnja in pogon nove tekstilne industrije v kraju, kjer bo to oblast odobrila. Nova družba ima 10 milijonov din delniške glavnice, zaenkrat bo na družbeno glavnico plačano 5 milijonov din. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika družbe Danilo Nenadovič, general v pokoju, člana upravnega odbora pa sta še Marko Rosner, industrijec iz Maribora in dr. Ivan Jančič. odvetnik iz Maribora. Poslovni ravnatelj družbe je Marko Rosner, prokurista pa sta Peter Almanini, privatni uradnik v Mariboru, in Izidor Obradovič, trgovec v Mariboru.
= Pred spremembami v vodstvu Narodne banke. Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja iz Beograda naslednjo informacijo: Neodvisno od polemike, ki se je razvila o vprašanju podržavljenja Narodne banke, je zanimivo zabeležiti verzijo, ki kroži v beograjskih finančnih krogih glede bližnjih važnih sprememb v vodstvu Narodne banke. Po tej verziji bo guverner Dragutin Protič podal ostavko. Kot resna kandidata za novega guvernerja se imenujeta bivši finančni minister Milorad Dior-djevič, ki je bil, preden je postal leta 1931 finančni minister, nekaj časa tudi vicegu-verner Narodne banke, sedaj pa je predsednik Beograjske zadruge, kot drugi kandidat pa bivši upravnik Državne hioote-karne banke, poznejši finančni minister in beograjski župan Vojin Djuričič.
— Skupščina Zveze trgovskih združenj. Kakor smo že poročali, bo na današnji praznik v Novem mestu 20. letna skupščina Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino, že včeraj so v Novo mesto prispeli delegati posamezni združenj, ki so se ob 18. uri sestali v Sokolskcm domu k predkonferenci. Na skupščini bo zastopanih 29 trgovskih združenj. Do večera je v Novo mesto prispelo okrog 120 delegatov združenj iz vse Slovenije. Včerajšnja pred-konferenca je trajala do pozno v noč. Po končani predkonferenci pa je novomeško združenje priredilo gostom družabni večer v Sokolskem domu. Večina delegatov se bo danes udeležila tudi dirke na Gorjancih.
= Uredba o proračunskih dvanajstinah
za mesce avgust, september, oktober, november in december 1910 ter januar, februar, marc 1941 in o naknadnih izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam je sedaj tudi objavljena v »Službenem listu«, dravske banovine od 14. t. m.
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Tes-arski mojstri, družba z o. z. v Ljubljani (ta družba je nastala iz prejšnje Prve produktivne zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani; osnovna glavnica znaša 201.000 din, poslovodje pa so Robert Mihor, Valentin Cedilnik in Franc Nemec, tesarski mojstri v Ljubljani); Spektrum d. d. inž. Kopista, Dubsky in Krstič, tvornica ogledal in brusilnica stekla v Zagrebu, podružnica v Ljubljani (upravitelj podružnice Jakob Ciglar, knjigovodja v Ljubljani). Pri Avtomontaži d. d. v Ljubljani je vpisan kot član upravnega sveta Ivan Župančič trgovec v Ljubljani.
= Vprašanje piedelave nemške celulozne volne. Nedavno srno poročali, da nam je Nemčija ponudila dobavo tkanin iz celulozne volne (Zelhvolie) pod pogojem, da se te tkanine tretirajo v carinskem pogledu kot bombažne tkanine. Gre za ponudbo raznih vrst tkanin iz celulozne volne v vrednosti 3.8 milijona mark. Če pristanemo na to dobavo, nam nudijo Nemci kot kompenzacijo tudi dobavo razne preje iz celulozne volne in naravne volne v vrednosti skoro 2 milijona mark. O tem vprašanju je podrobno razpravljal posvetovalni odbor za tekstilno industrijo, ki je na enem zadnjih sestankov ugotovil, da predlog ni sprejemljiv, ker so cene, po katerih nam Nemci nudijo prejo iz celulozne volne, tako visoke, da naša industrija ne bi mogla iz te surovine izdelovati tkanin po taki ceni, kakor prodajajo nemške tkalnice tkanine iz iste surovine, če se te tkanine zaca-rinijo po carinski postavki za bombažno blago.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna fikoda pri stalni tendenci rotirala 442
—	445 (v Beogradu 442 — 446). Tudi v
ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske po 290.
lic. t IZfc.
Ljubljana. Ofidelni tečaji: London 176.82
—	180.02, New York 4425 — 4485. Curih 1010.74 — 1020.74. Tečaji na svobodnem trgu: London 218.67 — 221.87. New York 5480 — 5520. Curih 1249 — 1259.
Čarih. Beograd 10. Pariz 9.25. London 17.70. New York 4.40. Milan 22.20. Madrid 40. Berlin 175.25.
EFEKTI
Z&greb. Državne vrednote: Voina šk^da 442 — 445. 4% agrarne 50 den.. 4% severne agrarne 50.50 den.. 64'« begluške 71 bi., 6% dalm. agrarne 70 bL. 64/o šumske 70 bi., 7% stabiliz. 94 den_ 7% invest. 97 den. 7°'» Seligman 100 den.. 7*/» Blair 93.75 den. ?.% Blair 97 den.: delnice: PAB 185 bi.. Trboveljska 290 — 295. Gutmann 45 don, Sečerana Osiiek 175 — 185 Osiječka lje-TOcnica 165 den.. Isis 32 den.. Jadranska 380 den.
Eergrad. Vojna škoia 441 — 442. 4% peveme agrarne 50 don.. 61"« begluške 75.50 — 76 <75.75 — 76). 6% dalm agrarne 69.50 — 70 (69.25 — 69.75). 6% šumske
69 — 69.75 (69 — 69 25). 7®/o Blair 94 detu Narodna banka 7^00 bL. PAB 191 den..
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 14. avg. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 73. za dec. 74.25. za mai 75; koruza: za sept 60 75. za dec 56.
+ Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pftenksa: za pSenicc veljajo odkupne cene po uredbi. Koruza: baška 182; baška bela 192; Rž: baška 240 — 245; banatska 240 — 245. Oves; baški, sremski, slavonski 255 — 260. Ječmen: baški in sremski 265 — 270; jari 325 — 330. Moka: baška in srem-ska »Og« in »Ogg« 425 — 430. Moka: iraška in banatska 417.50 — 422.50.
ŽIVINA
-f Mariborski živinski sejem (13. avgusta). Prignanih je bilo 7 konj, 6 bikov, 80 volov, 383 krav in 10 telet, skupno 486 glav; prodanih pa je bilo 334 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 7 do S dm, polaebeli voli 5.75 do 7, plemenski voli 6.50 do 8, biki za klanje 5.25 do 7, klavne krave debele 6 do 7. plemenske krave 5 25 do 7, krvave klobasarice 4 do 5, molzne krave 5 do 8, breje krave 5.50 do 7, mlada živina 6.50 do 7.75, teleta 6 do 7.50 din za kilogram žive teže.
Poslednje vzmeti zgodovine
Borze
14. avgusta
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so nekoliko popustili in so se v Beogradu trgovali po 40.06, bolgarski klirinški čeki pa so se nudili po 32. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Usodna rasprotja, ki lomijo naš čas in ustvarjajo kaKor veliki potresi v »mrtvi« naravi nove zgodovinske »konfiguracije« na nepregledni ploskvi človeštva, neugna-do izzivajo mislečega duha k opazovanju, razmišljanju in presojanju. Naš rod lahko v marsičem obtožuje svojo usodo, ne more pa se pritoževati glede enega: da bi živel v nezanimivem, pustem, brezličnem času. Nasprotno, usoda nas hrani s tolikimi obroki zgodovine, da zaradi prenasičenosti že izgubljamo zdravo ravnovesje in dobivamo pristudo uad časom, ki je neprekosljiv v spremembah in dogodkih. Naš duh je v toliki meri zabasan z neprebavljeno »zgodovinsko« snovjo, da se nam zdi, kakor bi preživeli stoletja. Carrel razločuje med psihološkim in fiziološkim časom; s psihološkega zrelišča smo vsi že stoletniki.
Nič ni umljivejšega, kakor če začenjajo misleči ljudje v našem zgodovinskem času filozofirati o zgodovini, se pravi, ugibati o končnih vzrokih in višjem, nadčasovnem smislu tega, kar se dogaja na nepreglednem tragičnem prizorišču zgodovine, kjer je vsak izmed nas hkrati subjekt in objekt, gledalec in statist. Slovenskega zdravnika drja Tomaža Furlana (Golnik) je že španska državljanska vojna, ta preznačil-na ouvertura današnjega »glavnega« dogajanja, izpodbudila k razmišljanju o zadnjih vzrokih tragičnega razkol^, ki označuje naše viharne dni. Prav v tej začetni fazi krvavega evropskega spopada, ko so se preizkušala nasprotja in sile dveh taborov (izid te borbe bi lahko bil vsem velik me-mento!), je bila beseda o odločilni borbi dveh izključujočih se svetovnih nazorov. Razvoj tik pred novo evropsko vojno je pokazal, da se lahko dvoje svetovnih nazorov, ki sta si stala v španski vojni odločno nasproti, združi zoper tistega, ki nasprotuje obema. To je samo še bolj izpričalo, da stoje za svetovnimi nazori druge, primarnejše sile, kakor so te umstvene konstrakcije. Dr. Tomaž Furlan je tem pojavom posvetil svoj spis »Poslednje vzmeti zgodovine« in ga — kakor pravi v uvodu — razmnožil v 300 izvodih in razposlal svojim prijateljem in vsem tistim, o katerih mu je znano, da se mučijo podobno kakor on sam.
Zares, so ljudje, ki jim zaradi neke notranje, njihovi duhovni konstituciji dane nujnosti vse to silno valovanje zgodovine ni samo zanimiva igra, marveč dramatična napetost ki povzroča muke. Treba se je znajti, treba si je odgovarjati, skratka: duh mora reagirati. Spis drja Tomaža Furlana ima izrazito obeležje takega osebno doživljenega, ne zgolj hladno znanstvenega, nezainteresiranega odziva na vroče dogajanje naših dni, obeležje spoprijema z nekaterimi skrajnimi problemi današnje problematike. Spisu, ki je močno zanimiv (pogrešamo samo večje skrbi za obliko: jezik, pravopis, korektura!), se pozna, da je tu segel v filozofijo zgodovine naravoslovno izobražen avtor, zdravnik, v čemer ima slovenski pisec mnogo odličnih vzornikov, na primer velikega francoskega socialnega psihologa, zgodovinarja in sociologa, pokojnega Gustava Le Bona. ★
Do kakih spoznav prihaja avtor v tej na zunaj skromni (2-1 strani obsegajoči) brošuri, ki pa je vprav zabasana z vsebino in polna izpodfcud k razmišljanju?
Njegovo osnovno stremljenje je v tem, da premaga nujnost opredelitve za enega izmed bojujočih se svetovnih nazorov: idealističnega in materialističnega. Zato je zgrabil problematiko svetovnih nazorov pri koreninah. Odklanjajoč čisto idealistično gledanje, prav kakor materialistični nazor, ki človeka, narode in zgodovino podreja zgolj ekonomskim silam, je prišel nekako do naslednje shematično pojmovane porlobe, ki jo lahko seveda orišem mnogo boli zgoščeno, kakor je že v piščevi dovolj kondenzirani obliki (s čimer se izpostavljam nevarnosti, da zabrišem kakšno pravilno potezo):
človeštvo je v svoji prvotni in najsplošnejši obliki to, kar imenujemo Slovenci za razliko od naroda ljudstvo, brezčasov-na snov. V nji nastanejo včasi in ponekod — a vzroki so neznani — neki procesi kulturnega značaja, ki izoblikujejo narod. Narod ustvarja torej kultura in njegov nastanek ne zavisi od produkcijskega sistema,. kakor se zdi historičnim materia-listom. Narod je neke vrste kolektivno bitje, ki rodi razrede in določa z njimi tudi neki socialni, poiitčni in gospodarski red, neko hierarhijo vrednot. Narod se torej rodi in zato tudi umira, kadar se notranje izčrpa. Narod daje določenemu delu ljudstva to, kar daje človeku njegova konsti-tucija. Narod sam pa si ne ustvarja vse-tovnih nazorov, marveč ustvarjajo le-te razredi, predvsem dva razreda: duhovni vodilni razred in gmotni — vddeni razred. To. kar giblje razred, niso samo idejne sile, kakor bi se zdelo idealistom, in ne samo materialni, gospodarski činitelji, kakor mislijo materialisti. Gibalna moč razreda je boj za oblast in ta njegova notranja potreba je iracionalna, osnovana na neki notranji elastičnosti, ki ne zavisi ne od čistih idej in ne od samih gospodarskh sil. Tako
bi bilo laže razumeti velike zgodovinske pojave, ki jih ne moreta do kraja pojasniti ne idealistični in ne materialistični svetovni nazor. Te vzmeti utegnejo imeti tudi biološko, celo fiziološko oporo v človeški naravi. Dr. T. Furlan prihaja potakem do spoznanja, ki ga je zastopal že Gumplo-\vicz, da so ideologije samo nekaka krinka piim ara e volje do moči in zgodovina držav samo borba med vladanimi in vladajočimi z nestalno usodo vlog in stališč.
»Svetovni nazor«, sklepa pisec v prvem delu svoje razprave, »so bojna gesla bojujočih se razredov v njihovem boju za oblast; vsi drugi pridevniki so odveč. Iz tega razumemo njihovo črno-belo kontrastira-nje ... Bistvena pri njih ni njihova vsebina ali oblika, glavno je. da so izraz volje, da so nošeni po bojevitem mladem razredu. To je glavna vsebina vseh svetovnih
nazorov, te so njihove zadnje vzmeti...« *
Pisec je podprl svojo tezo z raznimi zanimivimi argumenti in navedel nasproti pristašem Plehanova razvojno sliko v medicini od grobega materiaiizma 19. stoletja do današnjega nauka o konstituciji kot odločilnem činitelju zdravja in bolezni. Pri obravnavanju naroda in njegove »kon-stitucije« odločno zavrača maierialiste, ki iim je postanek narodov v zvezi s kapitalizmom. (To surovo materialistično idejo, ki jemlje narodu njegov kulturni, duhovni značaj, sprejemajo tudi nekateri proti-marksistični doktrinarji, da bi laže »opravičili« imperialistično potrebo uničevanja malih narodov in držav.)
Potek zgodovine narodov je strnil dr. Furlan v tole podobo: »O početka je narod anonimen in tudi brez narodne zavesti; v teku svoje duhovne in telesne rasti dobi ime in zavest. Miselnost, svetovni nazor neke epohe, produkcijska sredstva, organizacijsko stanje naroda se oblikuje nepretrgoma, z neprestano rastjo in dozorevanjem naroda. Generativna plast v narodu se v teku tisočletja utrudi, vodstvo postaja vedno slabše in nazadnje obnemore. Tedaj nastopijo vladarji, ki nimajo nobene notranje zveze z vladanimi ljudstvi. Ko bo izčrpan zadnji plemič, zadnji meščan in tudi zadnji razredno zaveden proietarec, ko ne bo iz generativne matice naroda vzbrstelo nobeno razredno popje več, tedaj ne bo narod razvijal nobenih novih produkcijskih sredstev, ne bo vodil nobenih idejnih bojev, pozabil bo na svetovni nazor in na borbo za oblast ter se bo pogrezni! nazaj, od koder se je dvignil v dolgi dobi tisočletnega razvoja...«
Pisec je prišel do sklepa da je brezrazredna družba, ki se zdi marksistom smoter njihovih stremljenj, nemogoča toliko časa, dokler narod hoče in more ostati narod: ona čaka narode tam, kjer je konec njihove razvojne poti. Svoje nazore je podprl z nekaterimi primeri iz zgodovine. V novem ruskem in novem nemškem vodstvu vidi samo nove ali prenovljene razrede, ki se s svežim vzgonom polašeajo moči. Pesimistična je njegova sodba o trgovskem imperiju Velike Britanije, čigar nositelji Angleži so postali notranje votli. Nekatere zanimive misli je povedal dr. Furlan o Slovencih.
V okviru tega poročila se je treba omejiti samo na to zgoščeno označitev spisa, ki je vsekako značilen slovenski prispevek k problematiki naših dni.
Zapiski
IVANU VESELU-VESNINU Jutri, 16. t. m. bo stoletnica rojstva enega najboljših starejših prevajalcev iz ruske poezije, Ivana Vesela-Vesnina. Naš list se je spomnil te stoletnice že 29. junija t. !. ko je priobčil članek dr Antona Debel j a-ka. V spomin zaslužnemu možu objavljamo danes sonet, ki ga je svojemu »skoraj rojaku« posvetil njegov pozni častilec.
Učen. četudi ne gojenec M a t r i s al m a e, naš Vesnin rad po širnem svetu roma, da širi si obzorje zunaj doma, od pristnih biserov da loči talme. Povesti piše in prepeva psalme, sloveni Ruse več ko prirkakoma (slovanstvo v njem ni doživelo zloma) in tu si steče nevenljive palme.
Z neznanci še najraji strog in resen, za slogo vnet ustavlja se prepiru, ki bil se je tedaj med brati vnel.
V izbrani družbi ljubi rodno pesen, šegavo de na razigranem piru: »Prijatelji, jaz vedno sem Vesel.cc
Anton Debeljak
Razstava Leonarda da Vincija v New Yorku. Veliko razstavo Leonarda da Vincija, ki je bila lani v Milanu in na kateri je bilo razstavljenih mnogo tehničnih osnutkov tega genialnega slikarja in izumitelja, so prepeljali v New York. Tu je bila pred nekaj dnevi otvorjena v navzočnosti diplomatskih zastopnikov Italije in številnih osebnosti iz ameriškega umetniškega in znanstvenega sveta.
Obračunavanj® v Franciji 1
Kdo vse bo prišel pred »izredno vrhovno sodišče"
Ženeva, 8. avgusta.
»Najvišje sodišče francoske pravice«, ki je bilo danes otvorjeno v Riomu, bo začelo kmalu poslovati ter bodo njegove razprave nedvomno vzbujale veliko pozornost po vsem svetu. Sodišče se bo bavilo ne samo z zločini proti sedanjemu redu, marveč bo obravnavalo tudi krivdo ljudi, ki so moralno, politično, finančno ali kakorkoli odgovorni za francoski poraz. Na zatožni klopi se ne bodo pojavili samo bivši ministri in njih pomočniki, marveč tudi no-vii arji, finančniki in podjetniki, ki so s svcjim vplivom v preteklosti soodločevali v javnih poslih.
Francoski radio je pred nekoliko dnevi objavil prvi spisek osumljencev (njih imena je prinesel tudi naš list), sedaj pa slede še druga imena, ki so nekoč izzivala predstavo o ugledu in mogočnosti. Iz židovske rodbine finančnikov se nahaja na črnem spisku poleg šefa Louisa Rotschilda še senator Kenri Rothchild, izmed politikov poslanec Harry Mayer, ki ima ozke zveze z banko Lazard Freres .izmed visokih državnih uradnikov ravnatelj sekcije lepih umetnosti Huysman ter ravnatelj Nacionalne biblioteke Julien Cain.
Sodišče se bo bavilo s preiskovanjem krivde bivšega ministrskega predsednika Daladiera, mnogih drugih ministrov ter zlasti bivšega generalisima Gamelina. Daladier in Gamelin doslej še nista zaprta, marveč sta samo pod policijskim nadzorstvom. Edini minister ki je bil že aretiran, je bivši notranji minister Mandel, ki so ga zaprli v Meknesu v Maroku ter je pn nekaterih vesteh še zdaj v maroški ječi, | po drugih vesteh pa je bil prepeljan v
Francijo in zaprt nekje tam. Bivši letalski minister, levičar Cot, je pobegnil v Anglijo. Daladier in Campinchi živita v Mar-stilieu, kjer sta pod policijskim nadzorstvom. Bivši vrhovni poveljnik zavezniških vojsk general Gamelin živi na svojem posestvu v Dordogni in zbira material za svojo obrambo. Pravijo, da se pripravlja, da bo s svo.fc strani dvignil obtožbo proti maršaiu Petamu, ki je bil najbolj kritičnih šest iet generalni inšpektor francoske vojske in baje ni ničesar storil za odpravo nedostatkov, ki so povzročili francoski poraz.
Gamclinov naslednik general Weygand, sedaj podpredsednik Petainove vlade, bo najvišjemu sodišču podal vse potrebne informacije o nezadostni kakovosti francoskega orožja in opreme v primeri z nemško, kakor tudi o popolni pasivnosti francoskih čet v prvih devetih mescih vojne. Gamelin, ki mu v prvi vrsti očitajo krivdo za polom Francije, bo svojemu obrambnemu spisu priložil prepis poročila predsedniku vlade Daladierju. v katerem je baje odločno protestiral proti cepljenju francoskih sil, ko so hoteli poslati poseben ekspe-dicijski zbor na Norveško. V istem poročilu je Gamelin baje zahteval ustanovitev novih motoriziranih divizij, ko je spoznal, da se francoska vojska v tem pogledu niti primerjati ne more z nemško.
Predmet sodnih razprav bo tudi obdol-žitev, da so mnogi francoski politiki in lastniki listov dobivali denarne nagrade iz tujine. Vsi, ki bodo obtoženi podkupljivosti, se bodo morali zagovarjati, kolikor še niso pobegnili iz Francije.
Ogl. re*. pod S. B. 1318 od 15. XH. 1B38
BELEŽKE
Med glavne upravne naloge poljske generalne gubernije, piše praška »Die Zeit«, je spadala pred vsemi drugimi rešitev židovskega vprašanja. Najprej je bilo izvršeno vidno oznamenovanje vseh Zidov, da se tako že po posebnem znaku na obleki ločijo od arijcev. Vsi židovski moški in ženske od 10 let dalje, morajo na desnem rokavu suknjiča, bluze ali plašča nositi belo krpico s sionsko šesterokrako zvezdo. Takoj nato je sledil ukrep oddelitve židovskega živi j a od ostalega prebivalstva. Proučevali sta se dve možnosti: ustanovitev posebne židovske države ali naselitev v posebnih židovskih oddelkih mest, trgov in vasi. Generalni guverner se je odločil za drugo rešitev, ki se zdi bolj smotrna in predvsem enostavnejša. Zdaj v poljskih mestih ni več onih lepih velikih trgovin na glavnih ulicah, onih trgovin, ki so skoro brez izjeme nosile imena židovskih tvrdk.
Prvič po dolgih stoletjih, pravi dalje »Die Zeit«, je bil židovski živelj prisiljen živeti redno in delovno življenje, kakor ga žive drugi narodi, prvič po stoletjih mora Zid sedaj res delati. Uvedena je
bila delovna dolžnost za vse odrasle in dela sposobne Zide generalne gubernije. Tem prisilnim židovskim delovnim skupinam načelujejo takisto Zidje, ki so nemški oblasti odgovorni za uspeh dela. Ta uvedba se je pokazala kot zelo umestna in smotrena. Delovna dolžnost traja navadno dve leti in ves ta čas se Zidje sistematično privajajo k težaškemu delu. To delo se brez vseh izjem vrši z lopato in rovnico, da se temu narodu, ki je doslej tako preziral težko telesno delo, vcepi smisel in ljubezen do fizičnega dela. Po dovršenih dveh letih delovne dolžnosti se bodo iz teh židovskih delavcev osnovale posebne židovske skupine, ki jim bo oblast odkazovala delo ter na ta način skrbela za njih obstoj.
V židovskih oddelkih mest bivajo samo Zidje, ki imajo svojo notranjo samoupravo. Vsi odrasli prebivalci »ghetta« si izvolijo načelstvo, ki mu morajo biti brezpogojno pokorni, načelstvo pa sprejema ukaze od nemških oblasti, deli delo med svoje ljudi in nosi odgovornost za brezhibno izvršitev vsakega naročila.
Nemška vojska prispeva k svoji prehrani
Berlin, 9. avgusta
Do nedavnega je veljalo pravilo, da mora vojska živeti od dežeile, v kateri se vrše operacije. Zato se je prebivalstvo v enaki meri balo svojih kakor sovražnikovih čet. V moderni vojni ta način nikakor ni več mogoč, ker rabijo sodobne vojske neprimerno več potrebščin nego jim jih more nuditi domača ali zasedena dežela. Za vojsko mora skrbeti ves narod in šele v podrejenem obsegu črpa armada svoje potrebščine iz zasedenih krajev. Nemška vojska je na svojih pohodih na Dansko, Norveško, Nizozemsko, Belgijo in Francijo dobivala vse potrebno iz Nemčije, kjer je bila organizacija v to svrho izvedena do vrhunca popolnosti. V obširnem ozemlju, ki si ga je osvojila nemška vojska, še danes vlada ta način preskrbe in krajevne zaloge se načenjajo le zaradi prehrane domačinov. Te zaloge deli nemška pomožna služba zlasti beguncem, ki jih je povsod polno in med katerimi vlada ponekod nepopisna beda.
Nemška armada že od začetka sedanje vojne skrbi za to, da kolikor mogoče malo obremenjuje kmetijstvo svoje domovine, oziroma da kolikor mogoče sama prispeva k svoji prehrani. Na obširnih vežbališčih je vojska posejala in posadila velike ploskve, ki so dotlej ležale neizrabljene. Vež-bališča so izpremenjena v polja, pa tudi okoli vojašnic, okoli skladišč in okoli letališč je izrabljen vsak kvadratni meter zemlje. S tem se dosega dvejni namen. Vojska prispeva, kolikor pač more sama k svoji prehrani, obenem pa dobivajo vojaški objekti nedolžno podobe polja ter so nekako zakriti in zakrinkani. Važno je tudi, da se vojak že na vežbališču seznani z okoliščinami, v kakršnih se bo kasneje bojeval, ter zna zato izrabljati njih prednosti v svoje kritje in se ogibati slab'h strani polj, njiv in travnikov, v kolikor so preveč izpostavljeni sovražniku.
Iz istih razlogov je nemška vojaška uprava okoli vojaških poslopij zasadila mnogo dreves in grmov. Pri tem se daje prednost sadnemu drevju in grmovju, ki daje užitne plodove, da se dosega dvojn: smisel. Tako obdelana vežbališča in tako skrita skladišča
otežkočajo sovražniku orientacijo ter mu često onemogočajo uspešne napade. V kako velikem obsegu se vrši to delo, je raz-videti iz dejstva, da je samo v obmejnem ozemlju zapadne Nemčije spremenjeno na vežbališčih preko 8000 ho zemlje v rodovitna tla, posejana z žitom, krompirjem in zelenjavo. Od kuhinjskih odpadkov vojaških kuhenj se redi množica prašičev, dočim so na novo urejene trate na vežbališčih odlična paša več ko 20.000 ovac, katerih volna, koža in meso zopet pripadajo j naravnost vojni uprav. Tudi angorski kunec se goji tu v velikem številu, perutnina pa je uvedena povsod, kjer se količkaj da. Zanimiva je vsekakor tudi podrobnost, da je nemška vojaška uprava posadila okoli vojašnic, skladišč- vežbališč in letališč 152.000 dreves murve, ki omogoča gojenje gosenic sviloprejk.
To so številke iz samo enega, slučajno za primer vzetega vojnega področja, toda enako je v vseh nemških vojnih okrožjih. Kaj to pomeni za gospodarstvo vse države, si lahko predstavlja vsakdo, kdor ve, kake velikanske ploskve so prej ležale neizrabljene. Naposled pa je poljedelstvo v okviru vojaške službe prav lepa šola za kmetijstvo in marsikateri vojak dobi tu potrebnega pouka, ki mu bo služil tudi v prihodnjem življenju, ko bo zopet zamenjal puško z motiko. Ta smiselna in smotrna okrasitev vojaških objektov pa tudi pomaga vojaku preko enoličnega in biveg.i življenja v vojašnicah, saj vojak ae pogreša več tako zelo zelenja polj in ajiv, kar mu znatno omili domotožje.
V listu »Journal American« objavlja Lloyd George nekaj misli o nemškem napadu na Anglijo. Med drugim pravi stari angleški državnik, da je treba še zmerom računati na bliskovito vojno, češ da Nemci še zmerom niso vrgli proti Angliji vse sile svojega orožja. Po njegovem mnenju pa nemško letalstvo še ni doseglo tiste premoči v zraku, ki bi bila Nemčiji za napad potrebna in mogoče je prav to vzrok, zakaj se napad na Anglijo odlaga. Ni izključeno, da bo Nemčija na podlagi pridobljenih izkušenj glavni napad še bolj od-godila.
Poslednja bitka
Ugledni švedski list »Dagens Nyheter« je objavil te dni uvodnik o Angliji in Nemčiji tik pred oaločilnim spopadom med obema državama. List piše med drugim:
»V Angliji ne verujejo, da bo to zares poslednja bitka. Angleško vojno vodstvo smatra za sedaj za svojo glavno nalogo, da prepreči nemško zmago v bližnjih mescih. Ako mu bo to uspelo, smatrajo v Angliji, da se bo potem začela dolga vojna, v kateri bodo pridobili na času, da bodo lahko mobilizirali izvore britanskega imperija in ameriško pomoč za odločilno bitko, znabiti leta 1942, kakor je ta termin postavil Winston Churchill. Pa tudi iz zgolj vojaških razlogov so Angleži mnenja, da je prav, ako nadaljujejo z vojno. Sprejetje Hitlerjeve mirovne ponudbe z dne 6. oktobra lanskega leta bi ohranilo britanski imperij nedotaknjen, medtem ko bi sedanja nemška fronta od Severnega rta do Pire-
nejev ostala v rokah samostojnih držav. Do tedaj je nemški življenjski prostor obsegal samo vzhodno Evropo. Od tedaj pa je bilo strtih šest držav, neodvisne države izven vojne pa so prejele svarilo, naj se pripravijo na nemški vpliv v nemškem življenjskem prostoru. Velesili osi sta že začeli z novim urejevanjem Evrope.
Ako bi hoteli to ureditev dejansko izvesti. bi morali seveda Angleže vreči iz Evrope, kakor to posebno poudarjajo italijanski listi. Najboljše in seveda istočasno tudi najcenejše bi kajpak bilo, ko bi se ta izločitev Angležev izvršila s samo kapitulacijo Anglije. Toda Angleži uživajo glas, da so zelo počasni, celo v zadevah, ko gre za velike odločitve, pa se verjetno ne bodo prenaglili tudi v tem vprašanju.«
INSEMRAJTE V »JUTRU"!
Ministri in politiki n v Sloveniji
V torek zvečer sta prispela na Bled podpredsednik dr. Maček in hrvatski ban dr. šubašič. Včeraj sta imela več razgovorov s finančnim ministrom dr. šutejem, trgovinskim ministrom dr. Andresom in drugimi ministri, ki se mude na Bledu. Kakor nam poročajo ostaneta dr. Maček in dr. šubašič na Bledu več dni ter bo v tem času par posvetovanj vseh članov vlade, ki se mude na Gorenjskem.
Poleg ministrov in politikov, katerih bivanje v Sloveniji smo že zabeležili, je na oddihu v naši ožji domovini tudi predsednik JNS Peter živkovič. Nastani! se je kakor skoro vsako leto v Rogaški Slatini. Minister pravde dr. Lar.n Markovič s svojo hčerko je že nekaj dni na obisku pri Sv. Ani nad Tržičem pri baronu Frideriku Bornu. Tam so tudi bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčič s svojo gospo in nekateri drugi odlični gostje.
Posvetovanja na Bledu dobivajo tem večji pomen, ker je sinoči prispel tja tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Pripeljal se je na letališče v Ljubljani s svojim avionom, od tam pa je nadaljeval pot na Gorenjsko z avtomobilom. Na Bledu se je že sinoči sestal z dr. Mačkom in drugimi ministri.
Naš prvi vojaški ataše v Sovjetski Rusiji
Za vojaškega, pomorskega in letalskega atašeja pri našem poslaništvu v Moskvi je bil imenovan generalštabni polkovnik Žarko Popovič, ki je vcdil doslei posle načelnika nekega oddelka v glavnem generalnem štabu. Vojaški krogi ea štejeio med naše najsposobnejše generalštabne oficirje. Kot vojaški strokovnjak je sode'cval v celi vrsti vojaških delegacij, ki so reševale v inozemstvu razna vprašanja v zvezi z našo narodno obrambo. Bil je tudi že naš vojni ataše v Rimu. Rusijo pozna iz predvojne debe. ker je tam absolviral vojaške šole. Znan ie tudi kot odličen vojaški strokovni pisatelj.
Umestno opozorilo
Listi objavljajo naslednje opozorilo ministrstva vojske in mornarice:
»V zadnjem času prejema ministrstvo vojske in mornarice dan za dnevom dopise brez podpisa. Pri dosedanjih preiskavah. ki so bile izvršene na osnovi prispelih anonimnih prijav, se je ugotovilo, da so okoliščine, ki so v teh dopisih navedene, običajno silno pretirane in mnogokrat docela netočne ter neveiodostojne. Le v treh odstotkih vseh prijav se je izkazalo, da se opirajo na stvarna dejstva. Očitno je torej, da gre v večini primerov za zlohotna in tendenciozna sumičenja posameznikov, drugače dopisniki ne bi imeli razloga skrivati svojih imen.
Po določbi čl. 61 zakona o postopku vojnih sodišč se sme preiskava Kazenskih dejanj na osnovi dopisov brez podpisa "pričeti le, če gre za dejanja takega značaja, da so žaljiva za kralja ali za njegov dom. da je ogrožen javni red ali da gre za državno imovino. Vojska in mornarica sta po svoji organizaciji in ustrojstvu urejeni tako, da jima ni treba sprejemati problematičnih uslug ljudi, ki ne navajajo svojih imen. Zato se boio v bodoče uvajale preiskave le v smislu določb zakona o vojnem sodnem postopku.«
Pouk tujih jezikov
na Hrvatskem
Hrvatski list objavlja sporočilo banske oblasti v Zagrebu, da uredba ministra prosvete dr. Korošca o pouku tujih jezikov na naših srednjih šolah ne velja za srednje šole na Hrvatskem To vprašanje bo prosvetni oddelek banske oblasti v Zagrebu še temeljito proučil in predložil potem primerne predloge banu dr. Šubašiču.
»Hrvatski dnevnik« pravi ob tei priliki da se je bavila banska oblast v Zagrebu z vprašanjem uvedbe nemščine in italijanščine kot obveznih predmetov na hrvatskih srednjih šolah že davno P^ed odlokom ministra dr. Korošca. Z uvedbo teh dveh jezikov kot obveznih predmetov se vračajo hrvatske šole samo k staremu sistemu. ko so se učili dijaki na Hrvatskem nemščine, v Dalmaciji pa italijanščine. List nato nadaljuje:
»Pod silo prilik so bile v tem oziru kasneje storjene spremembe, s katerimi pa se hrvatski narod ni nikoli strinjal. Banska oblast v Zagrebu bo uredila pouk na hrvatskih srednjih šolah oo zamisli pokojnih bratov Radičev in pa po potrebah hrvatskega naroda. V smislu teh potreb ie predvidena tudi uvedba nemščine in italijanščine kot obveznih predmetov. Kar se tiče pouka nemščine ie pokazala banska oblast polno razumevanje za potrebo in zahteve časa. Tako ie iz svoje pobude uvedla vzporednice z nemškim učnim jezikom v krajih, kier prebiva nemška manjšina. Zadnje čase prosvetni oddelek v Zagrebu resno razmišlja o ustanovitvi posebne nemške gimnazije v Zasrebu «
Skrbi današnjih dni
Med posebno razborite bivše poslance Hrvatske seljačke stranke spada g. Paško Kaliterna, ki si je zavoljo tega nakopal že mnogo nasprotnikov v lastnem taboru. Nedavno si je privoščil splitske in sploh dalmatinske odvetnike, ki ji mje očital, da se med njimi ni našel niti eden, ki bi bil pripravljen zagovarjati dr. Mačka ob priliki njegovega procesa pred državnim sodiščem za zaščito države. Odgovoril mu je splitski odvetnik dr. Pederin r navedbo cele vrste dalmatinskih odvetnikov, ki so se bili takrat prijavili za branilce dr. Mačka. Nato pravi:
»Vse to je bilo g. Kaliterni dobro znano in človek ne more pojmiti zakaj se je potem zaleteli v celokupni odvetniški stan v Dalmaciji. Tem lažje pa si je misliti, da ljudje kot g. Kaliterna ne bi smeli tako lahkomiselno govoriti in dolžiti po krivem dobrih, če že ne odličnih pristašev svoje stranke. Politika je danes težka zadeva in jo je mogoče voditi le s taktom in razumom, ne pa z brbljanjem. Odvetniki, ki so
zagovarjali dr. Mačka, niso in tudi danes ne zahtevajo nobenih nagrad za svoje delo. Zele pa, da jih puste ljudje kakor g. Kaliterna pri miru Čudim se samo, da ni nihče protestiral proti napadu g. Kaliterne. Sedaj sem storil to jaz, ker smatram, da smo že dovolj molčali zaradi ljube sloge in miru.«
Slika iz Travnika
Pred dnevi so objavili zagrebški listi
vest, da je izključen iz HSS odvetnik dr. Nikola Tusun iz Travnika, ker je kršil strankino disciplino Sedaj se je oglasil v hrvatskih listih dr. Ti'sun, ki trdi, da v Travniku krajevne organizacije HSS že od jeseni dalje ni. Takrat jo je namreč proti določbam statutov HSS razpustil župan BudimirovTc in postavil za komisarja raz-puščene organizacije svojega prijatelja \Vinterja Ko so se začeli člani HSS zaradi tega razburjati in pritoževati, jih je po vrsti metal iz orgar.izac je Pczneje so poskušali sklicati izredni občni zbor, ki pa ga je Budimirovič že v naprej preprečil.
Razpust masonskih lož
V Novem Sadu je uprava policije razpustila židovsko masonsko ložo »Dr. Simon Alkalaj«. Razpuščena loža je bila v tesnih zvezah s pred par dnevi razpušče-no centralo židovskih lož v Beogradu.
O ukrepih proti masonskim ložam razpravljajo zagiebške »Novosti«, ki pravijo:
»Masonake lože ao se sicer same likvidirale, vendar ima obvestilo ministrstva notranjih del o tem koraku svoj pomen, ker ugotavlja dejansko stanje. Oblasti niso smatrale za potrebno, da nastopijo neposredno proti njim, temveč so jim dopustile, da so se same razpustile, s čimer je bil dosežen enak efekt.«
Vojaški vpoklici v Bolgariji
Bolgarski listi objavljajo odredbo vojnega ministra, s katero so pozvani na 75-dnevne c rožne vaje vsi vojni obvezniki rojstnih letnikov 1905 do 1918, ki še niso služili v kadru. Rok te vojne vežbe se pričenja s 1. septembrom. Od nje ne more biti nihče oproščen. Odložena bo samo ▼ primerih resne bolezni.
Iz državne službe
Beograd, 14. avg. p. S kraljevim ukazom so imenovani za predsednika okrožnega, sodišča v Murski Soboti dr. Josip Dobrov-šek, dosedaj sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za sodnika sreskih sodišč v Konjicah dr. Anton Dremelj pristav okrožnega sodišča v Ljubljani, v Gornji Radgoni pa Anton Petrovič-Poljak, pristav v Kočevju.
Upokojeni so Ivan Rudolf, pisarniški uradnik sreskega sodišča v Ptuju, Pavle Vovko, kanclist pri okrožnem sodišču v Ljubljani in Miha Maček, višji pisarniški oficial pri sreskem sodišču v Rogatcu.
Premeščeni so prof. Alojzij Bertoncelj iz šibenika na realno gimnazijo v Kranju, suplent Jože Kerin iz Krka na realno gimnazijo v Bačkem Petrovcu in Silvester Kopriva iz Nove Gradiške na klasično gimnazijo v Ljubljani.
torba za zemljo v Beltincih
V polemiki, ki se je razvila ob nameravanem odvzemu takozvanega supermaksima veleposestva v Beltincih, smo prejeli naslednji dopis, ki ga objavljamo v želji, da se čim jasneje osvetli problem, ki je vzbudil zanimanje najširSe javnosti.
Beltiuci, sredi avgusta
Kakor je »Jutro« že poročalo, je minister za poljedelstvo ugodil predlogu bana dravske banovine, da se veleposestvu grofice Marije Zichy \ Beltincih odvzame po zakonu dovoljeni supermaksimum v obsegu 787 oralov zemlje in se porazdeli med agrarne interesente. Posebna komisija je v petek začela popisovati interesente in takoj prvi dan je pokazal, da bo razdelitev težko ustregla vsem, ker bo zemlje odločno premalo. Prvi dan je sprejemala prijave dosedanjih uslužbencev veleposestva, 75 po številu, a z ženami in otroke bo vsa družina štela blizu 300 ljudi. Poleg njih je veleposestvo preživljalo še 26 bivših do-služenih delavcev in njihovih vdov, >mi-loščinarjev«, ki so uživali dosmrtno stanovanje, hrano ln kurjavo. V stalni kader zaposlenih pa spadajo še takozvani »re-zarji« (kosci, žanjci) in »mašinarji« (delavci pri poljedelskih strojih), ki jih je nekaj nad 100 in prihajajo do redne zaposlitve samo o mlačvi in žetvi, a jim vrže toliko zaslužka v naravi, da se lahko preživljajo.
Na veleposestvu je doslej od rednega dela živelo nekaj nad 200 ljudi s svojimi družinami. Kar jih je bilo v rednem službenem razmerju, jim je uprava odpovedala za 1. oktober, a rezarji, mašinarji in pa miloščinarji bodo izgubili svoje prejemke, kakor hitro bo veleposestvu odvzet super-maksim. če bi komisija hotela ustreči vsaj vsem tem, ki bodo z razkosanjem veleposestva izgubili eksistenco, bi morala razpolagati z mnogo večjo količino zemlje, kakor je obsega supermaksimum. še bolj pa je zadeva postala težavna, ko je banska uprava izjavila, da semenogojsko postajo na veleposestvu, za katero je bilo rezerviranih 417 oralov, obdrži v lastni upravi. Tako je malo verjetno, da bi poleg dosedanjih uslužbencev prišli še drugi agrarni interesentje iz 17 občin soboškega in lendavskega okraja na svoj račun, a kaj šele dobrovoljci, proti katerim so Kleklo-ve »Novine« že pričele svojo kampanjo.
Ko je bil pred 20 leti sprejet zakon o agrarni reformi, se je zakonodajalec dobro zavedal dalekosežnih posledic, ki jih reformni ukrepi zanašajo v gospodarsko življenje. Splošno je znana izkušnja, da je donosnost kmetijskega gospodarstva v nekem določenem razmerju z obsegom obdelane površine. Zato je zakonodajalec pripustil možnost, da se na splošno dovoljenemu maksimu lahko pripusti še sorazmeren supermaksimum, če to zahtevajo gospodarske potrebe pokrajine in države, številne komisije, ki so jih poslale bivša deželna vlada za Slovenijo, bivša mariborska oblast, banska uprava in ministrstvo za kmetijstvo — med izvedenci so bili tudi vseučiliška profesorja dr. Rittich in dr. Vlajinac iz Beograda, pomočnik ministra za kmetijstvo, načelnik ministrstva in podobne kapacitete — so izvršile oglede na mestu in izrekle sodbe, na podlagi katerih je minister pripustil supermaksimum za ohranitev semenogojske in živinorejske postaje. Obe postaji sta vsa leta svojega obstanka razvili lepo delavnost. Semenogoj-ska postaja je do leta 1938. stavila v promet 7675 metrskih stotov, kar pomeni okrog 77 vagonov semen. S podobnimi uspehi se je udejstvovala selekcijska postaja za živino in vzrejevališče svinj. Od časa do časa, a zlasti kadar so se bližale volitve, pa so se pojavljale razne organizirane akcije za odvzem supermaksima. Leta 1932. so nekatere občine pod vodstvom takratnega narodnega poslanca Antona Hajdinjaka vložile na bansko upravo ter na ministrstvo za kmetijstvo prošnjo, naj bi se supermaksimum razdelil med agrarne interesente. Da zagotovi nemoteno delo obema postajama, je lastnica takrat ponudila kompromis, s katerim se je zavezala, da 24 zainteresiranim občinam brezplačno podeli vsaki po 10 oralov zemlje za najpotrebnejše agrarne interesente, poleg tega pa je iz supermaksima odpro-dala še 183 oralov po izredno znižani ceni. Na podlagi tega dogovora je ministrstvo supermaksimum končnoveljavno prepustilo lastnici. Odlok ministrstva za kmetijstvo z dne 8. junija 1940, s katerim se veleposestvu odvzema supermaksimum, navaja da je posebna komisija ugotovila, da stanje živine na veleposestvu ne ustreza zahtevam vzorne živinoreje, da sistem go-
spodarstva na semenogojski postaji ne ustreza vzornemu semenogojstvu, da je posestvo v zanemarjenem stanju in da poljedelstvo v Prekmurju od semenogojske postaje nima koristi. Te ugotovitve so toliko bolj presenetljive, ker so bile številne uradne komisije, ki so pregledovale delovanje obeh postaj, z.neiom polne hvale o delovanju veleposestva. Tako je okrajno načelstvo v Dol. Lendavi dne 21. avgusta 1930 po višjem kmetijskem pristavu inž. Wtnku ugotovilo med drugim:« ... Uspeh semenogojstva je izvrsten. Zlasti je pšenica dosegla rezultate, ki so nadkrilili vsa pričakovanja. ... Mnenja sem, da je postaja po izkazanih dejanskih rezultatih za napredek poljedelstva v dravski banovini in tudi v ostaiih delih države neobhodno potrebna in je le obžalovati, da ni večja. Pri današnji površini zamore komaj zadostiti potrebam okoliških srezov; za vso dravsko banovino je odločno premala... »živinoreja je zelo v povoljnem razvoju ... Veleposestvo je jlo ustanovitve selekcijskih zadrug v lanskem in letošnjem letu edino resno rejsko središče za ves simodolski pa-semski okoliš v dravski banovini... Tudi v svinjereji je veleposestvo ogromne važnosti za ves okoliš, ker je sploh edino rejsko središče v vsem Prekmurju.«
Podobne ocene o delovanju obeh postaj pa so izrekaie tudi druge nadzorne instance, tako banska uprava s svojim aktom z dne 17. februarja 1931 III. No. 2350/1 pa v svojem aktu z dne 14. aprila 1937 III/6 No. 25/1. Banska uprava je po svojih organih vsako leto pregledala poslovanje semenogojske postaje, pa tudi vso živinorejo na supermaksimu in so bili ti organi z vsem poslovanjem vedno kar najbolj zadovoljni. V prvem izmed citiranih aktov banska uprava ponavlja sodbo inž. Wen-ka, nato pa pravi: »Uradno je dognano tudi, da je povpraševanje po semenskem blagu s semenogojske postaje v Beltincih zelo veliko in da daleč presega pridelek semenskega žita.« Najbolj zanimivo pa je, da je poleg mnogih diplom in odlikovanj ki jih je dobilo veleposestvo, tudi banska uprava še lansko leto podelila semenogojski postaji v Beltincih odlično oceno. Diplomo sta podpisala načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik in načelnik kmetijskega odseka inž. Muri. Skoraj ob istem času, ko je bila podana ta odlična ocena, pa je druga komisija ugotovila, da semenogojstvo in živinoreja v Beltincih ne ustrezata vzorni ustanovi. To se moglo zgoditi pač samo zato, ker je bilo njeno postopanje skrajno pomanjkljivo. Za vsakega poznavalca razmer je jasno, da odvzem supermaksima niti za spoznanje ne bo mogel izboljšati socialnega stanja v Prekmurju, pač pa bo poslal na cesto nekaj sto mož, žena in otrok. V interesu narodnega gospodarstva m splošnega blagostanja v Prekmurju bi bilo, da minister za kmetijstvo umakne svoj sklep in se na veleposestvu v Beltincih dopusti nemoteno delovanje semenogojske in živinorejske postaje, ki edini v sedanjem kompleksu jamčita uspeh in razmah. Da je res tako pa priča tudi »Slovenec«, ki je še 24. julija 1940 poročal: »Posebno semenogojska postaja je doprinesla ogromen delež k zboljšanju žitaric po naši Krajini in tudi izven nje. Ne smemo pa pri tem dati v nič živine, ki se je tu gojila, saj je znano, da je bila pošiljana v večji meri tudi izven Slovenije kot selekcionirano blago. Posebne važnosti je pa semenogojska postaja, saj je beltinska pšenica postala splošno znana in povpraševana. Sedaj, ko se je ta postaja razmeroma dobro razvila, bi bila res škoda, ako bi na mah propadla.«
Prekmurje je agrarna zemlja, ki zlasti v današnjih časih težkega konkurenčnega boja med industrijskim in kmetijskim gospodarstvom zahteva umnega, načrtnega obdelovanja, kakršno je mogoče samo na večjem skupnem kompleksu. Drobitev zemlje na površine, ki kmečkim družinam ne morejo nuditi eksistenčnega minlma, bo imela za posledico novo gospodarsko propadanje, novo emigracijo prebivalstva; a kolikor emigracija dandanes ni več mogoča, bo nekaj sto družin padlo občinam v breme. Problem je za preprostega človeka na dlani. Zato je toliko manj razumljiv pog^im, s katerim so neki ljudje v službi lastnih osebnih in političnih interesov sprožili ta plaz.	(—)
Pozor na položnice!
Cenjene naročnike, ki prejemajo list po pošti, opozarjamo na položnice, ki so jih z listom prejeli, proseč jih, da vplačajo naročnino za 1 mesec vnaprej in sicer zaradi poslovnega reda v teku avgusta. Komur naročnina ni še potekla naj snrani položnico za prihodnjo priliko. Naročnina za ponedeljsko izdajo se plačuje z isto položnico skupno z naročnino za redno izdajo.
Naročniki, ki so s plačilom naročnine zaostali, naj plačajo tudi zaostanek, da si zagotove redno prejemanje lista in da ne zgube pravice do »Jutrovega« nezgodnost-nega zavarovanja v primeru nezgode s posledico smrti pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. v znesku Din 10.000 v korist preostalih svojcev.
Naročniki, ki odhajajo na počitnice, kopališča ali zdravilišča ali se vračajo, naj blagovolijo upravi lista pravočasno naznaniti spremembo naslova ter v naznanilu imenovati stari in novi naslov.
UPRAVA »JUTRA«.
\

* t.-,:- .:.>	r,;„
*	-..v--:*
Kolesari ln koIMvor
Kdo še m viut'i ob neueijan zjutraj na glavnem kolodvoru v Ljubljani, kako se prerivajo kolesarji in pešci? Vabim vsakega, naj si to ogleda, mislim pa, da so si ubogi kolesarji to že sami preveč izkusili, najbolj pa tista dva železniška uslužbenca, ki morata sama spraviti v teku jutr-njih ur na stotine koles y garderobo in na vlake. V prvi vrsti pa vabim železniško direkcijo, da pošlje enega svojih uradnikov, da se bo mogoče domislil, kako se da ta nečloveški nered na najbolj enostaven način odpraviti!
Navedem primer od nedelje 11. t. m. zjutraj ob 5. uri. Velika množica izletnikov, med temi seveda veliko kolesarjev, ki hočejo deloma pustiti kolesa v garderobi, drugi pa s seboj na vlak. Stojijo cele kolone kolesarjev, ki morajo seveda čakati, da pridejo na vrsto, (ter dva sama uslužbenca nikakor ne moreta vseh koles sprejemati in odpravljati. Zaradi čakanja nastane seveda cela dolga kolona, ki ovira seveda tudi pešce, in sedaj se začne vpitje, kričanje, zmerjanje in prerivanje, da bi človek lahko ponorel. Vsak bi rad priše! na vrsto, a uboga uslužbenca pač tega dela ne zmoreta in ne zmoreta, če se še tako potita. Pri tem čakanju na vrsto pa ne čaka vlak, in naenkrat čujete: Na ta in ta vlak se kolesa ne sprejmejo več, ker vlak že odpelje. Sedaj si pa tu! Ali greš na vlak in pustiš kolo tam, kjer je, ker ga uslužbenca ne moreta prevzeti, ali pa se obrneš in greš lepo spet domov spat. Seveda nastane huronsko vpitje in zmerjanje, da postane človeka srrm.
Kako lahko bi se dalo vse to urediti! Kolesa, ki ostanejo čez dan v garderobi, bi morala prevzemati dva uslužbenca na eni strani posebej, kolesa, ki gredo z vlaki, pa dva druga pri blagovni blagajni in bi bil naenkrat red in mir za kolesarje pešce in uslužbence. Saj kolesarji ne vozimo koles s seboj zastonj, marveč plačamo pristojbino, a videti je, kakor da smo kolesarji največja nadloga železnici. Vse te zmede pa je kriva uprava sama z nesmotrnim odpravljanjem potnikov in koles, iajti kolesarji so tudi potniki in plačajo razen svoje veznine še pristojbino za kolo in zatorej želijo vsaj malo uvidevnosti. Ne čudili bi se, če bi cb sobotah zvečer in nedeljah zjutraj, ko je največji promet, odslej našli samo enega uslužbenca, ki bi kolesarjem sporočil: »Koles sploh ne sprejo mamo«, čudili bi se pa kolesarji, če bi c6> slej nastal red, ker umestnega predloga navadno nikjer ne upoštevajo. Tako nas vsaj uče izkušnje.
štedite svoje nogavice — uporabljajte Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova.
* Novi grobovi. Včeraj dopoldne je umrl na Bledu trgovec in posestnik gospod Matevž U1 č a r. Rojen je bil 15. avgusta 1870 na Bledu in bi torej ravno danes obhajal svojo TOletnico. Vse življenje je zelo vidno deloval v javnem življenju. Predvsem je podpiral vsa napredna društva, posebno še Sokola. Bil je med ustanovitelji blejskega Sokola in ga je od vsega počet-ka gmotno podpiral. Bled je izgubil enega najstarejših svojih trgovcev in naprednih delavcev. Vsa napredna društva je prizadela s smrtjo umrlega g. Uičarja težka izguba. Uglednega pokojnika bodo jutri ob pol 11. spremili k večnemu počitku. — Na Galjevici 148 v Ljubljani je po daljšem bolehanju umrl upokojeni višji policijski stražnik 1. razreda g. Jakob Bucik. Bil je na glasu značajnega poštenjaka, dobrega narodnjaka in vzornega družinskega očeta. V policijski službi je bil zaradi korektnosti splošno priljubljen. V zasebnem življenju je bil vrsto let vnet sotrudnik pri Sokolu IV. Blagega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku jutri ob 16. iz hiše žalosti. — V Ravnah pri Zamostcu je umrl v najlepši dobi 38 let g. Lojze C v a r, lesni trgovec. Pokopali ga bodo danes ob 16. na pokopališču v Sodražici. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
VSA
svojih modernih napravah, znanstvenih in strumentih in obsegu cela bo to najmodernejši znanstveni zavod v južni Evropi. V njem bodo postavljeni močni generatorji za terapevtsko zdravljenje, oddelek za obdukcijo, radiografijo, radioskopijo, fotografiranje. ambulante za moške in ženske, več moderno urejenih laboratorijev, oddelek za zdravljenje z močnim tokom, muzej, dvorane za predavanja, dve veliki operacijski dvorani itd. Zavod ne bo samo ustanova za teoretsko znanstveno proučevanje raka. marveč tudi najmoderneje urejena klinika za zdravljenje in borbo proti raku. V njem Do prostora za 150 bolnikov.

1POTO
APARATI
VSEH SVETOVNIH ZNAMK
NAJNIŽJE CENE! CENIKI GRATIS!
DROGERIJA „
židovska ol.
LJUBLJANA MARIBOR
* Službeni list dravske banovine objavlja v številk: 65 od 14 avgusta, uredbo o proračunskih dvanaistinah za mesece av-gust-december 1940 ter januar-marec 1941 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam: spremembo imena občine Št. -Janž v St Jošt nad Vrini-ko; navodilo za uporabo uredbe o varčevanju z živili: odredbo o zapriseganiu vojaških obveznikov v inozemstvu: odločbo o teritorialni pristojnosti kmetijskih poskusnih in kontrolnih oostai: razglas o tednu »Rdečega križa«; pravilnik za opravljanje revizorskega izDita ter razne objave iz »Službenih novin«.
GLEDE
v dovršeni kvaliteti
v edini specijalni fototrgovini
JANKO POGAČNIK
Ljubljana — Tvrševa cesta 20.
*	Kraljica Marija botra devetemu otroku. Siromašni delavec Djura Rudinski iz Subotice je dobil te dni deveto hčerko Otroku bo pri krstu botrovala Nj. Vel. kraljica Marija po posebnem odposlancu.
*	Zavod kneza P^vla za proučevanje raka. v preteklem letu so začeli v Beogradu graditi zavod za proučevanje raka. ki bo najmodernejši te vrste v južni Evropi. Jugoslovensko društvo za proučevanje raka je poslalo strokovnjaka v inozemstvo, kjer se je seznanil z najmodernejšimi ustanovami za to strašno bolezen. Na podlagi vsega, kar je videl najboljšega pri drugih narodih, je izdelal idejno' skico za zavod kneza Pavla. Zavod je zdaj že pod streho in čim bodo odobreni potrebni krediti bodo začeli delati v poslopju. Strokovnjaki menijo, da bo zavod čez dve leti že lahko začel poslovati, iz hvaležnosti do kneza Pavla, ki se je vsestransko zavzel za zidanje zavoda, bo ta nosil njegovo ime. Po
Vlacet kis za vlaganje sočivja priznano dober liter Din 4.— prodaja drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul.
in najrazličnejših škodljivcev v hiši, skla-diščin, na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poobl. agronom, inž. Prezelj, VVolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana
*	Nedeljska proslava zveze bojevnikov
18. t. m. bo združena z blagoslovitvijo in otvoritvijo romarske postaje v Otočah. Proslave se bosta udeležila ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in mariborski škof dr. Ivan Tomažič. Razen cerkvenih dostojanstvenikov bodo pri svečanosti tudi navzoči visoki predstavniki državnih obla-stev. Ponovno se vabijo vsi bojevniki, da na ta dan pridejo na Brezje počastit in prosit priprošnjico za blagor naše domovine in za mir naših otrok. (AA)
*	Pregled cest v Sloveniji. Te dni pregleduje stanje cest v dravski banovini načelnik gradbenega ministrstva g. inž. Valentin Vončina. V spremstvu načelnika tehničnega oddelka banske uprave g. inž. Franca Rueha je v torek pregledal stanje cest na Gorenjskem, včeraj pa na Notranjskem. Te dni bo pregledal še stanje cest na Dolenjskem in štajerskem. (AA)
*	Gradnja preizkuševališča državne mlekarske zadruge v Kranju. Z razpisom ministrstva za gradbe z dne 9. avgusta 1940 br. 32.061 je odrejena druga javna pismena ofertalna licitacija za oddajo gradbenih del za dovršitev gradbe preizkuševališča državnega mlekarskega zavoda v Kranju v surovem na dan 24. avgusta t. 1. Licitacija bo izvršena v prostorih tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani pod enakimi pogoji kakor prva licitacija za oddajo istih del. Podrobnosti razpisa so raz-vdne iz razglasa o tej licitaciji v Službenih novinah, objavljenega prvič dne 12 avgusta 1940 v štev. 138.
*	Razpisana zdravniška služba. Banska uprava razpisuje službo šefa oddelka za zdravstveno zaščito mater in otrek pri Higienskem zavodu v Ljubljani v IV. polo-žajni skupini 2. stopnje. Prošnje naj se vlože v roku 30 dni računši od objave v »Službenih novinah«.
*	Sprejem delavcev v železniško službo Direkcija državnih železnic v Ljubljani sporoča, da sprejemajo navadne delavce in rokodelce v železniško službo le podrejene službene edinice, to je: postaje, sekcije za vzdrževanje proge (nadzorniki proge), kurilnice in delavnice, ako imajo potrebo Prosilci za službe naj torej ne vlagajo prošenj na direkcijo, ampak naj osebno povprašajo pri navedenih edinicah. če je kako mesto prazno.
*	Dečka je oklal. v Veslački ul'ci v Za grebu je v ponedeljek Dopoldne neznan človek z nožem zabodel 13-Ietne?a de'ka Vladimira Vukšiča Ranieneea dečka so takoj prepeljali na kliniko, neznanega razbojnika Da išče policija.
*	Brezposelnost v banovini Hrvatski v preteklem mescu je po vsej banovini Hrvatski iskalo dela 21.463 delavcev Na sto ponujenih mest ie prišlo 3.232 brezpose'-nih delavcev.
*	Od prijetne večerje v jedilnem vagonu v roke pravice. V brzem vlaku, vozečem proti Slavonskemu Brodu. ie detektiv prijel znanega žeoarja Mirka Jadriča. k^ je elegantno oblečen sedel pri večerji v jedilnem vozu. Pri njem je našel 4.000 dinarjev.
*	Planinci, pozor! Slovensko planinsko društvo je že ponovno opozorilo, da je naj-strože prepovedano prekoračenje državne meje v katerem koli planinskem predelu Slovenije. Planinci, ki posečajo naše obmejne gore. se morajo strogo držati teh odredb ter nosijo vso odgovornost za samo-
voljno prekoračenje meje. V interesu vseh planincev je, da se vedejo' v planinah disciplinirano in da ne delajo neprilik obmejnim organom in planinskim organizacijam s svojim nepremišljenim vedenjem. Poset gori v Sloveniji, zlasti onih predelov ob naši državni meji, je dovoljen planincem, ki se izkažejo z izkaznico planinske organizacije, ki je včlanjena v Zvezi planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Ta izkaznica mora biti opremljena z znamko za leto 1940, ker sicer ni veljavna ne za ugodnosti v planinskih kočah ne za ugodnosti pri vožnji na drž. železnicah in ne za legitimiranje obmejnim organom. Meseca avgusta je najštevilnejši poset v naših gorah in je nujno potrebno, da vsi planinci brez izjeme upoštevajo predpise za poset obmejnih planin.
*	Matjaže vanje na Peci. Planinci! Matjažev rod! V nedeljo 18. t. m. se zberemo vsi na naši obmejni gori Peci, da poživimo v svojih srcih zaupanje slovenske duše v zmago poštenja ln pravice, ki jo tako lepo simbolično izpoveduje bajka o kralju Matjažu. Ob 9. uri bo v kapeli slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda služba božja, potem se bo pa pred votlino kralja Matjaža razvila neprisiljena planinska zabava, malo za šalo, malo za res. Peca vas vabi na matjaževanje! Pridite!
*	Koliko drv porabijo v Zagrebu. Zagrebčani se že z vso vnemo pripravljajo za zimo. Posebno iih zanima vprašanje preskrbe z gorivom. Doslei so nabavili 5 tisoč vagonov drv. medtem ko vsa zimska potrošnja drv v Zaarebu znaša 15 tisoč vagonov. Mestni obrtni odsek ie pridno na delu in vsetransko nadzira trgovino z drvmi. Tržni odsek ie ugotovil, da najsiromašnejši tn srednji sloi mestnega prebivalstva potrebuje letno 6 do 8 tisoč vagonov drv. Mestna občina misli tudi na tiste, ki si na noben način ne bodo mogli sami nabaviti goriva in namerava zanie pripraviti 1000 vagonov drv. Za to količino ie potrebno okoli 2.3 milijona dinarjev Zagrebški industrijci so cptim:st;čni in smatrajo, da bo imela hrvatska prestolnica dovoli drv za zimo. ki se počasi približuje.
*	Smrtna nesreča na železniški postaji v Kapeli Batrini. V ponedeljek ie na železniški postaji v Kapeli Batrini na nepojasnjen način prišel pod lokomotivo ugledni trgovec Anton Mehmedovič iz Brod-skega Drenovca. Mehmedovič se ie vračal s sejma. Lokomotiva mu je zdrobila glavo
*	Vsa vas se je zastrupila z klobasami. Kakor smo že včerai poročali, ie neki brezvesten mesar prodajal v banatski vasi Mokrinu meso in klobase od zastrupljene svinje. Ze tri ure potem, ko so ljudje zaužili meso ali klobase, so imeli trije zdravniki v občini polne roke dela Hiteli so od hiše do hiše in nudili prvo pomoč obolelim, ki jih ie bilo preko sto. 31 pa jih je v življenjski nevarnosti in so morali biti prepeljani v bolnišnico. Število obolelih neprestano raste, ker so skoraj v vsaki hiši jedli meso zastrupljene svinje. Obla-stva so ugotovila, da je brezvestni mesar Gjuka Gjukanov pred dnevi kupil krm-ljeno svinjo, težko preko 260 kg. V petek j o je zaklal, v soboto pa ie meso prodajal. ne da bi ga bil dal pregledati. Gjuka je bil takoj aretiran in to ga ie obvarovalo pred ljudskim obračunom.
*	Dvoboj med orlom in divjim petelinom so opazovali ljudje v Stahovici pri Kamniku. Iz velike višine je iz strmega gozdnega obronka, ki mu pravijo Kamniški vrh, prifrčal divji petelin, ki ga je preganjal mlad planinski orel. Petelin se je z vso silo zaletel v kozolec, da se skrije v zloženem žitu, pri tem pa je s perutjo udaril ob tram in si jo tako poškodoval, da se ni mogel več dvigniti od tal. Na klic ljudi je orel odletel, divjega petelina pa je lovski čuvaj zaprl v kletko, kjer se je že privadil ujetništvu in hrani, pa tudi kre-ijut se mu je že skoiaj pozdravila. Njegova usoda bo odvisna od odločitve lovskega zakupnika. Marsikateri lovec si je že ogledal od blizu živega divjega petelina, katerega je morda tolikokiat zastonj naskako-val v pomladni sezoni.
*	Uboga caplja. Pred nekaj leti so si čaplje uredile gnezdo na dimniku tovarniške kantine v Dugi Resi. Te dni sta dve čaplji zleteli na 75 metrov visoki dimnik tovarniške kalorične centrale. Mlajša caplja ie naenkrat padla v dimnik in v njegovi globini našla tragično smrt. Cigan Vinko, ki je zaposlen v centrali, oa ie imel tisti večer odlično večerjo.
*	Medvedi in volkovi v okolici Kotor Varoša. Medvedja in volčja nadloga ie veliko zlo nekaterih bosanskih vasi Tako so v zadnjem času napravile zveri občutno škodo oo okolici Kotor Varoia kjer napadajo živino na paši Te dni so priredili velik lov na medvede in volkove, vendar se ie lovcem posrečilo ustreliti le dva volka. dočim so medvedi srečno ednesli šaoe
*	Sezona v Sp iiu in oi cli^i v n !ar e ni tako slaba kakor se ie izDrva sodilo Letos obiskuie jadranske k:aie posebno mnogo domačih gesto / tako da ie o :.ns-kod obisk celo boljši kakor lani V Solit prihajata vsak dan do dve kompoziciji vlakov Posebno v zadnjih des tih dr.sh je bilo v Splitu toliko domačih turistov kakor še nikoli p-ej V Kaš^lih je ob: k boljši kakor lani Zelo d ^bro ie ebi kena tudi Makarska nekoliko slab p i? v Dubrovniku vendar na ie zaini : dni tudi tu promet živahnejši
*	Do smrli je povozil d"' IV in dečka. Huda nesreča se is zgrdilj v Dons le ie'« popoldne v vasi Kar'ovac ori Ludbregi. Ivan Fenko. ki se ie vozil k re'<i Plitvci. ie vzel s seboi tudi šestl too hčerko Marico in štiriletnega sink3 Stjeinra Na cesti is bila orecei globoka kotania ki £o se ie k~nii ore;trajiIi in ss spustili v b?S2-' dir Mala Marica je o^d'a z voza DO.i ko lesa ki so io skorai razpolovila in ie ostala na mestu mrtva in tudi SLi.pa i ie dobil smrtno nevarne poškodbe
*	Smrt 7a smrt. Na zagonetsn način je bi] te dni ubit iz pi*ke km?t Cs^oci iz vasi Spiranja ori Križevcih Ceb .i ki :e bil star 60 Ist ie bil zna'! kot slab oče m družinski poglavar Pred kakimi šestimi leti ie ubil sina m tudi drug~nv< i? D e-til s smrtjo V ponedeljek if še' ni niivo kopat in tu ie naenkrat oriletela iz bližnjega gozda krogla ter fa za d •i5' v f?lavo Liudie ki so bili na poMu. sn b"ž roVito-li "a morjem, a "-1 mso debii
*	Než v žerskj r^i. V banj^lr šk" b^l-nišnico so pnp°'ia!i hud"> ra\ie-ie-a Z?i^a Melčiča iz JezT-kega. Njegova huda žena ?a je p:r.oči. ko ie Zein sna! zab"d'a z ncr?m zarad5 prepir? k; s4a s* b;,a inr»-la zakonca prejšnji dan Zdravniki dvomijo da hi Zei-n ogreval.
*	Tudi tovc-ni narebred »Vis« j- postavljen iz premeta. V ponedeljek ooooldne je prispel v Split veliki tovorni parob^od »Vis«. ki je doslei izvrševal progo velike
Tako lepega filma že dolgo, dolgo ni bilo v Ljubljani... To je kritika občinstva,
ki je dosedaj videlo film:
KINO SLOGA, tel. 27-SO
Vest zdravnika dr. Kildareja
V glavnih vlogah: Levv Ayres, Lionei Barrvmore, Lynne Carver Film izredno zanimive vsebine in globoke ljudske požrtvovalnosti, o mladih zdravnikih na newyorški kliniki, ki se specializirajo za svoj humani poklic. Predstave danes ob. 15., 17., 19. in 21. uri
Blagajna odprta dopoldne od 11. do 12. ure	in popoldne od 14. ure dalje.
f* 1 fl 4* fl V	Predstave ob 15., 17., 19., 21. uri
4# Vl&VA Bi	KINO UNION — Tel. 22-21.
Zabavni film poln veselih scen, ljubezenskih	zapletljajev, glasbe in humorja
I
I!
obrežne plovidbe. Parnik bo v Splitu čakal na boljše čase. ker je naš promet v Sredozemskem morju popolnoma ustavljen.
*	Salomonska modrost splitskega stražnika. Kakor povsod, je tudi v Splitu draginja občutna. Tudi tu Drimanikuie olja in drugih živil. Kmetica iz okolice je ponujala dva litra olja po 28 din. Spličanka je pristala na to in prelila olje v svojo steklenico. Potem ie vzela denar in dala prodajalki 40 dinarjev, češ: to ie maksimalna cena. ki io je oblast določila za olie Nastal je prepir Mahoma sta bila na trgu dva sovražna tabora: kmetice so branile tovarišico. meščanke oa svoio. Položai je bil izredno napet Še malo. Da bodo padli udarci... Tedai se ie pojavil stražnik S salomonsko modrostjo je razsodil: »Ti ne boš plačala več kakor 20 din. ker ie to določena maksimalna cena « In obrnil se je k kmetici: »A ti z vso pravico zahtevi? 28 dinarjev, ker so cene maksimirane za trgovine, ne oa tudi za proizvajalce. Obe imata prav« — in je odnesel pete. žensk«3 pa so odprtih ust strmele za niim Nato so se sporazumele.
*	Dom na Polževem vabi izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—)
*	Pokopališče siromakov v Beogradu. V prestolnici umre dnevno po 10 ljudi. Novo pokopališče, ki so ga odprli 1886. leta, se je v teku let napolnilo do zadnjega kota. Zdaj je Beograd dobil novo pokopališče v Marinkovi šumi. Novo pokopališče je že sprejelo nekaj prvih prebivalcev. Zaenkrat najdejo tu poslednji počitek le oni iz naj-siromašnejših slojev. Mestna občina namerava urediti tu monumentalno pokopališče. Medtem ko številni delavci urejajo posamezne dele pokopališča, prihajajo vsak dan novi prebivale, tihega doma in nad njimi se dvigajo sveže gomile.
*	Nevihte po državi. Zadnje dni so se zopet vrstile po državi hude nevihte. Vročina se je naenkrat izprevrgla v neurje. Posebno hudo je besnel vihar nad Zaje-čarjem, kjer je ruval drevesa iz tal Ln temeljito pometal po ulicah. Kmetom, ki so se vračali s polja, je vihar raznesel vse, kar so imeli na vozeh. Po sadovnjakih je polomil drevje m povzročili veliko škodo na polju, kjer je polomil koruzo in raztre-sel žito, ki je čakalo na mlatev.
*	Sestre obremenjujejo Lenko Tijaniče-vo. V Sarajevu je živahno zanimanje za potek preiskave o skrivnostnem zločinu na Ilidži. Lenka Tijaničeva, ki je verjetno zastrupila staro vdovo gospo Jankoviče-vo, je bila soočena s svojimi tremi sestrami. Vse tri sestre močno obremenjujejo Lenko, ki je zaradi tega že izpremenila način svojega zagovora. Zdaj zatrjuje, da je v teku svojega zakona prištedila 16 tisoč dinarjev in da je s tem denarjem kupila vse predmete od ge. Jankovičeve, dočim je prej trdila, da teh predmetov nikoli ni niti videla. Sestram je na vprašanje, odkod ima toliko denarja, govorila, da je prodala neko posestvo svojega moža in da je dobila nagrado za svoje ilegalno politično delovanje. A možu je trdila, da so ji starši šele zdaj izplačali doto. Policija v Sarajevu je dobila še nekaj podatkov o pokojni Mariji Jankovičevi. S svojim zadnjim možem Krcunom Jankovičem se je seznanila in poročila v Parizu. Nato sta oba odpotovala v Ameriko in živela tam do 1935. Tega leta se je Marija vrnila v Jugoslavijo, da bi dobila za svojega moža dobrovoljsko zemljišče. To zemljo je res dobila in jo prodala. Potem se ni več vrnila v New York kjer živi še danes njen mož.
*	Sreča v nesreči. Neki lSletni kolesar je imel v Domžalah pravo srečo v nesreči. Ko je privozil izza ovinka, se je v polnem diru zaletel v nasproti prihajajoč voz. v katerega sta bila vprežena dva iskra in precej d*vja konja, ki sta vozila opeko iz radomeljske opekarne. Kolesar je bil toliko priseben, da se je obesil na oje in je tako ostal nepoškodovan med divjima konjema, ki sta kolo popolnoma zmlela pod kopiti. Kljub prestanemu strahu in izgubi kolesa je kolesar lahko vesel, da je odnesel zdravo kožo.
*	l'sodno obračunavanje v vaški gostilni. V Stianjah pri Kamniku je neki gost sedel v razgovoru v gostilniški sobi. Iz neznanega vzroka sta dva vaščana, ki sta dotlej pila v neki drugi gostilni, pričela metati kamenje v sobo. Gost je stopil iz gostilne, da obračuna z izzivači, pa je dobil v glavo kamen, ki je priletel s tako silo da mu je razbil čepinjo in so ga morali takoj prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
Iz L%fclpne
u— Protiletalsko zaščitno razstavo bo ijubijanski mestni zaščitni urad spet odprl i:a jesenskem velesejmu. Seveda bo ta razstava pasivne obrambe, ki je dosegla nenavadno velik uspeh in imela rekorden obisk, za jesenski velesejem popolnoma prourejena in še znatno povečana ter pomnožena, da bo napolnila skoraj ves paviljon J na desni strani glavnega vhoda. V prvem delu tega prostornega paviljona bo spet razstavljena zdravstveno kemična služba z raznovrstnimi strupi in najučinkovitejšimi pripomočki proti njim. Prav veseli bodo pa obiskovalci velesejma predvajanja filmov v rotundi, kjer bo prikazana tudi zatemnitev. V sosednjem prostoru bodo stali novi večji modeli zaklonišč in podstrešij, poleg njih bo pa nazorno urejena razstava gasilske in tehnične pomožne službe z najmodnernejšimi pripomočki za opazovalno, obveščevalno službo itd. Ze protiletalska zaššitna razstava meseca junija je privabila tudi s podeželja prav mnogo obiskovalcev, na jesenskem velesejmu pa bo ta povečana razstava gotovo med glavnimi privlačnostmi, nedvomno pa med najbolj poučnimi in najpotrebnejšimi prireditvami.

NAZNANILO o preselitvi šole
V Ljubljani se je PRESELILA
Dopisna trgovska šole
v svoje nove prostore
NA KONGRESNI TRG št. 16 H.
(poleg uršulinske cerkve).
Potom dopisovanja poučne trgo-nske predmete (knjigovodstvo, računstvo, stenografija itd.) ter moderne jezike (nemščina. italijanščina. francoščina itd.) Vsa pism-na ali ustna pojasnila daje ravnateljstvo šole.
u— K poglavju o avtomobilskih nesrečah. Prejeli smo: Dan za dnem čitamo o avtomobilskih nesrečah, ki jih večinoma povzročajo neskrbni vozači, če si človek napravi objektivno sodbo, pride do zaključka, da so v večini primerov krivi vozači. V nedeljo zvečer se je meni pripetilo to-le: Z ženo greva proti gradu Tivoliju domov. Pri ovinku, kjer pot zavije proti travniku za velesejmom in kjer še ni razgleda na to pot, zasliši moja žena ropo-tanje avtomobila. Jaz sem bil zatopljen v misli in sem šum popolnoma preslišal. V zadnjem trenutku mi zakliče žena: »Avto!« Hitro skočiva vsak na svojo stran: jaz se stisnem k zidu, žena pa na nasprotno stran v jarek. Tedaj že privozi v hitrem tempu do naju avtomobil brez vsakega varnostnega znaka. Zahvaliti se moram svoji ženi. ki je še pravočasno slišala ropotanje, sicer bi oba danes ležala v bolnici, ah pa bi bilo še hujše. Kdo je bil ta brezobzirni vozač, ki niti na ovinku ni dal signala in ki je po tako ozki poti in pri večerni temi divjal na Bellevue? Treba bi ga bilo izslediti, da bo za brezobzirnost kaznovan. Morda pa na Bellevue poznajo tega zaničevalca človeških življenj ? Prosim oblastvo. da najstrožje prime tiste vozače, ki so jim pešci samo ovira na cestah za nemoteno divjanje. (Ime prizadetega se izve v uredništvu.)
Dr. FR. DE1IVEC
zopet redno crdmira
u— Kaj je s četrto stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda na Blehveisovi cesti? Tako se izprašujejo številni ljubitelji ljubljanskega napredka. Znano je, da je lansko leto mesca julija prodal Uršulinski samostan Pokojninskemu zavodu v Ljubljani 4930 kvadratnih metrov zem^išča, ležečega za Blei\veisovo cesto med Nunsko in šufcičevo ulico, za vsoto 2,469.500 dinarjev, torej po 500 din kvadratni meter. Pogajanja z lastnico zemljišča gospo Su-pančičevo (nizka hišica. B!eiweisova cesta štev. 14, kjer obratujeta trgovina s špecerijskim blagom in trafika), so se tudi uspešno končala in so bila stavbna dela oddana že 19. februarja letos, med drugim znašajo zidarska 1,643.893 din. Ker sta dve stavbi tega stanovanjskega bloka dograjeni že do vrha. tretja pa utegne dohiteti svoji sosedi že v doglednem času, je zelo verjetno, da bodo z zgradbo četrte stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda pričeli še letošnjo jesen in bi vogal Bleiweisove ceste in Nunske ulice v estetskem pogledu silno pridobil.
Dr. Bogdan Sreseif
DO 1. SEPTEMBRA NE ORDINIRA
u— Nova zgradba in adaptacije. Mesar in klobasičar Rozman s Sv. Petra ceste je zgradil na koncu svojega posestva v Ilirski ulici lepo dvonadstropno hišo, ki ji pravkar postavljajo strešni stol. — Novo fasado dobiva poslopje Filharmonične družbe na Kongresnem trgu, kjer je nastanjen kino Matica. — Lično pročelje je dobila hiša na Gallusovem nabrežju štev. 41. — Zunanje prenovljen je tudi Jakopičev pa-
ZOBOZDRAVNIK — ŠKOFJA LOKA NE ORDINIRA OD 19. V III. — 7. IX.
u— n. trnovski sejem bo v nedeljo, 18. avgusta, na telovačišču Sokola H. v šva-bičevi ulici. To bo prava narodna zabava, kjer bo vsak prišel na svoj račun, kajti prireditelji so mislili na vse, da bodo po-setnike zadovoljili, že dopoldne in ves dan bo nagradno streljanje, popoldne od 15. ure dalje pa ostali spored. Le pridite, pa boste videli, koliko raznoterosti vas bo zabavalo ln hvaležni boste za lepe urice. Plesali boste lahko po mili volji. (—)
u— Sokolsko društvo Ljubljana IV vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba brata Bucika Jakoba, ki bo jutri ob 16. iz hiše žalosti, Galjevica 148.
u— Glasba nam služi v najlepše razvedrilo, mnogim daje tudi dobro eksistenco. Zahteva pa mnogo temeljitega študija in najboljše je, če pričnemo z njim v mladosti. Pravo temeljno izobrazbo v glasbi nam nudi šola Glasbene Matice ljubljanske. Na njej poučujejo priznane učne moči vse teoretične predmete in vse instrumenta Pouk se vrši po na novo predelanih učnih načrtih, ki omogočajo gojencem pozneje najsigurnejši in najlažji prestop na Drž. srednjo šolo ali Glasbeno akademijo. Zato opozarjamo starše, da tudi letos vpišejo mladino na šolo Glasbene Matice, kjer bo vpisovanje od 2. do vštetega 5. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Redni pouk se bo pričel 9. septembra. Pogoji so Isti kakor lani. Vse potrebne Informacije daje pisarna Glasbene Matice v Ve* govi ulici.
n— V mestnem zaščitnem uradu zaradi snažen ja prostorov v petek in soboto 16. in 17. t. m. splošni oddelek ne bo posloval za stranke, vendar pa bo v sobi št. 38 v I. nadstropju hiše na Mestnem trgu št. 2, kjer je v pritličju prodajalna mestne elektrarne, imel službo dežurni uradnik. Opozarjamo pa, da bo odsek za podpore svojcem vojnih obveznikov tudi ta dva dneva redno posloval v sobi št. 37.
u— Steza od Ceste na Loko štev. 20 do Stranske poti je tako zaraščena z živo mejo, da prebivalci hiš in drugi pasantje, ki uporabljajo to stezo kot javno pot, kmalu ne bodo mogli več uporabljati te steze, posebno pa ne v deževnem vremenu, ko se vejevje zaradi mokrote povesi, v načrtu je, da bi morala biti ta steza, prav za prav cesta, široka 1.30, zdaj pa je široka ponekod komaj 60 cm. Prizadeti prosijo mestno cestno nadzorstvo, naj ukrene, da bo vejevje porezano in steza postavljena v tako stanje, kakor je v načrtu določeno.
u_ lato vi drv z avtom razkrinkani. Poročali smo o družbi tatov, ki je kradla drva po podeželskih skladiščih, in to kaj velikopotezno. V Slapnicah pri Lazah na skladišču Ivana Gartrože so neznanci kar na lepem naložili na avtomobil okrog devet kubikov drv in odbrzeli proti Ljubljani. Njihovo početje je od daleč opazoval neki domačin, ki je šele drugo jutro javil posestniku Gartroži drzno tatvino. Stvar je bila sporočena policiji in neki kriminalni uradnik je v resnici v torek zvečer izsledil z drvmi naloženi avtomobil na nekem dvorišču v Kolodvorski ulici. Tatovi so pa-sirali z avtom mitnico v Mostah in na podlagi natančnih poizvedb je bil kmalu aretiran v nekem nočnem lokalu 26 let stari brezposelni hlapec Maks Mulej, doma iz Ribnega pri Bledu. Na policiji so ugotovili, da je Mulej kradel drva. pa tudi ostali njegovi pajdaši mu bodo kmalu sledili za zamrežena okna. Mulej je že star znanec policijskih in sodnih zaporov. Kakor vse kaže, je bil Mulej samo član dobro organizirane tatinske družbe, ki je najbrž že delj časa zalagala mesto z nakradenimi drvmi.
u— Na drž. ženski realni gimnaziji v
Ljubljani (Resljeva cesta 10. v poslopju drž. učiteljske šole) bodo naknadni sprejemni izpiti za I. razred 27. avgusta ob 8. Prijaviti se smejo do 26. avgusta tiste učenke, ki v juniju izpita niso napravile, in tiste, ki zaradi bolezni niso mogle priti v juniju k izpitu. Popravni izpiti za I., II., III in V. razred bodo 27. in 28. avgusta, popravni izpiti za nižji tečajni izpit pa 29. avgusta, vsakokrat ob 8. zjutraj. Razpored je objavljen na razglasni deski. — Vpisovanje učenk bo od 2. do 5. septembra oči 8. do 11. ure po naslednjem redu: vpisovanje učenk v I. razred 2. (od A do M) in 3. seotembra (od N do ž); v II. in III. razred 3. septembra; v IV., V. in VI. razred 4 septembra; vpisovanje učenk z dru-drugih zavodov 5. septembra. Pogoji in razpored so objavljeni na oglasni deski v ve2i šolskega poslopja.
,,— v Se pevke in pevce Hubadove župe v Ljubljani in okolici obveščamo, da bodo vaje za nastop pri odkritju, kraljevega spomenika za ženske glasove v ponedeljek. 19. avgusta, za moške glasove v torek, 20. avgusta, obakrat ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice, v četrtek 22. avgusta ob 20. uri pa bo skupna vaja za ženske in moške glasove. Note bodo razdt ene pri vaji. župna uprava.
u— Na kii-urgični oddeiek so pripeljali Hn olfa Karlingerja, gostilničarja iz Stič-ki ga ie doma pri žaganju drv udarila cirkularka po glavi in mu nevarno prebila čelo. — 131etni Avgust Ogrin, sin posest-nice iz Velike Ligojne pri Vrhniki, je po nerodnosti padel z voza in si slomil desnico. — Milica Ivškova, 21 let stara hči upokojenega rudarja iz Kotredeža pri Zagorju je doma tako nesrečno padla na cementnih tleh, da si je zlomila desno nogo.
u— Bela lastovka je udomačena v našem pregovoru in videti io ie le redko kdaj. O zanimivem albinizmu nam poroča naš naročnik g. K osel. ki se ie mudil te dni nad Grebenarjem nad Škofjo Loko. Ugledni ie kramo belo lastavico Bila je letošnja mladica, starka io ie še med le--r icm pitala. Gotovo so ljubko belo la-stovko videli še dragi ljudje nad Grebe-nariom, kjer se veselo spreletava in odkoder bo v kratkem nastopila svoio not v toplejše kraje, če je ne bo prei prav zaradi albiniz.ma vzel skobec na muho.
a— Davčna uprava zs mesto Maribor razglasa: Dne 15 avgusta t. do-spe v plačilo polletni obrok zemljarine Dne 15. avgusta zapade skrajni rok za pla:i!lo četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, rent-nine. družabnega davka davka na neože-njene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo v lastnem interesu, da te obroke poravnajo pravočasno, sicer morajo plačati zamudne obresti, razen tega pa se bo uvedlo izvršilno postopanje. Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga.
Nedelja 18. avgusta ob 20.
nočna predstava
ATI J A GUBEC
Letno gledališče SOKOLA V RUŠAH. Vozovnice za poseben vlak in vstopnice samo pri PUTNIKU V MARIBORU.
a— Povožena deklica. V Zgornjem Rad-vanju je neki kolesar povozil 8-letno delavčevo hčerko Frančiško Bedračevo. ki je obležala nezavestna z občutnimi poškodbami po vsem telesu. Neprevidni kolesar je pustil dekletce ležati na cesti in pobegnil. Bedračeva se zdravi v bolnišnici, za kc*-lesarjem pa poizvedujejo orožniki.
a_ Prepoden vtomi'ec. V stanovanje upokojenega sodnega oficiala Antona Vre-ša v Cvetlični ulici 21 je skušal vlomiti neki zlikovec Zaradi ropota, ki ga je pov-zr čil pri vlomilskem poslu pa se je zbu-dna neka stranka, ki je šla pogledat v stanovanje. nakar je v1omi'ec pobegnil.
a— Sodna obdukcija trupla 404etnega skladiščnika Rudolfa Mikše. o čigar smrti smo poročal; v torkovi številki, je ugotovila, da pokojni ni umn) zaradi zlomljenega tilnika, ampak na posledicah srčne kapi.
ar- Čigavt sta kolesi? Na Glavnem trgu se je našlo kolo znamke »VVaffenrad« z evidenčno štev 2—26184, v Prešernovi ulici pa je bilo najdeno kolo znamke »Panter« z evid. štev. 2—13978. Lastnika dobita kofleai na policiji
a— Okradena inženjerjeva soproga. Iz predsobe stanovanja inž. Barana v Vrtni ulici 9 je neznan tat ukradel soprogi Fra-nji ročno torbico, v kateri je bilo nad 1000 din gotovine, klljuči in razni drugi predmeti v skupni vrednost: 2500 din. Za tatinskim zlikovcem poizveduje policija.
a— »Zapitek bom plačal samo na policiji.« Tako je dejal neki moški v Kino-ba-ru, ko mu je plačilni natakar Albert Planine predložili račun zapitka v znesku 1590 din. Plačilni je poklicali stražnika, ki je možaka odvede' na stražnico, kier je potem plačal zapitek. Gre za lesnega trgovca Alojzija N iz Radvanja.
a— Usoden padec Na Meljskem hribu je padel s skednja 76-Ietni prevžitkar Anton Černec Priletel ie tako nesrečno na tila, da je obležal z z'om1jeno hrbtenico. Čemeča so nemudoma odpremili v mariborsko splošno bolnišnico, vendaT je malo upanja, da bo okreval.
a— Zločin in kazen Dne 18. februarja t 1. so v Savcih trije napadalci na besti-alen način umorili 24-letnega posestnika Janeza Janžekoviča. ki »e ]e vračal od svoje neveste proti domu Najprej so napadalci proti Janžekoviču oddali strel :z lovske puške, tako da se je Janžekovič. zadet v trebuh, zgrudil na tla Zatem so na tleh ležečega Janžekoviča z noži in koli usmrtili. Napadalce, ki so po opravljenem delu izginili v noč. je spoznala nevesta pokojnega Janžekoviča, ki je firo-zen zločin videla iz neposredne bližine Orožniki so napadalce kmaflu izsledili in zaprli Včeraj dopoldne so se morali vsi trije zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, kjer so dejali, da jih je pokojni Janžekovič najprej napadel in da so se samo branili. Temu zagovoru pa sodniki niso verjeli jp sc- bili napadalci obsojeni: 21-letn; posestniški sin Jakob Petek iz Bratislavcev na 5 let in mesec dni robi-je. 22-letni delavec Ffnc Kuhar iz Polan-cev na 4 leta in 3 mesece strrgega zapora, 25-letni krolaški pomočnik Ivan Znidarič iz Bratislavcev pa na 2 'let; strogega zapora.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom Ol rZD 'n njiho^m upravičenim svojcem vrši v n^odiožlj'v;h primerih in v odsotnost pristojnega zdravnika na praznik dne 15 avgusta s dr A-vIrej Korenčan Maribor, Jurčičeva ulica 8.
Iz Celja
e— Franjo Natek t. V starosti 71 let je po daljši bolezni umri v celjski bolnici včeraj ob dveh zjutraj. Franjo N a t e k, poštni ravnatelj v pokoju Bil je v Celju dobro znana osebnost, saj je bil tukaj že od leta 1900., ko je nastopil službo kot uradnik pri celjsk' pošti ter je pozneje napredoval do ravnateljskega mesta in ostal na tem položaju do upokojitve 1926 Doma pa je bil iz št. Jurija ob Taboru. Bil je od 1928. leta predsednik podružnice Hranilnice dravske banovine v Celju in odlikovan s redom Jugoslovanske krone IV. stopnje. Pokojnik je bil vseskozi blag in skromen, vedno pa narodno zaveden Slovenec. Pogreb bo v petek ob 17. iz hiše žalosti na Obrežni cesti na okoliško pokopališče. Blagemu pokojniku časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
e— Cetniki celjskega okrožja se zahvaljujejo vsem. ki so se v nedeljo 13. t. m. v tako velikem številu udeležili prvega izleta na Anski vrh. Posebna hvala sodelujočim narodnim društvom, gg. oficirjem in podoficirjem. Ponovno se je izkazalo, da prišepetavanje in intervencije na gotovih mestih niso uspele, zato upravičeno pričakujemo, da se takšne metode v bodoče opustijo.
e— Prizadetim po toči. v sobi 47. mestnega poglavarstva bodo razgrnjeni od 18. do 25. t. m. tabelarni zapisniki o odpisu davka vsled škode po toči. Prizadeti posestniki bodo ob tej priliki lahko naročali tudi razna semena po znižani ceni.
e— Darilo. Namesto venca na grob gospe Katice Petovarjeve je daroval brat Drago Sirec socialnemu skladu Matka šmida pri Sokolskem društvu Celju matici 100 din. Hvala lepa;
e— šoferski izpiti za mesto Celje in laški okraj bodo 23. t. m. pri predstojništvu mestne policije v Celju. Kandidati se pozivajo, da vložijo prošnje čimpreje.
e— K umoru v Zrečah, Kakor je poročalo nedeljsko »Jutro« je bila na roparski način umorjena na Planini pri Zrečah 52 letna preužitkarica Julijana Gosakova. Po skrbni preiskavi je orožništvo te dni aretiralo 291etnega pastorka umorjene Franca Gosaka. Ob času umora se je namreč Franc odstranil od dela v gozdu, kjer je delal z drugimi delavci. Vrnil se je po daljši odsotnosti ves razburjen. Med njim in mačeho je prišlo tudi prej večkrat do prepirov zaradi previsokega preužitka. ki ga ji je moral dajati, kar je še bolj potrdilo sum o njegovi krivdi. Izročen je bil sodišču, ki bo gotovo kmalu dognalo, v koliko je sum upravičen.
Iz Ptufa
j— Moška in ženska podružnica CMD
priredita v nedeljo, 15. septembra, ob slabem vremenu pa teden pozneje, tombolo katere čisti dobiček je namenjen za podporo siromašnih otrok mesta Ptuja in okolice. Zato prosita podružnici vsa druga narodna in dobrodelna društva v Ptuju naj blagovolijo pri določevanju dneva za svoje morebitne prireditve upoštevati dan te orireditve (tombole), da ne bi po nepotrebnem ovirali medsebojno svojega delovanja j— Namesto cvetja na krsto pokojne gospe Katarine Petovarjeve je darovala obitelj g. Frana Košarja 50 din ptujski Protituberkulozni ligi. Najlepša hvala!
j— Cene. Mestno poglavarstvo je določilo za drva tele cene: Bukove prvovrstne cepanice 110 din, drugovrstne 100 din, tretje vrste 90 din za kub. meter. Trgovcem se priznavajo za 20 din višje cene franko iz skladišča. Vse sklenjene kupčije, ki še niso izvršene do dneva razglasa te določbe, se morajo izvršiti po zgoraj določenih cenah. Kdor bi drva prodajal dražje, bo kaznovan z zaporom do 6 mesecev in denarno globo do 50.000 din.
j_ o zverinskem umoru v Halozah še
ni nobenih novih momentov. Več oseb je bilo že aretiranih, a so jih zaradi pomanjkanja dokazov izpustili na svobodo.
J_ Dva cigana sta včeraj prišla v neko
gostilno v bližini Sv. Barbare in naročila obed. Ko pa je bilo treba plačati, sta po-
nudila gostilničarju dragoceno uro v odkup. Gostilničar je nemudno poslal po orožnike, medtem pa zadrževal cigana in se pogajal za uro. Prišedši orožnik je cigana aretiral, uklenil in preiskal. Našel je pri njih še več zlatnine. Uklenjena cigana sta izjavila, da so odšil proti železniški postaji še štirje njuni tovariši, zato je orožnik prepustil oba cigana vojakom, ki so tam, v varstvo. Odšel je na postajo, medtem pa so se cigani že odpeljali. Orožnik je telefoniral š postaje sosednjim sta-nicam in so baje cigane že prijeli. Vestni orožnik je pohitel nazaj, kjer je imel spravljena prva dva cigana. Vojaki so pa cigana preslabo čuvali in sta jim ušla.
Kinematografi
Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in pol 21. velefilm »Džim iz džungle«, n. del. Poleg ostalega tudi dva lepa dodatka. Sledi »Nezvesti ljubimec.« (—)
Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21. uri družinsko dramo »Upornica«. Za dodatek tudi Foxov zvočni
tednik. (—)
Bled. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer velefilm iz življenja francoske legije »Legija smrti« in kolori-rano Miki miško. Prihodnji film »Daddy«.
D I
Četrtek, 15. avgusta Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (prof. F. Terčelj). — 10: šra-mel igra (plošče). — Samospevi gdč. Vir-šek Milene, pri klavirju g. Fr. Venturini. — 11: Koncert radijskega orkestra. — 12.30: Objave, napovedi. — 13.02: Samospeve poje g. A. Sekula, na kitari spremlja g. S. Prek. — 14: Operetni venčki (plošče) — 17- Kmet. ura: Uporaba sadja na kmetih (g. Fr. Kafol). — 17.30: Prenos koncerta vojaške godbe iz škofje Loke. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Božidar Raič, slovenski narodni buditelj
(g. R. Dostal). — 19.40: Objave. — 20: Tamburaški orkester (g. A. Krmelj). — 20.45: Slovenska lahka glasba (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester).
Beograd 19.40: Narodna glasba. — 21: Narodne pesmi in plesi. — 22: Lahka godba in petje. — Zagreb 17.45: Nabožne pesmi. — 20: Koncertni večer. — 22.10: Lahka glasba. — Sofija 20: Bolgarska glasba. — 21: Simfonični koncert. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.30: Zvočna igra. — 21.30: Lahka glasba. — 22: Češki skladatelji. — Berlin 19.15: Solisti-virtuo-zi. — 20: Konoert velikega orkestra in solistov. — 21.30: Lahka glasba. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 17.15: Vojaška godba. — 20.30: Simfonični koncert. — 21.45: Veliki orkester. — 23: Ples.
Petek, 16. avgusta
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki. — 12: Na-ša pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave napovedi. — 13.02: Iz opernega sveta (radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20. Nac. ura: Iz življenja Dubrovčanov v XV. in XVI. stoletju.
—	19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: Pravilno spravljanje in konservira-nje povrtnine (ga. Helena Kelhar). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert slovenske glasbe: Sodelujejo: član zagrebške opere g. Jože Gostič in radijski orkester.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Dame volijo! (plošče).
Beograd 19.40: Havajski kvartet. — 20.20: Simfonična glasba. — 22: Ruske pesmL — Zagreb 17.45: Harmonika. — 20.30: Debussyjeva glasba. — 22.10: Lahka glasba. — Sofija 19: Plesi. — 20: Koncert solistov. — 20.50: Lahka godba. — 21.05: Iz opere »Madame Butterfly«. — 23: Plesi. — Praga 19.20: Češke pesmi. — 19.45: Zvočna igra. — 20.30: Komorna glasba. — 21.30: Mali orkester. — 22.35: Češka glasba. — Berlin 19.15: Pester glasbeni program. — 21: Drobne melodije. — 23.10: Komorni koncert. — Rim 17.15: Vojaška godba. — 20.30: Orkestralni koncert.
—	22.15: Violinske skladbe.
ies na Dolenjsko!
II. gorske dirke na motorjih na Gorjance
MK Ilirija in njena sekcija v Novem mestu imata danes svojo največjo prireditev v sezoni. Namesto na Ljubelj sta letos poklicala svoje vozače in tovariše iz ostalih klubov v drug kraj, tih in miren ter prav zato še lepši in privlačnejši. Prizorišče današnjih dirk bo krasna gorska cesta, ki vodi v položnih serpentinah od Novega mesta preko Gorjancev v Belo krajino. Razen drznih dirkačev in ogorčenih borb na jeklenih strejih bodo gledalci lahko danes preživeli tudi nekaj prijetnih uric v naši dolenjski metropoli in njeni svojstveni okolici.
Jutranja vlaka na Dolenjsko odhajata ob 5.25 odnosno 7.50.
Na progi že busljo motorji
Novo mesto, 14. avgusta
Vse priprave za jutrišnjo dirko, ki se začne ob 14., so končane. Danes so bile na progi od Gotne vasi do vrha Gorjancev še zadnje poizkusne vožnje.
Pri Badovincu je pripravljena obsežna z zelenjem okrašena tribuna za častno predsedstvo in pokrovitelja dirke bana dr. Natlačena. V častnem predsedstvu so gg. komandant dravske divizijske oblasti general D. Stcfanovič, župan ljubljanski dr. Adlešič, župan novomeški dr. Polenšek in župan iz šmihela—Stopič Franc Brulc.
Vodstvo dirke bo v rokah podpredsednika novomeške sekcije MK Ilirije Josipa Penceta, ki* je najboljši porok, da bo vsa dirka potekla brezhibno. Na startu bodo poslovali gg. Jakob Birimiša, T. Mohorčič in Pavle Pele. sodniški zbor pa tvorili: gg. Inž. Vok, Boškovič, Ferllč, Plpenbacher in šotinc. Nadzorstvo proge je v rokah preizkušenega tehničnega vodje g. Slavka Moreta, časomerilca bosta gg. Jaka Gorjanc in ing. Jože Medic, v športni komisiji pa so še škedelj, inž. Miklavčič, Kassig in Bohar. Za sanitetno ?:jžbo so se prostovoljno prijavili novomeški zdravniki dr. Kussel, dr." Cervinka in dr. Ropaš. V veliki
izložbi trgovine pri Povhu so že nekaj dni
razstavljene bogate nagrade za jutrišnje zmagovalce in najboljše vozače. Splošno mnenje je, da toliko in tako lepih daril še ni pripravil noben prireditelj za podobno dirko Vse je torej tako, da bo prireditev res vredna — MK Ilirije!
NtH*ometni spored
ammmmmmmamamammmamm^om
UskGk (Zagreb)
v Ljubljani
Danes igra v Ljubljani prijateljsko tekmo z SK Ljubljano HŠK Uskok lz Zagreba. — To moštvo je našemu športnemu občinstvu popolnoma neznano, kljub temu pa igra vidno vlogo v Zagrebu. — V nedeljo je igralo s kompletnim ligašem Con-cordiio 1:1 in že ta rezultat dovolj pove o vrednosti današnjega gosta. — Naša Ljubljana bo nastopila z moštvom, ki bo igralo v letošnjem prvenstvu v slovenski ligi, ta tekma pa naj bi bila zadnji resni trening pred nastopom v Zagrebu, kjer igra naš ligaš v nedeljo prijateljsko tekmo s HAŠK-om.
Glavna tekma bo ob 17. predtekmo pa bosta igrali II. garnituri Ljubljane in Marsa z začetkom ob 15.30.
Pet jjfsniorskih tekem pri Slavij!
Na igrišču Mladike na Kodeljevem bo danes vc3 dan zanimiv juniorski pokalni turnir. Spored ie razdeljen takole:
Ob 9. Slavi ja—Mars, ob 10. Jadran—Mladika, ob 15. Slavija II—Grafika jun., ob 16. dopoldanska premaganca in ob 17. dopoldanska zmagovalca.
Najboljše moštvo prejme pokal klubo-vega predsednika Kojiča. Vstopnice so po 2 do 6 din.
t&j sreče
Še nekaj podrobnosti o predvčerajšnjem izgubljenem teniškem dvoboju
Ljubljane proti Leogradu
Iiakjr smo objavili že v naši včerajšnji številki, so v torek na teniških igriščia Ilirije odigrali medmestni dvoboj teniški preustavuiki Beograda in Ljubljane. Dvoboj se je končal s 4:2 v korist Beograda. O tem majhnem turnirju, ki je bil prav za prav zaključek gostovanja beo-gi .ij-.liih tcnibKiu igiaieev na Bledu, nam je napisal eden udeležencev iz Ljubtjune še nekaj vrstic:
Ljubljančani bi Uii lahko z nekaj več sreče v torek dosegli neodločeni izid. Računali so, da bodo dobili vsaj eno igro v doublih, toda nerazpoloženi šivic in slaba igra prvega ljubljanskega para dr. Smerdu Banko sta pokvarila vse račune. Vsem trem igralcem se je poznala utrujenost in preigranost in jim bo pač treba nekoliko počitka.
Prvo točko za Beograd je v tem turnirju pridobil Berta, ki je zmagal nad dr. Smer-dujem. Beograjčan je izredno hiter in žilav igralec, predvsem pa siguren in odličen v pasiranju. V drugi igri je stanje izenačil na 1:1 Smerdu Boris, ki je gladko premagal Radovanoviča. Smerdu igra odlično in je posebno na mreži nenadkriljiv, sicer pa mu nobene žoge ne delajo težav. V pol uri je opravil s tem mednarodnim igralcem in državnim reprezentantom. Drugo točko je priboril nato Ljubljani Banko, ki se je re-vanžiral Dukiču za lanski poraz v Osije-ku. Banko je zaigral pametno ln borbeno, kakor ga letos še nismo videli. Boril se je za vsako točko in zasluženo zmagal. Potem je Bogdanovič premagal šivica. Slednji je nudil v prvem setu odlično igro in malo je manjkalo, da ga ni dobil. V drugem je močno popustil in Bogdanovič je hitro odločil tudi končno zmago zase.
V igri parov sta najprej nastopila dr. Smerdu—Banko proti Beograjčanoma Ber-ti in Dukiču. Začetek je bil zelo zanimiv do stanja 4:4 potem pa sta Ljubljančana popustila in set izgubila. V drugem sta bi-
la Beograjčana še močnejša ln njuna zmaga je bila čisto zaslužena. Glavno zanimanje je vladalo za zadnji double med Borisom Smerdujem in šivicem ter Radovano-vičem in Bogdanovičem, v katerem so Ljubljančani gojili tihe nade na uspeh. Ce bi bil šivic zaigral vsaj približno tako dobro kakor v prvem setu proti Bogdanovi-ču, bi bila ta igra dobljena. Toda blejski turnir je bil še v nogah in kljub naporom Smerduja sta Beograjčana dobila točko. Igrala sta zelo dobro in ko sta videla, da je šivic slab, sta igrala večinoma nanj. Potek je bil kljub temu prav zanimiv in napet, preprežen s številnimi tehničnimi finesami.
Obisk je bil za Ljubljano kar dober, kar je dokaz, da bi se pri nas tudi zanimanje za tenis lahko dvignilo, če bi bilo kaj dobrih prireditev. Teniške ekipa Ilirije potuje drugi teden na teniški turnir v Palič pri Subotici, konec avgusta pa bo potem spet v Ljubljani turnir za prvenstvo dravske banovine, na katerem bodo sodelovali vsi najboljši tenlSki igralci iz Slovenije.
V neka] vrstah
Nov prvorazredni klub ▼ Ljubljani
Upravni odbor SNZ je na torkovi seji vzel na znanje razpust nogometne sekcije SK Reke. Ker je zaradi tega nastala vrzel v I. razredu ljubljanske skupine, je upravni odbor določil, da se namesto Reke uvrsti v I. razred STK Moste kot najboljši drugorazredni klub.
Na Rakeku zmerom neporaženi
Tudi preteklo nedeljo je imel Javornik z Rakeka nogometne goste lz Ljubljane, in sicer enajstorico Mladike, nad katero je
sigurno zmagal s 4:2 ,(2:2). Gostje so go-
dali zelo dopadljivo igro ln se predstavili z najboljšimi močmi v vratarju, srednjem krilcu in obeh krilih. Domači so si to pot morali pomagati z nekaterimi rezervami, ki so storile svoje, da poraz Ljubljančanov ni bil še večji. Odlična kot zmerom sta bila oba branilca, dalje levo krilo in marljivi levi krilec, medtem ko je desno krilo popolnoma odpovedalo.
Tekmo je sodil g. Jovanovič.
★
Ligaško tekmovanje v hrvatski in srbski ligi bo skoraj prišlo v popoln tek. Hrvati bodo imeli danes že drugo ligaško tekmo za jesensko sezono, in sicer med Hajdukom in osiješko Slavijo v Splitu. Srbi bodo otvorili ligaško tekmovanje v nedeljo 18. t. m. z naslednjimi štirimi tekmami: Jedinstvo—Žak v Beogradu, Vojvodina— Jugoslavija (Jabuka) v Novem Sadu, BSK—Gradjanski v Skoplju in Bata—Jugoslavija (Beograd) v Borovu.
Gostovanje Maribora v Celju
V nedeljo 18. t. m. na Glaziji
SK Celje bo otvoril jesensko sezono s prijateljsko tekmo s ISSK Mariborom v nedeljo popoldne ob 17. na Glaziji. Po dolgem mrtvilu, ki je vladalo v poletnih mescih, je čas, da se tudi celjski klubi prebudijo in pričnejo s pripravami za bližnje prvenstvene tekme v začetku septembra. Celje je po hudi krizi izpopolnilo svoje vrste z mlajšimi močmi, ki so potrebne težjih tekem, da pridobijo izkustva. Maribor je priznana enajstorica, ki zavzema eno vodilnih mest v našem nogometu, saj se je v finalnem tekmovanju za naslov slovenskega prvaka enakovredno in z menjajočo srečo borila z lokalnim rivalom železničarjem. Predtekmo k glavni tekmi bo igralo drugo Kioštvo SK Celja proti SK što-ram. Ta tekma se bo pričela ob 15.30.
Športni dan v HrastKika
V nedeljo 18. t. m. bo domači športni klub v proslavo 10 letnice obstoja priredil športni dan. Spored tega športnega dneva v Hrastniku bo zelo pester in bo gotovo zadovoljil občinstvo.
Dopoldne bodo propagandne lahkoatlet-gke tekme, obenem pa bodo Igrali tudi turnir v table-tenisu. Popoldne bo posvečeno nogometu. Najprej bo brzi turnir treh moštev, in sicer druge garniture Amaterja, Svobode in Hrastnika, nato pa posebno privlačna nogometna tekma med »starimi kanoni«. Kot glavna prireditev v nogometu bo slednjič srečanje med Slavijo s Pobrežja pri Mariboru in domačo enajstorico, ki bo po dolgem času spet nastopila kompletna.
Sporeda bo torej dovolj, da bodo prišli na račun vsi športa željni Hrastničani.
STK Moste. Danes ob 9. sestanek za ju-niorje. Sestanka naj se udeleže tudi igralci I. moštva ker bo na sestanku sestavljeno moštvo, ki bo popoldne igralo proti Ljubljani. Vsi igralci I. moštva, ki se sestanka zaradi službe ne morejo udeležiti, naj bodo popoldne ob 15 sigurno in točno z vso opremo na igrišču Ljubljane.
SK Ljubljana. Za današnje tekme so postave razvidne v omarici pri »Sp&rt-Kmetue.
ŽSK Hermes. Centralni odbor sklicuje v petek ob 19. sestanek vsega članstva vseh sekcij na igrišču.
SK Celje (nogometna sekcija). Vse igralce opozarjam, da se gotovo udeležijo članskega sestanka, ki bo v petek ob 17.30 po treningu v garderobi. Vabljeni so tudi člani sekcijskega odbora. Načelnik.
SK Jadran. Danes morajo biti vsi igralci juniorske skupine in ostali, ki so določeni, da sodelujejo na turnirju Slavije na igrišču Mladike najkasneje ob 9.
SK Grafika. Vse igralce opozarjam na članski sestanek, ki bo v petek ob 20. v palači Grafike. Sestanek je posebno važen za I. moštvo, ki bo gostovalo v nedeljo v Litiji. Tajnik.
»Ilustrovane sportske novosti« štev. 32. so izšle. Vsebina: Senzacija z Rijeke Du-brovačke (poročilo o veslaškem državnem prvenstvu). — še o daj-dam sistemu slovenskih nogometašev (replika na članek g. Kralja o vzrokih krize našega nogometa). — Neslužbeni finale za srednjeevropski pokal med Ferencvarosem in Gradjan-skim. — Kdo je pravi športnik? — štirje podvigi članov ZPK. — Ilirija bo verjetno najboljši plavalni ligaš (s poročilom o zadnji ligaški tekmi v Ljubljani). — Kotniku so sodniki osporili rekord na 3000 m itd. Vmes je še mnogo zanimivega drobiža — s tabelami za prihodnje prvenstvo v vseh treh ligah iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
Vplivanje v trgovsko-strokovne nadaljevalno šolo bo za vse razrede od 2. do 4. septembra t. L. vsakokrat od 9 do 11. ure in od 14. do 17. tire v pisarni Združenja trgovcev. Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanju zadnie šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri dovršene razrede srednje ali meščanske šole ali pa polno višjo osnovno šolo. Z manjšo predhodno izobrazbo bodo učenci sprejeti le v slučaju še razpoložljivega prostora. Novinci, ki so uspešno dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo. bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Vsak učenec vplača pri vpisu 400 din šolnine, novinci pa poleg te še 100 din vpisnine. Učenci III. razredov oa plačajo poleg šolnine 100 din oprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi predložitve lanskega šolskega spričevala. Semestralni izpiti bodo v sredo dne 28. avgusta, popravni v četrtek dne 29. avgusta. jesenski zaključni (ustni) pa v petek dne 30. avgusta t. L. vsakokrat ob 14. uri. Pismeni zaključni izpiti bodo v sredo 28. avgusta ob 16. url. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 9. septembra ob 14. uri.
VLJUDEN NATAKAR
V gostilni je že precej okajena družba plačala svoj zapitek in se pripravljala k odhodu.
Na lepem je neka dama pogrešila rokavice. Vrnila se je k mizi, kjer so popreje sedeli, pogledala pod stol pod mizo, misleč, da jih bo tamkaj našla Ko jo zagleda natakar, stopi k njej in meni dobrodušno:
»Gospa, ali iščete svojega moža ? Gospod že čaka zunaj pred vrati.,.«
Začela se je borba na življenje in smrt
V	'Sb^rgh >
? • ^ .Vork V^
•Manchesfer l"
1%
X
in
»ChcsteriV »Manchesfer J^n Stockport* ^
Shrewsbury.°	Dcrby
VVolv/erhampton«	Nottinghaml-~
> Birmingham*	%
Worcestcr»	3'i "V^^r- 01
' Rhondda G\ov»ce^er ^
"lampfon \

0'rmir.gnom- #Coventry
r -^..»Rhondda	, K »to »Vi.,
Northampton
;-,0xford •Cambridge <
--windon*	»Luton
Reading« LONDON
(i\ m.
Exeter
Zemljevid Anglije z Irsko. Težišče nemških napadov je še vedno nad Kanalom in ob
vzhodni obali Anglije
Angleško vojno pristanišče Portsmonth
Nelsonova luk a z največjo vojno ladjedelnico
Včerajšnje poročilo glavnega stana nemške vojske govori tudi o bombardiranju angleške vojne luke Portsmuth. To pristanišče je tradicionalna luka angleške domače mornarice ter ima v zgodovini angleškega pomorstva važen delež.
Admiral Nelson in drugi angleški admirali so tukaj vkrcavali vojaštvo za svoje stare lesene ladje. Nekaj milj proti morju se razprostira otok Wight, ki je bil že ponovno cilj nemških napadov. Pred njim leži takisto zgodovinsko znani Spit-head. Tja sta 1. 501. prijadrali dve majhni galeji, katerima je poveljeval Porth in njegova sinova Bied in Maegl. Osnovali so naselbino in jo imenovali Portes Mutha. To je današnji Portsmouth.
Portsmouth je postal v poznejših letih prizorišče mnogih krvavih bojev z ladjami različnih evropskih narodov, ki so hoteli prodreti na britansko otočje. Prvi angleški kralj, ki je spoznal pomen močne mornarice je bil kralj Alfred, ki je pri Spit-headu uničil Dance. To je bil začetek angleške vojne mornarice.
V času normanske invazije je kralj Ha-rold v Portsmouthu opremil močno ladjevje. L. 1194 je od tam odjadrala velika in mogočna mornarica pod poveljstvom Ri-
harda Levjesrčnega. Odrinila je a sto vojnimi ladjami proti Sredozemskemu morju na križarski pohod.
V severnem delu pristanišča stoji ladjedelnica, ki ima najvažnejši vojni arze-nal v britskem cesarstvu. Prvi suhi dok te naprave je bil izkopan L 1212. Bil je zelo primitiven in je deloval s pomočjo oseke in plime. Zgrajen pa je bil tako solidno, da ga še danes uporabljajo za popravilo manjših ladij. V primeri s tem »blatnim kanalom« so novi doki pravcata jezera. V njih se lahko popravljajo vojne ladje do 60.000 ton.
Ko se je glas o Portsmouthu razširil po svetu, je postalo pristanišče cilj vseh mogočih' napadov. V teku 120 let je bila luka petkrat napadena, porušena in zažgana, šele 1. 1445. so napočili zanjo mirnejši časi. Za kraljice Elizabete je pomorska sila Anglije zelo narasla in tedaj so bile obnovljene vse utrdbe v Portsmouthu, položen pa je bil tudi temelj za ladjedelnico največjega obsega. Brez Portsmoutha ne bi bil admiral Nelson nikoli priboril Angliji pri Trafalgarju gospodstva nad svetovnimi morji. Zda,j prihajajo tudi za to pristanišče s slavno tradicijo časi novih preizkušenj in že bližnja bodočnost bo pokazala, kako je luka pripravljena nanje.
w v
Zakonolomka in nje ljubimec na mlinskem kolesu
Iz Aten poročajo, da se je v neki grški gorski vasi odigrala krvava družinska drama. Neki mlinar, ki si je s pridnostjo pridobil nekaj imetja, se je pred leti navzlic precejšnji razliki v starosti poročil z najlepšim dekletom v vasi. Pred kratkim je iz svojega mlina na veter, ki stoji slikovito na osamljenem griču, odhajal v vas nakupovat. Kmalu potem, ko je odšel z doma, je nastala strašna nevihta, tako da se se je moral vrniti. Tedaj je svojo ženo, ki ni mislila, da se bo tako hitro vrnil, našel v objemu svojega nečaka, ki je bil obenem njegov pomočnik. Tiho se je splazil blizu, zgrabil ljubavnika svoje žene, ki ni slutil nič hudega, in ga zvezal. Zvezal je tudi svojo ženo. Vsakega posebe je zvlekel potem do mlinskih kril in ju privezal nanja. Potem je napel jadra in močan veter je pognal krila v divje vrtenje. Nobena prošnja ni pomagala. Mlinar je ostal neizprosen. Šele naslednji dan so mimoidoči opa-
zili žrtvi in ju odvezali. Mladi mož je bil že mrtev, ko so pa ženo odvezali, je zbrala svoje zadnje sile in se je vrgla z neke skale v globino, kjer se je ubila. Mlinar je izginil.
Posledice neurja
»Stampa« poroča iz Bolzana, da je zaradi silnega naliva reka Aurina prestopila bregove in odtrgala zemljo, ki je zasula taborišče neke alpinske čete pri San Gior-giu. Razen enega so se rešili vsi vojaki. Vas Giorgio ni v nevarnosti. V dolini Ru-nei je pa voda odnesla neki most.
Železo iz morskega peska
Italijanski inženir Liquri je odkril nov način pridobivanja železa iz morskega peska. Na peščini Lida pri Rimu je od pomladi do danes pridobil 2400 ton železa.
Svojce iščejo
Če ne veš, zda] izveš:
da je turška vlada določila za pasivno obrambo Carigrada vsoto 150.000 turških funtov;
da Anglija onemogoča uvoz argentinske pšenice v Francijo;
da se je na službeni vožnji z avtomobilom iz Gdanska hudo ponesrečil zdravstveni vodja nemškega rajha dr. Conti. Prebil si je čeljust na dveh mestih;
da je v Nemčiji opažati naraščanje porodov;
da washingtonska vlada pričakuje prihoda svojega poslanika v Rimu, Phillipsa;
da je Nemčija dobavila Bolgariji deset aeroplanov tipa »Dornier 17«;
da urejujejo v Frankfurtu ob Meni prvi lekarniški muzej na svetu;
da je steblo rabarbare izvrstno za kompot, listi pa so škodljivi in njih uživanje lahko povzroči huda obolenja;
da se je od 30. junija do 9. avgusta izselilo skozi Galac v Rusijo okoli 44.000 oseb iz Rumunije;
da je bivši francoski poslanik pri angleški vladi Corbin prispel v Brazilijo, kjer čaka na instrukcije vlade maršala Petaina;
da bodo Zedinjene države ojačile svoje diplomatsko predstavništvo v Berlinu ter osnovale nov konzulat v Dakarju;
da zapuščajo štorklje letos izredno zgo- j daj severne kraje in se selijo na jug, kar napoveduje mrzlo zimo;
da so v ponedeljek otvorili prekop Te-vere pri Rimu. Kanal meri v dolžino 1300 m in skrajšuje strugo reke med Rimom in Ostio za celih 2700 m;
da namerava Anglija kupiti v Ameriki 4000 tankov, težkih od 25 do 30 ton;
da se je bivši rumunski prefekt Besarabije Barnciu ustrelil v nekem javnem kopališču v Bukarešti;
da je nemška vlada povabila v goste skupino norveških novinarjev, ki si bodo v dveh tednih ogledali sodobno Nemčijo;
da so na dan državnega praznika v Boliviji imeli veliko vojaško parado, pri kateri so iznenadili množice občinstva z oddelkom padalcev;
da izvira naziv Dobrudža od imena generala Dobrotiča.
V Parizu so javno razstavljeni scenami vojnih ujetnikov, td so padli v nemške roke. Žene iščejo ▼ njih imena svojih mož, otroci očete, zaročenke pa svoje zaročence
M

......I 11^« U|lll»ll Ul.
Plavajoča advokatska pisarna
Trije rotterdamski advokati, ki so imeli prej pisarno v središču mesta, so ob vojnih dogodkih v maju prišli ob svoje poslovne prostore. K sreči pa je imel eden izmed njih 80 tonsko jahto, ki je ostala nepoškodovana v rotterdamskem pristanišču. Tam so zdaj odprli svojo pisarno z dvema prostoroma.
V prvem je čakalnica in tam sedita ob uradnih urah dve strojepiski. Kajuta je spremenjena v sprejemnico za stranke, neki drugi prostor pa je študijska soba in posvetovalnica za advokate. Na sprednjem delu jahte stoji deska z napisom, da se na ladji nahaja odvetniška pisarna, ki je po svojih prostorih pač najorlginalnejša poslovalnica svoje vrste v civiliziranem svetu.
257 bomb na podmornico
Posebni dopisnik poroča listu »Popolo di Roma« o borbi neke italijanske podmornice, ki jo je izsledilo krdelo angleških ru-šiloev. Angleži so silovito napadali italijansko podmornico in so jo v svojih poročilih označili za potopljeno. Podmornici pa se je navzlic 257 vrženim bombam posrečilo, da se je vrnila v svoje oporišče.
Sil'I d
čeprav se vrše zaenkrat zračne borbe še nad Rokavskim prelivom, je vsa Anglija v stanju najstrožje pripravljenosti proti nemški Invaziji. Na sliki vidimo posnetek dela
tkzv. »Churchillove črte«
Nemčija in norveške rude
Moderniziranje slabo opremljenih in mrtvih rudnikov
Na pobudo nemških upravnih oblasti je bila izvršena generalna inventura vseh norveških rudnikov, da se dožene, kakšna je maksimalna možnost njih izkoriščanja za nemške oboroževalne svrhe. Pridobivanje rude je zdaj na moč pospešeno in večje količine raznih rud so že dospele v Nemčijo ali pa so vsaj na poti tja. Nemci si prizadevajo tudi, da bi norveške rudnike, ki prihajajo v poštev za njihove koristi, kolikor mogoče modernizirali.
V prvi vrsti gre pri tem za Dunderland-sove rudnike, ki so bili doslej v angleških rokah ter so proizvajali 150.000 ton rude na leto. To podjetje bo najbrže prevzel Goringov trust, ki bo rudniške naprave
moderniziral in povečal izkoriščanje. Obnovili bodo tudi rudnike pri Kvikneju, ki jih je L 1789. zalila voda in zdaj že 150 let popolnoma počivajo. Takisto kanijo poživiti delo v Rostvangenskih rudnikih, kjer ne delajo v zadnjem času.
Rudnik v Tosdalenu blizu Trondhjem-skega fjorda, kjer pridobivajo rudo izvrstne kakovosti, bodo tako preuredili, da bo v njem zaposlenih najmanj tisoč rudarjev. Prav veliko pozornost posvečajo nemški gospodarstveniki tudi rudniku bakra v Ro-rosu. Na Norveškem računajo, da se bo rudarstvo zaradi nemške zasedbe dežele izdatno dvignilo in prineslo ljudem nekaj gospodarskega soka.
čiščenje v Franeiji
Francoskemu notranjemu ministru dodeljeni glavni tajnik za upravo in policijo Peyrouton je te dni nastopil svojo službo in takoj uvedel energične metode v svojem resoru. Odstavil je prefekte treh departe-mentov, nadalje dosedanjega šefa Surete Nationale Didkovskega ter najavil mnogo premestitev pri 172 prefekturah in pod-prefekturah. Mnogi uradniki, ki niso dorasli svojim nalogam, bodo odstranjeni, isto usodo bodo doživeli tudi uradniki, ki so se postavili v službo ideologij, ki so zakrivile francosko narodno nesrečo.
Nov vnuk italijanskega kralja
Najmlajša hčerka italijanskega kralja in cesarja Marija Savojska, ki se je v januarju 1939 omožila s princem Ludovikom Burbonsko-Parmskim, je minulo sredo povila zdravega sina.
K položaju ob Rdečem morju
=	IRAK
AFRIKA
BElGISCh-KONGO
Prej dve leti, zdaj 5 mescev
Kakor beleži švedski »Nya Dagligt Al-lehanda«, so Angleži silno pospešili rok za izvežbanje svojih oficirjev. Prej je trajalo dve leti, preden je kdo mogel doseči častniški čin v britski vojski. Zaradi sedanjih razmer je rok zdaj skrajšan na borih pet mesecev. Oficirski aspiranti se učijo po 12 ur dnevno in število vežbateljev v vojski se je zelo pomnožilo.
Bolgarski obisk v Nemčiji
Cilj sedanje italijanske ofenzive v Afriki je neposredno Britska Somalija, posredno pa Aden, ki pomeni za prehod skozi Kdeče morje isto, kar Gibraltar za izhod iz
Sredozemlja na Atlantski ocean
In zdravje
Slabi zooje — posledica enostranske prehrane z belim
kruhom
Zdravniško je ugotovljeno, da trpi v Srednji in Zapadni Evropi 98 odstotkov vseh prebivalcev na slabem zobovju zaradi uživanja kruha. Ljudem se namreč zdi, da je najbolj imeniten kruh iz bele moke, medtem ko izkustva kažejo, da temu ni tako. Najbolj zdrav in tečen kruh je iz mešanega zmlevka, t. j. iz moke in otrobov. Toda na svetu je že tako urejeno, da moko presejejo, otrobe pa dajejo za krmo živini. . .
Strokovnjaki za zobne bolezni so že večkrat dokazali, da nastajajo največje okvare na zobeh ravno zaradi uživanja kruha iz bele moke. Vsaka mešanica je bolj zdrava od tega. Na Bolgarskem, kjer jedo ljudje kruh iz mešane moke, imajo najbolj zdrave zobe. Na Grškem je našci nemški zobar dr. Schroder naselbine, kjer jedo samo kruh iz mešane moke. Med 12.000 prebivalci nI bilo niti enega, ki bi mu moral popraviti zobe. Iz tega je napravil za sebe obupne, za splošnost pa koristne zaključke.
V današnjih časih, ko mora zaradi draginje marsikdo stisniti vsaj eno luknjo v pasu, ne bo odveč, če začnemo tudi pri nas
razmišljati o umestnosti kruha iz mešanice. Ne samo, da nas bo to obvarovalo pomanjkanja v letošnji slabi žitni letini, s tem bomo tudi podprli svoje zdravje, ki nam je ravno v teh časih dvojno potrebno. Ne zahtevajmo izrecno belega in ne zavrača jmo črnega kruha!
Podražitev krme
na Angleškem
»Newyork Times« prinaša dopis iz Lon-cona, da se je živinska krma na Angleškem od 1. avgusta znatno podražila. Ječmen je poskočil za 70%, koruza za 40 in oves za 40%.
Konec madžarskih
zastopstev v Baltiku
Madžarska vlada je ukinila poslaništvo v Estoniji, Letoniji in Litvi, ki jih je vodil madžarski poslanik v Helsinkiju. Pripravlja se tudi likvidacija častnih konzulatov v Tallinu, Rigi in Kovnu.
Poveljnik bolgarskih delovnih oddelkov polkovnik Ganev (v sredi spredaj) si je ogledal delavska taborišča v Nemčiji. Na sliki ga vidimo pri ogledu takšne naprave v nekem obdonavskem kraju
N A M £ S T ANEKDOTE
Berlinčan, Londončan in Ne\vyorčan so se prepirali, v katerem mestu so največje blagovnica
»Pri nas v Berlinu,« je dejal Nemec, »imamo veleblagovnico, ki šteje 2000 nameščencev.«
»To ni nič,« je dejal Anglež, »pri nas imamo veleblagovnico, ki ne najdeš dva tedna izhoda iz nje, če se v njej izgubiš.«
»Tudi to ni nič,« je rekel Američan. »Nekoč je prišel lev v neko našo veleblagovnico in ravnateljstvo je šele po dveh mesecih opazilo, da nekdo nameščence iztreblja!«
VSAK DAN ENA
»Ali se ti ne zdi, da sem videti še prav tako mlada kakor ob najini poroki?«
»Da, dragica — samo nekaj več časa potrebuješ sedaj za to!«
(Allers Familie Journal)
£ N
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Zanesljivo dekle
iščem k otroku za dve dopoldanski uri. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22517-1
Postrežnico
vajeno kuhe, za dve osebi, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22534-1
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na letovanje
sprejmem do 10 oseb. Cena zmema, postrežba dobra Tome, Podzemelj, p. Gradac.	22467 38
Beseda 1 Din. davek 3 Dir., za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Dan«s pečeni purani, ocvrte piške ln dobra kapljica. Za zabavo bo poskrbel naš salonski orkester._22463-18
Gostilna Poljšak
vabi danes na veselo za bavo z godbo. 22475-18
Gostilna Triglav
pri Remlzi. Danes, kakor vsako nedeljo koncert s plesom. 22477-18
Pivo peneče,
dekle ljubeče
polka poskočna, pečenka sočna, puran pečen, vtnček meden, vse to je pri nas. vmes pa še špas. Gostilna »Pod gozdom«, Dolenjska cesta.
22478-18
Pri Putrichu
danes ples. Vsi vabljeni.
22528-18
mm*
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din.
Trgovskega
sotrudnika
mešane stroke za večjo trgovino iščem za takojšen nastop. Predpogoj mlajša moč do 28 let,, vojaščine crost. dober \r a~uen prodajalec, posebno za manufakturo ln železnino Ponudbe posuti tvrdki Hans Zot-tel Slov. Konjice.
22402-1
Kuharico
gospodinjo
sprejme Dijaški dom Kočevje.	22375-1
Plačilno natakarico
sposobno sprejme gostilna >:■ Slon . Dermastja Ivanka, Maribor, Aleksandrova 13. 22439-1
Mlado gospodično
simpatično, zmožno kavcije, iščem za buffet (slaščice-). Točne podatke s sliko pod »Služba takoj 427«
22427-1
Kuharico
ki samostojno kuha, čisto iščem za 1. ali 15. sept. privatno v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Tukajšnja 423..	22422-1
Servirko
sprejme gcetilna Dermastja, Maribor, Aleksandrova cesta 18
22440-1
Pekovskega
pomočnika
mlajšo moč ali vajenca, ki se je že učil, sprejmem takoj. Podpečan. oekarna Sv. Pavel pri Preboldu.	22442-1
Dekle
revno ln pošteno sprej mem za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna«.
22293-1
Mlinarskega
pomočnika
neoporečnega, mlajšega, sprejmem. Simončič Andrej, škofja Loka.
S24MS-1
Kuharica
pridna, poštena, vajena tudi hišnega dela, dobi stalno mesto. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22569 1
Trgovsko
pomočnico
sprejmem takoj. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod šifro »Poštena«.
22567-1
Šoferja
za tovorni avto sprejmem takoj. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod šifro »šofer«. 22566-1
Auto-mehanika
sposobnega in samostej -nega sprejmem. Prednost imajo neoženjeni. Anton Bremec, Celje.
22564-1
Hlapca
samskega in zdravega sprejme Kari Goldschnlg umetni mlin Fram pri Mariboru. Plača po dogovoru.	22563-1
Hotelsko kuharico
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22562-1
Restavracijsko
kuharico
rutlnirano v močnatih iščem. Ponudbe pod šifro »Mlajša moč« na po-druž. Jutra Maribor.
22560-1
Druga restavracijska kuharica
ki je že bila v velikem podjetju, dobi službo takoj. Ponudbe pod »Zimski engagement« na podr. Jutra Maribor.
22558-1
Prodajalko
za bufer ki bi pomagala tudi pri gospcklinjstvu. sprejmem. Osebno se predstaviti. Restavracija pri kolodvoru, Kranj.
22460-1
Praktikantinjo
zmožno strojepisja, knji govodstva, srbohrvaščine in po možnosti itali janščine sprejmem. Ponudbe pod Praktikanti-nja 100« na ogl. odd. Jutra._22462-1
Prodajalko
za mesne izdelke takoj sprejmem. Musar Jože, Sv. Petra c. 61.
22467-1
Brivskega
pomočnika
sprejme takoi Salon Silva, Litija 18. 22468-1
Cementarja
delavca in brusača za granit sprejme Franjo Kunovar, Sv. Križ. Ljubljana. _22481-1
Snažilca (-ko)
za večio stanovanjsko hišo iščem. Naslov v vseh poslov. Jutra.
22484-1
Kuharico
ki zna likati in bi pomagala tudi pri drugih hišnih delih, sprejmem. Ponudbe ood šifro; Skorajšnji nastop« na ogl. odd. Jutra.	22488 1
Elektromonterja
sposobnega in zanesljivega,
sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Elektromonter«.
22530-1
Pekovskega
pomočnika
solidnega, z neka) gotovine eventuelno kot družabnika, iščem za pekarno v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »V Ljubljani«.	22548-1
Mojster
za izdelovanje svilenih nogavic na Standard— strojih Hilscher teil 26 Vildt 28—30 teil, ki pozna dobro tudi po mož ne stroje, se išče za ta kojšen nastop. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja in zahtevki poslati na: Zvo-no, tovarna nogavic, Karlovac, Obala Račko-ga 5.	22495-1
Zdravo dekle
iščem za čez dan kot varuhinjo dojenčkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubi otroke«.	22499-1
Vrtnarskega
pomočnika
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Vrtnarstvo Kunovar, Sv. Križ, LJubljana.	22502-1
Izurjeno pletiljo
sprejme »Pletilka«. Se-lenburgova 6. 22498-1
Inteligentnega
elektrotehnik
mizar, pleskar ali risar, prijetne zunanjosti 20— 30 let star, dobi takoj stalno službo. Ponudbe s sliko pod »Spreten 426=.	22426-1
Viničarja
veščega tudi krčmarenja za dalmatinsko Primor-je. s spričevali in garancijam: iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vincilira«.
22372-1
Hišnika
samskega, vajenega vrtnarstva sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Vrtnarstvo-.
22449-1
Sobarica
ki lepo lika. pospravlja, pere — čedne zunanjosti se išče s 1. ali 15. sept. privatno v Ljubljani" Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna 422«	22423-1
Slaščičarja
iščem za takoj. Ponudbe pod »Samostojen delavec« na pedruž. Jutra Maribor.	22557-1
Brivski pomočnik
dober delavec, dobi stalno službo. Ponudbe na naslov Slavko Konc, Jesenice, Gor.	22455-1
Dobro kuharico
iščem za takojšnji nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča, takoj«.	22457-1
Prodajalko
ki se je izučila na deželi, zdravo, zanesljivo, sprejmem s 15. sept. na deželo. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sa mo£tojna 2458«. 22458-1
Dekle z dežele
veščo kuhe sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šiška«.
22446-1
5 čevljarskih
pomočnikov
in 1 prikrojevalca za boljše delo sprejmem takoj za šivano delo. Kr-naič Ivan, Ljubljana, Bleiweisova 48.
22513-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme takoj salon »Dolar«. Dolnji Logatec. 22514-1
Kuharico
za gostilno sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22512-1
Samostojno
kuharico
ki opravlja tudi vsa
druga hišna dela, z večletnimi izpričevali, iščem Ponudbe ~ na ogl. od. Jutra pod »Sposobna 508«.	22508-1
Prodajalko
dobro izvežbano, sprejme galanterijska trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Galanterija«.
22544-1
Trgovski pomočnik
mlajši, inteligenten, ki ima veselje do potovanja, vojaščine prost, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen«.
22541-1
Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din. za šifro aH adjanje naslova 5 Din. najmaniši znesek 12 Din
Prodajalka
vestna in točna išče primerne zaposlitve. Re flektira samo na mesto v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iz-vržbana z večletno prakso«.	22412-2
Vajenci (ke)
Vajenko
sprejme trgovina s papirjem v LJubljani. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in vest na«.	22388-44
Trgovski pomočnik
mlajša moč, pošten in agilen, išče primerne službe v špeceriji ali de-likatesi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 22571-2
Brivski pomočnik
prvovrsten v moški stroki z znanjem nemščine išče službo v boljšem salonu. Cen j. ponudbe na podr. Jutra Celje pod šifro »Dobra moč«.
22565-2
Čedno dekle
vajeno vseh poslov m vešče kuhanja želi za noslitve 'a kuharico pri boljši druM.li ali za na takarico v boljši Rastlini. Ponudbe na p' dr. Jutra v Ptuju ped »Marljiva in natančna«.
22454-2
Samostojna
kuharica
prevzame takoj službo.
Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22456-2
Službo k otrokom
k bolni osebi, kot pomoč gospodinji (izvzera-ši težka dela) ali drugo primerno izven Ljubljane išče izobražena gospa srednjih let. Ponudbe pod »Nizka plača« na ogl. odd. Jutra. 22469 2
Gospodična
z znanjem srbohrvaškega in nemškega Jezika, stenografije, strojepisja
in korespondence, s pisarniško prakso, blagaj-ničarka in prodajalka želi nameščen j a. Gre tudi v kavarno ali restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična 474«.
22474-2
Brivski pomočnik
mlajša moč, želi preme-nitl mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22451-2
Starejša služkinja
vajena vsega dela išče službo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22492-2
Vajenca
ki ima veselje za želez-nino, sprejmem. A. Stra žišar, železnina, Go6po svetska 2.	22486 44
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisalni stroj
v kovčku, rabljen poceni naprodaj. Rabljeni šivalni stroji od 400 din naprej. Ivan Jax ln sin. Tyrševa c. 36. 22430-6
Več parov novih
čevljev
damskih in moških prodam po nizki ceni. Trgovci pozor. Ponudbe A Turk, Vi-dovdanska 3., Ljubljana.
22187-6
Namizno vino
belo in rdeče okrog 20 hI prodam. Vprašati pri L. Bergles, Sedlarjevo. p. Podčetrtek._22380-6
Trgovske stelaže
dobro ohranjene, ln pulte poceni prodam. Pojasnila daje šeme Alojz, Kmetijska zadruga. Višnja gora.	22465-6
Pleten voziček
lep, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22485-6
5000 1 slivovke
močne 40 odstotkov prodam: na mestu po 15 din liter. Franc Završek, H um na Sotli pri Rogatcu.	22511-6
Otroške vozičke
in otroške postelj ce naj novejše vrste prodajamo tudi na obroke. »Teh nik« J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Velika izbira. 22515-6
Mlekarne pozor!
Prodam inventar s štedilnikom takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22538-6
Beseda 1 Din. davek 3
Din. za šifro ali dajanje nasleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Absolventka
dvorazredne trgovske šole s prav dobrim izpri-čevalom išče primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 504«. 22505-2
Krojači
popolnoma izvežbani v izdelavi damskih pla-ščev dobe stalno delo pri Elite, Prešernova ul.
22494-1
Postrežn;eo
sprejmem takoj, starejšo, ki zna dobro kuhati. Salai, Gajeva 8.
22522-1
Pekovskega vajenca
14 let starega, sprejme De-karna Logar, Gor. Logatec.
22518-1
Mesto hišnika
za takoj ali kasneje išče tročlanska rodbina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 550«.
22550-2
Dekle
vajeno vseh hišnih del, išče službo pri dobri, mirni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vaiena«.
22547-2
Športni voziček
dobro ohranjen kupim. Valjavčeva 19, LJubljana 22398-7
Staro železo
kovine, steklenice, plača najbolje Metalia. Gospo svetska 16, telefon 32-88 22568-7
Leico II ali m
z Elmar objektivom v dobrem stanju kupim. Ponudbe pod »Leica« na cel. odd. Jutra. 22480-7
Dober daljnogled
prizmatičen kupim. Ponudbe na agenturo Pich-ler, Ptuj.	22452-7
Plinsko peč
dobro ohranjeno, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plinska peč«.
22572-7
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimaniši znesek 17 Din
Damsko kolo
znamke Adler, skoro novo naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22504-11
Tudi na obroke
>rodajamo naša odlična colesa. Oglejte si brez-obvezno pri »Tehnik« J. Banjai, LJubljana. Miklošičeva C. 20, 22516-11
Novo damsko
in moško športno kolo, za izvanredno nizko ceno naprodaj. Beethovnova 14, vrata 21.	22536-11
Žensko kolo
znamke Ingo, dva meseca rabljeno. ugodno prodam. Vsak dan po 18 url. Koeeskega 20.
22417-11
Kapital
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Kupuje! Prodaja!
Hranilne knjižice
oank ln nranllnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod
Hranilnica proda
hišo v Mostah za 175.000 din. Ponudbe rod šifro »Hipoteka« na ogl. odd. Jutra.	22525-20
Za Bežigradom
kupim dve manjši parceli skupaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do Stadiona«.
22539-20
Maribor.
188-16
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
novo ln že rabljeno, ki
ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici aH ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. — Ivan Mathlan. Ljublja na. Tyrševa cesta 12.
19-12
Hranilne knjižice
vrednostne oapirie
kupujemo
■talno in po naivišiih cenah io takotimemo plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulici štev. 12.
22523-16
Dama
prosi nujno gospoda za 400
din posojila. Vrnitev po dogovoru. Cen j. ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 22«.
22554-16
Družabnika
k dobroidoči tovarni lesne stroke iščem zaradi bolezni. 150% čisti dobiček, sem javni družabnik ter bi mesto odstopil za vsoto 85.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22552-16
Spalnico
dobro ohranjeno proda — ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8 poleg kolodvora Šiška.	22531-12
Spalnico
moderno, popolnoma novo, imitacija orehova, prodam za 4.400 din. Poizve se gostilna Kovač, Dravlje. s	22549-12
Avto,
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši Znesek 17 Din.
Kupim motor
200 ccm, dobro ohranjen Črnuče 3.	22409 10
BMW motorno kolo
s prikolico, 750 ccm v odličnem stanju, prodam. Ponudbe pod »Motor« na podr. »Večernl-ka« v Celju. 22561-10
DKW avto
Cabriolete v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj Adolf Kukec, Ljubljana, Prisojna ulica 3.
22559-10
Puch 250
poceni prodam. Vič, Glince C. IX št. 25. Ber-nik.	22500-10
Fiat 503
4sr>dežen, odiprt, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Ogleda se: Slomškova 6. 22497-10
Avto
dobro ohranjen takoj kupim, prednost DKw. Steier. škoda. Wanderer. Ponudbe na AmbrožiC Ferdo, Krakovska 31, Ljubljana.	22491-10
Dva tovorna
1 poltovorni, in 2 osebna avtomobila za izvenredno nizko ceno naprodaj Cizerl, Beethovnova 14/11.
22535-10
Avtomobile
tovorne od 1 do 6 ton 2
Diesel in bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile po ugodnih cenah proda zastopstvo KRUPP, O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva uliet 11.
22575-10
Kolesa
Torpedo. Presto, NAG, Ba-ronia, Milano, prodajam Je vedno po stari ceni. — Oglejte si našo zalogo brez-obvezno. — Nova trgovina, Tvrševa 36.
22574-11
Pozor! Ugodna prilika!
Prvovrstna damska in moška kolesa razproda ja po znižanih cenah Podobnik Franc, trgovl na. Rudnik 123. Ljub ljana	22405 11
Zemljišče
okoli 5600 lev. m v bližini Rakovnika, prodam za 80.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22553-20
Beseda 1 Din. davek Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Drva!
Drva. raznih vrst. kupu Jemo po vagonsklh po šiijkah. Točne ponudbe z navedbo najnižje ce ne na Frajdlnger, Som ooi. Poštni predal 20
21907 15
Dvodružinsko hišo
z vrtom, prodam v Ljubljani za 55.000 din. Posredovalci izključeni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22555-20
Dvosob. stanovanje
komfortno v III. nadstropju oddamo. Najemnina 900 din. Ruska 5. Pojasnila daje realitetna pisarna — Adamič, Gosposvetska 7.
22521-21
Beseda 1 Din. davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Dobro trgovino
z mešanim blagom med Celjem ln Zid. mostom vzamem v najem. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro »30 000«.
2244S 17
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din
Prostor
v bližini glavnega ali gor. kolodvora, prikladen za skladišče drv ln premoga iščemo za ta koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova trgovina 8 kurivom«.
22464-19
Lokal
s pritiklinami na prometni točki Ljubljane iščemo za takoj ali poz neje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zračno« 22471-19
Beseda 1 Din, davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Večstanovanjsko
rentabilno hišo
v Ljubljani, * vrtom, ob prometnem križišču, 100 m od cestne železnice, pripravno za lokale, prodam za din 300.000. Prevzame se lahko hipoteka 160.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna naložba«.
22289-20
Vinogradno
posestvo
z večjim sadonosnikom in gozdom ter opremljeno novo vUo v Gor. Ha ložah blizu Pragerskega z avtom dostopno, pri merno okrevališče za otroke ln bolne se takoj ugodno proda. Vprašati Maribor, Metelkova 35.
22403-20
Hišo—vilo
eno- do tristanovanjsko kupim v Ljubljani. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod št. »185«.
22185-20
Mizarska tovarna
v Beogradu — naprodaj
zgradba z mizarskimi stroji, v podjetju se lahko zaposli okrog 150 delavcev Zgradba se more uporabiti tudi v druge svrhe podjetja. Interesenti naj se obrnejo na Danilu Zlvanče vlču, Braničevska ul. 31, telefon 41.423 Beo grad.	22393 20
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali tajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
4-sobno stanovanje
s kopalnico v prvem nadstropju ugodno cddam Ponudbe pod »Nizka cena« na ogl. odd. Jutra. 22404 21
Dvosob. stanovanje
sončno oddam. Cena 400 din. Kodeljevo, za Pov-šetovo 70. Cankarjeva 3.
22507 21
Sobe -Um
Vsaka beseda 50 par. davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din
V centru Maribora
iščem sobo z vso oskrbo. Souporaba kopalnice ln klavirja. Ponudb'! poslati: Meško, Vitanje.
22445-23a
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnišča iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Se-parirano«.
22524-23a
Dijaške m obe
Beseda 1 Din. davek Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din
Dijaški dom
Kočevje
sprejme gojence dijake za leto 1910-41. šolsko-letna oskrbnina din 6 tisoč. Profesorsko nadzorstvo. Hišni red poostren.	22374-22
Stanovanje
z vso oskrbo in vestnim nadzorstvom iščem za 17 letnega dijaka trg. akademije. Bogataj Jan ko, Železniki. 219S0 22
Pletilni stroj
Claes & Co. 4-100, popolnoma nov ln pletilni stroj Zakard 8-100 prodam po ugodni ceni. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Odlična prilika«.	21959-2»
Kupim
Tiegelpres&e 'an(?rikan-ka Vlktoria, Phonuc, Kamene tor ali si.) v dobrem stanju. Ponudbe na 'VViUenpart Marjan, Ljubljana VII, Vodnikova 17. _22483 29
Čistilni stroj
lauspuc) za čevlje čisto nov, z motorjem ali brez metorja prodam po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čistilni stroj«. 22510-29
Lokomobilo
75 in 30 KS tipa Wolf -Badenia, v izvrstnem stanju grajeno 1929- leta, proda parna žaga »Velika voda«, p Črni lug pri Delnicah.
22542-29

Trisob. stanovanje
v sredini mesta, lepo, solnčno, z vsem komfortom, etažno kurjavo oddam 1. oktobra. Ponudbe na o§l. odd. Jutra pod šifro »Mirna stranka 545«.
22545-21
Enosob. stanovanje
solnčno, odd?m takoj ali 1. septembra. Vprašati: Židovska steza 4/III.
22556-21
Petošolko
dobro deklico, sprejmem v vso oskrbo poleg poljanske gimnazije. Kopalnica. klavir. Ponudbe pod »Iz boljše družine-.
22438 22
Zelo udobno
stanovanje
nudim dijakinjam. Kla-ir, kopalnica, nadzorstvo pri učenju. Feren-čak. Beethovnova 2 Tli.
22473-22
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znpsnk 17 Din.
2~3 sobno
stanovanje
sončno išče za takoj ali pozneje stalna stranka 2 oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraj« okolica Tabora«.
22461-21a
Dva dijaka
sprejmem na debro hrano ln stanovanje z vso oskrbo Kopalnica na razpolago. event. tudi inštruktor. tik poljanske gimnazije. Streliška ulica 22-1 desno. Ogleda se lahko od 8. do 13.
22501-22
Sprejmem
več srednješolskih dijakov ozir. dijakinj z vso oskrbo v svojo vilo po zmerni ceni. Na željo nemška konverza-cija. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vestno nadzorstvo«.	22532-22
Stanovanje 2 sob
in kuhinje išče starejša gospa v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna 533«.
22533-21a
^SLiMMm
Beseda 1 Din. davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
za eno ali dve osebi oddam takoj ali 1. sept. Pleteršnikova 3. 22570-23
Sobo in kuhinjo
oddam samo mirni «e-bi. Novi trg 5-IIi»».
od io. do 2. gs»23 Sobico
z dvema posteljama s posebnim vhodom v centru mesta takoj oddam. Pojasnila daje: Medarna Ljubljana, Židovska ul. 6.	22472-23
Sobo
za eno osebo, zračno takoj oddam. Poljanska c. 54. Poizve se v go Stilni.	22482-23
Opremljeno sobo
oddam eni ali dvema osebama. Istotam oddnnr. prazno solnčno sobo s kabinetom. Sv. Petra nasip 43.
22527-23
3 parcele
v št. Vidu ob glavni cesti ln za škofovimi za vodi prodam. Gradbeni material na mestu. Po nudbe na cgl. odd. Jutra pod »Lepa lega 93«.
22493 20
Opremljeno sobo
solnčno in popolnoma mirno, komfortno, z balkonom oddam 1. septembra boljši osebi. Lift, centralna in kopalnica. Dukičev blok. Za-jutrk event. tudi kosilo, lahko v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22520-23
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom in prav dobro domačo hrano oddam 1. septembra. Stari trg 28 III. n. levo. Šturm.
22537-23
Pri kolodvoru
takoj oddam čisto in zračno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice — 1—2 osebama. Kolodvorska 28/11., desno.
»2546-23
Ul
Vsaka beseda 2 Din. davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din.
Akademsko
naobražen
mlad gospod želi spoznati razumno, bistro trezno gospodično ustaljenega značaja, popolnoma zdravega razvoja med 20 in 30, ki je delavna, ima veselje do prirode, razumevanje in voljo za dom. Dopise na ogl. odd. Jutra ped šifro »Jaspis«. 21943 24
»Hanzi«
"Pišite natančneje, pošljite sliko, katero vrnem poštno ležeče. Eli.
22503-24
Pismo prepozno
dvignila!
Prosim ponovni sestanek. Pišite na isto šifro. Celje torek Emona ob 3 h.
22551-24
Dijaka
nižješolca sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22526-22
Pridelki
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Koroške brusnice
dnevno sveže razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Libeliče, žel. postaja Dravograd - Meža.
185 33
Kislo zelje
novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naro čilu ln najnižji ceni Gu stav Erklavec. Ljublja na. Kodeljevo Povšeto va 47. tel. 25-91.
186 33
Kislo zelje, repo
sarmo, novo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni vsako množino do bavljam. Homan, Ljub liana, Sv. Petra 81. tel 35-39.	190-33
Vsaka beseda 2 Din. davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din.
Uradnika
ali trgovca
poštenega in resnega, ljubitelja planin želi spoznati 201et-na gospodična v svrho ženitve. Dopise s sliko proti vrnitvi na ogl. odd. Jutra pod »Tiha sreča«.
22467-25
Psa ovčarja
okoli 6 mesecev starega kupim za čuvaja. Ponudbe z navedbo cene pod »Ovčar« na ogl odd. Jutra. 22490-3
Tele (bikec)
čiste montafonoske pasme, naprodaj. Vprašati: Hotel Slon, Ljubljana.
22573-2T
Vsakovrstno zlat«
kupuje po najvišji cenah ČERNE - julevir \jubljana. WoIfova ulica
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
M1CHEL ZfiVACO:
184
liomajs.
»Sire,« je odvrnil, »vaše veličanstvo naj mi izvoli povedati, kaj naj mu pojasnim?«
»Najprej nekaj: kako je prišlo to nesrečno dekle v vaš dvorec? Kdo jo je zvabil semkaj?«
»Prišla je radovoljno.«
»Radovoljno? A nekdo jo je moral vendar povabiti, naj pride!«
»Da. sire. Ta nekdo sem bil jaz.«
»Vi. grof! Vi ste povabili Beranžerko v svoj dvorec? ...«
»Sel sem ponjo, sire; sam sem jo privedel.«
»Aha! In zakaj?«
»Ker sem jo ljubil, sire.«
»Beranžerko ste ljubili?«
»Ljubil sem jo!«
Nekaj groznega je bilo v obojem: v teh vprašanjih in v odgovorih nanje.
Takisto je bilo, kakor da bi najrajši že z besedo, že s pogledom ubila drug drugega. Plemiči, ki so gledali ta nastop, so ste strahoma vpraševali, kaj bo, če se kraljeva besnost izsuje nanje. Kakor kipi so ostali ob strani in skrivaj prežali na vsak gospodarjev gib.
Franc I. se je ozrl na truplo.
Ali mu je trgala dušo bol? Nihče ne bi bil mogel presoditi. Očitno je bilo le toliko, da je mejila njegova razjarjenost ob brezumje. Najhuje je pač ske-
lel Franca T. Loraydanov poseg v njegovo prvenstvo. Nekdo se je bil predrznil upreti oči v dekle, ki si jo je bil on izbral za ljubico! Kaj takega je bilo mogoče!
Odtrgal je oči od mrtve in znova pogledal Loray-dana, rekoč:
»Morali bi me bili opozoriti in mi priznati svojo ljubezen do tega dekleta. Saj ste poznali moja čuv-stva. Vedeli ste, da jo ljubim tudi jaz. Ko bi me bili opozorili, bi se bil odvrnil od nje in vam p.e-pustil bojišče. Zakaj niste storili tega?«
»Ker bi me bili ubili, sire.«
»Ubil! Z menoj se drznete tako govoriti!...«
»Ubili bi me bili ali pa dali ubiti, sire.«
Franc I. je hripavo zastokal. Odvrnil se je in s pobešano glavo nekajkrat prestopil po dvorani. Loraydan je stal vzravnan kakor pri slovesnem sprejemu.
Ali je vedel, da mu gre za glavo? Nedvomno A nič mu ne bi bilo moglo ubraniti, da ne bi bil tako govoril. Morda je bila strašna, iskrena bol teh minut nadvladala v njem dvorjanskega duha. Najbrže je bila tolikanj silna, da je ni mogel več krotiti.
Kralj se je mahoma vrnil k njemu in vprašal s prejšnjim zlovestno mirnim glasom:
»Zdaj hočem vedeti, kako je nesrečnica izgubila življenje.«
»Saj vidite, sire. Beranžerka je umrla od sunka z bodalom. Ostrina ji je predrla srce; smrt je bila trenutna.«
»Beranžerka je bila torej ubita?«
»Da, sire.«	t
»Kdo jo je ubil? Povejte, če ne, tako mi smrti božje ... sam, s temile rokami... povejte, kdo je ubil Beranžerko!«
»Vi, sire.«
»Jaz!...«
»Vi.«
Loraydan je govoril z istim mirnim, divjim glasom, kakor že ves čas, odkar je bil kralj prišel. Franc I. je nekaj trenutkov upal, da je grof zblaznel. To bi mu bilo pojasnilo nezaslišanost, da se je živ človek drznil tako govoriti s francoskim kraljem.
»Ne, sire,« je rekel Loraydan, »nisem blazen. Da bi bili vi sneli bodalo z Židu in zabodli Beranžerko, seveda ne mislim reči. Ubila je ni vaša roka, ker sem jo na svoje oči videl, kako se je sama zabodla. Toda ko bi je ne bili preganjali s svojo ljubeznijo in ne bi bili sklenili, da mora, kakor že toliko drugih, postati vaša ljubica, vas ne bi bil jaz poizkusil, prehiteti. To pot, sire, pač ni šlo za žensko zvijačo. Beranžerka se je ubila, ker ji je bila smrt ljubša od sramote. Po tem takem lahko rečem, da sem jo jaz umoril. Vendar priznajte, sire: če se mora kdo kesati zaradi njene smrti, tedaj odpade tudi na vas delež kesanja...«
»Gospoda...« je zajecljal kralj.
Mukoma je zasopel. Vzdignil je skrčene pesti. Obraz se mu je spačil. Za trenutek je bil bled kakor mrtva, ki je ležala pred njim na tleh. In s komaj razumljivim glasom je dokončal:
»Gospoda, primite grofa de Loraydana...«
Četvorica je krenila proti Loraydanu, in Sansac, ki je veljal za njegovega najbližjega prijatelja, mu je osorno dejal:
»Vaš meč, gospod!«
Loraydan je počasi izdrl rapir, kakor bi ga hotel predati; komaj ga je pa izvlekel iz nožnice, je po bliskovo odskočil in zavpil:
»Gospoda, gospoda, primite grofa de Loraydana, če ga morete!«
Hkratu je planil k vratom, jih odprl in izginil. Četvorica jo je udrla za njim, in Loraydan je še od daleč slišal kralja, kako je rjovel:
»Ubijte ga! Ubijte ga! Gorje vam vsem, ako uide!«
Loraydan se je brezumno zagrohotal.
Ko je pridirjal na dorišče, je videl četvorico, ki je z naperjenimi meči drla za njim. Vsi hkratu so se vrgli nanj.
»Na!« je kriknil mladi Roncherolles na ves glas, da bi ga kralj slišal. »Na, ničvrednež! To naj te nauči spoštovati kraljevo veličanstvo.«
»Smrt izdajalcu!« je zatulil Saint-Andre.
Esse in Sansac nista rekla ničesar. Ta dva sta že napadla. A Loraydan je nevaren nasprotnik. S stisnjenimi zobmi, skrčen kakor maček, je besno suval okrog sebe. Sansacu je meč odletel v zrak. Esse, ranjen na roki, je svojega izpustil, v tem pa že z levico prijel za bodalo in planil naprej. Tema se je napolnila z rezkim, naglim žvenketanjem jekel, in zdaj pa zdaj je šinila iskra. Vsi štirje so hkratu naskakovali Loraydana. Hoteli so ga ubiti. Zdaj jim ni šlo več za to, da bi ustregli kralju. Borili so se za svoj lastni račun, da bi vendar že nasitili potuhnjeno sovraštvo, ki ga je zbujal v njih Loray-dan. Nazadnje je celo sovraštvo utihnilo, in ostala je le še zverska žeja po krvi
ALCOSO
odlična
britvica za britje
Vas bo zadovoljila
!a propagando
pri gg. zdravnikih
iiie
•v
s popolnim znanjem hrvatskega in HI nekaj nemškega jezika farmacevtsko podjetje. — Mesto stalno. Ponudbe s curriculum vitae, fotografijo in referencami na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod br. 6/B-77.
Za jugoslovanski patent št. 13542 od 1. aprila 1937 na:
»POSTOPEK IN PRIPRAVA ZA SUŠENJE SNOVI V VAKUUMU«
■e iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ing. Hinko Petrič, patentni »nženjer, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
IAŽBA hlodov ln drv
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1.,
PRODA NA JAVNIH DRAŽBAH
17. in 18. septembra 1940 iz območja svojih
gozdov:
1.	Plešič na Pohorju v režiji izdelanih ca 1.900 plm mehkih hlodov in ca 400 prm bukovih drv.
2.	Rogla na Pohorju v režiji izdelanih ca 1.700 plm mehkih hlodov.
Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi, pri šumski upravi v črni in revirnem gozdarju v Sv. Lovrencu na Pohorju in na Hudem vrhu.
URE
XI XI 1
TERNfl
Dobivajo se v vseh prvovrstnih strokovnih trgovinah
PREMOČ
KOKS - DRVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA ft Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Kupim pokončni mlin
(KOLLERGANG),
ki ima oba pokončno tekoča mlinska kamna kakor tudi temeljno mlevsko ploščo iz naravnega kremenčevega kamna, rabljen, toda dobro ohranjen. Ta mlin bi kupil tudi novo izdelan. — Ponudbe s točnim opisom na ing. J. CUCEK, CELJE — Gosposka št. 19.
VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE V SRBIJI
išče konstrukterja
(statičar ja)
po možnosti pooblaščenega gradbenega inženjerja za projektiranje in proračunavanje železnih konstrukcij. Naglo, po možnosti mlajše moči. Rokopisne ponudbe z životopisom, referencami, sliko in plačilnimi zahtevami poslati na »SEDMO SILO«, Beograd, poštanski pretinac 728 pod šifro » Konstrukter«
Transformator
za trajni učinek od okoli 250 KVA, gornja napetost 6000 V, dolnja napetost 380 V, eventualno 220 V, frekvenca 50 Hz. — Ponudbe poslati na ogl. odd. pod »Transformator«.
a U| |Ll Mf Y?MT) kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, "	MJ rožaste kreton in klot odeje, primerne
zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2.
V popravilo vzamemo tudi stare odeje.
Usoda ljudi
Znameniti grafolog F. T. Karmah, se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih, ne glede na raz daljo, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko do-sežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd.
Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikuite, kajti vse se o pravem času obrne na bolje.
Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smat-
rali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke, ter v naprej 30.— din za kniigo »Naš život in okultne talne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah. Žalec.	170
UlttJE
ENO VECBA8VNE
JOGOG&AFIKA SV PETPA NASIP 23
50.
| SI UMU 8BEZMVEZMO MUMt
PRI
IGN.VOK
UU BLKUUk. T*VCACJ€V» 7 L
Od Vas
jo
Jvisno, da imate obleko vedno (-ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlollka.nlca
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Sa£i)a,
BEGENERATOB PROTI SIVIM LASEM.
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah!
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
PRIVILEGIRANA a. d. ZA SILOSE — oddelek za zgradbo
ŽITNIH SKLADIŠČ
poziva vse izdelovalce lesenih zgradb, dobavitelje železnine in podjetnike, ki se zanimajo za dobavo stavbnega materiala odnosno za zgradbo žitnih skladišč, ki se morajo postaviti po vsej državi na račun ministrstva poljedeljstva — direkcije za proučevanje in organizacijo poljedeljstva v svrho prehrane, da se javijo osebno (Beograd, Knjeginje Ljubice br. 6/m vsak delavnik od 11. do 12. ure) ali pismeno na isti naslov.
Podjetniki in izdelovalci zgradb, ki žele staviti ponudbe, naj takoj pošljejo preko poštne hranilnice na čekovni račun št. 60640 din 75.— za stroške izdelave elaborata.
V dravski banovini se bodo postavila žitna skladišča v sledečih krajih: Kočevje, Novo mesto, Krško, Brežice, Celje in Šmarje pri Jelšah«
f
Nenadoma nam je umrl naš ljubljeni
Lojze
LESNI TRGOVEC V RAVNAH
v najlepši dobi, star 38 let.
Spremili ga bomo iz Zamosteca na župno pokopališče v Sodražici dne 15. avgusta 1940 ob 16. uri.
Zamostec, Ravne, dne 14. avgusta 1940.
Žalujoča družina CVAROVA
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
Umrl je naš nad vse ljubljeni soprog, dobri in skrbni oče, brat itd. gospod
Bucik Jakob
VIŠJI POLICIJSKI STRAŽNIK I. r. V POKOJU
previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 16. avgusta 1940 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Galjevica 148, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 14. avgusta 1940.
ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROKA
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA
v zapuščini Jagodič Antonije spodajočih nepremičnin, hiše, vinograda, sadonosnika in gozda, dovoljena s sklepom okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah dne 3. VLLL 1940 I R 165/40-3, se bo vršila v pisarni podpisanega notarja kot sodnega poverjenika v Šmarju pri Jelšah dne
20. avgusta 1940 ob 9« dop.
po posameznih skupinah in v celoti glede vi. št. 7 k. o. Bobovo, 266 in 307 k. o. Pijovce. Skupna sklicna cena znaša din 80.000.—, varščina 10%. Najboljši ponudek je plačati v osmih dneh po dražbi na roke sodnega poverjenika. Nepremičnine se izročijo bremen prosto. Prodajalec si je pridržal pravico sprejeti ali odkloniti najboljši ponudek tekom osmih dni po dovolitvi nameravanega prenosa lastnine na najboljšega ponudnika s strani zemljiško-prometne komisije pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah. Pojasnila radi podrobnih dražbenih pogojev in ogleda pri podpisanem sodnem poverjeniku ali Jagodič Karolu, javnemu notarju v Velikih Laščah kot priglašenemu dediču.
Šmarje pri Jelšah, dne 3. avgusta 1940.
MENHART MAKSO, javni notar kot sodni poverjenik.
I
za strope
iz najboljšega materij al a, vezano s pobakreno —MiMiii—iiii nim—i žico izdeluje in
dobavlja
JOS* R. Pl£h9Lfubljana
ZALOGA PARKETOV Gradaška ulica 22. Telefon 2513
KUPUJEM
rabljene vreče iz jute
Plačam najvišje cene. LEDEKO, Sombor, Zlatna Greda, broj 9.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Matevž Ulčar
trgovec in posestnik
Pogreb bo v petek dopoldne ob pol II. iz hiše žalosti. Grad št. 16, na blejsko pokopališče.
BLED, dne 14. avgusta 1940.
Žalujoča rodbina
Po daljši težki bolezni je preminul danes ob 2. zjutraj naš predobri oče, dedek, stric in tast, gospod
NATEK FRANJO
POŠTNI RAVNATELJ V POKOJU, PREDSEDNIK BANOVINSKE HRANILNICE, PODRUŽNICE V CELJU, IMETNIK REDA JUGOSLOVANSKE KRONE 4. ST.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 16. t. m. ob 17. iz hiše žalosti, Obrežna cesta, na okoliško pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v soboto 17. t. m. ob pol 7. zjutraj v opatijski cerkvi v Celju.
CELJE, dne 14. avgusta 1940.
FRANTO, zas. uradnik in TONČEK, trgovec, sinova; VERA por. KRAUT, hči; ALENKA, MATJAŽEK, VLADO, TONČEK, TATJANA in ALENCICA, vnuki in vnukinje; ing. MIRKO in učitelj STANKO, pastorka; VLADO KRAUT, sodnik okrožnega sodišča, zet; GIZA, JELKA in ŠTEFKA, sinahe ter ostalo sorodstvo,
Sporočamo žalostno vest, da je preminul naš dolgoletni predsednik in bivši dolgoletni član uprave Južno&tajereke hranilnice, gospod
Franjo Natek
HIŠNI POSESTNIK, POŠTNI RAVNATELJ V POKOJU, ODLIKOVAN Z REDOM JUGOSL. KRONE 4. STOPNJE
Zaslužnega pokojnika, ki si je za naš zavod pridobil nevenljivih zaslug, ohranimo v trajnem spominu!
CELJE, dne «14. avgusta 1940.
UPRAVNI ODBOR IN URADNIŠTVO, HRANILNICE DRAVSKE BANOVINE, PODRUŽNICA CELJE
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno cK
d, kot tiskarnarja Fran Jeran — Za ing^^ni d^ je odgovoren Alojz Novak. — Vaj y Ljubljani.