82
Politični pregled*
§ 14. — Vladanje s pomočjo § 14. naše ustave se je že začelo. Zadnje dni je izšla na podlagi tega paragrafa izdana cesarska naredba, s katero se je uveljavil rekrutni zakon za 1. 1899.
Nagodba — Vsled kompromisa, ki je bil sklenjen v ogerskem parlamentu, je postalo vprašanje v nagodbi zopet aktuvelno. Po tem kompromisu se uveljavi nagodba na ta način, da jo Ogerska samostojno podaljša do 1. 1904., v Avstriji pa se uvede v § 14 Nagodba torej ne bo več pogodba mej državama, ampak vsaka državna polovica jo 1. 1904. lahko raztrga. S tem je zadan prvi udarec dualizmu.
Pogajanja z Italijani. — Vlada se je posredovanjem dr. Kathreina začela pogajati s tirolskimi Italijani zaradi njih v stopa v deželni zbor. čuje se, da so Italijani pripravljeni vstopiti, če se uvedejo narodne kurije. Rešitev tega vprašanja za Tirolsko bo prejudic za rešitev narodnega vprašanja na Štajerskem in na Koroškem.
Ogerko ministerstvo je že prevzelo vlado. Predsednik je zmerni S zeli. Nova sta samo trgovinski minister Hegediis in pravosodni minister Plotz. Ministerstvo je sestavljeno iz samih pristašev liberalne stranke, in se imenuje v šali „Banf-fvjevo ministerstvo brez Banffvja " Vsled te premembe v vladi se je Apomijjijeva stranka pridružila vladni stranki.
Francija. — Na dan pogreba prezidenta Faurea sta poslanca Deroulede in Habert prouzročila smešno komedijo. Nagovarjalo sta vojaštvo na punt. Vlada je Derouleda vsled tega zaprla in zajedno začela odločno postopati proti mo-narhistom.
Volitve v grško poslansko zbornico so izpaie zelo nepovoljno za sedanjo vladajočo stranko Delvamistov. Ta stranka namreč ni izgubila samo absolutne večine, marveč se je tudi tako zelo zmanjšalo število nje članov, da bo zavzemala nadalje le četrto mesto v zbornici. Izid volitev je po poročilu lista „Journal Asty" naslednji: Izvoljenih je 112 somišljenikov, Teotokisa, 36 vladnih kandidatev, 25 Delvamistov, 36 neodvisnih, 13 pristašev Deligiorgisa, 6 Dragumistov in 3 Ralli-sovi somišljeniki. Samo 25 mož ima torej dosedaj najmočnejša stranka. Največji poraz je doživela v Atenah, kjer je nje vodja in glavni kandidat general Smolenski propadel z vsemi svojimi tovariši. Največji dobiček od zadnjih volitev imajo Trikupisti ali somišljeniki Teotokisa, akoravno tudi ne razpolagajo z absolutno večino. Ker pa ima sedanja Zaimisova vlada le 36 somišljenikov v poslanski zbornici, je splošna kriza neizogibna. Sedanja vlada bo ostala nadalje na krmilu le tedaj, ako se priklopi Trikupistom,
Prememba vojaških določeb. — Ministerstvo za dež   brambo   je   premenilo   nekatere bistvene vojaške določbe.
Tako se bodo „na družinske razmere" le tedaj ozirali, ako je na pr. od dveh bratov jeden nesposoben za delo in zaslužek ali če je gotovo, da je drugi brat dobil nizko številko in gotovo pride k naboru. Jednoletni prostovoljci na svoje troške bodo morali na leto plačevati za orožje 18 kron, za hrano 240 kron, za obleko 90 kron. za izposojenega konja in vzdrževanje 480 kron, za konjsko opravo 24 kron. -Pogoji za je-dnoJetne prostovoljce veljajo |v prihodnje tudi za medicince, farmacevte in veterinarje.
Vojaški novinci. — Wieoer Ztg. je objavila na podlagi § 14 cesarsko naredbo, s katero se za leto 1899 podaljša določeno število vojaških novincev, ter dovolijo vojaški nabori.
Loubetovo sporočilo in njegov program. Z največjo nestrpnostjo so pričakovali francoski krogi pa tudi ostali svet sporočila novega predsednika francoske republike, v katerem bo Loubet razvil svoj program. Toda ne samo pričakovali, marveč tudi narekovali so gotovi strankarski voditelji, kaj naj bo vse zapovedano v predsednikovem sporočilu Tako je mej drugimi v ime nove lige „La patrie francaise" resno svetoval Coppee v svojem listu, naj predsednik pripozna ligo in odobri njene namene ter formelno izjavi, da bo skušal konec storiti agitaciji Drevfusovcev in vestno čuval politično moralo, ker sicer ne bo miru v deželi Toda na te zahteve se Loubet ni dosti oziral, kakor je razvidno iz poročila samega, katero je min. predsednik Dupuy dne 21. feb. prečital v obeh zbornicah. Novi predsednik prosi najpreje podpore senata in zbornice, da bo mogel bibi kos velikim dolžnostim, potem pa pravi: Predsednik bo posvetil vse svoje moči varstvu in izvrševanju ustavnih določil. Redna izročitev oblasti je nov dokaz zvestobe Francije za republiko. To je najboljše znamenje posebno za sedanje dni, ko nekateri izgubljenci skušajo omajati zaupanje dežele do svojih naprav. Narodna skupščina z dne 18. januv. je izjavila željo, da se čim preje pomire duhovi in zjedinijo vsi republikanci. Kot srasten somišljenik načel francoske revolucije in regima svobode bode neprestano skrbel, da najde parlament v njem pri tem prepotrebnem delu vedno potrebno podporo. Sporočilo naglasa dalje, da treba parlament, oodna oblastva, vlado in narodno armado jednako spoštovati. Spominja dalje del republike, ki zagotavljajo svobodni mir, ki so osnovala veliko kolonijalno državo in naklonila deželi veliko prijateljstvo in zveze v inozemstvu Srečnega se bom štel, sklepa predsednik Loubet, ako bom s pomočjo jedinosti, kateri hočem z vsemi silami pospeševati, pripomogel v okviru po ustavi mi zajamčevanih pravic, katerih si ne bom dovolil kratiti, do vresničenja naših skupnih nad in utrditve republike. Najvažnejša v tem sporočilu je pač izjava Loubetova, da je strasten somišljenik revolucionarnih načel in regima slobode, s katero pač ne bodo zadovoljni mnogi francoski krogi.
t Grof Rechberg. Minulo soboto po noči je umrl na svojem posestvu Kettenhof pri Schwechat-u 93 let stari grof Rechberg, ki je ministroval v Avstriji v dobi od 1859 do 1864 v najbolj zmedenih razmerah. Rojen je bil leta 1806 v Regenu ter je že leta 1828 kot poslaniški atašej vstopil v avstrijsko državno službo. V letu 1855 je bil imenovan avstrijskim zveznim predsedstvenim poslanikom in tedaj je prišel v ožjo do-tiko z Bismarckom, s katerim sta se s početka precej dobro razumela, pozneje pa je bil grof Rechberg Bismarckov največji nasprotnik. Početkom italij. vojne v 1. 1859 je bil imenovan Rechberg kot naslednik barona Buola zunanjim ministrom, kateri portfelj si je obdržal do 27. oktobra 1864. Tedaj mu je cesar podelil red zlatega runa. Od tega časa na-, dalje se je mož popolno odtegnil javnosti, le kake dva ali trikrat je prišel v gospodsko zbornico in delegacije, kjer je poskušal opravičiti svojo politiko. Pri neki taki priliki mu je vojni mir baron Kuhn očital, da Avstrija v letih 1860 — 1866
83
le vsled njegove politike toliko izdala za vojne namene. V javnosti je grof Eechberg ostal v spominu le še kot nasprotnik kneza Bismarcka.
Regulacija učiteljskih plač na Stajarskem. — Dež-
odbor je že formuliral svoje predloge, kako se naj regulirajo plače. Povsem pravični sestav po personalnih razredih se per-horescira in hoče se obdržati sestav krajevnih razredov s sedanjimi postavki 600, 700 in 800 gld. (Gradec 900 gld) Za poboljšek se predlaga a) 100 gld aktivitetne doklade (ki se pa ne všteva v pokojnino) za definitivno nameščeno učiteljsko osobje ; b) starostne doklade te vrste so v tem smislu zvišati z onim dnevom, ko dobi zakon veljavo c) jednorazredničarjem se pripozna opravn. doklada 50 gld. voditeljem veČrazrednic pa za vsak daljni razred 25 gld. več, toda skupno oprav, doklada ne sme presegati 200 gld Ravnatelj meščanskih šol dobi 250 gld. funkcijske doklade. Starostne in funkcijske doklade se vštevajo v pokojnino, aktivitetna doklada pa ne d) Definitivno nameščenim učiteljem na meščanskih šolah se pripozna za 200 gld. višja plača, kakor ljudskim učiteljem v istem kraju, e) Učne osebe, ki so dosegle sicer že spričevalo učne usposobljenosti, a nimajo definitivnega mesta, dobo kot prov. učiteljišče 600 gld. oni. ki nimajo le spričevalo zrelosti), pa kot prov. učitelji (ice) 420 gld. nagrade. Pomožni učitelji brez vsakega spričevala(l) dobe 360 gld nagrade, f) Mesta podučifceljev( ic) se opuste.
Kriza v Španiji postaja z vsakim dnem bolj akutna, čim dalje se vleče razprava o špansko - ameriški mirovni pogodbi. Kriza v Sagastovem ministerstvu sicer še ni nastopila, toda gotovo ne bc trajalo dolgo, da se popolnoma omajo stolci sedanjega kabineta. Pri volitvi komisije, ki bo razpravljala o filipinskih predlogih, je sicer zmagala vlada v toliko, da so bili v štirih izmed sedmih oddelkov izvoljeni njej prijazni in naklonjeni se-natorski člani, toda v plemenu senata in zbornice nima zagotovljene večine. Toda tudi v slučaju, ako bi Sagasta v parlamentu prodrl z neznatno večino, bi s tem ne bilo dokazano, da vživa zaupanje prebivalstva. Dokaz zato so tisoči brzojavk, katere je iz raznih delov dežele prejel opozicijonalni govornik v senatu grof Almenas, Velika večina prebivalstva v Španiji je prepričana, da vlada ni pravilno postopala, in da so vojskovodje zelo mnogo zakrivili v kvar Španije. Najsi bodo trditve grofa Almenasa tudi pretirane, gotovo je, da se je storila tedaj velika napaka, ko se je izročilo sovražniku mesto Santagio, posebno pa, ko so kapitulirale vse vshodnokubanske garaizije, ki nasprotnika niti videle niso.