KURIR

NOVO MESTO
iasopis kolektiva industrije motornih vozil
Ho lil.
cembra 19741
Št. 9 25. decembra 197'

Delegacije v SIS so izvoljene
Delavci temeljnih organizacij združenega dela smo na volitvah 6. decembra izvolili naše delegacije v samoupravne interesne skupnosti. Ker smo v prejšnji številki našega glasila „Kurir“ podrobno opisali namen oziroma ustavno zahtevo po formiranju samoupravnih interesnih skupnostih, danes člane kolektiva seznanjamo z rezultati volitev.
vič Franc, Jamnikar Franc, Kosi Božidara, Novak Ivan, Ogorevc Ivan, Pavlovič Anton, Ro-guljič Ivan, Rožman Franc, Strgar Lidija, Šumlaj Zvone, Urek Breda, Zorič Branko.
1.	TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO Udeležba na volitvah je bila
78,3-odstotna
V	delegacijo skupščine samoupravne interesne skupnosti so bili izvoljeni:
Za področje gospodarstva: Andolšek Franc, Bastijančič Marjan^ Bratož Dominik, Bru-dar Stefan, Drčar Alojz, Gašperšič Stane, Gorjanc Jože, Habjan Marjan, Hrovat Janez, Kastelic Ivan, Lindič Franc, Mohor Stane, Novak Slavko, Pavlin Drago, Rudman Marko, Strašek Tomo, Turk Jože, Vraničar Franc, Vraničar Stane, Zupančič Viktor.
Za področje negospodarstva: Berus Jože, Borse Jože, Cvelbar Franc, Grguraš Jože, Grozina Majda, Hotko Jože, Jasnič Kazimir, Jerman Vinko, Jovanovič Biljana, Kastelic Vide, Kern Jožica, Kočevar Božo, Kožar Franc, Krkuta Anton, Kulovec Jože, Majes Jože, Miklič Jože, Miklič Stane, Ponikvar Anton, Reba Drago.
1. 1. OBRAT SUHOR Udeležba na volitvah je bila 79,1-odstotna.
V	skupno delegacijo so bili izvoljeni: Hostič Tilka, Janže-
kovič Alojz, Klemenčič Jože, Malnarič Jože, Petrič Jože, Plut Anton, Rajakovič Dušan, Renko Valči, Škof Ivan, Šumina Dako.
2.	TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ
Udeležba na volitvah je bila
95,4-odstotna.
V	delegacijo skupščine samoupravne interesne skupnosti so bili izvoljeni:
Za področje gospodarstva: Dragoš Janez, Grahek Ivan, Kramarič Andrej, Matkovič Alojz, Novak Anton, Starešinič Anton, Saje Anton, Tomaževič Zdravko, Udovič Alojz, Novak Tomaž.
Za področje negospodarstva: Fir Jože, Junkovič Slavica, Lakner Lado, Mirtič Alojz, Muren Alojz, Peteh Cvetka, Panjan Marija, Papež Pavle, Rozman Mimica, Zupanič Marija.
3.	TOZD TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREŽICE
Udeležba na volitvah je bila 89-odstotna.
V	splošno delegacijo so bili izvoljeni: Bogovič Franc, Cizelj Stane, Cerjak Darko, Gašperin Marija, Grojzdek Franc, Gerje-
4.	TOZD TOVARNA PODGORJE ŠENTJERNEJ Udeležba na volitvah je bila 94-odstotna.
V	delegacijo skupščine samoupravne interesne skupnosti so bili izvoljeni:
Za področje gospodarstva: Dežman Ivan, Golob Alojz, Pavlič Jože, Potočar Stane, Sluga Slavko.
Za področje negospodarstva: Barič Franc, Cvelbar Franc, Duh Jože, Grgovič Jože, Narot Jernej, Novoselič Slavi, Pirnar Franc, Žabkar Angelca, Žabkar Franc, Župan Franc.
5.	TOZD TOVARNA OPREME MIRNA
Udeležba na volitvah je bila 91,3-odstotna.
V	delegacijo skupščine samoupravne interesne skupnosti so bili izvoljeni:
Za področje gospodarstva: Bartolj Marko, Bevc Jože, Borin Franc, Borštnar Vojko, Dim Ivan, Gašperšič Slavka, Jakoš Franc, Škufca Malči, Urbančič Franjo, Žibert Cilka.
Za področje negospodarstva: Činkole Tončka, Drčar Janez, Godnjavec Darko, Grozde Vlado, Janežič Franc, Kašič Janez, Krnc Anton, Krnc Jožica, Kržič Terezija, Leskovec Franc.
!< JIHHHlIfj
) m
Tako smo volili
7.	TOZD RAZVOJNI INSTITUT
Udeležba na volitvah je bila 96-odstotna.
V delegacijo skupščine samoupravne interesne skupnosti so bili izvoljeni:
Za področje gospodarstva: Bele Franc, Brine Janez, Kraus Marjan, Miloševič Branka, Muhič Alojz, Prus Ivan, Staniša Ivan, Štrazberger Alojz, Vilhar Matija, Žerjav Feliks.
Za področje negospodarstva: Grane Jože, Kastelic Franc, Lukšič Stane, Maijetič Jurij, Ostroveršnik Marija, Rudman Stanka, Sladič Anton, Ščap Štefan, Turk Jože, Turk Milica.
8.	TOZD COMMERCE Udeležba na volitvah je bila
90.6-	odstotna.
V	delegacijo skupščine samoupravne interesne skupnosti so bili izvoljeni:
Za področje gospodarstva: Gogič Jožica, Gros Jure, Kebelj Ana, Osterman Jože, Podržaj Ivan, Šmid Franc, Švajger Branko, Udovč Vlado, Zorko Albert, Zupančič Ivan.
Za področje negospodarstva: Čampelj Vinko, Malenšek Albin, Ožbolt Francka, Miklič Zvone, Palčič Franc, Reba Magda, Sečen Marija, Tomc Mladenka, Verstovšek Marjanca, Vogrinc Danica.
9.	TOZD ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM LJUBLJANA Udeležba na volitvah je bila
81,4-odstotna.
V	splošno delegacijo so bili
izvoljeni:	Bertoncelj Metka,
Božnar Marjeta, Janežič Slavka, Marn Igor, Pečar Peter, Pintar Jože, Šakič Vida, Šusterič Bojan, Švare Matjaž, Zupančič Alojzija.
10.	DELOVNA SKUPNOST ORGANIZACIJ SKUPNIH SLUŽB
Udeležba na volitvah je bila
88.6-	odstotna.
V	delegacijo skupščine samoupravne interesne skupnosti so bili izvoljeni:
Za področje gospodarstva: Brzič Alfonz, Cejan Franc, Hrovatič Zinka, Kalčič Majda, Kamin Darja, Lenart Miha, Opravž Marjana, Rozman Jože, Selak Tilka, Šteblaj Ivo.
Za področje negospodarstva: Bajuk Marija, Bele Cirila, Berger Miro, Colarič Miro, Dular Andrej, Erjavec Slavka, Fajfar Slavica, Grašič Darinka, Košir Branko, Okroglič Jožica.
Velika odgovornost sveta ZK
Od svojega konstituiranja 5. 2. 1974 je svet 00 ZK IMV odigral pomembno vlogo v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju v našem kolektivu. Na osmih sejah, med katerimi so bile nekatere skupne z drugimi DPO in samoupravnimi organi, je bila obravnavana vrsta aktualnih vprašanj iz najrazličnejših področij življenja in dela v podjetju.
Zlasti pomembno je poudariti dejstvo, da je svet v vsakem trenutku tesno sodeloval z vsako organizacijo v TOZD, kar je bistveno pripomoglo k uresničenju sklepov in dogovorov. Čeprav delovanje ni temeljilo na trdnem akcijskem programu, je bilo delo vsebinsko in konkretno.
Na prvih sejah je svet obravnaval predvsem notranja organizacijska vprašanja, medtem ko so bile dmge posvečene političnemu in gospodarskemu življenju v DO IMV. Med zelo pomembne seje je šteti skupno sejo DPO IMV in udeležencev seminarja za sekretarje komitejev OK ZKS. Živahna razprava in sklepi s te seje bodo svetu zelo koristili pri nadaljnji programski usmeritvi.
Na peti seji je svet med ostalim obravnaval problematiko delovne in planske discipline v naši delovni organizaciji, ki včasih ni na potrebni ravni. 00 ZK V TOZD je bilo naročeno, naj v najkrajšem času skliče sestanke, posvečene tej problematiki. Organizacija naj ukrepa zlasti v tistih primerih, ko so povzročitelji nediscipline komunisti. To sicer ni pogost primer, vendar so posledice mnogo hujše, saj nedisciplinirani komunisti krnijo ugled organizacije v očeh drugih delavcev. Akcije naj bi ne omejili samo na 00 ZK v TOZD, temveč' bi morali vanjo vključiti samoupravne in poslovodne organe in vsakega posa-
meznika. Sodeč po nekaterih rezultatih, so komunisti v TOZD skrajno resno začeli uresničevati omenjene naloge, tako daje marsikje viden napredek. Kljub temu je potrebno dodati, da bo uspeh popoln le v primem, če bo akcija stalna. Kršitelje je treba kritizirati in kaznovati neglede na funkcijo in položaj, kajti le tako bomo lahko skupaj z intenzivnim političnim delom preprečili nastajanje nezdravega vzdušja in odnosov v kolektivu.
Svet je zelo uspešno sodeloval pri samoupravni organiziranosti podjetja, zlasti pri formiranju delegacij v samoupravne interesne skupnosti. Tudi tokrat so DPO dobro sodelovale v široki akciji, ki je zajela veliko število zaposlenih, kar zagotavlja uspeh oz. učinkovito delovanje naših delegatov.
V tem času so vse DPO pred sprejemom akcijskih programov. Pri tem je treba osnove akcijskih programov čimbolj vsebinsko zbližati, upoštevajoč smernice in oblike delovanja, ki so lastne posameznim političnim organizacijam. Le tako bi dosegli enotnost dela, kije v tako veliki delovni organizaciji, kakršna je naša, izredno pomembna.
Akcijski programi morajo biti življenjski in konkretni ter morajo obravnavati vsa področja gospodarsko-političnega delovanja v naslednjem letu. Za to
je odgovoren predvsem svet, najvišji organ vodilne idejnopolitične organizacije v kolektivu.
Ob koncu ni odveč ponoviti sicer znano dejstvo, da družbenopolitično delo ob slabi informiranosti nikakor ne more biti uspešno. O tem so večkrat govorili tudi na sejah sveta, na zadnji pa so sklenili, naj 00 ZK v TOZD ukrenejo vse potrebno za vsestransko informiranje o delu, pri čemer je zelo pomembno razširiti krog sodelavcev našega internega glasila „KURIR".
So težave z rezervnimi deli?
Eno od vprašanj, ki ga postavi kupec ob nakupu naših vozil, je tudi: Kako je z rezervnimi deli? Običajno je, da kupcu zagotovijo, da mu rezervni deli ne bodo povzročali težav. Toda ali je res vedno tako? V nekaterih primerih prav gotovo ne, saj mora stranka čakati tudi dalj časa, da servis naroči, dobi in zamenja potreben rezervni del. Vsekakor ne bi bilo sedaj umestno razpravljati o krivcih oziroma krivdi nas samih, servisa in stranke, ker smo pravzaprav krivi vsi: tako konsignacijsko skladišče, kot tudi refe-
rent za rezervne dele, ki mora skrbeti da so nujna naročila servisov izvršena v najkrajšem času. Kriv je tudi servis, ki velikokrat naroča rezervne dele brez potrebnih podatkov in prave dokumentacije, ki je nujno potrebna. Da bi vse te ne tako maloštevilne napake odpravili, je vsekakor potrebno prizadevanje vseh zainteresiranih, najbolj pa nas samih, saj se moramo zavedati, da so zagotovljeni rezervni deli odlična reklama za nas in naša vozila.
SERVISNA SLUŽBA BORIS DEAK
PREGLED UDELEŽBE NA VOLITVAH V SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
odst. udeležbe na volitvah
1.	TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO 78,3
2.	OBRAT SUHOR (občina Metlika)	79,1
2.	TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ	95,4
3.	TOZD TOVARNA AVT. PRIK. BREŽICE	89,4
4.	TOZD TOVARNA PODGORJE ŠENTJERNEJ	94,0
5.	TOZD TOVARNA OPREME MIRNA	91,3
6.	TOZD RAZVOJNI INŠTITUT	96,0
7.	TOZD COMMERCE	90,6
8.	TOZD ZIF LJUBLJANA	81,4
9.	DS OSS NOVO MESTO	88,6
Cas za izpopolnjevanje znanja
V jesenskem in zimskem času večina avtomobilistov manj vozi, zato tudi v servisno-remontnih delovnih organizacijah popusti gneča, ki je značilna zlasti za poletno dopustniško sezono.
To zatišje v servisih nameravamo tudi letošnjo zimo izkoristiti za temeljito šolanje mehanikov, avtoelektrikaijev in drugih specialistov, ki delajo v servisih na vozilih IMV.
TOZD IMV COMMERCE oz. centralna servisna služba računa, da bo v zimski sezoni 1974/75 v skladu s kratkoročnim planom razširitve servisne mreže izšolala v šolskem servisnem centru IMV Novo mesto
mehanike — specialiste za vsaj 31 novih IMV servisov v Jugoslaviji.
v tečaje tudi osebje, ki dela v servisih pri sprejemu strank, in vodstvene ljudi.
Na šolanje bodo povabljeni tudi delavci servisov, s katerimi še nimamo tesnejših stikov, čutimo pa obojestransko potrebo, da bi jih imeli.
Inštruktorje centralne servisne službe, ki si trenutno izpopolnjujejo svoje znanje na 14-dnevnem šolanju pri firmi RENAULT v Parizu, s področja „diagnostičnega vzdrževanja11 vozil, čaka obilo dela. Poleg mehanikov za vzdrževanje in servisiranje vozil bodo vključili
Moramo se zavedati, daje šolanje kadrov in z njim pridobljena strokovna izobrazba prvi pogoj za intervenčno sposobnost servisnih delavnic, kar je ob dobri oskrbi z rezervnimi deli najboljša reklama za naše avtomobile in posredno tudi zagotovilo za uspešno prodajo.
Prepričani smo, da bodo vsi, ki so posredno ah neposredno zadolženi za strokovno izpopolnjevanje kadrov v servisih IMV, vložili vso sposobnost in znanje za uspešno izpeljavo nalog.
SERVISNA SLUŽBA BRANKO ŠVAJGER
Hvaljena katrca
Kako si utira svojo pot na tržišče naša „katrca“ in zakaj se na trgu uveljavlja, vidimo iz pisma, ki nam ga je poslal kupec Borivoj Vučetič, učitelj izToli-sa pri Orašju v Bosni. Navajamo le nekaj misli iz pisma:
„S tem pismoniželim pohvaliti vaše vozilo R—4, ki se ga pred kratkim prevzel v vaši poslovalnici v Osijeku. Živim v bosenski vasi in delam v veliki cen-
tralni šoli, v kateri je zaposlenih okoli 70 prosvetnih delavcev. Ko so zagledali moj RENAULT 4 bele barve, z novo okrasno masko, so se mnogi zanimali za prodajne pogoje. Iskreno lahko povem, da bodo mnogi kmalu vaši kupci. . . Nekateri prijatelji mi že presedajo, ker me stalno sprašujejo, kako sem zadovoljen z avtom. Vsak želi sesti vanj, pogledati motor, prtljažnik. Vsi so navdušeni nad prednostmi renaulta pred drugimi vozi-
li.	. . Zelo zadovoljen sem tudi z vašim servisom v Brodu. Strokovno in vestno opravljajo svoje delo in odločil sem se, da bom vse usluge iskal prav v vašem pooblaščenem servisu."
Ena izmed servisnih delavnic, ki kandidira za servis IMV
Še več pohvalnih besed piše naš kupec. Objavljeno pismo ni edino s tako vsebino. Žal so med pismi tudi pritožbe. Več pritožb je na račun naše poslovne nesohdnosti kot pa na račun kakovosti vozil ali vzdrževanja. Vsekakor so pohvale za nas spodbudne, vendar bo potrebno vlagati več truda, zavesti in poslovne morale, da bi pri kupcih dosegli še večji ugled.
MARTIN KAŠIČ, referent za prodajo R—4
Pretok in uporabnost informacij
nadaljevanje
Pojavijo se prvi mehanograf-ski stroji za vodenje posameznih zvrsti gospodarjenja podjetij, trgovskih organizacij, bančništva itd. Tudi v Jugoslaviji se uveljavljajo. Njihov največji razvoj je bil v letih 1960—65, ko Zahodna in Vzhodna Evropa že opuščata mehanografijo, saj uvajata že drugo generacijo računalnikov. Vendar mehanogra-fije še ne moremo uvrstiti med miselne stroje, čeprav že sama izvaja nekatere operacije. Vendar ni sposobna na vloženih podatkih zgraditi kakršnokoli neodvisno informacijo. Vendar pa so ti stroji olajšali spremljanje podatkov, zmanjšali obseg potrebnega ročnega dela, bistveno poenostavili pristop, to je čas, da neke podatke sortiramo in jih naredimo uporabne.
Tudi računalniki prve generacije prihajajo, vendar počasi. Pojavijo se razne govorice, češ da bo računalnik zamenjal človeka proizvajalca, ki bo le upravljal z njimi. Razvije se znanstvena fantastika o miselnih robotih itd.
Ta generacija računalnikov je bila še dokaj okorna, počasna. Opravljala je že miselne procese, toda rezultati so bili enostavni. Delo z računalnikom je zahtevalo izredno sposobne ljudi.
Kot smo že prej omenili, računalnik ne „prebavi11 našega jezika, temveč dela le s simboli, ki jih lahko prevajamo električno. Priprava in obdelava podatkov je bila izredno dolga. Tudi količina podatkov je bila velika, sposobnost računalnika le-te sprejeti pa majhna. Jeziki za prevajanje so bili komplicirani in programerske šole so trajale zelo dolgo.
Šele druga generacija računalnikov je pospešila delo. Ti so uporabni praktično povsod. Prevajanje v računalniški jezik se poenostavi, število problemskih programov se poveča. Problemski program - naloga, da stroj iz množice informacij napravi neko logično kratko informacijo - se skrajša; poveča se hitrost obdelave, enote za hrambo podatkov se spremenijo. Vse to je bilo sprejemljivo za uporabo računalnikov v vsakovrstni industriji. Druga generacija računalnikov že daje popolnoma specializirane, ozko usmerjene miselne — ne misleče! — stroje.
Njihova uporabnost je izredna.
Ali so ti stroji izpodrinili proizvajalca? Ne, so pa izredno olajšali in poenostavili delo. Dalje prihodnjič
IBM organizator Ing. JOŽE ROZMAN
Del centralne procesne enote (CPU) velikega računalnika sistema 370
Naučimo
se
■
smučati!
V sklopu akcije „Vsi Slovenci hodimo, tečemo, smučamo in kolesarimo11 ter programa TTKS Novo mesto organizira smučarsko društvo „Rog11 dvodnevno množično smučanje pod geslom „Naučimo se smučati!11
Smučanje bo organizirano pod strokovnim vodstvom Rogovih smučarskih učiteljev in vaditeljev. Formirane bodo jakostne skupine. Vsako skupino bo vodil smučarski vaditelj oz. učitelj. Na ta način bo poskrbljeno za tiste, ki so prvič na smučeh in za tiste, ki so že vešči smučanja.
Akcije bomo organizirali tisto soboto in nedeljo, ko bodo snežne razmere v okolici Novega mesta ugodne. Natančen datum in zbirališče bosta objavljena naknadno v Dolenjskem listu ter na plakatih, ki bodo razobešeni po Novem mestu.
Ker ima akcija množičen značaj in ker želimo pridobiti čimveč smučarjev, starih in mladih, žensk in moških, odraslih in otrok, prosimo sindikate, športna društva, osnovne šole, jiaj organizirajo čimvečje število udeležencev. Da bomo zagotovili dovolj smučarskih učiteljev in vaditeljev, vas prosimo, da nam čimprej sporočite na naslov organizacijskega odbora približno število udeležencev. Vsak udeleženec mora imeti lastno smučarsko opremo.
Športni pozdrav
Stran 5
Sociala« po svoje zanika rezultate dela
Zaradi inflacije in zvišanja življenjskih stroškov smo se v političnih stališčih odločili zavarovati življenjski standard zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki. Mislim, da je to osnovno izhodišče povsem pravilno,“ je med drugim dejal predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak v pogovoru z urednikom zagrebškega „Vjesnika11.
Toda, ko smo razčlenjevali sestavine izhodišča, smo videli, da postaja „sociala11 del sistema nagrajevanja, namesto da bi bila socialna politika nekakšen popravek sistema. In zdaj so se pomešali elementi v sistemu: po eni strani želimo stimulirati nagrajevanje po delu, po drugi strani pa se pojavljajo sestavine „sociale11, ki po svoje zanikajo rezultate dela. Nujno je treba javno povedati: sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov je eno,, nekaj drugega pa je socialna politika, ki popravlja sistem, vendar tako, da ga ne zanika. „Geslo ‘Pomagajmo tistim, ki imajo najnižje plače!1 zavira nadaljnji razvoj . sistema,11 je nadaljeval Mika j Špiljak.
„Na primer: stanovanja delimo ljudem z najnižjimi dohodki. Tu se redko zastavlja vprašanje, ali tovarna, katere delavci dobivajo ta stanovanja, slabo dela in ali imajo delavci zato slabe do-
,i i
hodke, ali pa so tega krive okoliščine, v katerih ta tovarna dela. Običajno se sploh ne vprašujemo, ali je posameznik, ki dobi stanovanje, dober ali slab delavec. Tudi dodatne regrese za poletni oddih jim dajejo. Dajejo jim ugodnosti za družbeno prehrano, štipendije za otroke in tako naprej. Lahko bi navedli kakih deset elementov, in če bi to sešteli, bi se izkazalo, da bi tak delavec — če bi se mu povečala plača - izgubil večino teh ugodnosti ali pa sploh vse.
Konec koncev so takšne ugodnosti naperjene proti večji prizadevnosti na delovnem mestu. Vse to dokazuje, da tak sistem nagrajevanja ni dober. In zato mislim, da moramo natančno ločiti, kaj je sistem nagrajevanja, kaj pa socialna politika, ki mora obstajati in jo bomo morali še izpopolnjevati, vendar moramo paziti, da ne bo zanikala sistema nagrajevanja.
Konkretno: zidar malo zasluži na svojem delovnem mestu, zunaj njega pa računa 50 dinarjev na uro in lahko spravi v žep do 9.000
A
dinarjev na mesec. Toda zato, ker na delovnem mestu malo zasluži, je deležen vseh ugodnosti ljudi z majhnimi osebnimi dohodki. Mar za
družbo ne bi bilo bolje, ko bi mu omogočili večji zaslužek na delovnem mestu, kajti tudi te ugodnosti plača družba!11
Nekoč je bilo
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Jože Splichal - Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST - Tisk: Ti-skam« LJUDSKA PRAVICA Ljubljana
Naše volilne priprave
V splošnih pripravah na volitve delegatov za skupščine samoupravne interesne skupnosti občine Brežice je tudi naš kolektiv močno aktiven. V tej akciji so sodelovali delavski svet, 10 sindikalne podružnice, koordinacijski odbor in vsi člani kolektiva, ki so na zboru delovnih ljudi 19. 11. 1974 postavili kandidatno listo. Na tem zboru je bilo obrazloženo, zakaj so volitve, način delegiranja in tudi programi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Volitve izgledajo na prvi pogled zapletene. Če pa se človek poglobi v samoupravo, spozna, da je to edini način, na katerem se lahko izvaja nova ustava. Delegacije bodo imele veliko vlogo, saj bo v vsaki interesni skupnosti en član našega kolektiva. Do sedaj smo bili obveščeni, včasih pa tudi ne, o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti prek javnega obveščanja, le tu in rtam je prišel član te ali one interesne skupnosti in poročal o delovanju skupščine.
V naši tovarni smo se od-
ločili za splošno delegacijo, ki naj šteje 17 članov. Na kandidacijski konferenci smo obravnavali 20 kandidatov, ki so bili evidentirani. Izbor kandidatov je zelo dober, saj so zastopani tako mladi, kakor tudi žene. Po drugi strani pa se izbrani kandidati zanimajo za posamezne samoupravne interesne skupnosti. Tako bo delegacija lahko poslala na skupščino SIS delegata, ki se bo spoznal na določeno delovno področje. Takšen delegat bo z zanimanjem sledil razpravam in osveščeno glasoval. Prav
tu je jedro vsega delegatskega sistema, to se pravi, da imajo temeljne organizacije združenega dela v vsaki samoupravni interesni skupnosti, tako. iz negospodarstva kot iz gospodarstva, svojega delegata, ki prenaša interese skupščin SIS v TOZD in obratno. Zato je prav, da vsi člani delovnega kolektiva z zanimanjem spremljajo potek utrjevanja delegatskega sistema, kajti le na ta način se bodo uresničili sklepi in cilji naših najvišjih političnih organov!
LUDVIK METELKO
Prostorska stiska duši
Povečanje proizvodnje in večja produktivnost na trakovih avtomobilske in prikoliške proizvodnje nalaga tudi servisnim delavnicam večje naloge. Saj je v uporabi vedno več vozil z naših trakov, ki jih je potrebno redno in kvalitetno vzdrževati.
Res je naša servisna mreža razvita po vsej Jugoslaviji, vendar večina strank najraje opravlja servisne preglede in popravila v našem centralnem servisu v Novem mestu. Zmogljivost naše servisne delavnice pa je precej majhna, saj se na vsakem koraku srečujemo s težavami zaradi pomanjkanja prostorov. Nemalokrat se že tako premajhno dvorišče pred našo servisno delavnico napolni z vozili, ki jih ne moremo popraviti zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Največje probleme imamo z rezervnimi deli, ki jih moramo uvažati. Pri dobavi je najbolj nedosleden naš prejšnji kooperant BMC iz Anglije.
Zahodne avtomobilske tovarne imajo servisne delavnice za svoja vozila razdeljene v štir kategorije. Po obsegu dejavnosti spada naš servis v III. kategori jo. Po opremi delavnice in pro štorih, ki so nam na voljo, pa se nikakor ne moremo uvrščati ' to kategorijo.
Poleg zelo tesnih prostoro’ servisne delavnice je še proda jalna osebnih vozil in proda jalna rezervnih delov, kar p< normah zahodnoevropskih
držav res spada v servisno prodajno mrežo. Vendar naša sedanja lokacija ni bila predvidena za tovrstno dejavnost, posebno ker je tu centralni prevzem osebnih vozil. Kupci najraje prevzemajo vozila iz prve roke. Če seštejemo naše stranke, ki pripeljejo vozila v servisno delavnico in še približno 30 kupcev, ki pridejo po nova vozi-
la vsak dan, si lahko predstavljamo v kakšni stiski se nahajamo.
Vsi delavci in vodstvo servisa živimo v upanju, da se bo kmalu uresničila naša skupna želja: da bi dobili že dolgo obljubljene servisne prostore. Hkrati se tudi zavedamo, da s tem še ne bodo rešeni vsi problemi.
Kljub naštetim problemom smo v našem servisu v prvem
polletju dosegli lepe uspehe. Skozi servis je šlo preko 1000 vozil Dacia 1300, ki smo jih pripravili za prodajo, poleg rednih uslug strankam in stalnih terenskih intervencij redno pomagamo ostalim TOZD. Naše želje so, da ustrežemo kupcem in tovarni, kolikor je to v naših močeh in možnostih.
STANE ŽAGAR
Del k delu in vozilo je pripravljeno za pot

Zimski turizem s prikolico ADRIA
Veliko smo govorili o možnosti uporabe prikolice za poletne počitnice ob morju in potovanja po deželah. Malo ali nič pa ni bilo rečeno o velikih možnostih uporabe prikolice za zimski šport.
Prikolica ADRIA ima odlično urejeno gretje. V pičlih 30 minutah je bivanje v prikolici v zasneženi naravi zelo prijetno.
Družine, ki konec tedna obiskujejo različna smuči-
šča, si s prikolico približajo svoj dom belim planjavam. Bivanje v topli prikolici se komaj razlikuje od bivanja v stanovanju ah hotelu. Z montažo predšotora dobijo tudi odlagalni prostor za
smuči, sani in drugo opremo.
Družine, ki obiskujejo vedno isto smučišče, lahko postavijo prikolico za vso zimo na istem kraju in se z avtomobilom vozijo od doma do
prikolice.	i
Pri nas je	,lri, ^alo ta-
ko izkoriščen® /l^kc, toda v zahodni ^ , Ue to zelo dobro urejat.’ v bližini smučišč so uI\f i! zimski kamping prost0 ’ J®r lahko
lastniki prikolic za najemnino postavijo prikolico v zimski sezoni.
Naše prikolice so prav posebno primerne za bivanje pozimi, saj so dvojno zastekljene, dobro izolirane,
imajo dovolj močno peč, ki v pol ure ogreje prostor v prikolici na 20 stopinj C. ADRIA prikolica 550 in 700 ima celo vgrajeno centralno kurjavo, ki je montirana ob vseh straneh prikolice.
SREČNO 75
Skupna skrb za varstvo pri delu
V našem glasilu smo že večkrat poudarjali vlogo in pomen varstva pri delu. V času novih samoupravnih odnosov delavcev v združenem delu pridejo še bolj do veljave potrebni ukrepi, da bi zagotovili varne delovne razmere vsi slehernemu delavcu. Pomen varstva pri delu je še bolj poudaril novi zakon o varstvu pri delu, ki je prenesel naloge s področja varstva pri delu na delavce v združenem delu, ki imajo pravico in dolžnost organizirati to varstvo.
Predpisana naloga delavcev pa se ne bi smela izvajati brez družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji.
Glavni pobudnik in nosilec organizacijskih nalog za zagotavljanje varnih delovnih razmer i bi morala in mora biti sindikalna organizacija. Osnovne organizacije sindikata v posameznih TOZD bi morale na sejah svojih izvršilnih organov večkrat obravnavati varstvo pri delu in predlagati konkretne akcije za izboljšanje stanja. V ta namen naj bi sindikalne organizacije organizirale posebne komisije za varstvo pri delu, odnosno komisije za zagotavljanje varnih delovnih razmer. Moramo priznati, da do sedaj, žal, nismo naredili na tem področju skoraj ničesar.
Osnovne naloge komisije bi bile predvsem te:
- spremljati in obravnavati ; stanje varstva pri delu ter predlagati sklepe samoupravnim organom,
—	dajati pobude za čimboljšo organiziranost varstva pri delu,
—	obravnavati samoupravne akte s področja varstva pri delu,
—	obravnavati poročila o poškodbah in hujših poškodbah delavcev ter predlagati ukrepe,
—	zahtevati od vodilnih in vodstvenih delavcev, da se izvajajo ukrepi in upoštevajo normativi za varstvo pri delu.
Vključitev sindikalne organizacije v izvajanje varstva pri delu je nujna, saj je to skrb vseh delavcev v združenem delu, ne pa samo vodilnih in vodstvenih oseb ter varnostnih strokovnjakov.
Poleg sindikalne organizacije bi lahko pri izvajanju varstva pri delu našla svoje mesto tudi Zveza socialistične mladine. Največkrat prepustimo mladega delavca, ki pride v delovno organizacijo, samemu sebi. Glavna naloga Zveze socialistične mladine bi morala biti: vzgojiti vsakega mladega delavca v dobrega delavca in samoupravljalca.
Osnovne organizacije Zveze komunistov bi morale v svoje akcijske programe vnesti tudi nalogo: zagotoviti vame delovne razmere. V zadnjem času veliko govorimo o delovni disciplini in vlogi ZK pri izvajanju delovne discipline. Z zakonom o varstvu pri delu je neupoštevanje zahtev varstva pri delu predpisano kot hujša kršitev delovne dolžnosti. Pri analizi poškodb večkrat ugotavljamo, da je prišlo do poškodbe zato, ker niso bili upoštevani predpisani ukrepi in normativi varstva pri delu. S tem je bila storjena
Najboljša
Končal se je ekipni šahovski turnir v počastitev dneva republike. S pomočjo sindikata ga je organizirala mladinska organizacija. Za turnir se je pri- 1 javilo 16 ekip, vendar je tekmovanje končalo 11 tričlanskih ekip, ki so razporejene v dve skupini merile svoje moči na črno-belih poljih. Na finalni turnir sta se uvrstili po dve najboljši ekipi iz vsake skupine. Zmagala je ekipa Lakirnice pred OPPA, Kombijem in Nabavo.
lakirnica
Najboljši posameznik je bil iz ekipe Lakirnice, prvokategornik Franc Vene, brez poraza; z enim porazom pa se je na drugo mesto uvrstil Vlado Kotar iz OPPA.
Prvouvrščena ekipa je prejela prehodni pokal, ostali pa priznanja.
Sindikatu se zahvaljujemo za finančno pomoč, prav, tako Šahovskemu klubu iz Novega mesta.
Organizacija ZSM IMV
hujša kršitev delovnih dolžnosti pri delu in jih posredovala vsem in huda kršitev delovne discipli- družbenopolitičnim organiza-ne.	cijam v TOZD. Te bodo morale
Ob koncu leta bo služba to poročilo obravnavati in spre-varstva pri delu izdelala poroči- »jeti ustrezne sklepe, la o poškodbah in stanju varstva	Inž. BRANKO KOŠIR
Mnogo priložnosti za nesrečo preži na delovnih mestih
Zmagovalec s pokalom
Dan JLA, naš skupni praznik
Malo je primerov v zgodovini, da bi vojska nastala, se razvijala in širila v takih okoliščinah kot naša armada. Nastala je iz delavcev, kmetov, intelektualcev, med njimi so bili tudi prekaljeni revolucionarji ter udeleženci španske državljanske vojne.
Ko je fašistični škorenj stopil na naša tla in hotel zasužnjiti jugoslovanske narode, je bila komunistična partija tista, ki je pozvala ljudi k odporu in jih povedla v boj.
Priprave za oboroženi odpor in ustanovitev nove armade so komunisti začeli že spomladi 1941. Do konca junija so vojne komiteje ustanovili že v vseh centralnih in pokrajinskih forumih. Iskre odpora so se razširile po vsej domovini in spodbujale na oborožen odpor.
Po večmesečnih ostrih borbah in pridobljenih izkušnjah je vodstvo čutilo potrebo, da je treba preiti tudi na formiranje prvih enot. Te enote naj bi bile dobro oborožene in sposobne. Dotedanje vojne izkušnje so namreč pokazale, da partizanski odredi po svoji organizacijski strukturi niso bili sposobni učinkoviteje se zoperstavljati veliko moč-
nejšim okupatoijevim enotam.
Tako je bila 22. decembra leta 1941 ustanovljena I. proletarska brigada v mestu Rudo, nedaleč od tromeje z Bosno, Srbijo in Črno goro. Štela je 1199 borcev. V njeni sestavi je bilo 6 bataljonov. Lahko rečemo, daje ta enota predstavljala v času največje fašistične moči na našem ozemlju Jugoslavijo v malem. V njej so bili že v začetku zastopani vsi jugoslovanski narodi, med njimi je bilo tudi 26 Slovencev. Tako je bila po nacionalni sestavi simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Za moč in ugled I. proletarske brigade je izredno pomembno dejstvo, da so bili njeni borci in sta-rešine prekaljeni v ilegalni revolucijski dejavnosti in v prvih mesecih oboroženega boja proti okupatoiju.
Tovariš Tito je v spominu na ta dogodek napisal:
„Pred seboj sem gledal prekaljene borce, zraven njih pa mladinke in mladince, med katerimi so bili nekateri skoraj otroci. Govoril sem jim, zakaj ustanavljamo proletarsko enoto in kakšni morajo biti njeni borci. Govoril sem jim o vlogi, ki jo bo ta
brigada imela, in o težkih bojih, ki jo še čakajo, o gotovi zmagi nad okupatorjem in domačimi izdajalci, o srečni bodočnosti, ki jo bodo dočakali naši narodi. V očeh in na licih vseh borcev sem videl odločnost za borbo in veliko zaupanje v našo partijo, ki je organizirala in vodila ta boj.“
Formiranje I. proletarske brigade in govor vrhovnega komandanta tovariša Tita je ostal v trajnem spominu borcev. Z ukazom vrhovnega komandanta iz leta 1947 je bil 22. december proglašen za praznik armije.
Naslednje leto so bile ustanovljene nove brigade, med njimi 16. julija 1942 v vasi Cesta pri Kočevju I. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada „Tone Tomšič". Bile so strah in trepet fašističnemu zavojevalcu. Sledil je nadaljnji razvoj naše NOV. Ob koncu vojne je bilo v Jugoslovanski armadi že okrog 800.000 borcev, dobro oboroženih in z velikimi moralno-političnimi kvalitetami.
Od takrat do danes je naša armada naredila dolgo razvojno pot. Bila je buden čuvar naših meja, naše neodvisnosti, suverenosti in te-
ritorialne nedotakljivosti. Pomagala nam je pri naravnih katastrofah. Priskočila je na pomoč povsod, kjer je bilo potrebno. Pripadniki armade so od leta 1945 do leta 1971 zgradili: 4000 km cest, 620 km železniških prog, 665 mostov in 114 predorov. Armada je postala tudi šola, v kateri se vzgajajo milijoni mladih ljudi v socialističnem in patriotičnem duhu in se usposabljajo za razne poklice.
Jugoslovanska ljudska ' armada je s teritorialno obrambo enotno organizirana, skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti, vseh delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zato dan JLA ni samo praznik vojaških oseb, to je skupni praznik vseh narodov in narodnosti naše domovine.
Ivan Tovšak
Ob 22. decembru, dnevu JLA pošiljamo pozdrave vsem pripadnikom teritorialnih enot naše DO, vsem rezervnim oficirjem in podoficirjem z željo, da bi še naprej plodno sodelovali in dosegali na svojih delovnih mestih še večje proizvodne uspehe.
Čestitka velja vsem čuvarjem naše svobode in neodvisnosti.
^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Cilj je večja množičnost
Že pred tremi leti je dal občinski sindikalni svet Trebnje pobudo, da bi organizirali delavske športne igre na območju naše občine. Predlog so OOS z navdušenjem sprejele in še isto leto so se igre začele.
Od nekaj ekip, ki so prvo leto nastopale, so igre prerasle v množično udeležbo. Na tretjih športnih igrah je sodelovalo preko 430 tekmovalcev iz enajstih delovnih organizacij, med katerimi je bila tudi naša.
Naša 00 je sodelovala v 5 športnih panogah: odbojki, nogometu, streljanju, kegljanju in balinanju.
-
Tekmovanja so potekala v zelo dobrem športnem in prijateljskem duhu. Ekipe so bile zelo izenačene in športna sreča je v marsikateri uvrstitvi posamezne ekipe imela veliko vlogo.
Uvrstitev naših ekip v posameznih panogah se je gibala od 3. do 8. mesta. Največji uspeh doslej smo dosegli prav letos z osvojitvijo 3. mesta v malem nogometu, kjer so marsikatere bolj pripravljene in izkušene ekipe zaostale za našo mlado ekipo, ki je po mnenju gledalcev prikazala najbolj dopadljivo igro.
Manj uspeha smo imeli v drugih panogah. Vzroki za to so zelo malo treninga in majhno število sodelujočih, saj nas je v imenu naše OOS sodelovalo le kakih 15 članov, kar je vsekakor prevelika obremenitev za tekmovalce.
Tretje delavske športne igre so se zaključile v novembru s svečano podelitvijo pokala in priznanj. Pokal so dobili v trajno last tekmovalci KPD DOB, mi pa smo prejeli priznanje za skupno uvrstitev na 7. mesto ter diplomo za osvojeno 3. mesto v malem nogometu. Vsi prisotni smo se na zaključku zavzeli, da prihodnje leto razširimo krog sodelujočih, razgovar-jali pa smo se tudi o ustanavlja-. nju sindikalnih lig v posameznih športnih panogah.
Mimogrede naj omenim, da smo letos prav tako že tretjič organizirali tekmovanja med delovnimi organizacijami Mirne za krajevni praznik. Letos so sodelovale štiri ekipe v treh pano-
gah: šahu, odbojki in balinanju. V šahu smo dosegli prvo mesto, v ostalih dveh panogah pa tretje, za kar smo prejeli tudi diplome.
Naša sindikalna organizacija želi med člani vzbuditi kar največje zanimanje za športno udejstvovanje in rekreacijo. Do sedaj v tem nismo najbolj uspeli. Kaže, da se stanje z ustanovitvijo aktiva 7.M v naši TOZD
izboljšuje. Naša OOS in aktiv ZM se že dogovarjata o možnosti ustanovitve športnega društva v podjetju, ker bi s tem pritegnili predvsem mlade k aktivnemu udejstvovanju na športnih tekmovanjih. V ta namen smo že kupili nekaj športnih rekvizitov: žogo za nogomet, mrežo in žogo za odbojko, garnituro za namizni tenis, kakor tudi nekaj opreme za tekmovalce.
Veliko možnost za rekreacijo naših delavcev imamo tudi na osnovni šoli na Mirni, ki je rada odstopila telovadnico enkrat na teden — v večernih urah. To moramo vsekakor koristno izkoristiti.
Želimo, da bi v bodoče razširili krog tekmovalcev in tako dosegli še boljše športne uspehe.
MILAN KONESTABO

Nesreče v novembru
V novembru 1974 se je pripetilo 34 nesreč pri delu in ena na poti na delo.
Na poti na delo se je ponesrečila Marija Marušič. Po oddelkih je bilo naslednje število nesreč: karosemica 1, presernica 3, montaža R—4 7, montaža R-12 1, servisna delavnica 1, montaža dost. vozil 5, mehanska obdelava 1, lakirnica PA 3, proizvodnja prikolic 1, izde-
lava oken 1, režijske službe 10.
Vzroki nesreč pri delu: nepravilen tehn. postopek 2 primera, tehnična pomanjkljivost 6 primerov, oster rob 2 primera, nepazljivost 5 primerov, neuporaba os. var. sred. 2 primera, neorganizirano delo 2 primera, neustrezno orodje 1 primer, neurejena delovna okolica 4 primeri, nepravilen postopek dela 7 primerov, nezaščitena del. naprava 3 primeri.
Med najboljšimi v krvodajalstvu
V jesenski krvodajalski akciji, ki je bila v Brežicah 19. in 20. novembra letos, so se člani našega kolektiva ponovno zelo dobro izkazali. Dragoceno življenjsko tekočino je darovalo 51 krvodajalcev. Številčna udeležba je presegla pričakovanja, kajti že v spomladanski akciji je bilo več kot 100 krvodajalcev.
Tako je v tem letu darovalo kri iz naše TOZD več kot 150 krvodajalcev. S to številko smo se uvrstili med najboljše v občini Brežice.
Ni naključje, da je bil odziv tako dober, kajti že vsa leta nazaj prednjačimo v občini Brežice po številu krvodajalcev na število zaposlenih. Za tako številčen odziv smo lani prejeli republiško priznanje Rdečega križa in občinsko oktobrsko nagrado. Ti priznanji sta dali še večji polet našim aktivistom, ki zbirajo krvodajalce. Tu so krepko . pripomogli tudi naši večkratni krvodajalci, saj jih že lepo število nosi srebrne in zlate značke. Krvodajalska akcija oziroma dan, ko damjejo naši krvodajalci kri, je v naši tovarni nekakšen praznik, dan humanosti. Naš kolektiv je dodobra seznanjen, da je vsak krvodajalec s svojo darovano krvjo rešil človeško življenje ali pa pomagal k hitrejšemu okrevanju težkemu bolniku. Nosilec akcije je sindikalna podružnica, zato se izvršni odbor sindikalne podružnice v imenu vseh tistih, ki bodo kri potrebovali, iskreno zahvaljuje vsem krvodajalcem, posebno še aktivistom, ki so pridobivali nove krvodajalce. Ta humana akcija naj se nadaljuje, da ostanemo zvesti svoji tradiciji-
r----------- \
Smučarji - pozor!
Vse ljubitelje smučanja vabimo, naj se udeležijo smučarskega tečaja za zaposlene v naši delovni organizaciji. Tečaj bo trajal 4 dni,
11.,	12. in 18. ter ^. januarja 1975 v Črmošnjicah. Prevoz, žičnica in strokovno vodenje je zagotovljeno in brezplačno. Vsi zainteresirani naj se prijavijo pismeno ali osebno pri Jožetu TURKU v tehnološkem oddelku. Tečaj bo začetni in nadaljevalni.
SMUK!
Komisija za šport in rekreacijo OOS IMV
Načrt posebnih nalog v novomeški občini v letu 1975
Delovnim ljudem v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah dajemo v razpravo program posebnih nalog v občini Novo mesto za leto 1975, ki niso zajete v programih samoupravnih interesnih skupnosti niti se po veljavnih predpisih ne morejo financirati iz proračunskih sredstev.
Investicije * v osnovnem šolstvu
Po sprejetem 7-letnem programu gradnje osnovnih šol v občini Novo mesto za obdobje 1972-1974 je v letu 1975 predvidena gradnja naslednjih šolskih objektov:
—	dozidava osnovne šole v Brusnicah,
—	gradnja posebne šole v Šmihelu.
Investicijska vsota za obe šoli je ocenjena na približno
22,000.000 dinarjev.
Š temi investicijami bi pridobili v osnovni šoli Brusnice: 4 učilnice za sodoben kabinetni pouk, telovadnico, pomožne prostore (šolska kuhinja, centralna kurjava itd.), preureditev starih prostorov za razredni pouk.
Tako bi omogočili sodoben pouk in podaljšano bivanje v šoli, razvijanje svobodnih dejavnosti, društveno dejavnost na po-
dročju telesne kulture in kulture nasploh, organizacijo male šole itd.
Da bi vsem duševno prizadetim otrokom omogočili vključitev v šolo, je potrebno zgraditi novo posebno šolo, ki bi morala imeti: 18 učilnic, 3 delavnice, telovadnico, 3 kabinete, upravne prostore in internat.
Potrebna sredstva lahko zagotovimo iz naslednjih virov:
—	zbrana sredstva krajevnega samoprispevka in prispevka delovnih in drugih organizacij v letu 1974- 10.000.000 din
—	krajevni samoprispevek v letu 1975 -5.000.000 din
—	prispevki delovnih in drugih organizacij v letu 1975 —
7.000.000 din
Program sanacije srednjih šol in domov v občini Novo mesto
Na srednjih šolah na Dolenjskem se šola okoli 3.700 učencev, od tega na sedmih šolah v Novem mestu 2.100. Novomeške šole lahko sprejmejo na leto največ 500 učencev, ki uspešno dokončajo osnovno šolo, pri tem ko uspešno konča osemletno šolanje okoli 700 učencev samo v novomeški občini. Učenci, ki so dokončali osemletno šolanje s slabšim končnim uspehom, imajo malo možnosti za vpis na srednje šole.
Gospodarstvo v občini se je v zadnjih osmih letih naglo razvijalo, povečalo se je število prebivalcev, porastel je osebni standard — srednje šole in domovi pa so ostali na prejšnji ravni. Srednje šole močno zaostajajo za razvitostjo gospodarstva, pa tudi za razvitostjo osnovnih šol. Na enega učenca odpade pri nas 0,82 sedeža in 1,65 m2 učnih prostorov, medtem ko je normativ 3,5 m2.
Vseh sedem srednjih šol razpolaga le z eno telovadnico. Prav tako kritičen je položaj v Domu Majde Šilc v Šmihelu, saj je zaradi premajhnih zmogljivosti v domu le 15 % učencev srednjih šol, bilo pa naj bi jih 30 %. Spalnice služijo istočasno za učilnice, učenci pa spijo v glavnem na dvonadstropnih posteljah.
Posledica nerazvitosti srednjega šolstva je nizek izobrazbeni produkt na Dolenjskem in v naši občini. Več kot osnovno šolo dokonča le 34 % generacije (v Sloveniji 55 %, v Ljubljani 91 %). Na eni strani torej hiter razvoj gospodarstva in tehnologije, na drugi strani pa siromašenje intelektualnega potenciala in majhno število strokovnih kadrov iz Dolenjske.
Struktura kadrov v gospodarstvu ni najbolj ugodna. Da bi se ta popravila in da bi pokrili primanjkljaj zaradi povečanja obsega proizvodnje, bi se v novo-
VIOS — M303UdVN
aaasudVN — arNVNZ — vios — >ea3UdVN — 3fNVNZ — vnos — »303UdVN — 3fnvnz — vios — «a3UdVN — srNVNZ — vnos
3Ail03Un3bd NI 3AVOIZOO T SfNClVUDOAON ■
vios — 3PNVNZ — vnos
3PNVNZ — VIOS — M3Q3ddVN — 3PNVNZ — VIOS
vnos
meškem gospodarstvu moralo zaposliti na leto 250 absolventov poklicnih šol, 150 absolventov ostalih srednjih šol ter 60 absolventov višjih in visokih šol.
Omejen vpis na srednje šole in premajhen izbor šol postavlja mladino Dolenjske v neenakopraven položaj v primerjavi z mladino razvitejših področij Slovenije in je eden od faktorjev, ki povečujejo socialne razlike.
Položaj srednjega šolstva nujno terja sanacijo stanja. S sanacijo želimo doseči naslednje:
—	povečati zmogljivosti srednjih šol, omogočiti s tem večji vpis in izboljšati izobrazbene produkte;
—	izboljšati kadrovski sestav učnega osebja na srednjih šolah, povečati število učnega osebja
, in izboljšati razmerje med rednimi in honorarnimi učitelji,
—	povečati zmogljivosti domov, tako da bodo ti lahko sprejeli 25 % učencev srednjih šol.
V	prvi fazi sanacije srednjih šol in domov v občini Novo mesto, ki bi jo realizirali postopoma, predvidevamo naslednja vlaganja:
1.	zgraditev novega centra za kovinarsko stroko in ureditev prostorov — 15.000.000
2.	usposobitev sedanjih prostorov Šolskega centra kovinarske stroke. Te prostore bi uporabljali Šolski center tehničnih šol oz. Zavod za izobraževanje in produktivnost dela, Ekonomsko-administrativm šolski center in Zdravstvena šola —
1.500.000
3.	zgraditev telovadnice površine 700 m2, ki bi jo uporabljale vse srednje šole —
3.500.000
4.	povečanje zmogljivosti doma v Novem mestu:
—	izselitev posebne šole in usposobitev teh prostorov
—	povečanje zmogljivosti doma za 100 ležišč — 7,000.000
Skupaj - 27.000.000
Vlaganja bi realizirali s sredstvi gospodarstva, s soudeležbo republiških skladov in posojili. Za vlaganja v zmogljivosti doma pa bo potrebno doseči sporazum med občinami, ki gravitirajo na novomeške srednje šole.
V	letu 1975 bi morali za sanacijo srednjega šolstva zbrati v novomeški občini 7 milijonov dinaijev.
1ER CON SIRU
Sejem v Tullnu
pota k	i &isf j		_ | , jjjr-'Cm i
	jfe|	3L&	
Salon prikolic v Tullnu pri Dunaju
Že drugo leto je bil v Tullnu salon prikolic. Priredili so ga z namenom, da se tudi v Avstriji ta vrsta rekreacije in način dopusta bolj razvije.
Sejma so se udeležili vsi uvozniki prikolic v Avstriji, nekaj večjih trgovcev ter dva proizvajalca: en avstrijski
proizvajalec in mi.
Na 400 m2 v veliki dvorani smo razstavili 8 prikolic: celotno serijo Adria, A 500 in A 640. Za naše prikolice je bilo veliko zanimanje kljub sorazmerno visokim cenam, ki se lahko primerjajo s cenami konkurentov. Tudi popolna opremljenost
ni več samo naša posebnost, ker tudi drugi proizvajalci dajejo na tržišče popolnoma opremljene prikolice.
Trenutno smo na tržišču sicer zelo znani proizvajalci prikolic, vendar nimamo nobene prednosti pred drugimi proizvajalci, zato je nujno, da naša delovna organizacija
vloži več truda za kvalitetno izdelavo prikolic in da vse dosedanje napake in spodrsljaje odpravi, da doseže tudi v kvaliteti ugled, ki bo omogočal še večji uspeh na tržišču.
Zunanje trgovinski sektor,
izvozno-uvozni oddelek
IMV KURIR
STRAN 15
Super test dvanajstice
Dobrega pol leta je minilo, odkar so našo „dvanajstico“ prevzeli v svoje roke testni vozniki revije „AVTO“. Od takrat je njen števec zabeležil že 30.000 prevoženih km. Kaj je prestala v tem času in kako se je obnašala, so povedali v zadnji številki revije „AVTO“ (št. 25, 3. 12. 74.).
Super test (50.000 km) zahteva veliko več od vozila, kot bi sicer prestalo pri povprečnem kupcu. Tudi testni vozniki ne skrivajo tega, da je vozilo na takšnem testu izpostavljeno najtežjim pogojem. O tem priča dnevnik vozila, fotografije in
podatek, da se pri normalni polletni uporabi prevozi le dobrih 6000 km.
In kakšni so rezultati po
30.000	kilometrih? Natanko takšni, kot jih zmore vsako vozilo IMV-RENAULT 12 TL. Razen manjših nadlog z vozilom, ki pa zadevajo predvsem krivdo testnih voznikov, niso imeli nobenih večjih težav — zlomov ali podobnega. Le tu in tam se ga je držala „bolezen1*, ki jo popularno imenujejo „kljukitis11 — popuščanje vratnih zagozd, popuščanje kniping vijakov in škripanje v armaturi.
To so napake, katerim se ne izognejo niti vozila najvišjega razreda, katerih prodajna cena je za dvakrat ali trikrat večja od cene IMV-RENAULT 12 TL.
Vsekakor pa si IMV lahko šteje za uspeh, da ji je v relativno kratkem času uspelo izdelati vozilo, ki še konkurira na domačem trgu.
Sicer pa je „dvanajstici11 ostalo še 20.000 km, ki jih bo, kot kaže, uspešno prestala. Upamo, da bodo rezultati super testa do
50.000	km vsaj takšni, kot so bili v prvi polovico testa, če ne še boljši.