SLOVENEC / Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 (ld„ za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., ta jaden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: telo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za joden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošijjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i m e r a t e) rsprejema upravništvo In ekspedlclja t ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulico St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ^sprejemajo. Vredništvo je v ScmeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredni itva telefdn - štev. 74. V Ljubljani, v soboto 4. marca 1899. Letnik VII. »Siidmark" na delu. Iz Celovca, 3. marca. Kako vstrajno so naši nasprotniki na delu v skrajni borbi zoper nas. kaže zopet sledeče: Dno 7. t. m. imata možka in ženska podružnica »Stid-marke« v Celovcu občni zbor. Celovčane in Ce-lovčanke bode vnemal za boj zoper Slovence »znani pisatelj« (glasoviti nemškonacijonalni kri-čač) Henrik Wastian, ki bo govoril »iiber vol-kische "VVehrpflicht (!) im Gebiete der Stidmark«. Komu se je pri nas treba braniti, itak vsakdo ve, vemo pa tudi že zanaprej, kako bo zavijal resnico ta govornik! — Za »deutsche Volks-biicherei« v Celovcu, katero tudi ustanavlja »Stidmarka«, nabranih je že okrog 1000 gld. — Za zidanje šole v Borovljah je dala »Siid-marka« tudi 1000 gld. »Schulverein« je v isti namen dal 3000 gld., torej pridejo Borovčiči za cen denar do šole! — Dne 26. febr. je imela podružnica v Porečah svoj občni zbor, kije po poročilu nasprotnih listov pokazal, kako »dobro-nemšk duh« vlada v tem letovišču. Zbor se je vršil ob navzočnosti mnogih gostov i iz Celovca »im sieghaften Zeichen der deutschen Gemein-biirgschaft«. No, da ni moglo biti drugače, zato so skrbeli učitelji, ki se ravnajo v tem oziru strogo po vzgledu vodje K n a p i č - a! Predaval je namreč učitelj Herman o »volkserhaltende (!?) Thiitigkeit« Siidmarke in posebno navduševal navzoče z naglašanjem nemškega stališča. Petje pa je vodil nadučitelj Juvan. Kaj se je pelo, si lahko mislimo, posebno »pobožno« pa so heil-ovci zakrožili »Bismarcklied« !! Govoril je tudi pane »Schriftleiter« L a k n e r od »Freie Stimmen«, ki je pogreval ustmeno znane »Schla-gerje«, katere po dvakrat na teden podaja pis- meno vsem, ki jih hočejo brati. Preveč časti bi bilo zanj, da bi se ž njegovimi budalostmi pečali obširneje! Postavili so tudi neko deklico v črno-rdečo-žolti obleki na oder, da je deklamovala »ein schneidiges nationales Gedicht«. — Omenim naj še, da delovanje »Siidmarke« vstrajno podpira tudi uradna »Celovčanka« z naznanili, priporočili itd. — Tako je nasprotnik na delu! Tu pač ni treba dolgega razmotrivanja in dokazovanja, kako potrebna nam je »Naša Straža«, kako potrebna družba sv. Cirila in Metoda in kako ju mora podpirati vsak, komur je še mar obstoj našega naroda! Zaradi tega moramo obžalovati, da se vzlasti za »Stražo« kaže tako malo zanimanja. Kakor so zastopniki koroških Slovencev povdarjali na ustanovnem shodu društva »Naša Straža«, to treba vedno povdarjati, da pri društvih, namenjenih skupnemu blagru, vzlasti pri onih, ki so namenjeni v pomoč obmejnim Slovencem, treba vsako strankarstvo pustiti r.a s-tran, tu velja, da je vsak mož na svojem mestu.' Zato na stražo v obrambo proti nasilnemu in krivičnemu sovražniku! Haloga cerkvene zgodovine. (Konec.) Cerkveni zgodovinar mora dalje imeti 'potrebno prostost duha, da se ne da zavesti kakim predsodkom, jednostranskemu nagnjenju ali časovnemu toku. Ne sme gledati samo na svetle strani, ampak tudi za temne mora imeti odprto in odkritosrčno oko. Njegovo geslo bodi: »Z resnico na dan !« Cerkvena zgodovina mora dalje težiti za napredkom in novim preiskovanjem. Znanost, ki ne napreduje in se ne razvija, je že obsojena na smrt. Najvišjo nalogo cerkvene zgodovine današnje dni pa izraža g. pisatelj doslovno takole: »Die Ausbildung der Kirchengeschichte zur historisehen Theologie: das ist die grosse Aufgabe der katho-lischen Theologie in der Gegen\vart und in der Zukunft« Nedosežno je polje, katero ima obdelovati cerkvena zgodovina, zato je potrebna neka razdelitev, da se lažje obdela jedna ali druga stran cerkvenega življenja. Občna zgodovina je kakor deblo, ki se vzdiguje iz mnogoterih korenin, iz dogodivščin posameznih škofij, redov, župnij, samostanov ali celo posameznih oseb. Tudi stvarno se občna cerkvena zgodovina razteka v mnogotere večje in manjše struge. Za bogoslovje in krščanstvo sploh je najvažnejša dogmatična zgodovina (Dogmengeschichte). Prav na to polje so se vrgli protestantski racijonalisti, ki imajo sedaj v Harnacku ostroumnega zastopnika. Ti hočejo zgodovinsko dokazati, da oe jo odpad od pravega krščanstva zgodil že takrat, ko je krščanstvo prišlo v dotiko s helenstvom. Pod vplivom grškega modroslovja da so se razvile dogme o presveti Trojici in včlovečenju, ki so podlaga zgodovinskega krščanstva. Prav zato »ist es Ehrenpllicht der katholisehen Kirchengeschichte der Gegen-vvart die Urspriingliehkeit unseres Dogmas von demselben Standpunkte aus, von dem sie ange-grilfen \vird, d. h. historiseh nachzuvveisen (stran 31.). Potrebna in važna bi bila tudi krščanska kulturna zgodovina in pa splošna zgodovina bogoslovnega slovstva v srednjem in novem veku, katero nam pa g. pisatelj obeta v bližnji prihod-njosti. Cerkvena zgodovina v celoti in v posamez- sa LISTEK. Napredno pismo. Gospod urednik! Ako Vam pišem danes, storim to, ker moram braniti samega sebe. V našem taboru so namreč name hudi, ker Vam dopisujem. Zatorej so začeli tudi v »Narodu« priobčevati listke v podobi pisem, ki jih podpisujejo z imenom »Nazadnjak«. Kedor je bral pisma, katera sem Vam pisal dosedaj, vedeti mora, da ne zaslužim jeze napredne stranke. Saj v svojih pismih samo branim stranko, katerej pripadam, proti Vam in Vašim klerikalnim privržencem. Prepričan sem, da je to dobro delo, in zato hočem vstrajati, pa naj bodo name še tako hudi. Brez dvoma mislite klerikalci, da kaže tako posnemanje Vaših listkov, o katerem sem govoril gori, pomanjkanje izvirnosti. Toda to ni res. »Narod« s tem samo kaže, da se zna učiti od nasprotnika, da zna rabiti nasprotnikovo orožje. In to je gotovo tudi nekaj. Ravno tako ne razumete našega boja proti konviktu in konsumnim društvom. Saj veste, kako slaba se godi sedaj liberalizmu povsodi. Masa ljudstva mu več slepo ne veruje, več ne zre vanj tako nepremično, kakor kunec v kačo, ki ga hoče požreti. Te podobe seveda ne smete razumeti napak. Preporod javnega življenja na temelju krščanstva, gospodarska organizacija, to so ideje, katere so vnele med narodi mogočno gibanje. To gibanje si po krivici šteje v zaslugo Vaša stranka, ker zasluga, da se tako mogočno širi to gibanje, gre samo liberalizmu. Ako bi namreč nikoli ne bilo liberalizma, bi tudi tega gibanja ne bilo nikoli. Menim, da mi ne morete ugovarjati. Ker pa ves svet, tudi naša stranka, imenuje omenjeno gibanje krščansko-socijalno in pa klerikalno, umeli bodete, da mora naša stranka tudi imeti kako idejo, s katero dvigne maso naroda in jo pridobi zase. To pa bode dosegla z res lepim geslom, katero smo si zapisali na svoj aapredni prapor v zadnji čas in katero se glasi: »Boj konviktu in konsumnim društvom !« Ta ideja ni morda v primeri z velikim gibanjem, o katerem sem govoril gori, malenkostna. Saj se je oklene lahko ves narod, — če hoče. V dokaz, kako globoko je že segla ta ideja med ljudstvo, priobčuje nekdo v »Narodu« dopis o svoji dekli, katera je izjavila, da za konvikt ne da beliča. To je tako trden dokaz proti potrebi konvikta, da mu vem na stran staviti samo še izrek nekega jesiharja, kateri je na moje vprašanje, ali bo dal kaj za škofov kon- vikt, odgovoril: »Nič«. S tem bojem postaja toraj naša stranka popularna. Ljudstvo bode sedaj začelo ljubiti one, kateri so, kakor je trdil v svojem govoru na Krškem o sebi dr. Ivan Tavčar, »ponižni pa odločni služabniki liberalne misli«. To je moje trdno prepričanje, kajti veliko idejo, katere je naša stranka pogrešala tako dolgo, sedaj jo imamo ! Sploh proti Vam klerikalcem moramo biti vedno oprezni in na straži. Vtihotapiti ste hoteli med nas Slovence tudi sholasticizem. Toda vzdignil se je proti Vam učeni naš A. Š. v »Ljubljanskem Zvonu« in zapisal je tako početje uničujoče besede: »V obsojo . . . sholasticizma ne bom tro-šil besed. Cemu bi vodo v morje nosil? A to trdno nado naj izrazim, da se vara oni, ki bi ga izkušal širiti med nami, češ: na tako deviški ledini, kakoršno je modroslovno polje pri Slovencih, bi bilo kaj lepega prostora za kako srednjeveško cvetje.« Kaj hočete klerikalci s Tomažem Akvin-skim ? Naš A. Š. je v par vrsticah presodil in obsodil vse njegove debele iolijante polne shola-ticizma. Kolika modrost v par vrsticah! Kar šibo se in pokajo ubogo vrstice pod težo te modrosti. Vi bodete seveda rekli, da mož ne pozna modro-slovskega slovstva, ali pa jc pozna le jednostran-sko. Toda, preberite njegove besede, tako resne y / nih delih se mora razvijati po enotnem načrtu in po zahtevah današnje zgodovinske kritike. Poiskati je treba novih, doslej neznanih virov, kateri so pa že znani, morajo se kritično pretresti. — Pri spisovanju se je zgodovinarju ozirati zlasti na tri činitelje, ki sestavljajo zgodovino. Ti so: individualno psihologični (posamezne osebe); splošno kulturni (časovne razmere in nazori) in metafizično ontologični (Bog, zunanja in človeška narava). * * * To so poglavitne misli Ehrhardovcga načrta. On ima seveda pred vsem pred očmi nemško cerkveno zgodovinopisje, vender njegova načela imajo splošno veljavo in bi se morala v določenem okviru uveljaviti tudi drugod. Katerim potem naj krene zlasti slovensko cerkveno zgodovinopisje? V tako velikem slogu pač pri nas ne bo šlo, kakor pri naših modnejših in srečnejših sosedih, vender ne smemo samo hlapčevsko stopicati za drugimi. Našemu zgodovinopisju bodi sveta dolžnost, obdelovati skrbno cerkveno zgodovino naše ožje domovine, pokazati blagodati, katere je cerkev prinesla našemu ljudstvu, odkriti tudi ravnodušno napake, ki so se morda tu in tam storile in katerih se potomci morajo tem bolj varovati. Na ta način bo cerkveno zgodovinopisje v naših rojakih vzbujalo in ohranjevalo zanimanje za cerkev, krščansko mišljenje in življenje Treba je dalje, da sami poiščemo in kritično osvetlimo vire, ki se še zakrivajo v raznih kotih naše domovine. Nikar ne čakajmo, da nam šele tujci odprejo oči. — Doslej se je sicer že marsikaj storilo, žal, da nekatera dela sploh niso zmožna, da bi na nje postavil nož stroge historične kritike, ker so liki srakino gnjezdo le kompilacija iz raznih nemških autorjev; so pa, hvala Bogu, tudi izjeme, katerim gre vsa čast. Četudi sc ne moremo meriti z mogočnimi sosedi, Nemci, Lahi in Francozi, vender tudi nam stoji prosto višje stališče, visok cilj, na katerem lahko poskušajo naši cerkveni zgodovinarji svoje moči. Ako dr. Ehrhard nemškemu zgodovinopisju stavi vzvišeno nalogo, braniti pozitivno krščanstvo zoper razjedajoči racijonalizem, čaka tudi slovansko cerkveno zgodovinopisje nič manj vzvišena naloga. Krvno sorodstvo nas veže z drugimi plemeni na slovanskem jugu in tudi naša cerkvena zgodovina nas spominja, da smo posredujoč člen med vzhodom in zahodom. Sv. brata Ciril in Metod, ki sta in ostaneta paladij slovansko krščanske misli, nam predstavljata zvezo z vzhodom. Naloga našemu zgodovinopisju, katere ne smemo pustiti v nemar, bodi v širjem okviru preiskovati zgodovinsko korenine nesrečnega razkola, z lučjo resnice razpršiti stoletne predsodke in ovire, ki ločijo krščanski vzhod od zahoda. Zato nam je pa treba tudi tesneje znanstvene zveze z južnimi brati, zlasti Hrvati. Ako se jeden-krat razmakne pri nas pravi znanstveni polet, izginejo morda nekateri žalostni pojavi na našem in slovesne so, kakor kaka smrtna sodba. Tako pa se mora govoriti z Vami klerikalci in tako bode odslej z Vami govoril V Ljubljani, 4. marca 1899. Janez Naprednik tudi »ponižen pa odločen služabnik liberalne misli.« Sodnji dan. Spisal J. Joergensen. (Dalje.) In ta romantik, ki se prebudi vsako jutro z neko čudno praznoto, katero treba napolniti, zahteva od svojega časopisja novih mislij, novega obzorja, novih stvarij, novega reda. Zlasti poželi tak narod novih čustvenih nagibov — novih in velikih in mnogih efektov — mnogo novostij mesto jedine večne resnice nekdanjih časov. Dan za dnevom je delal Niels Graff za svoj list. V začetku so ga rabili oprezno — dokler se še niso njegovi nazori otresli svojega rezkega značaja. Sedel je in pisal majhne, raznolične umetniške kritike v drugi sobi med dvema poročevalcema, ki sta dišala po smoli in se ubijala z najnovejšim samomorom, in med nekim parfumira- socijalnem in političnem telesu, ki koreninijo v nizkih strasteh in malenkostnem egoizmu, ter kažejo, da nam manjka višjih umstvenih idejalov in smotrov. F. K. Politični pregled. V Ljubljani, 4. marca. Za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem je te dni zagledal beli dan nov nasvet, ki je sicer podoben Stummerjevemu načrtu, vendar se pa v marsičem razlikuje od njega. Nasvet objavljajo »N. Beri. Nachrichten« in je na vsak način došel iz dunajskih krogov, najbrž izpod peresa kakega Nemcem prijaznega višjega uradnika. Avtorju tega članka se ne zdi dovolj, da bi se Češka razdelila samo v trojne narodnostne okraje, namreč v čisto češke, čisto nemške in mešane okraje, marveč zahteva sedem vrst takih okrajev, ker sicer baje poprej ne bo miru. Po njegovem nasvetu treba poleg navedenih še strogo ločiti okraje z nemškimi, oziroma češkimi manjšinami, poleg tega pa tudi manjših okrajev, ki bi bili sicer samočeški ali samonemški, v katerih bi pa morala oblastva radi morebitnih čeških ali nemških prebivalcev na zvunaj uradovati tudi v drugem jeziku. Na ta način bi nekako vsak deželan v svojem okraju prišel do svojih pravic in zavladala bi jednakopravnost. Da je načrt, akoravno morda ne popolno prikladen razmeram na češkem, jeden dosedaj najboljših, je dokaz to, da ga že a priori zametujejo po neomejenem gospod-stvu hrepeneči Germani. Proč « obstrukcijo, ta klic se razlega, kar je gotovo najnovejše, tudi mej nemškim narodom. V zadnjem času je poročal poslanec Kletzenbauer na dveh volilskih shodih o državnem in češkem deželnem zboru ter si pri tej priliki tudi izprosil dovoljenja, da se sme glede vstopa v češki deželni zbor ravnati po sklepu večine nemških poslancev. Poleg tega sta bili na obeh shodih vsprejeti resoluciji, v katerih volilci izjavljajo, da niso zadovoljni z obstrukcijo, ker ne pospešuje narodnih interesov avstrijskih Nemcev, pač pa znatno ovira delavnost na gospodarskem polju v korist bednega kmečkega stanu. Volilci t«icer priporočajo svojim zastopnikom, naj se z vso močjo potegujejo za varstvo pravic nemškega naroda v vseh zastopih, toda ohranijo naj vsak čas brezpogojno zvestobo do cesarja in države. Konečno izjavljajo volilci, da ne marajo imeti nikake skupnosti s stranko, ki se bori proti domovini in veri svojih in naših očetov. — Ta dva shoda, oziroma na shodu vsprejeti resoluciji sta pač najboljši dokaz, da je nemško ljudstvo kot tako že davno sito prusaškega rogo-viljenja nekaterih germanskih voditeljev in da je največja zlobnost, ako kričači a la Wolf, Schonerer e tutti quanti kriče v svet, da nemški narod zahteva obstrukcijo. Položaj na Ogerskem se je v zadnjem času znatno spremenil. Liberalna vladna večina se je, rekli bi, kar čez noč znatno pomnožila, nim Alfonzom, ki je koval reklamo za novo operno pevko v gledališču Varietč. Sčasoma se je navadil opazovati vse s strankarskega stališča in obsojati svet po nazorih tiste politične smeri, kateri je služil. Niels Graffa so naposled lahko porabili. Stalno so ga namestili pri listu. Koristi časnikove so postale njegove koristi, sovražniki lista njegovi so vražniki, življenje časnikovo njegovo življenje. Vse bitje svoje je posvetil vredništvu, — cel dan je bil v vredniški sobi, kjer je gorel neprestano plin, kjer je bil vedno slab zrak vsled mnogih ljudij in mnogih smodk, kjer je bilo zdaj vroče, zdaj hladno, kjer ni nihče za seboj zapiral vrat, kjer je telefon cel dan govoril, kjer so časniki in odprta pisma vsa križem ležala po mizah, kjer so poročevalci hodili ven in noter in kjer so roke črnele od prahu, katerega ni nihče pobrisal. Podnevi je delal Niels Graff tam — potem je obedoval v restavraciji — in šel zopet v vred-ništvo. Tu je dobil vselej družbo. Bilo je prav tako, kakor bi se ne mogel ločiti nihče od vred-niške sobane. Sedeli so tu in čitali razne po mizah okoli raztresene časopise. Nekateri so pričakovali korektur. In iz vredništva so hodili v kavarno, drugi dom žumalistov. Okoli malih, mra-mornatih miz pod plinovo lučjo so se zbirali žur- ker so vstopili v vladni klub vsi desidentje in včeraj korporativno tudi vsi člani prejšnje naci-jonalne stranke. V opoziciji so sedaj le še dlani ljudske stranko, Ugronove frakcije ter nekaj divjakov. Ta opozicija šteje nekaj nad 70 mož, mej tem ko razpolaga vlada blizu z 250 možmi. To razmerje se je pokazalo pri volitvi zborničnega predsednika. Večina je glasovala, ker je morala, za vladnega kandidata bivšega notranjega ministra Perczela, manjšina pa je oddala svoje glasove bivšemu predsedniku Szilagyju, ki si je s tem zaslužil ime opozicijonalnega predsednika. Za uslugo, ki jo je izkazala nacijonalna stranka vladi in njeni večini, bo, kakor se zatrjuje, poslanec Ferdinand Horanszky kmalu prevzel portfelj notranjega ministra, ki je sedaj začasno v rokah ministerskega predsednika. Stranke v vladni večini so toraj že z vsem preskrbljene in so se tudi že iznebile ne posebno simpatičnega barona Banflyja, ki pride kot višji dvornik v magnatsko zbornico. Ne tako pa opozicijonalni klubi. Res so potom zadnjega kompromisa dobili nekaj drobtinic z vladne mize, toda to je malenkost v očigled razmeram, ki bodo sedaj vladale v vladnih krogih in v parlamentu. V ministerstvu sede sami možje, ki sicer mnogo govore o jednakopravnosti, resnici in pravici, toda, kakor je v obče znano, njih dejanja bodo vsa druga nego pravična napram vsem stanovom in strankam. Nič bolje ne bo v zbornici. Sedanji predsednik Perczel je sicer mnogo govoril o ne-pristranosti in objektivnosti, toda vsem so še v spominu besede bivšega notranjega ministra, ki je izjavil, da treba pri volitvah tako postopati, da ne pride v zbornico 70 mož broječa ljudska stranka. Mož se od tedaj gotovo ni spremenil in bo ostal katoličanom in nemažarom jednako nasproten. V francoskem senatu se vrši danes volitev predsednika mesto predsednikom republike izvoljenega Emile Loubeta. Največ nade na zmago ima dosedanji podpredsednik Franck-Chauveau, vendar pa je precejšen del senatorjev vnet za protikandidata finančnega ministra Pey-trala in senatorja Constansa, ki je sedaj poslanik v Carjem gradu. Sporočilo predsednika Loubeta v ruskih krogih ni vzbudilo one zadovoljnosti, kakor so jo izražali razni ruski listi povodom nastopa predsedstva Feliksa Faura. »Novoje Vremja« namreč piše, da je zelo neumestno, da se je Loubet v svojem sporočilu obračal samo do republikancev in socijalistov, mej tem ko ostalih francoskih strank ni omenjal z nobeno besedo. »S strankarskega stališča,« pravi ta list nadalje, »je mogoče umestno to postopanje, toda je li dopustno kaj takega pri državniku, ki ima opraviti s celim francoskim narodom? Trajnost in stalnost v Franciji že drugo četrtletje obstoječega reda gotovo ne zahteva takega postopanja. Dolgoletna izkušnja je pokazala, da revolucijonarni poskusi z leve in desne niso mogli škodovati temu redu. V tem smislu ne preti francoski republiki prav nikaka -- ■ t■ ■;--,,. .■ i--- nalisti. Imeli so svoj stalen kot, kjer je bilo zmeraj nekaj te vrste „obrtnikov". In do ranega jutra so ostali skupaj, — zabavali so se, pili, kadili, do-čim so prevlekli mize s portreti in karikaturami. To je bilo staro ponočevanje kakor nekdaj v Niels Graffovem domu. In Niels GrafTu je to prijalo, kakor ciganu, ki varuje ogenj. Krog njih je bila kavarna prazna in temna. Poslednji natakar je čuval pri bufetu ves zaspan. Ponočnjaki so pa sedeli in sedeli, klepetali, kadili, pili — in se opivali. In čim bolj pozno je bilo, tem hitreje so pili, in njih dnina jim je šla po grlih, kakor goreč »burgundec«. Odprli so okno. S ceste sem doni umerjeno peketanje konj — izpred neke restavracije se pelje voz po lesenem tlaku, — glasno se smejo in kriče mlade ženske — glasovi človeškega življenja tam zunaj v nočni temi. In čuden strah se vzbudi v Niels Graffovi duši, ko potegne ostri zrak seboj vonjav tobakov dim. Globina njegovega bitja se upre, — gošča-rice na tleh se vzbude — in veliki strupeni mehurji se vzdigujejo iz globočine njegovega srca. Zaželel je po divjih gozdovih življenja. Strašno je zatrepetal, da bi šel ven in se zgubil v noči, katera vali svoje nevarne valove po velikem mestu. (Dalje sledi) Priloga 52. štev. »Slovenca" dn6 4. marca 1899. nevarnost. Francoski narod v svoji celokupnosti ne hrepeni po spremembi vladne oblike, marveč želi le reda in miru, ki se kali s poskusi, omajati zaupanje do armade, ki je stavi na-njo cela Francija.« Jednako sodijo o tem tudi drugi krogi, ki ne morejo umeti, čemu je Loubet tako postopal. Poloiaj katolikov v Nemčiji se bo vendarle nekoliko zboljšal, ako vlada izpolni zahteve katoliškega centrurna. Na dnevnem redu v državnem zboru je namreč znana vojaška predloga, o kateri se vrši sedaj specijalna razprava. V svrho zmage pa vlada neobhodno potrebuje glasov centrurna in je baje voljna z njim skleniti kompromis, ki bi zagotovil vsprejem vladne predloge, na drugi strani pa vlado prisilil, da spremeni, oziroma izpusti nekaj določb znanega zakona proti jezuvitom. Pred vsem se zahteva, da se red laza-ristov in red Sacre coeur ne smatrata več sorodnima jezuvitskemu redu, in da smeta ta dva reda neovirano izvrševati svojo nalogo. Poleg tega zahteva baje centrum, da vlada imenuje katolika predstojnikom duhovniškega oddelka v ministerstvu za bogočastje. člani centrurna imajo precej nade na vspeh. Cerkveni letopis. Ave Leo! (Dalje.) Pij IX. je rekel: »V sedanjih časih potrebujemo več zagovornikov resnice s peresom nego pa z besedo". Zdi se, kakor bi se njegov naslednik sam pred vsemi drugimi držal tega navodila. Spisal je že toliko okrožnic, kakor menda še nobeden njegovih prednikov. In vse te posegajo tako globoko v sedanje časovne razmere, da sovražniki sv. stolicc skoro na vsako sikajo kakor gadje. Priporočal je posebno tudi katoliško časnikarstvo-Na to je opozarjal zlasti avstrijske (3. marca 1891) in francoske škofe (8. lebr. 1884). Blagoslavlja katoliške časnikarje in njih dela Ko so se mu 16 apr. 1. 1893 poklonili nemški katoliški časnikarji, dejal je med drugim, da »so se posvetili plemenitemu delu, pišoč in izdajajoč časnike v katoliškem duhu; s tem si stekajo kar najboljše zasluge za vero in cerkev, ker v resnici ni kmalu kaj bolj odličnega nego to opravilo, s katerim se v sedanji toliki zmedenosti krivih naukov branijo resnice sveta prava". Leon XIII. goji in pospešuje tudi posvetne vede in umetnosti. S posebno okrožnico je bodril k učenju modroslovja; s pismi na kardinale Pitra, de Luca in Hergenrotherja je opožarjal na zgodovino ter odprl vatikanski arhiv za javno porabo. Za razne meniške redove je ustanovil kolegije, da se ložje izobražajo. Nedavno je to priporočal redu manjših bratov v pismu na njih generala (25. nov. 1898). Razkolnike in vse krivoverce je povabil ljubeznivo, da se zopet združijo s katoliško cerkvijo. Lepi vspehi so kaiejo zlasti na iztoku in na Angleškem. Kako srečno je zajezil nezdravi tok »amerikanizma«, je »Slovenec« že poročal. In glavni nositelj te ideje se je prvi brez pomisleka uklonil. Katoliški cerkvi se očita odrevenelost in na-zadnjaštvo. A vendar se uprav Leon XIII. ob skrajni meji človeške starosti, kaže vedno najpri-stopnejšega vsem novim idejam, ki so res y duševni in gmotni blagor človeštvu. Star po letih je mladeniško čil po duhu, in noben važnejši pojav mu ne ostane skrit. Dočim se katoliško znanstvo tako čvrsto razvija, pa vse krivoverske, zlasti protestantovske ločine rapidno propadajo. Na Nemškem že mnogi taje božanstvo Kristusovo. Na Angleškem pa vse, kar je še količkaj dobrega, sili v katoliško cerkev nazaj, vse drugo pa bo kmalu zgubilo pristni krščanski značaj. Prav je imel Dollinger, ki je rekel : »Jedina vez med protestanti je sovraštvo do katoliške cerkve; v tein so si vsi složni.« Luter je rekel patetično: »Ako jo to delo človeško, bo kmalu razpadlo samo ob sebi; ako pa je božje, ga nobena moč ne bo mogla ukončati.« No, zdaj se jasno vidi, čegavo delo je! Ni čuda, saj laž mora sama po sebi razpasti. Kako siromašna so vsa krivoverstva v primeri s katoliško cerkvijo, vkljub temu da je le-ta najbolj zatirana in na-padana. Slavni papež Bonifacij VIII. je za časa najhujših stisk, zapuščen od mnogih prijateljev, zatiran od vladarjev, izdal 5. decembra 1301 okrožnico »Ausculta fdi«, v kateri pravi med drugim: »In ako bi se vsi knezi sveta združili zoper nas in zoper katoliško cerkev, mi bi jih smatrali kot smeti, ako imamo resnico za se in se za resnico vojskujemo. Ako bi pa resnice in pravice ne imeli za se, potem bi imeli pač vzrok, da bi se bali.« (HergenrOther. 1. c. 330.) Leon XIII. more pač v očigled tolikim in tako silovitim kovarstvom lože in drugih sovražnikov kot vrhovni učitelj jednako govoriti. Resnica se ne da pobiti nikoli. »Non praevalebunt!« (Dalje slždi.) Tedenski koledar. Nedelja, 5. marca: 3. postna, cvang.: Jezus izžene hudobenega duha iz mutca. Luk. 11. Friderik sp. — Ponedeljek, 6 marca: Frido-lin sp. — Torek, 7. marca : Tomaž Akv. sp., cerkv. uč. — Sreda, 8. marca: Janez od Boga sp. — Četrtek, 9. marca: Frančiška Rimlj. vd. — Petek, 10. marca: Štirideset muč., sv. petere rane Gosp. — Sobota, 11. marca: Heraklij m. — Solnce izide 10. marca ob 6. uri 26 min., zaide pa ob 5. uri 56 min. — Lunin spremiti: Mlaj 11. marca ob 8. uri 51 min. zvečer. — Musica saera v nedeljo 5. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: koralr,a maša; graduale in traetus Foersterjev, ofertorij dr. Fr. Wittov. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missu Immaculata zl. G. Rott, graduale Foersterjev, ofertorij Schopfov. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. marca. (Nemško protestantska agitacija.) V roke smo dobili list, na katerem je tiskana pesem z naslovom : Los von Rom! Kakor smo zvedeli, je baje ljubljanski pastor razdeljeval to pesem preteklo nedeljo mej ljubljanske protestante. Pesem je zelo žaljiva za katoličane in Siovence in kaže veliko nemško-protestantsko nestrpnost, s katero se tudi sicer odlikuje ljublj. prot. pastor. Samo jedno kitico objavimo iz te pesmi, glasi se: »Nicht in fremdem Geiste denkt es — Betet nicht latein'-schen Spruch — Deutsch. empor zum Himmel halte — Deutsch Gebet und — Deutscher Fluch!« — To je napad na nas katoliške Slovence, kakor si odurnejšega ne moremo misliti. Treba torej v tem pogledu pozornosti in skrbi, da se že v kali zatre tako protiversko in protinarodno gibanje. (Kako daleč se. gospodje pri »Narodn* !) Iz Šmartina pri Litiji poroča sinočni »Narod«, da je »neka bolna beračica na gnoju in slami ležala celo jesen in zimo do sedaj, brez odeje in postrežbe v svinjaku, kjer so nekoliko prej prešiče ven spravili«, ter očita malomarnost šmartinskemu županu. Novica se nam zdi malo verjetna, ker star bolan človek vendar ne moro živeti celo jesen in zimo do sedaj brez odeje in postrežbe, in ker tudi svinjaki uprav v jeseni in po zimi do sedaj služijo svojemu namenu. — Nad vse smešen in surov pa je dostavek: »Premilostn; gospod kne-zoškof, ki zbirate tisočake za nepotrebno šolo — ali vidite, kako se godi siromakom na Kranjskem?« — Stvar je skrajno smešna, vendar ob jednem tudi skrajno surova, kajti v tako zvezo spravljati škofa, v čegar palači se zbirajo dan za dnem cele gruče revežev od blizo in daleč in s katerimi deli nesebični in radodarni naš vrhovni nadpastir če Btokrat svoj zadnji goldinar — to je res neču-veno ! Taka pisava res spada v svinjak ! (Osebna vest.) Župan Hribar je danes dopoludne obiskal nemško deško ljudsko šolo in bil prisoten pri pouku skoz dve uri. (»Nemški ne znajo«.) Jutri ob 7. uri zvečer bodo predstavljali v »Katoliškem Domu« tudi igro »Nemški ne znajo«, ki je bila lani prepovedana. To pač jasno osvetljuje, kaka je naša cenzura. Naj bi jutri zvečer kar največ občinstva prišlo v veliko dvorano »Katoliškega Doma« pogledat, kako se nemški ne zna. Poleg te igre so na vsporeduše: Stritarjev »Nedolžen«, dra-matizovana anekdota »Zdaj gre sem, zdaj pa tje« in »Ob materinem godu«. Predigrami in med dejanji udarjajo hrvatski tamburaši. Sedeži se prodajajo v prodajalnici pri Šteietu pred škofijo. (Priprave za Prešernov večer.) Kakor čujemo, se priprave za ta večer vsestransko jako marljivo vrše in naše narodne dame v odborih narodnih društev, ki so prevzela prireditev omenjenega Prešernovega večera, baje kar tekmujejo, kako bi druga drugo prekosile z najraznoternejšimi presenečenji, ki so jih namenile obiskovalcem tega zabavnega večera. Zanimive podrobnosti, ki smo jih o teh pripravah izvedeli izza kulis, priobčimo v prihodnji številki našega lista. (»Pravnikov« večer) bo v ponedeljek dne 6. t. m. ob 8. uri v Narodnem domu na levo v pritličji. Razgovor bo o vprašanji: ali se sme v draž-benih pogojih določiti, da se najvišji ponudek ne položi sodišču, nego plača neposredno upnikom po smislu razdelilnega sklepa? — K obilni udeležbi vabi odbor društva »Pravnika«. (Odbor »Glasbene Matice«) tem potom prosi p. n. gospode poverjenike, naj mu čim prejo pošljejo seznamek nabranih članov, da jim dopošlje zanje muzikalije, ter potem pobero članarino, ker je še tekom tega meseca treba zgotoviti pravove-ljavni imenik udov. (Iz Starega Trga pri Ložu.) Dne 3. marca so bile končane volitve občinskega odbora v Starem Trgu pri Ložu. Izmed 32 odbornikov je 25 pristašev katoliško narodne stranke in je torej liberalna stranka tu vkljub vsej intenzivni agitaciji, žagancam, vinu, smodkam in golažu slavno pogorela. (V noro višjegimnazijsko poslopje) je dovolilo naučno ministerstvo vpeljati električno razsvetljavo v vse prostore. (Prvotne obravnave) pri tukajšnjem deželnem sodišču se prično. kot smo že omenili, v ponedeljek, 6. t. m. in bodo trajale tri dni. Pred porotnike pridejo: dne 6. marca 24 letni oženjeni kmečki sin Jan. Grad iz Vidma pri Brdu radi uboja Frana Vodnika; 7. marca 24 letni delavec Mat. Kobilca radi uboja Jurija Blatnika ter 191etni samski L. Gorjup in 211etni Al. Avgustinčič, oba krovca, radi poskušanega nasilstva; dne 8. marca, 50 letni bivši rudar Lor-Miklavčič iz Jeličinega vrha radi nasilstva in pretenja ter vredništvo »Slo-venčevo« radi žaljenja časti. (Nove krasne razgleduice,) predstavljajoče del gorenskih planin, izvršeno v treh barvah, toraj prve te vrste, ki so izšle iz tukajšnjih tiskarn, je založil ljubljanski knjigotržec A. Turk, natisnila »Katol. tiskarna«. Dobivajo se pri založniku in mnogih drugih prodajalnicah. (Novo pevsko društvo »Lipa«) se snuje v Ljubljani. Dotična pravila je oblastvo že potrdilo. (Kinematograf »Excelsior«.( Predstave v hotelu pri Maliču so vsak dan prav dobro obiskane. Program obsega dvanajst zanimivih slik, ki splošno ugajajo. (Krojaška zadruga v Gorici.) Opozarjamo rodoljube na Goriškem na občni zbor krojaške zadruge dne 9. t. m. ob 11. uri v prostorih goriške čitalnice. K zadrugi naj pristopi vsak premožnejši Slovenec, ker krojači sami ne bi mogli zložiti do-velj denarja. — Kdor ne bi utegnil osebno udeležiti se zborovanja, naj pismeno pristopi. Pisma in denar naj se pošiljajo : Gosp. Luka Dugar, Gorica. (Placuta 12.) — Udje, ki so že plačali prvi obrok (4 gld.) imajo volilno pravico in smejo za volitev pooblastiti tudi katerega druzega uda. (Iz Celovca,) dne 3. marca: Mestni odbor bode plače mestnim uradnikom in uslužbencem povišal s tem, da dobijo oni, ki imajo do 1000 gld. plače, lOodstotno draginjsko doklado. Zato bo treba vsako leto 3000 gld. — Dne 10. t. mes. bode poročal tukaj inžener Dorovins z Dunaja o zažiganju mrličev s stališča prijateljev in nasprotnikov. Torej Celovčanom manjka še tega! — Dne 1. marca je bil tu socijalno-demokratičen shod z dnevnim redom: »Parlamentarizem in absolutizem«, o katerem bi bil imel govoriti državni poslanec Daszjrnski. Namesto njega pa je prišel samo nek drug »sodrug« z Dunaja. — Minule dni so pričeli z zgradbo otroške bolnišnico za 56 otrok. Stavba bode stala 75.000 gld. (»Piklhavbo«) hočejo dati svoji mestni straži celovški mestni očetje. Sedanji klobuki, ka-koršne nosijo policaji, jim ne zadoščajo več, so menda premalo »sehneidig«. Za velike stroške se ne zmenijo. Saj denarja ima celovško mesto vedno dosti, in če ga ni, se — izposodi. To se zgodi makari tudi za ceste, katerim se vsakdo smeji. »Hatt' man's nicht, so that' man's nicht«, pravi Nemec. Tako je naš slavni mestni zbor tudi v zadnji seji sklenil, da kupi neko posestvo za 24.000 gld., ki je preplačano samo za - 6000 gld., kakor pravijo »Fr. St.« (Iz celovške škofije) Mil. g. knezoškof bode letos delil višje redove 16., 18. in 20. julija. — Duhovne vaje za duhovnike bodo od dno 7. do 11. avgusta v Marijanišču. Vodil jih bode sloveči dominikanec o. Albert t W e i s s iz Freiburga v Švici. — Na dan 12. aprila v Hodišah napovedana knezoškofijska vizitacija in birma odpade-— Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje sta dobila vč. gospod Alojzij Fischer, vpokojeni mestni župnik v Celovcu, in č. g. Lovro Sever, župnik v Blačah. (Imenovan) je g. Jos. Žužek višjim inženerjem pri dikasterijalnem stavbenem ravnateljstvu na Dunaju. (Škofa dr. Mahniča) napadajo italijanaši z vso silo zaradi pastirskega lista, ker je proti njihovim framasonskim nakanam jasno resnico povedal. (Gospodarska organizacija v Istri) Gospodarska zadruga v Opatiji je imela občni zbor dne 29. januvarija t. 1. Članov ima 106. Svojim udom kupuje zlasti za vinogradarstvo potrebne priprave in pripomočke, razdeljuje med nje poljudne knjige o vinarstvu in semena; sedaj hoče narediti gospodarski vrt razsadnik ; zadružniki so zahtevali, da se v Moščenicah ali v Beršecu osnuje posojilnica. — Želeti je, da se ta koristna ideja razširi po vsej Istri. Polje za delo je široko, potreba velika. (Termo električni oglasitelj vročine) se zove jako praktičen stroj, ki ga je izumil Istrijan Hrvat Josip Varljen Ivanov, mašinist iz Kasta va. Njegov namen je, da oglasi vročino z zvoncem na poljubno daljino. S to napravo bodo parni kotli in stroji zavarovani proti eksploziji, kar je bilo doslej pri vsej opreznosti včasih nemogoče vsled pomanjkljivih priprav. (Ogenj) je vničil dne 22. m. m. s slamo krito hišo z gospodarskimi poslopji ter vsemi pridelki Ig. Zagorcu v Loškem Potoku. Škodo cenijo na 1500 gld., zavarovan je bil za 920 gld. Vnelo se je seno na hlevu najbrže vsled neprevidnosti. (Nesreča.) Posestnik Štefan Polšak iz Žapuž je 23. t. m. dopoludne pri sajenju dreves tako nesrečno padel na oster kamen, da je v trenutku umrl. * * * (Delavsko društvo »Svoboda« v Zagrebu) si bo naredilo novo zastavo po lepih načrtih umetnika Čikoša. Na jedni strani bo podoba svete Cecilije, katera podaje liro pevajočemu delavcu, na drugi pa dva delavca, ki si podajeta roki pod Zvonimirovo krono. Okraski so lipovi in lavo-rovi listi. (120.000 mark za nagelj.) Neki vrtnar v Bostonu je vzredil novo vrsto lepih, velikih, krvno-rudečih nageljnov in dal tej rastlini ime Mrs. Law-aon, kakor se imenuje žena najbogatejšega moža v Bostonu. Mrs. La\vson pa je pravico do te krasne, nove varijetete kupila od dotičnega vrtnarja za 120.000 mark. (Koliko stane železnični vlak?) Malokdo izmed potnikov, ki sede brezskrbno naslonjeni v vozu dirjajočega vlaka, misli na to, koliko je vreden tak železniški vlak. Lokomotiva s tenderjem se ceni navadno na 24.000 gld., tovorni voz 4800, poštni voz 9600, trije navadni potniški vozovi vsak po 24.000 gld., trije vozovi prvega razreda vsak po 36.000 gld.; tako sestavljeni vlak bi veljal torej 218.000 gld. Ker imajo pa osebni vlaki navadno še več voz, zato se jih tudi lahko višje ceni, in cena vlakov se približuje pogosto polovici milijona. (Zoper tatove koles.) V Parizu se je nekomu, ki je ukradel neko kolo, slabo godilo. Dotični kolesar, čegar je bilo kolo, je dal napraviti pod sedlom neko pripravo, ki je vsakemu, ki se je nepoklican polastil kolesa, zabodlo celo vrsto ostrih šivank v meso. Tatu so morali takoj odnesti v bolnico. Pred to pripravo so dobili pariški uzmo-viči baje velik respekt. (Liga katoliških žen) se je ustanovila v Parizu in se ima raztegniti po vsej Francoski. Žene, ki vstopijo v zavezo, obljubijo, da ne bodo kupovale pri Židih in brezvercih in da bodo povsod izpodrivale in zatirale nenravne in brezverske knjige in časopise. (Kmečka organizacija) na Pruskem šteje že 188.000 članov. Tej organizaciji se ima kmečki stan zahvaliti za več veselih vspehov v zadnjem času. (Električna luč v Vatikanu.) Milanski duhoven Cabella, sloveč strokovnjak v elektriki, je vvedel v Vatikanu in vatikanskih vrtovih električno razsvetljavo. — Dne 17. februvarija se je vžgala ta luč prvikrat v stanovanju papeževem. Papež je Cabelli čestital na lepi izvršitvi. Leon XIII. je tem povodom spisal odo, v kateri z ozirom na vporabo elektrike proslavlja napredek v znanosti. (Starost papežev.) Nedavno je stopil Leon XIII. v 22. leto svoje vlade in v 90. leto svoje starosti. Tem povodom francoski list »Soleil« poroča: Izmed 263 dosedanjih papežev jih je 11, ki so vladali več nego 17 let in od 1. 1378, ob končanju Avignonskega razkola, jih je 16 živelo več nego 80 let. Zadnji mej temi je umrl Gregor XVI. leta 1846, star 80 let in 8 mesecev; drugi so Gregor XII., Calikst II. in Benedikt XIII., ki so dosegli starost 81 let, Aleksander VIII. in Pij VI. 82 let. Gregor XIII., Inocencij X., Benedikt XIV. in Pij VII. starost 83 let, Pavi III. 84 let, Klemen X., Klemen XIII. in Pij IX., ki so dočakali 85 let. — Najstarejši papeži so Klemen XI., ki jo umrl star 92 let, Pavel IV., ki je postal papež v 89. letu, je živel do 93. leta in Gregor IX., ki je živel blizu 100 let. Do Pija IX., ki je vladal 32 let, razven apostola Petra ni noben papež dočakal 25 let svoje vlade. Zelja vseh katoličanov je, da Leon XIII. dočaka Petrova leta. (Katoliških društev na Ogerskem) je bilo leta 1898 skupaj 883, in sicer društev rokodelskih pomočnikov 74, mladeniških 13, katoliških delavskih društev 7, za delavke 3. Vincencijevih družb je 17, dobrodelnih ženskih družb 22. Zadnji čas zelo napredujejo na Ogerskem Raiffeisenove posojilnice, za katere se duhovščina mnogo trudi. Sedaj jih je že 221. Kmečkih zadrug imajo Ogri 14. — Pač je na Ogerskem treba, da se ta koristna organizacija se zelo okrepi in razširi, da bo mogla odločevati v javnosti, a vsaj začetek je storjen. (Človeška umrljivost.) Vsako minuto umrje na zemlji približno 88 oseb, vsaki dan 127.000 in v jednem letu 46,300.000. — Ker živi na zemlji okolu 1,350,000.000 ljudij, je povprečna človeška starost 33 let. (Panamerikansko razstavo v Bufalu) hočejo napraviti 1. 1901. V ta namen so bogatini v Bufalu podpisali že milijon dolarjev in kongres utegne dovoliti pol milijona. Razstavni prostor je blizu slovečih slapov reke Niagare. Amerikani hočejo na tej razstavi pokazati vso svojo moč in bogastvo. (Visok honorar.) Ruska vladarica Katarina je poklicala angleškega zdravnika dr. Dimsdala na svoj dvor, naj bi njeni rodbini stavil koze. Mož je prišel, storil svojo nalogo in dobil za to uslugo 100.000 mark potne odškodnine, kot honorar 200.000 mark in dosmrtno pokojnino po 10.000 mark na leto. Še sedaj so letni dohodki najslavnejših angleških zdravnikov velikanski in znašajo povprečno okoli pol miljona mark. Znani kirurg Cooper je prejel za prvo svojo operacijo od nekega bogatega trgovca 21.000 mark, njegova asistenta pa vsak po 6300 mark. (Lombroso in Vircliow.) Znani italijanski ma-terijalist Lombroso uči, cla so zločinci bolniki, in jih torej človeštvo nima pravice kaznovati, mesto v ječo, naj bi se jih poslalo v bolnišnico. Najmanj 40% zločincev je že po svoji naravi prisiljenih, delati slabo, kakor sili tigra narava, da mori in trga, kar mu pride pred oči. Ta teorija nima nič manjšega nasprotnika, kakor je slavni bero-linski profesor Virchow, ki očita Lombrosu, da svoje hipoteze ni podprl z dovolj trdnimi dokazi, in da velja to le za posamične slučaje. Lombro-sovi teoriji pa prorokuje Virchovv tisto bodočnost, kakoršno je dosegel svoje dni Gall s svojimi bajkami o obliki lobanj, iz katerih se da spoznati značaj človeka. Sedaj so Gallovi nazori prišli ob vso veljavo. Ruski anatom Zerno\v pa imenuje Lombrosov nauk »karikaturo znanosti«. (Vsi ljudje postanejo norci?) Na svetu so raz novrstni statistiki. Tako so nekateri angleški statistiki šteli norce v Evropi. Pred 40 leti je prišel na 535 oseb jeden norec, sedaj pa štejejo že na 312 pametnih oseb jednega norca. Ako pojde tako naprej, potem pride po tem računu v stari Evropi čez 80 let že na 100 oseb jeden norec, v 300 letih na 10 oseb in v 400 letih bi bili vsi norci. No, potem bi bili pametni ljudje le izjeme in bi morda le ti morali v norišnice. (Bakterije v ledu.) Kakor je znano, preneso nekatere bakterije jako nizko temperaturo, celo 100 stopinj pod ničlo. Ko se je to zvedlo, je takoj nastalo vprašanje, ali se nahajajo bakterije tudi v ledu. Profesor Catterina v Padovi je pre-iskal led, ki je bil leto dni star, in našel v kubičnem centimetru okoli 10.000 živih, ploditve zmožnih mikroorganizmov. Zaradi tega ne kaže vži-vati naravnega ledu, o katerem so ne ve, odkod da je. Isto velja tudi glede rabe ledu pri nekaterih obrtih, kakor pri mesarjih, sladčičarjih itd., kjer pride led v dotiko z živili. Pri umetno napravljenem ledu ne pride ta nevarnost v poštev. (Prislovice.) Čestokrat se omenja prislovica: Castigat ridendo moreš. (Biča s smehom navade.) Ta izrek se navaja večkrat brez druge opomnje, včasih se dostavi: Kakor pravi latinski pesnik; kader pa hoče poročevalec biti posebno točen, pristavi, da tako poje Horacij. — Resnica pa je, da je te besede prvi zapisal pisatelj in pesnik Santeuil in sicer z ozirom na izvrstnega komika svojega prijatelja Dominika Biancolelli. — Jed-nako je s prislovico: Habent sua fata libelli. (Knjige imajo svojo usodo), ki je prišla v 16. veku izpod peresa pisatelja Justa Lipse. »L' Univers«. (Iz šole.) Profesor kemije: »Kaj se zgodi z zlatom, ako ga pustimo na zraku ?« — Učenec : »Ukradejo ga.« (Prijetno iznenadenje.) Zdravnik: » Žal, da Vam bo treba nogo odrezati, ako hočete, da se Vam reši življenje.« Bolnik: »Že dobro. Sem hujše pričakoval, namreč da bi mi utegnili naposled še pivo prepovedati.« (V zavarovalnici.) Zavarovalniški agent: »Mi Vas ne moremo zavarovati.« — Star mož: »Zakaj ne ?« — »Vi ste stari 94 let.« — Star mož: »Kaj zato? Statistika vam vendar dokazuje, da manj ljudij umrje v 94 letu, kakor v drugih starostnih dobah!« (Nenavadno sredstvo.) A.: »Vi pravite, da pišete sami sebi opominjevalna pisma, naj vrnete dolgove, ter na ta pisma podpisujete tuja imena. To je vendar čudno. Kaj s tem nameravate?« — B.: »Vsaj vidite, da mi je žena za denar vedno za petami; ako pa bere taka pisma, vsaj nekoliko odleže s svojo silnostjo.« (Zagovornik in sodnik.) A.: »Meni to ne gre v glavo. Ako izročim kako zadevo svojemu zagovorniku, reši jo ugodno za-me v petih minutah. — B.: »No in —« — A.: »O isti stvari pa sodni dvor premišljuje tri tedne in še za-me neugodno odloči.« (Sejmi po Slovenskem od 6.—11. marca.) Na Kranjskem: 6. v Novem Mestu, na Uncu, v Rakitni in v Motniku ; 7. v Zalogu j 8. v Ljubljani in v Žireh; 9. na Brezovici in v Sodražici ; 10. na Raki in Smuku; 11. v Senožečah. — Na slov. Štaj erskem: 8. na Pilštanju in v Vitanju; 10. v Št. Juriju ob Tabru, Kapeli pri Brežicah, Spod. Polskavi, Dobu pri Hrastniku in v Kostrivnici; 11. v Celju. — Na Koroškem: 10. v Št. Mohorju. — Na Primorskem: 9. v Kobaridu ; 10. v Ajdovščini. Darovi. Za »Katoliški Dom«: Iz Bohinja 5 gld. Za Jeranovo dijaško mizo: G. J. Zupan, kurat v Št. Petru 5 gld. — G. Karol Ceme, župnik v Dolu 3 gld. — V čast sv. Jožefu 5 gld. — Neimenovana iz Kranja v zahvalo kot kruhe sv. Antona 3 gld. — A. P. 3 gld. — G. N. Per-jevic iz Trsta 2 gld. — G. Fr. Nastran z Rudnega 1 gld. 80 kr. — Kmetska posojilnica na Vrhniki 25 gld. — K. S. 2 gld. Društva. (Prvi občni zbor) na novo ustanovljenega pevskega društva »Planina« v Planini pri Rakeku vršil se bode v nedeljo dne 19. marca t, 1., ob 7.5. uri popoludne v prostorih Štefana Čenčurja s sledečim vsporedom: 1. Nagovor začasnega predsednika; 2. poročilo začasnega tajnika; 3 poročilo začasnega blagajnika; 4. even- tualni predlogi; 5. volitev predsednika in odbora; •6. vpisovanje novih udov. — K temu prvemu občnemu zboru pevskega društva »Planina« vabljeni so vsi dosedaj priglašeni udje ter prijatelji petja. Z ačasni odbor. (O d b o r)y »Slovenskega čebelarskega društva« za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko, se je izvolil dne 16. februvarija 1899 pri občnem zboru za leto 1899. ter se sestavil tako le: Frančišek Črnagoj, učitelj na Mahu Barju, predsednik in tajnik; Hinko Likar, nadučitelj v Grahovem pri Cirknici, podpredsednik; -J- Frančišek Mekinec, duhovnik v Ljubljani, blagajnik; Peter Pavlin, posestnik in čebelar v Trnovem, odbornik; Fran Pengov, bogosloveo v Ljubljani, odbornik; Anton Žnidaršič, čebelar in trgovec v Ilirski Bistrici, odbornik; -j- Fran Rojina, učitelj v rimartnem pod Šmarno goro, odbornik in vrednik lista. (Vabilo k rednemu občnemu zboru) »Krojaške zadruge«, vpisane z omejeno zavezo v v Gorici dne 9. marca t. 1. ob 11. uri dopoludne v prostorih goriške »Čitalnice« s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Govor o važnosti zadrug za osvobojenje našega ljudstva. 3. Volitev : a) načelništva, b) blagajnika, c) nad-zorništva. 4. Predlogi in nasveti. K shodu smejo tudi neudje in želeti je obilne udeležbe. — V Gorici, dne 28. februvarija 1899. Načelništvo. Telefonska in brzojavna poročila. Papeževa bolezen. Rim, 4. marca. Zdravniki so papežu dovolili, da danes za nekaj časa vstane, vendar da le s pomočjo strežajev ter da ne sme hoditi, marveč mirno sedeti na stolu. Zdravniki so konečno morali vstreči tej želji, ker tudi upajo, da bo to za kroženje krvi in pospeševanje prebave dobro. — Ko se je danes zjutraj dr. Mazzoni po obisku priporočil papežu, rekel mu je Leon XIII. : Danes še le se počutim prav dobro in to tembolj, ker tudi na vaših očeh berem danes mir, katerega včeraj še nieo kazale. Dr. Mazzoni je nasproti časnikarjem dejal, da so poročila rimskih listov, da je papežu zopet slabše, neresnična, ker je srečno prestal operacijo in je njegov duh čudovito živahen in ognjevit. — Ko so papežu zdravniki čestitali k obletnici njegovega kronanja ter mu želeli, da doživi še več takih obletnic, dejal jim je papež, da takih voščil 90 let stari ljudje sicer ne smejo resno vzeti, da pa se bo on potrudil kolikor mogoče, da ustreže njih odkritosrčnim željam. Rim, 4. marca. Včeraj na dan 21. obletnice kronanja papeža Leona XIII. je došlo v Vatikan veliko število članov višjega rimskega plemstva, diplomatov in raznih drugih zastopnikov, ki so vpisali svoja imena v razpoloženo polo. Papež je ukazal včeraj prinesti dva šopka z vrta, katera je izročil zdravnikoma v spomin na včerajšnji dan, „ki ako Bog hoče, ne bode še zadnji njegovega življenja." Rim, 4. marca. Današnji zjutranji ofici-jelni buletin: Papež je imel popolno mirno noč in je dobro spal. Ako bo zdravljenje tako napredovalo, in upanje je opravičeno, ustavila se bo z jutrišnjim dnem izdaja zdravniških poročil. Rim, 4. marca. Predvčeranjim zvečer je zložil papež pesem o jednakem slučaju, ki se je, kakor njemu, pripetil papežu Kle-mentu XII. Pri včerajšnjem zjutranjem obisku je papež prebral pesem zdravnikoma s krepkim glasom. Zdravnika sta mu svetovala, naj se vzdrži vsakega vznemirjenja in napora, kar jima je tudi obljubil. Rim, 4. marca. Zdravniki se nadejajo, da se rana na nogi zaceli v desetih dneh in da bo papež popolno okreval. Dr. Lapponi izjavlja, da bo operacija na nogi vsekako okrepila telo in s tem podaljšala papežu življenje. Sploh napovedujejo zdravniki papežu še primeroma dolgo življenje. Rim, 4. marca. Tajnik kardinal Ram-polla je doposlal rimskim višjim cerkvenim dostojanstvenikom naslednje pismo: Nazna-jam Vam, da se sv. oče prav dobro počuti. Rim, 4. marca. Povodom včerajšnje obletnice kronanja papeževega je. vatikanska častna straža razobesila zastave in si nadela gala-opravo. Dunaj, 4. marca. Prihodnji mesec obišče ruski car našega cesarja na Dunaju. V Lainzu že delajo priprave za carjevo stanovanje. Dunaj, 4. marca. Iz Peterburga se poroča, da so vseučiliščniki v Peterburgu, Moskvi in Kijevu pričeli štrajkati, ker je policija proti njim surovo postopala. * Trst, 4. marca. Občini Pulj in Piran sta dovolili večje svote za osnovo vseučilišča v Trstu. Zader, 4. marca. Deželni zbor je soglasno vsprejel predlog posl. Klaiča, naj se vladi izrazi obžalovanje radi rabe nemškega jezika. Praga, 4. marca. ..Politik" poroča, da se vojaških vaj na Češkem letos vdeleži tudi cesar. Druge vojaške vaje tudi letos bodo na Koroškem. Levov, 4. marca. Izdajatelja „Dziennika Polskega" je tožil Stojalovski, ker ga je dol-žil, da ima zveze z načelnikom ruske tajne policije. Porotniki so obtoženca oprostili z 8 proti 4 glasovom. Budimpešta, 4. marca. Opozicijonalni stranki Ugronova in Košutova sta se združili vsled vstopa nacijonalne stranke v liberalne vrste. Budimpeita, 4. marca. Ministerski predsednik Szell je v včerajšnji seji poslanske zbornice umaknil nagodbeni provizorij prejšnje vlade in predložil nov načrt. Finančni minister je predložil nagodbo s Hrvatsko. Zbornica je odobrila indemniteto in se posvetuje danes o kontingentu za vojaške novince. Belgrad, 4. marca. Turčija se boji spomladi upora v Macedoniji in je zato zaprla veliko sumljivih oseb. Mej temi jih je veliko nedolžnih. Pariz, 4. marca. Senat je izvolil v ožji volitvi predsednikom senatorja Fabieresa s 151 glasovi. Constans je dobil 85 glasov. Madrid, 4. marca. Kraljica se še vedno posvetuje z vplivnimi politiki o rešitvi krize. Najbolj gotovo je, da bo poverila sostavo kabineta senatorju Sil vel a. Washington, 4. marca. Predsednik Mac Kinley je podpisal načrt zakona, na podlagi katerega je Španiji izplačati 20 milijonov dolarjev. Tržne cene v Ljubljani dn6 4. marca. Čisto medicinično ribje olje. Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. MIlan Lenstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog nepro-cenjeno dobrog in pristnog medlclnskog rlbjog olja katerog že dle Časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 18 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenioa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Bazpočllja vsak dan z obratno poito deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani, Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Klenairii ko: 2. sušca. Marija Miiller, zasebnica, 84 let, Radeckega cesta 20, ostarelost. — Jožef Vališ, dninar, 23 let, Hrenove ulice 16, jetika. V bolnišnici: 1. sušca. Marija Trampuš, gostija, 81 let, ostarelost. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 80B-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. § a Cas opa-iovar>ja Stanje barometra v mm Tnmperv tur» to Cehiju Vetrovi iSfcb' S s sv.. > a * * . se. •a -o >5 »i * CLi r 3| 9. zvečer ■536-4 8-2 ur. zali. jasno 4 7. zjutraj 2. popol. 733 7 7317 7 4 11-4 ur. zah. moč. zah. oblačno skoro oblo. 00 glTjkr. 1*1. krT Pšenica, m. st. . . 10 50 Špeh povojen, kgr. . j- 68 Rei, „ . . . 8 50 Surovo maslo, n . 90 Ječmen, „ . . . 7 5(i Jajce, jedno . j — 2 Oves, „ . . . 6 80 Mleko, liter i — 7 Ajda. r . . . 8 — Govejo meso , kgr. — «0 — Telečje Svinjsko „ n • — 60 Koruza, „ . . . 5 60 r • — «0, Krompir, _ , . , 2 50 Koštrunovo „ _ 40 Leča, hktl. . . . 12 _ 60 Grah, .... 8 — — 23 Fižol, m. stot . . . 11 50 Seno, m.stot. Slama, „ „ 2 20 Maslo, kgr. . . — 96 i 1 80 Mast, „ . . Speh avei, r . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 40 — 62 „ mehka, 4 »» n ! 4 60 Ehrenerklarung. Wir Gefertigten haben in einer an Herrn Ferdinand Frei-herrn von Helldorff gerichteten Eingabe den Werksdirektor in Feistritz im Rosenthale Herrn Norbert Papencordt einer grOblichen Pflichtvernachliissigung beschuldiget. Da wir diese Eingabe lediglich tiber Veranlassung des Herrn Pfarrers Johann Schuster in Feistritz im Hosenthale und im Vertrauen auf dessen Angaben, ohne den beleidigenden Inhalt zu kennen, unterschrieben haben, erkliiren wir hiemit, alle in der er-wShnten Eingabe gegen den Werksdirektor Herrn Norbert Papencordt erhobeneu Anwilrfe und Beleidigungen als unwahr beziehungsweise unbegrdndet mit dem Ausdrucke unseres aufrichtigsten Bcdauerns, dem genannten Herrn in so ehrver-letzender Weise nahegetreten zusein, zurtlckzunebmen. Gleich-zeitig bewilligen \vir die VerOfTentlichung dieser Ehrenerklarung in den »Freien Stimmen«, im »Mir« und im »Slovenec« auf unsere Kosten. Klagenfurt, am 9. Februar 1899. Johann Falnlg mpr. vulgo Vzar. Mathlas Dobciniger mpr. vulgo Jost. Joaef Partl mpr. Kosem Matschach. Peter Partl mpr. Sitin. F. Pack mpr. Fitlpp Kodrltsch mpr. Johann Gorltschni/l mpr. Neja. Peter Čelesnik mpr. Agnes Čelesnik mpr. Alex. Kodrltsch mpr. vulgo Schleicher in Suetschach. Gregor Ratz mpr. vulgo Kennsch in Suetschach. Andreas Ratz mpr. vulgo Ukeln in Suetschach. Martin 1'aulltsch mpr. Josef Serelnig mpr. Franz Elnspieler mpr. Johann Kurasch mpr. Rochua Pack mpr. Im Anhange zu obiger Ehrenerklarung bitte ich Johann Smolej, Kaplan in St. Jacob im Rosenthale, Herrn Werks-direktor Norbert Papencordt um Entschuldigung, dass ich durch die Reinschrift uod Expedition der in obiger Erklarung envithnten Eingabe zur Weiterverbreitung der gegen Herrn Norbert Papencordt erhobenen unbegrtindeten, ehrenrtlhrigea Anwtlrfe beigetragen habe. Klagenfurt, am 9. Februar 1899. 245 1-1 Smolej mpr. Dr. Max Mitteregger mpr. als Zeuge. Frans Unterkofler mpr. als Zeuge. Vabilo na II. redni občni zbor IlUlUUllJKUUbU UlUUl.U . UIU11 uuvuui, regiutrovane zadruge z omejeno zavezo", kateri se vrši v nedeljo dne 12. marca 1899 v prostorih Franceta Bogataj-a v Stari Oselici hiš. št. 2 s tem le dnevnim redom : 1. Nagovor načelnika. 2. Prememba društvenih pravil in pregled računov. 3. Volitev jedncga uda v nadzorništvo, jednega v razsodništvo. 4. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi 238 i -1 načelništvo. »Narodna kavarna". Jutri v nedeljo, 5. marca 1899 vojaški « Koncert Začetek: ol> '/,8. uri zvečer. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z velespostovanjem 244 Fran Krapež. VABILO. Zaradi nesklepčnosti zadnjega občnega zbora hranilnice in posojilnice v Vipavi vršil se bode drugi občni zbor z istim dnevnim redom dnč 19. marca 1.1. ob 4. uri popoldne, h kateremu vabi p. n. gg. člane 235 i-i načelstvo. Vabilo k IILrednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Tomišlju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bo vršil v nedeljo, dne 19. marca 1899., ob 3. uri popoldne V posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 6. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi 234 i-i načelstvo. Luskina,sto - oklopna barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep kovinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad proda-jalnicami. shrambice za plinove zvotčke, železne predmete sploh itd. Kdina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEKL v Ljubljani, Fran&Skanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11 — 1 E. Zbitek-ov pri Olomucu zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, lur-ških duplin in altarjevza procesije ob sv. Rešnjem Telesu Odlikovan cd Nj. svetcsti papeža Leona XIII. ; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu. nemškega misijona v Carigradu itd. Ilustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene. 894 4-4 Lahko, polpokrito l-PSri za dva konja ima jako ceno na prodaj (*UI'icIi, sedlar 23i 3—2 v Ljubljani, Rimska cesta. naEBSHMBMK3BBeS»; 8 goldinarjev! Brez dobička za lastno ceno damo pravo amerikan-sko pozlačeno V? ' Izvirni garancijski lait Ure za dame 10 gld. | ^ateil©. Zaradi nesklepčnosti zadnjega občnega zbora vipavske vinarske zadruge v Vipavi sklicuje se drugi občni zbor z istim vsporedom na dan 19. marca t. I. ob 7.5. uri popol. v posojilnične prostore, h kateremu vabi p. n. gg. člane 236 (i-i) načelstvo. daje slavnemu p. n. občinstvu na znanje, da bodo od dne 26 februvarija t. 1. vsako vse brivnice v Ljubljani ob 2. uri popoldne zaprte. ■■ Cerkvena mizarska dela. Podpisanee izdelujem zlasti oekvene klopi in spovednlce po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom. Zagotovim Izvrstno dalo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, »pričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici. v Muravčah, Pečah, Komendi in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. ^ Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 6 do 6 dni. Josip Stupica na Viru, 61 20-6 pošta Domžale. Lična hiša v Ljubljani, stoječa ob živahni prometni cesti, piipravna za gostilno s postajališčem m prenočišči, proda se ali pa dd v najem pod ugodnimi pogoji. Za nakup zadošča tudi mala nadatna svota (Anzahlung). Natančneje povč J. N. Plautz v Ljubljani, Rimska cesta 20, I. nadstropje. 211 3—1 HERBABN^S -je v podfosfornasto-kisli izurjen i Išče se za slovensko in nemško stenografijo z lepo pisavo pod ugodnimi pogoji. Kje, povč uredništvo »Slovenca«. 237 3-2 0 Strokovno vrejena trgovina semen Alojzija Korsika umetnega in trg-ovskeg-a vrtnarja v Ljubljani, Šelenburgove ulice št 5 naznanja, da je ravnokar prejel jeden vagon 241 3—1 W travnega semena obstoječe iz 7 najboljših, naravnost s Škotskega, katero je zanesljivo kaljivo. Istotako priporoča svojo veliko zalogo predarlske čiste detelje in družili krmsklh, zolenjandnlh in cvetličnih semen. Pri veliki odjemi more blago pristno in ceno oddajati. — Ceniki so franko in brezplačno dobiti. Preselitev obrti. Dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem se s svojo krojaško obrtjo preselil z Dvornega trga št. 1 v hišo Katoliški dom. Najtopleje se zahvalujoč za mnogo let izkazano mi zaupanje in" naklonjenost prosim, da se mi ista izkaže v jednaki meri tudi v bodoče, ter zagotavljam najsolidnejo postrežbo. Velespoštovanjem Fran Sar k, 217 3—3 krojač. MT X*OZOH ! im Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim društvom, občinam ln župniščem za nabavo vsakojakih brizgainic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic svojo bogato založeno podružnico y Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami, pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke. Pohvalna pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. Za obila naročila cc priporoča s spoštovanjem podružnica R. A. Sme kal. 89 12-4 likal. S XXKXX Priložnostna darila! ^ Friderik Hoffmann, 1x1-sir*, 338 26-22 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseh vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave sc dobro lu solidno Izvršujejo. i : : i : : : : : u j: f i : i t z. CEŠNIK & MILAVEC OBE3BB>E3K3BB>E3iE3 y Ljubljani, (Spitalske) Lingarjeve ulice priporočata svojo popolnoma novo zalogo 239 3-1 pomladanskega in letnega manufakturnega blaga. Uzorci na razpolaganje, po pošti brezplačno. karol kriegl, učenec in naslednik g. Franc Goršič-a, izdelovalec, glasovaleo in popravljalen org-elj in harmonijev, Marije Terezije cesta št. 1 v Ljubljani, delavnica: Razpotue ulice št. 6, priporoča se za izdelavo novih cerkvenih orgelj po najnovejši in izkušeni sestavi z večletnim poroštvom, kakor tudi za prestavljanje in popravljanje orgelj po najnižjih c e n a h in izvrstno izpeljavo. 161 6—4 priporočam svojo veliko izber navadnih do najfinejših otročjih vozičkov po izdatno znižanih cenah. Zunanja naročila z naznanilom približne cene efektujejo se z povzetjem. 216 3—3 Razpr oclaj m traja samo še do 6. sušea t 1 M. Pakič, Ljubljana. f T» p( K Prečastiti duhovščini se pri-poročam za slikanje cerkva,/^^ kapel in / ^ sob. ^ Imam fr ± l fr fr fr i * na razpolago tudi krasne vzorce (škice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-6 Ze leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pfi živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v stotisočero rodovinah. ^^^^»^^ssfaa Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dne do dnč po 4V;»-Poštno - hranilnlčne položnice na razpolago. I > u n a J s k a borza. Dno 3. marca. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Kemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 80 frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 3n k 101 » 0. 12!) > 15 101 » 50 119 > 85 97 » 85 925 > — 369 > 25 120 > 46 58 > 97 V, 11 » 78 9 > 65'/, 44 > 20 5 » 67'/, Dn6 3. marca. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 172 gld. 60 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 » 50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 > 20 Tišine srečke 4%, 100 gld.......142 Dunavske vravnavne srečke 6"/0 .... 130 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 Posojilo goriškega mesta.......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr.zetn.-kred.banke 4°/0 98 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 220 » » južne železnice 3°/0 . 179 » » južne železnice 5°/„ . 124 » > dolenjskih železnic4°/0 99 kr. 70 25 10 85 60 50 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 25 k 4°/0 srečke dutiav. parobr. družbe, 100 gld. 170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........85 St. Gendis srečke, 40 gld.......84 VValdsteinove sre'-ke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 157 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 34(30 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 470 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 66 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 114 Montan8ka družba avstr. plan.....241 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 187 Papirnih rubljev 100........127 25 75 50 80 75 75 37 Nakup ln prodaja ~%2C vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R - C U II" I., Vlfollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila ~>JCH v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti iSjS" naloženih glavnic,