Usf Izhaja o3 WfoSrt 1947 kot tednik — Od 1. januar^ ja 1958 kot pol tedni k — Od L januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer Ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV KRANJ — SOBOTA, DNE 14. MARCA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 21. — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka. Tržič — Izdaj* CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže j NEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Spomladi so ceste slabe # Predlog Cestnega podjetja Kranj za zmanjšanje hitrosti na nekaterih odsekih Kaj je cenejše: pluženje aH posipanje £ Kje so meje vzdržljivosti naših cest POPOLNA SLIKA poškodb, vkL jih je na naših cestah povzročila zima, bo vidna šele pri popolni'od jugi. 2e sedaj pa je mogoče opazovati številne mrežaste razpoke na ravninskih cestah, na primer v Poljanski dolini, deloma v Selški dolini, na odseku Kranj — Brniki, proti Trbojam, na odseku Radovljica — Kamna gorica in drugod. Sneg in poledica LETOŠNJO zimo je že marsikdo pripomnil, da je Cestnemu podjtetju prinesla počitnice in omogočila prihranke pri denarju za vzdrževanje cest. Je res tako? Na žalost ni. Res je, da je bilo lansko zimo veliko plužonja, toda letos je na dnevnem redu posipanje poledenelih cest, ki pa je precej dražje kot pluženje. Dnevne toplitve se zamenjujejo z nočni-nii ohladitvami in voda, ki se preko dneva razliva po vozišču, Ponoči povzroča poledico. Dokaj zgovorna je primerjava lanskih in letošnjih januarskih stroškov za Vzdrževanje gorenjskih cest. Kljub močnim snežnim padavinam so lani v ta namen porabili Za ceste Lin II. reda 13 milijonov dinarjev, letos pa 16 milijonov dinarjev. Ta strošek nekoliko povišuje tudi dobra mehanizacija za zimsko vzdrževanje cest, s katero se je podjetje pred kratkim oskrbelo. Omejitve za tovornjake 2E OMENJENO hitro menjavanje dnevnih temperatur je obenem tudi največji sovražnik cest, vsekakor pa večji kot snežna obloga (ta bi cestam pozimi celo koristila, ker bi jih varovala, vendar jo je zaradi močnega pro-nieta treba odstranjevati). In prav v tem času, ko so ceste razpokanc in zmehčane, se tudi najbolj kvarijo, posebno še pri težkem tovornem prometu. Težki tovornjaki pri vožnji dobesedno Snetejo vrhnjo plast ceste, pri zaviranju pa to pogosto kar odluščijo. Take poškodbe seveda potom hitro razširijo in poglobijo. Največ jih nastane pri hitri vožnji in naglem zaviranju, posebno Se pri srečavan ju, ko vozili vozita P° najbolj poškodovanih robovih Vozišča. , Zaradi tega je bilo' Cestno podjetje Kranj prisiljeno predlagati sekretarju za promet, da omeji najvišjo dovoljeno hitrost na nekaterih odsekih. To so predvsem odseki Skofja Loka — Gorenja vas, skofja Loka — Jeprca, Skofja Loka — Kranj, del ceste I. reda Javornik — Jesenice, če bo potrebno še odsek Naklo — Čer-nivec. Navidezna kvaliteta VSEMU temu seveda botruje dejstvo, da gorenjske ceste niso najboljše. Res so mnoge asfaltirane, vendar je to bolj protipraš-na obdelava kot pravi asfalt. Po večini so nastale iz .poljskih poti, iz katerih so po nasipanju najprej naredili makadamske in pozneje s tanjšo prevleko še asfaltne ceste. Asfaltna plast je ponekje debela le še nekaj centimetrov ali celo le pol centimetra, podloga pa je tako pomanjkljiva, da že iz plitvejših lukenj gleda na svetlo ilovica. Posebno slabi so tisti odseki, za katere so upo- rabljali katran, ker ta po nekaj letih začne preperevati. Tako je na primer na odsekih Jeprca — Skofja Loka, Bled — Bohinj, v Selški dolini in drugje. Hitro naraščanje prometa Omenjena kakovost cest je takrat, ko so bile narejene, ustrezala, ne dohaja pa današnjih potreb, teh (in določil zakona o cestah) pa z denarjem ni mogoče dohajati. Za ilustracijo nekaj podatkov: leta 1958 je bila povprečna dnevna obremenitev odseka Kranj — Radovljica 1761 ton, lansko leto pa 11.109 ton. Največja dnevna obremenitev odseka Kranj — Jeprca je bila lani 19.100 ton, leta 1958 pa manj kot 4 tisoč ton. Po gorenjskih cestah I. reda je vozilo lani vsak dan povprečno 2185 motornih vozil, po odsekih II. reda 690 in III. rdjh da povprečno 339 motornih vozil. Po primerjavi tonaže in števila je mogoče ugotoviti, da je občuten delež težjih vozil. — M. S. Danes bo na 80-metrskl skakalnici uradni trening Planica je pripravljena čeprav bodo na jutrišnji dan v Holmenkollnu privlačne mednarodne skakalne tekme z bogato tradicijo se bo tudi v Planici, kjer bodo prav tako tekme na 80-metrski skakalnici, zbralo precej uglednih smučarskih skakalcev, med katerimi bo prav gotovo najbolj zanimiv novi svetovni rekorder Nilo Zandanel. Sicer pa bodo jutri ob 10.30, ko bo začetek tekmovanja, nastopili skakalci iz Avstrije, Francije, Italije. Nemške demokratične republike. Poljske, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije, ki so po večini že prispeli v Planico. Doslej so nacinalne smučarske zveze prijavile naslednje tekmovalce: • Avstrija — Peter Miiller, Schiffner, Heigenhauser, Gran-der, Bachler; 0 Francija — Alain Macle, Gilbert Poirot, Jean-Marie Poi-rot, Guy Mollier; # Italija — Nilo Zandanel, Giacomo Aimoni, Dino De Zor-do, Agostino De Zordo, Bruno de Zordo, Mario Ceccon; # NDR — Peter Lesser, Nordheim, VVedler; # Poljska — Pior Wala, Ma-rion Gavezak; # ZRN — VVolfgang Happle, Heinj Ihle, Helmut Wegschei-der, Alois Haberstock, VVolfgang Schuler, VValter Haber-satter in Franz Keller. Jugoslavijo bo zastopalo 15 skakalcev, udeležbo pa so obljubili tudi tekmovalci iz Švice, Madžarske, češke in Bolgarije, vendar doslej še niso poslali poimenskih prijav. Tudi Gaštejski klanec v Kranju bo končno dobil boljšo razsvetljavo Odhod holandskih turistov BRNIKI, 14. marca — Danes dopoldne ob 10. uri bo z letališča Brniki odletelo letalo z zadnjo skupino holandskih turistov, ki so preživeli svoje zimske počitnice na Gorenjskem. Holandski turisti so bili v zimski turistični sezoni v Kranjski gori, v Bohinju, na Bledu in Pokljuki. -— S. Za cesto se še niso odločili KRANJ — Ker Gorenjce, posetH no še Kranjčane ,močno zanima, kje bo speljana nova cesta — pod Smarjetno goro ali nad severnim delom mesta, smo zaprosili za pojasnilo in zvedeli naslednje: Skupnost cestnih podjetij ima že pripravljene projekte za cesto skozi Stražišče, vendar pa je dobila tudi naročila za študijo nove trase v smeri Vižmarje—šmarna gora—Brniki in naprej proti Na-klu. V letošnjem letu bodo torej izdelovali projekte za obe varianti in ju primerjali, da bo končna odločitev res najboljša, če bo zmagala druga varianta, se bodo predstavniki kranjske komune zavzemali za to, da bi bilo križišče z vpadnico v Kranj na Kokri ci. Kot je znano naj bj 'bila letos dograjena ljubeljska cesta, na novi jeseniški cesti pa nameravajo zgraditi potrebne objekte — 2 predora in 3 mostove, 3 ostalo gradnjo bodo nadaljevali prihodnje leto. V brk naši kadrovski politiki Plače dobivajo na dom Sedite lepo doma, hodite po redno vsak mesec prinese na MORDA JE tak uvod pretiran. Toda primeri so taka. V Kranju smo kar mimogrede zvedeli za dva taka primera — iz Planike in Združenih kranjskih opekarn, čeprav postopek sam po sebi ni neza- želji naokrog in poštar vam dom plačo iz vašega podjetja. konit, pa je v večini primerov res, da je epilog teh pojavov dokaj zavit v osebna trenja in vedno dokazujejo slabe odnose in neurejeno kadrovsko službo. Ob tem se odpira problem odnosov med najodgovornejšimi uslužbenci, zlasti v Planiki. 2al, v podjetju nisem uspel govoriti z odgovornimi ljudmi, ki bi lahko marsikaj dopolnili v in dali točne f podatke. Znano pa je, da je od j tam odšlo v zadnjih letih1 več kot dvajset ljudi z-zelo odgovornih delovnih mest. Med temi so bili} pravniki, ekonomista,.'in'drugi, ki so opravljali delo od pomočnika i direktorja pa do vseh vrst šefov, i referentov v proizvodnji in strokovnih službah. Odšel je šef organizacijsko kadrovske službe in re-* ferent za kadre. Prav ta sedaj do- -biva plačo na dom, kar je menda že tretji ali četrti primer v tem podjetju. Po podatkih Zavoda 7a zaposlovanje je lani odšlo iz Planike 12 zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo. V letošnjih prvih dveh mesecih so odšli še trije in na vrsti so že drugi. Pri tem ne omenjam fluktuacije nasploh, čeprav je lani odšlo iz podjetja skupno 149 zaposlenih — več kot 10 odstot-kot kolektiva — kar je zelo veliko. Odpovedi delovnih razmerij ver* jetno niso.posledica nekih neurejenih delovnih odnosov, temveč so najbrž prevladovali ekonomski razlogi — *. nizki osebni dohodki, premajhna.. stanovanjska gradnja in'podobno.'Gre zaMjudi, s katerimi je imel kolektiv mnogo stn> sikov <•' in so potem pod raznimi okoliščinami zapustili kolektiv.j Odpravnina | je baje v. nekaterih primerih dosegla milijon dinaH jev! Hkrati je podjetje s tem izgu» bilo več^stanovanj, ker s »sporazumnim« odhodom iz podjetja po»' Nadaljevanje na 2. strani Povečanje hotelskih kapacitet »Jelovice« na Bledu bo pomemben prispevek turističnemu razvoju tega kraja. Njihova sedanja »mrtva« ■ezona pomeni živahno gradbeno dejavnost Kritično stanje kmetijstva v tržiški občini OBRAZI in *Ržič — Tako realne razprave o kmetijstvu, kot je bila v sredo !)a seji občinske skupščine v Tržiču, skorajda ne slišimo na kateremkoli občinskem forumu nikjer na Gorenjskem. Odborniki so kritično, * občutkom za Človeka in brez nepotrebnih predsodkov, ki so tako togosti v razpravah o kmetijstvu pri nas in ki izvirajo iz včasih Precej pretiranih Ideološko razrednih izhodišč naše kmetijske poli-'ke, govorili o stanju kmetijstva v tržiški občini in o problemih, ki 0 vsak dan bolj kritični. Na ^dnevnem redu je bilo sicer najprej poučilo o stanju živinoreje na območju občine, nato pa še sklepanje ? odloku o kategorizaciji zemljišč na kmetijske proizvodne okolišu n sklepanje o osnutku odloka o uvedbi občinske doklade od kmetstva za leto 1964, vendar se razprava ni ozko držala teh okvirov, enuir gre bržkone zahvala« da so bili diskutant je bolj sproščeni ,n da smo zato dobili nekoliko bolj kompleksno sliko o tržiškem ^etijstvu. Predvsem je treba zapisati, da va Področju tržiške komune ni ehko pogojev za poljedelstvo, so p Za živinorejo. Od 2381 ha obde-j valnih površin je njiv in vrtov ^ 508 ha, travnikov pa 1650 ha. j^Šnikov je na tem področju, 1605 ^e finskega sveta le malo, 2ha. Velikega pomena je tu * Zu- Na nižinski predel občine aPad 80 odstotkov kmetijskih površin in le 20 odstotkov na hri-Oov>te predele. V letu 1962 so na 389 kmečkih gospodarstvih v občini našteli 1523 glav goveje živine, lani pa se je to število še zmanjšalo. Kot vzrok poročilo navaja to, da je zadruga vključila v svoj obrat 130 ha obdelovalnih zemljišč, vendar v njem še ni nadoknadila zmanjšanega števila živine v privatnem sektorju. Brez dvoma pa to ni edini vzrok; v poročilu so namreč tudi ugotovitve razprave o kmetijstvu na svetu za kmetij- stvo in gozdarstvo občine, ki so predvsem tele: kmetje opuščajo slabše travnike in senožeti — ti se zato spreminjajo v gozd, pomanjkanje delovne sile na kmetijah, nezainteresiranost kmečkih proizvajalcev, prevelika obremenitev višinskih predelov z družbenimi dajatvami, ukinitev regresov za umetna gnojila, stroje in reprodukcijski material, pomanjkanje močnih krmil in previsoke cene zanje, opustitev pospešval-nih odborov pri zadrugah in preslaba organizacija pospešvalne službe. Vse to so vzroki za tako kritično stanje, ki so dbornikom narekovali živahno razpravo, skupščini pa sprejetje nekaterih sklepov, ki naj poskušajo stanje zboljšati. Dva odloka je skupščina v sredo že sprejela. Oba — odlok o kategorizaciji zemljišč na kmetijske proizvodne okoliše in' odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva — izhajata s tališča, da je treba z davčno politiko urejati probleme in od- pravljati doslej storjene napake. Po novem odloku o občinskih davkih bo skupna vsota občinskih do-klad letos v primerjavi s preteklim letom nižja za približno 3 milijone. Odlok uvaja sedem lestvic za odmero občinske doklade in se zaradi nekaterih specifičnih pogojev kmetijstva na področju tržiške občine ni povsem držal priporočil okrajne skupščine Ljubljana, in sicer pri odmeri stopnje občinske doklade za gozdna zemljišča, za katera je okrajna skupščina predlagala stopnjo 5 do 16 odstotkov od letne davčne osnove, v Tržiču pa, so sprejeli 2 do 5 odstotkov, ker imajo tako že nekaj let in ker bi se sicer skupna vsota davkov v hribovitih predelih v primerjavi z lanskim letom celo povečala. Davčni zavezanci v IV. proizvodnem okolišu imajo namreč le tretjino davčne osnove od kmetijskih zemljišč, dve tretjini pa predstavljajo gozdna zemljišča. A. Triler STANOVANJSKA hiša je bila dograjena in lani v jeseni se je vse' lilo več družin. Med njimi je bil tudi Viktor z ženo in dvema otrokoma. Kot marsikdo, je prišel iz osamljene rojstne hiše v okolici in se končno rešil mučne vsakdanje vožnje s kolesom'v tovarno. Toda skup- napisal svoji ime, prigovarjali tO drugi, da posoda ni osebna last* Viktor ni hotel nič slišati. Potem je na podstrešju začel de-* lati neke vrste lopo iz desk, da bi jo imel za nerabne košare, kovčke in druge stvari. Sostanovalci so se znova pritoževali. Predsednik hišnega sveta ga je opozoril, da je podstrešje za skupno sušilnico. 2a-> radi požarno-varnostnih razlogov tudi ne sme ničesar graditi. Toda Viktor }c trdil svoje: da je to njegov del podstrešja in da to nikogar nič ne zanima. Kot vedno se je jezil, zmerjal tako, da se ga sostanovalci vse bolj izogibljejo. Do najhujšega spora pa je prišlo pred dnevi zaradi malenkosti — otroških sank! Viktorjev šestletni fantek se je sankal z drugimi otroki iz hiše. Izmenjavali in sposojeva-> NE BOSTE ME! no s pohištvom je Viktor prinesel iz starega okolja tudi nekatere navade in pojmovanja, ki so že večkrat povzročila hudo kri in prejšnji teden je prišlo do spora. Začelo se je že pred novim letom. Viktorju co od doma pripeljali drva. Ni jih dal v drvarnico. Zložil jih je zunaj na zelenici in tam stojijo še sedaj. Drugi so se pritoževali, češ da so za to drvarnice in da tam mora biti zeleni Pas ali pa celo otroško igrišče. Vendar je ostalo po Viktor'(vem. Nekega dne je na eno izmed posod za smeti z barvo li so si sanke, smučke, drsalke, Hat je med otroci v navadi. Ko je Viktor apazil, da ima njegove sanke dekletce iz hiše, je planil k njej, preklel in ozmerjal deklico, ji vzel sanke, jo porinil v sneg in vihraje odnesel sanke domov. Punčka je jokala, otroci so strmeli. Prihiteli so starši. Vnel se je prepir. Iz vseh oken in stanovanj so se oglasili. Viktorju so očitali skrajni egoizem in grobost. On pa, kot vedno je trdil svoje: »Ne boste me! Kar je moje je moje!* K. M, S- 07 2 SOBOTA, 14. marca tW4 Te oni po s u e t u Ljudje in dogodki • L'udie in dogodki # Lludie »n dogodki # Ljudie ?n ™^ki • FJ" ^ rfr»i"*dk1 H Ljudje in do«" • Ahmed Ben Bela zaključil uradni obisk v Jugoslaviji Ob odhodu je predsednik Ben Bela Izjavil, da se je v pogovorih in srečanjih z našimi ljudmi marsikaj naučil. Posebno so ga zanimale Izkušnje pri izgradnji naše dežele in uspehi delavskega samoupravljanja. Tudi alžirsko ljudstvo gre po poti kot je šlo Jugoslovansko, zato so vse izkušnje dobrodošle. • Nova vlada v Venezueli Venezuelski predsednik Raul Leoni je že sestavil novo vlado. Sprejema, ki ga je priredil Leoni, se je udeležil tudi šef jugoslovanske delgacije dn drugi jugoslovanski predstavniki v Caraca-su. • Atenska vlada bo pomagala Cipru Atenska vlada je sporočila, da bo intervenirala, če bo prišlo do enostranskega napada turških sil na Cipru. To so sporočili tudi predsedniku Makariosu. Turškim pomorskim silam pa so sporočili, naj se umaknejo v vode med Kreto in Dodekanezom. • Stavka v Franciji' Združenje nacionalizirane industrije v Franciji je napovedalo stavko od 18. do 21. marca. Predsednik Pompidou se bo prej še pogovarjal s predstavniki sindikalnih central. • Sporazum o gradnji v Tanganjiki V Dar es Salamu so se sporazumeli, da bodo jugoslovanska podjetja zgradila tovarno traktorjev. V volilno leto sta stopili obe ameriški stranki, demokrati, in republikanci z malo nervoze. Republikancem se je po izgubljenem prestolu, ki ga je demokratom priboril John Kennedv na zadnjih volitvah, nabralo toliko masla na glavi, da v letošnji obračun stopajo manj samozavestni kot prejšnja leta. Razen tega tudi v vrhovih republikanske stranke ni prečiščene, kateri osebnosti bi prepustili kandidaturo na novembrskih volitvah. Osrednjo vprašanje vseh republikamkih skrbi je najti primernega človeka, ki bi se lahko enakopravno potegoval za ključ Bele hiše. Tudi vodstvo demokratske stranke po zahrbtnem Kenne-elvjevem umoru ne spi več mirno. Kennedvjev namestnik, srčno oboleli Teksačan Johnson v kratkem času po vselitvi v vladno hišo nI nadaljeval ameriške politike s takšno energijo kot njegov predhodnik. Pešanje ameriškega vodstva se je začelo kazati v Južnem Vietnamu, ob panamski krizi, v karibskem prostoru, kjer so Ame- ričani po Kennedv j evi smrti požrli grenke izkušnje. V ožjem ameriškem družinskem krogu pripisujejo krivdo za to Johnsonovi politični neodločnosti, zlasti republikanski nasprotniki kažejo s prsti na sleherno slabo odigrano potezo njihovega predsednika. ko priboriti najbolj vplivni med republikanci. Za sedaj je izbor še precej širok. Razen konservativnega in napadalnega nergača Barrv Goldvvatera, ki Je skrajnež hi bolj črna vrana od vseh ameriških Črnih vran na desnici- se za kandidata omenja še Nelson 66-letna senatorka je svoj načrt za kandidaturo najprej obrazložila v vvashingtonskem novinarskem klubu za ženske. Naštela je razlo-ge, ki govorijo proti njeni kandidaturi, vendar je na koncu povedala tudi to, da ne mara vreči puške v koruzo. Njena odločnost Volilne fanfare Ker Je republikanska stranka pac stranka v senci je razumljivo prej začela s svojimi volilnimi pripravami. Republikanski računi so težki. Prečiščevanje in izbira primernega moža za novembrske volitve bo najbrž dolga in dokončnega izbranca za sedaj še ne moremo predvidevati. Dejstvo pa Je, da v republikanskih vrstah ni človeka, ki bi po svojem položaju imel zagotovljen stolček. Volilno prvenstvo si bodo pač morali s težko mu- Rockefeller, bogataš in neodločnež, ki na zadnjih volitvah ni imel poguma, da bi se spustil v 'boj s Kennedvjcm, pa tudi napol odpisan republikanec Richard Nixon ponuja še enkrat svoje usluge na novembrskih volitvah. Med najbolj zanimive novice v amer. predvoiilnem letu uvrščajo tudi poskus, da bi se prva ženska, republikanka Maggie Smith potegovala za najvišji položaj v državi in za predsedniški stolček ZDA. je bila prav izvirna, ko je trdila, da se prav zaradi težav, ki jih ima na poti, loteva težke naloge. Ameriški tisk, že po svojem bistvu precej razvpit zaradi senzacionalnih sestavkov, se je začel norčevati in vzpodbujati. V San Franci scu je izšel v »Chroniclu« članek, ki govori, da še nobena ženska s kuhalnico In dobrimi tortami ni postala predsednica republike. Kljub temu je priletna senatorka začela svojo predvolilno kampanjo v državi New Ham p shire. Senatorka ki jo na splošno uvrščajo na prostor desno od Roc-kefellera in levo od Goldvvatera ne pozna strahu pred svojimi moškimi nasprotniki. 2e pokojni Kennedv je nekoč dejal: »Ne želel bi je imeti za svojega nasprotnika!« Senatorka je prišla do svojega sedeža v predstavniškem domu po smrti moža. Ko se je leta 1948 vselila v senat je premagala svojega nasprotnika gladko in čisto z veliko prednostjo. Tudi v svojem po. lltičnem delu je prekosila vse moške. Od vseh 1590 sej, kolikor jih je bilo sklicanih do sedaj, ni upor-na vdova zamudila niti ene. Ko je pred letom govorila zoper moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov, Jo je Hruščov imenoval za »hudiča v ženski obleki«. Seveda Je vprašanje kako daleč bo 66-letna senatorka prišla s svojo ambiciozno glavo. Ameriško predvolilno leto pa je kljub temu rs svojim načrtom napravila^zanimivo. Ljudje in dogodki • Ljudie in dosjodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # LW<- d— *k Meg gorami in jezeri po Avstriji Planinsko društvo v Kranju je priredilo v sredo zanimivo predavanje o avstrijskih gorah in jezerih. ^, Znani turistični delavec Jožko D o 1 n i č a r iz Ljubljane je prepotoval vse avstrijske dežele. V popotni reportaži je opisal Avstrijo v celoti, njene zanimivosti, ljudi in njihove običaje. Predavatelj je z mojstrskimi posnetki prikazal lepoto naše severne sosede Avstrije, ki se je povzpela md najbolj razvite dežele v Evropi, saj se ponaša z najvišjo alpsko avtomobilsko cesto prav do Grossglocknerja. Z Dunaja nas je popeljal skozi lepa deželna mesta, mimo gradov in jezer, skozi tihe gorske vasice Oropani kiosk pri Gasilskem domu v Kranju Cigarete v podzemeljski jami KRANJ — Mladoletniki si neupravičeno prisvajajo osebne avtomobile. To jim je še premalo. Začeli so tudi vlam-Ijati. V noči od 9. na 10. marec sta P. B. in M. B. iz Kranja vlomila v kiosk na cesti JLA v Kranju, last Tobačne tovarne iz Ljubljane, poslovne enote Kranj. Vlomilca sta sodelovala tudi pri kraji avtomobilov, o kateri poročamo v drugem sestavku. Storilca sta na kiosku najprej snela pomično steklo in se skozi odprtino vrinila v kiosk. Ker so bile cigarete in drugi galanterijski material zaklenjene v omari, sta morala odpreti še to. To jima je uspelo tako, da je eden od njiju odšel na gradbišče porodnišnice in prinesel meter in pol dolga; cev, s katero sta odprla vrata omare. Razne tobačne izdelke in drug material sta najprej znosila preko ceste na gradbišče porodnišnice. Nato je M. B. odšel domov po kolo in po prt. V prt sta naložila blago in ga trikrat peljala na travnik nad Švabsko vasjo v Kranju. Med cigaretami je bilo 3000 komadov »Primorke« in »Ibra«. S travnika sta del plena odnesla v naravno jamo v kanjonu Kokre, nekaj cigaret je še ostalo. Naslednjega dne sta se ponovno sestala in sklenila, da vse ukradeno blago preneseta v jamo na Rupl v bližini stanovanja M. B. Ker je tega dne začelo snežiti, sta se zbala za cigarete, jih stlačila v dve vreči in jih skrila na podstrešje osamljenega kozolca v bližini Rupe. Povsod, kjer sta prenašala blago, sta puščala sledove. To ju je gotovo tudi izdalo. Uslužbenci kriminalističnega odseka so ju zelo hitro izsledili in sta dejanje brž priznala. Nakradeno blago je bilo ivrednp okoli 254.000 dinarjev. Večino blaga so našli in ga vrnili oškodovanemu podjetju, vendar znaša nastala ikaida okoli 60.000 dinarjev. M. Ž. Požar v stanovanju JESENICE — V stanovanju Ivana Fona na Jesenicah, Cesta Maršala Tita 75, je v sredo nastal požar zaradi napake' v grelni blazini. Pogorelo je pohištvo, poškodovana pa so tudi vrata, okna in parket. Požar so opazili sostanovalci ob tretji uri zjutraj in ga Skupaj z domačini pogasili. Na pohištvu je škode za okoli 300.000 dinarjev. — P. U. Obupal nad življenjem JESENICE — V domu dr. Franceta Bcrglja na Jesenicah je bil na oskrbovanju od decembra lani Spletni Jakob Čatež, doma iz Krope. Na splošno presenečenje oskrbovancev in osebja v domu j* obupal nad življenjem in se v sredo dopoldne obesil na manjše drevo blizu ceste na Golico. Imel je težko srčno bolezen. V obup pa so ga pripeljale tudi njegove številne zadolžitve še iz Krope. — P. U. na gore, v prosto naravo, ki nudi ljubiteljem planin pozimi in poleti svoje neizčrpne lepote. J. S. POPRAVEK V naši zadnji številki je izšel razgovor pod naslovom: »Moskov-čanka s klobukom«. V tem sestavku je pisec članka v zadnjem odstavku napisal stvari, s katerimi se Tatjana Gončarjeva ne strinja. Ta popravek objavljamo na željo intervjuvane osebe. f S dalje vanje si. strani Plače dobivajo na dom samezniki niso izgubili stanovanjske pravice, še večje pa je vprašanje izdatkov za štipendiranje kadra, ki ga zdaj več nimajo. Kolektiv je bil pred leti med prvimi v Kranju, ki je začel s štipendiranjem. Zanimiva pa bi bila danes eviden- VREME NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA NEDELJO Pretežno oblačno in nekoliko hladneje bo. Nočne temperature bodo med —4 do 0, najvišje dnevne pa okoli 0 stopinj. V nedeljo bo nastopilo postopno izboljšanje vremena, do delne oblačnosti. Hladneje bo. VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno in srednjo Evropo se zadržuje področje visokega zračnega pritiska, ki dovaja hladen zrak od Karpatov na zahod. Nad našimi kraji pihajo jugovzhodni vetrovi, ki dovajajo vlažen sredozemski zrak, ki je povzročal padavine v petek. VREME OB 13. URI Brniki oblačno, rosi, 1 stopinja; Planica oblačno, 2 stopinji; Jezersko megleno, sneži, 1 stopinja; Kredarica v oblakih, —3 stopinje. SNEŽNE RAZMERE Kredarica 90 cm, Komna 60 cm, Krvavec pri žičnici 50 cm, v Tihi dolini 20 cm snega. ca koliko od teh štipendistov je odšlo, in koliko je to stalo kolektiv. Ob tem samo en primer: iz organizacijsko kadrovskega sektorja je odšel vodilni človek, ki je bil za to strokovno izšolan, kar je veljalo družbo preko milijon dinarjev. Na njegovo mesto pa je prišel agronom! V Združenih kranjskih opekarnah, pravzaprav v stražiškem obratu se je začela stvar zapletati lani. Med vodilnimi uslužbenci je prišlo do trenj. Slo je tako daleč, da so razpustili obratni delavski svet, da so pisali in razposlali zapisnike s sestanka tega kolektiva v dveh nasprotnih verzijah, da so odpoklical; predsednika delavskega sveta, da so ga kot strojnika in eloktromonterja določili za težaško delo, da dobiva bivši sekretar podjetja plačo na dom, da o tem razpravljajo na raznih občinskih in okrajnih organih in celo na sodišču. Prišlo je do čudnih primerov tihega in javnega obračunavanja. Zapisnikov in dokumentov o tem je cele kupe. Naj zadostujev V obeh primerih: v Planiki in v opekarnah, čeprav se pojav kaže v precej različnih oblikah, gre za enak izvor — za nezadostno zaupanje v ljudi na njihovih delovnih mestih, za do-kajšnje negiranje samoupravnih organov in drugih organizacij v kolektivih, za preveliko koncentracijo odgovornosti na nekaj vodilnih uslužbencev. Posledice so v prvi vrsti politične. Mnogi delavci, upam da je ta ocena točna, dobivajo občutek, da so zgolj številke, migajo z rameni in mislijo, da je najboljše, če so tiho. Skratka, izgubljajo samozavest, da so delavci tisti, ki bi morali dajati strokovnim službam glavno politično smer v izvajanju določenega programa bodisi v kadrovski politiki, v proizvodnji ali drugod Hkrati pa iz tega nastajajo tudi ekonomske posledice. Ne gre zgolj za »štipendiranje v veter«, za od pravnine, za plače na dom in za stanovanja temveč za motnje in težave v poslovanju podjetja ir za razpoloženje med kolektivom, ki v takih primerih prav gotovo ne vzbuja k povečanju delovne storilnosti. Rešitev za izboljšanje razmer bodo našli kolektivi sami. Bilo bi pa zelo optimistično pričakovati, da bi se stvari menjale čez noč. Prav tako bi bilo napačno kazati s prstom samo na nekatere najodgovornejše osebe. Vzroki so globlji, širši, zakoreninjeni v nek sistem, ki se je skozi leta utrdil v določenih organizacijskih oblikah. Iz tega pa izhod ni lahek, toda neizbežen. Karel Makuc Sedem fantov s tujimi avtomobili Zaradi neupravičene uporabe tujih osebnih avtomobilov so povzročili za 750.000 dinarjev škode AVTOMOBILI so zamika)! mlade ljudi v Kranju. Verjetno jim je bilo preveč dolgčas, da so se lotili prepovedanih iger. Bilo jih je sedem. Vsi, razen dveh, so še mladoletni. Zato njihovih imen ne bomo izdali, ker je to po zakonu prepovedano. Toda dejanje, ki so ga storili prav gotovo ne sodi v našo družbo. Morda velja v uvodu omeniti še to, da so mladi fantje, ki so neupravičeno uporabljali tuje osebne avtomobile, iz dobrih družin in preskrbljeni. Tega na vsak način niso delali iz koristoljubja, marveč so hoteli pokazati svoj pogum. Dogovor v slaščičarni »Šink« Svoje zbirališče so imeli v kranjski slaščičarni »šink«. Lani za praznik republike, 29. novembra, so se P. B., Š.A., S. J. M. M., H. A, kasneje sta se jim pridružila še dva, dogovorili, da bodo še isto noč ukradli kakšen avtomobil. Za žrtev so si izbrali Gozdno gospodarstvo V Kranju. Okoli 241 ure so bili že pri garažah Gozdnega gospodarstva. Vrata garaže so s silo odprli in odpeljali dostavni avtomobil Fiat 750. Izbrali SO si smer vožnje proti Bašlju, Preddvoru, Šenčurju, Kamniku, Ljubljani, Školji Loki in nazaj v Kranj. Prevozili so 160 km. Naslednjega dne ob 4. uri zjutraj so vozilo nepoškodovano vrnili v garažo. Stroški so bili samo za gorivo. Pogumni, ker jim je podvig prvič uspel, so naslednji večer, 30. novembra lani, okoli 21. ure, spet prišli po isti avtomobil. To pot so si za spremembo izbrali drugo relacijo. Odpeljali so se iz Kranja proti Golniku, Tržiču, Naklem, nato so po stranski poti krenili protj Tenetišam, naprej v Kranj in po poti proti Joštu. Proti jutru so avtomobil vrnili nazaj v garažo. To pot so prevozili 146 kilometrov. V obeh vožnjah so napravili škodo za okoli 14.000 dinarjev. Opolnoči proti škof ji Loki V garažo Gozdnega gospodarstva v Kranju si mladi storilci niso več upali. Toda »žilica« za tuje avtomobile jim ni dala miru. Odločili so se spet, da si prilastijo avtomobil direktorja SGP »Novogradnje« iz Tržiča Staneta Dr-mota,. znamke Fiat 1400. Ta je bil parkiran pred direktorjevim sta- novanjem v Kranju. Ker je bilo precej hladno, je lastnik v avtomobilu prejšnji dan vodo izpustil. Sedem fantov je avtomobil najprej porinilo v bližnji gozdiček. Ker niso imeli ključa, da bi pognali motor, so to storili z direktnim stikom. Okoli polnoči, v nedeljo, 8. decembra lani, so brez vode v motorju krenili proti Škofji Loki. Glavni junak je bil vseskozi A. S. Ta se je na motorna vozila tudi najbolje spoznal. Zato je bil tudi šofer. Iz škofje Loke so pot nadaljevali v Št. Vid nad Ljubljano in se po stranskih poteh pripeljali v Domžale, v Kamnik in Kamniško Bistrico. Po isti poti/so se tudi vračali proti Kranju. Iz motorja se je začelo kaditi Napoti domov, se gim je pri Mednem začelo kaditi iz motorja. Vozili so brez vode. Kako rešiti položaj, da bi pot čimprej nadaljevali? Apnena voda, ki so jo dobili v bližnjem sodu, ni pomagala. Naliti so morali čiste. Čez nekaj časa so pot le nadaljevali. Vozilo so pripeljali na isto mesto, kjer so si ga »izposodili«. Lastnik avtomobila je bil nemalo presenečen, ko naslednjega dne ni mogel z njim v službo. Poklical je mehanika. Ta je ugotovil, da so pri motorju vsi bati zaribani, da so žice potrgane itd. škodo na avtomobilu so ocenili na 346.676 dinarjev. Na vrsti je bilo še sedem avtomobilov Razumljivo, kmalu so vseh sedem fantov prijeli. Toda to jih ni spametovalo. S svojim načrtom so nadaljevali. Sredi meseca decembra lani so na Zlatem polju odpeljali iz Stošičeve ulice osebni avtomobil »Taunus«, last Alda Klari. Naslednja žrtev je bil lastnik Fiat a 600 z Begunjske ceste 12 v Kranju. Njemu so., avtomobil odpeljali 29. januarja letos. Samo Za nekaj dni so s krajo prekinili. Naslednji »podvig« so napravili 5. februarja. Ta dan so si prilastili 4 osebne avtomobile, in sicer so bili oškodovani Jože Kacin z Begunjske c. 15, dr. Ivan Cof s Ceste 1 .maja, inž. Albert Stare z Zupančičeve ulice 37 v Kranju in Zlatko Pavlica prav tako z Zupančičeve ulice 37 v Kranju. Takoj drugi dan, 6. februarja, so se lotili še osebnega avtomobila Fiat 600, last Dušana Jak-Ija z Ljubljanske c. 2. Nobeden izmed mladih prestopnikov še nima vozniškega dovoljenja. Razen tega, da so kradli osebne avtomobile, so ogrožali tudi promet na cestah. V avtomobilih, kjer je običajno prostora le za štiri, se jih je vozilo po sedem in celo osem. Sedaj so vsi nod ključem. Nimamo namena komentirati vseh stvari, ugotovili smo le dejstva, komentar pa bo •Ifdjl na drugem mestu. Povzročili so za okoli 750.000 dinarjev škode. M. Živkovič Ogenj v hotelski sob! V ^depandansi hotela »Toplice« na Bledu je v sredo ob 13.15 nastal požar. V prvem nadstropju v sobi številka 2. so delavci v kotlu greli bitumensko . smolo. Le-ta se je nenadoma vžgala in od nastale vročine se je vnel tudi strop. Zgorelo je 0,25 m3 smrekovega stropa in lesen prečnik. Požar so brž pogasili sami delavci, materialna škoda pa je ocenjena na okoli 80.000 dinarjev. Po nesreči je odpeljal dalje Na cesti III. reda sta se v sredo ob 15.30 v Godešiču oplazila tovornjak KR 54-95, voznik Martin Eržen in tovorni avtomobil TS-53530 s nriklonnikom TS-740. ki ga je vozil italijanski državljan Severln Benetto. Benetto je vozil iz škofje Loke proti Jeprci, nasproti pa mu je pripeljal Eržen in sta se pri tesnem srečavanju oplazila. Materialna škoda znaša približno 30.000 dinarjev, vendar je voznik Eržen po nesreči odpeljal dalje. Kmalu so ga izsledili. Vinjen voznik zapeljal na njivo Na cesti II. reda pred vasjo Milje med kilometrskima kamnoma št. 4 in 5. je v sredo ob 19.15 trčil v obcestni kamen osebni avtomobil KR 33-76, ki ga je vozil Dušan Jagodic. Vozil je iz Preddvora proti Kranju z neprimerno hitrostjo, tako da ga je na blagem zavoju zaneslo v levo, kjer je trčil v obcestni kajnen, se od njega odbil in zavozil s ceste, kjer je več kot 40 metrov daleč obtičal na njivi. Voznik in sopotnik Janko Koder sta bila lažje poškodovana in so ju odpeljali v kranjski zdravstveni dom. Materialna škoda je "ocenjena na 400.000 dinarjev. Ker je kazal voznik znake vinjenosti, so mu odvzeli kri in vozniško dovoljenje. Nesreča progovnega delavca V četrtek ob 22.24 je na železniški progi Jesenice—Rateče v Kranjski gori potniški vlak št. 7U22 zadel progovnega delavca Dragotina Jankoviča. Jankovič je hodil po progi. Vra-' čal se je domov in ni opazil za seboj prihajajočega vlaka. Težko poškodovanega delavca (zlom leve noge) so takoj odpeljali v jeseniško bolnišnico. Huda nesreča pri delu Pri delu se je v četrtek ob 8.40 težko poškodoval Janez KunčlČ, priučen tesar pri Komunalnem podjetju v Radovljici. Pri graditvi mostu prek Save je pomagal ostalim delavcem premikati tram. Pri tem mu jt» spodletelo in je padel 4.20 metra globoko. Pri padcu si je slomil hrbtenico in so ga pre* peljali v ljubljansko bolnišnico. CRno no trnem Sobota, u.marca tUl •izi»i asih komun • iz naših komun 6 iz nnših komun • iz načih komun • iz naših komun $ \7 naSih komun # W naših korner, # w n^ih komun Zelo uspela akcija v Bohinju Za vprašanja turizma vedno več zanimanja BOHINJSKA BISTRICA — V stinskih delavcev iz podjetij. Pri- Pavel Merlak z Bleda, poslušalo Bohinjski Bistrici bodo prihodnji mer Bohinja vendarle kaže, da pa ju je 186 obiskovalcev. Udele- teden zaključili splošno gostinski turistična vzgoja le prodira med žence je zanimala tudi splošna turistični seminar.-*.Obisk je bil ljudi in da čedalje bolj spozna- problematika turizma, poslušali dober, kar v dosedanjih seminar- vajo, da je turizem sestavni del pa so tudi predavanja o turistični Jih hi bilo v navadi. Zvrstilo se njihovega življenja in pomemben etiki, o geografskih, 'kulturnih Je 14 tem in pogovorov z udcle- vir dohodka. posebnostih krajev ter o njiho- žonci, povprečni obisk na enem Med ostalimi predavanji je bilo vem deležu med NOB. Zaradi ak- Pfedavanju je bil okrog 130 po- mnogo zanimanja za temo, kako tualnosti so ob koncu seminarja slušalccv. Najbolje je bil obiskan opremiti turistične prostore ter dodali še temo: žičnice doma in večer, na katerem . je prikazal urediti hišo ali vrt. O tej temi sta v svetu ter njihov pomen za turi- Profesor Janko Ravnik iz Ljub- predavala ing. Vida Pauluša in zem. — J. B. Izvoz pomemben gospodarski vir JESENICE — Izvoz, ki ima za voza. Železarna in lesno-galante-jeseniško občino zelo velik go- rijsiki obrat imata postavljen spodarski pomen, bi bilo potreb- plan izvoza v mejah proizvodnih no še povečati. Zato bodo morali zmogljivosti. Mesarsko podjetje usmeriti ustrezne investicije v pa pričakuje letos celo manjši proizvodnjo tistega blaga, ki je izvoz od lanskoletnega. V postav-namenjem izvozu in se lahko ki za izvoz so lani prevladovala proda na tujem tržišču. V jeseni- živa goveda celo preko planirane ški občini izvažajo svoje proizvo- količine, česar v letošnjem letu de železarna Jesenice, mesarsko ne pričakujejo. Kljub navedenim podjetje Jesenice in lesnogalamte- objektivnim težavam pa je za le-rijski obrat Jesenice. Ta podjetja tošnje leto planirana skupna vred-so napram letu 1962 povečala nost izvoza v višini 3,069.000 do-lanskoletni izvoz kar za 39 odstot- larjev v ZDA, kar predstavlja za kov, zato v letošnjem letu ne pri- občino Jesenice lep devizni pritok čakujejo bistvenega povečanja iz- in s tem pomemben gospodarski -;-1 delež. Vodniška služba — pomemben činitelj v razvoju turizma KRANJ — Turistični vodniki zavzemajo v našem turizmu vse liane Gorenjsko v sliki in besedi Poslušalo ga je 232 ljudi. Med udeleženci je bilo največ tistih, ^i oddajajo privatne turistične s°be, medtem ko so pogrešali go- Vsakokrat po nekaj • Svet krajevne skupnosti Naklo je na svoji zadnji raz-sirjeni seji obširno obravnaval delo v preteklem letu. S prostovoljnim delom in samoprispevki so letna proračunska sredstva povečali za dvakrat. ?a letošnje leto pa napovedujejo, da bo delo še bolj zaživio, saj ima skupnost 700 tisoč din več sredstev od lanskega leta. • Tovarniški komite LMS tovarne Sava Kranj pripravlja v soboto, 21. marca, v Delavskem domu v Kranju tribuno ttiladih proizvajalcev, na kate-11 bodo obširno obravnavali osnutek tovarniškega statuta. To bo v kranjski obči-ni prvi tovrsten sestanek mladine, na katerem bodo obravnavali sta-«w P°djetja. V tovarni je prek 2"0 zaposlenih mladincev, ki so hkrati tudi člani mladinske organizacije. Na ta sestanek °odo povabili tudi zastopnike ^ladaniskih orgamizacij nekate-tth podjetij iz Kranja. • V Kranju že nekaj časa °oiskujejo mladinsko politično jjolo, ki sta jo organizirala ob-piski mladinski komite Kranj J1 delavska univerza Kranj. s°lo obiskuje 26 slušateljev, Pr°dvsem s podeželja, nekaj £a jih je tudi iz tovarn. Zaručena bo sredi meseca maja jetos. Predavanja so dvakrat tedensko in trajajo po tri šol-s*« ure. • V Predosljah je bila red-na letna konferenca tamkajšnjega mladinskega aktiva. Kri-"cno so ocenili delo mladinske 0r8anizacije v preteklih dveh jft'h. V tem času skoraj ni oi o čutiti, da sploh imajo juladinsiko organizacijo. Vzro-*°v za tako stanje je bilo Vec» predvsem pa nedelavno vodstvo. Ena najvažnejših na-*°8 bo delovna akcija in ure-j"tev športnega igrišča, nadale sodelovanje s KUD in ostarel organizacijami, skrbeli pa 5°do za izobraževanje in drugo. Obljubljajo, da bo samopostrežna restavracija v K ranju gotova čez dobra dva meseca in, da nj« ureditev ne bo zaostajala za takimi restavracijami v drugih slovenskih mestih Le delen napredek v obrti radovljiške komune Dobra polovica vpisanega posojila za Skopje je vplačana KRANJ — V kranjski občini Je ljudskega posojila za Skopje. Doslej je bilo vplačanega le 179 mill- RADOVLJICA — Za radovljiško dovala le za 5 odstotkov. Predvi- poslovne prostore in delavnice večjrpomen."TaWdejav^o^'t''ie pri občino velja ugotovitev, da rast deni porast bodo dosegli zlasti podjetja Tapetništvo in Ključav- ^"^^ega 306339.000 dinarjev nas v Sloveniji še zelo slabo raz- in razvoj obrti zaostajata za zaradi ustanovitve novega obrata ničarstvo v Radovljici. Elektro- - - - vita V letošnjem letu pa jo bodo splošnim družbenim razvojem. Modnih oblačil v Bohinjski Bistri- radio servis na Bledu pa bo pri- razširili in okrepili. Pred kratkim Za zboljšanje pogojev v tej pa- ci in s sanacijo, opekarne v Dvor- čel z gradnjo novih delavnic. No- 9gg 5sn dinarJev so sklenili, da bodo v Kranju nogi so v Radovljici ustanovili, Skj vasi. Le-ta bo v letošnjem ve prostore pa bosta dobila tudi organizirali' še en tečaj za vodni- sklad za terciarne dejavnosti, za letu spet obratovala, ke Le-ta naj bi se pričel v drugi'hitrejše napredovanje obrti pa Stanje v obrti se bo precej polovici tega meseca in končal bodo uporabili tudi splošna inve- zbolj'šalo, ko bodo odprli nove v sredini meseca maja letos, sticijska sredstva so kranjsko podjetje Elita Bled in J^8^*?** J^T,* , E Kovinoobrt v Bohinjski Bistrici. IK^^T' *fZ&J? Zadnji tak tečaj je bil pred V zadnjih dveh letih pa je bil dvema letoma. vendarle napravljen korak na- Po končanem tečaju bodo slu- prej: zboljšala se je materialna šatelji opravili izpite. Svoje vod- osnova, pridobili pa so nekaj niške posle bodo opravljali preko novih kadrov. Vendar pa oboje turističnih društev, najvažnejša za sedanje potrebe še ne zadošča, njihova naloga pa bo delati po V obrtni proizvodnji je z družbe- raznih organizacijah kot so tabor- nim načrtom predviden porast za niška, počitniška, planinska in 7\ odstotkov v letu 1964. storitve- druge. na obrtna dejavnost pa bo napre- Za gimnazijo v Tržiča ni pogojev TRžIC — Septembra lani je občinska skupščina Tržič sprejela sklep,, da naj pristojni organi proučijo možnost ustanovitve gimnazije v Tržiču. Na zadnji seji v sredo je svet za šolstvo predložil odbornikom poročilo o možnosti ustanovitve gimnazije, v katerem sta podali svoje mnenje tudi direktor medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo v Kranju Slavlca Zir-kelbach in poslanka kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS in učiteljica v Krizah Zora šemrl . Poročilo ugotavlja, da v Tržiču ni mogoče izpolniti pogo- jev, ki jih navaja republiško navodilo o pogojih za verifikacijo „gimnazije. Razprave o tem skorajda ni bilo, zato je skupščina poročilo sprejela, obenem pa je sprejela tudi sklepe, da je treba zagotoviti kvaliteten nivo osnovnega šolstva, da je treba omogočiti dijakom in študentom, ki so nadarjeni jn sposobni študirati, da nadaljujejo študij na srednjih, višjih in visokih šolah, in da je treba skleniti dogovor z gimnazijo v Kranju, da bo vsako leto sprejela določeno število učencev iz tržiške občine. Letos priprava na 42-urni delovni teden JESENICE — V jeseniški občini bodo posvetili letos kar največjo pozornost pripravam za prehod na 42-urni delovni teden, delkov Predhodno pa bodo pristopili k Bohinjsk Med najbolj uspela podjetja z ugodno rastjo in napredkom spa- ?V0k^je*^a™^l^'S2i stotkov posojila. Skupaj je bilo jetje se že preusmerja na izde-_______ „'____ uslužbenci 92 odstotkov, individualni kmetijski proizvajalci 67 odstotkov in pripadniki JLA 85 od- vplačanega 58 odstotkov posojila za Skopje. Z ozirom na takšno stanje je novo srojno opremo Podjetje je SocialističneJ ^ lavo predmetov iz plastičnih mas. Letos bodo v ta namen nabavili pokazalo izredno poslovno ter proizvodno podjetnost, saj je zraslo iz primitivnih delavnic v sodobno delovno organizacijo, ki ze v Kranju poslal vsem krajevnim skupnostim pismo, v katerem se zavzemajo, da bi bile vpisne i » i;x„~ j*v.,v« komisije bolj aktivne. Opozorjene Izdeluje zelo različno izbiro iz- so blleJ tudl Jv8e kmetijske zadru- ge in nekatere gospodarske organizacije. Slednje obljubljajo, da bodo posojilo poravnale po za- Za večino ostalih podjetij š področja obrti pa velja dejstvo, izdelavi analiz za povečanje pro- d .. manjka sodobnejše orga- . Wdnosti dela. Nujno bodo mo- nizaoije dela', večje produktivno "»-f^^*^ rali izvesti potrebne ukrepe za sti, prizadevanja in iskanje po-izboljšanje organizacije dela, za slovnih zvez s sorodnimi podjetji. «„. . , . ' ■ . , . Posebe pa so jim potrebni še racionalno izrabo delovnega časa ki Imajo še vedno glede vplačevanja posojila gotove pomisleke. za uvedbo več izmen in podobno. Poskrbeli bedo tudi za izpopolnjevanje strokovnosti, saj bo le z boljšo organizacijo dela, racionalnejšo izrabo delovnega časa in čim strokovnejšim delom možno novi strokovni ljudje. Ob Saai Dfilinki # Na Podkorenskem sedlu so pričeli pred dnevi s pleskanjem restavracije, ki je zaradi popravila zaprta že od pri četka jeseni. Sicer pa na Podkorenskem sedlu Praznovanje dneva mladinskih delovnih brigad KRANJ — Mladinske organiza doseči v najkrajšem času isto, če cije po vseh občinah na Gorenj. ne(ka. ^e more DJt; v redu kajt; ne še večjo proizvodnjo. Občinski skem. ^5 "e^^T*dSS ^ G°r*alG ^ ^ !& ,, __' , . „ . na letošnje praznovanje aneva bjj0 novo dograjenega obmejnega odbor SZDL je o tem vprašanju miadinskih delovnih brigad, ki p^^ja za vselitev, ki je bila razpravljal in priporočil zboru ga bodo tudi letos, kot prejšnja predvidena že za lanski dan re- praznovali 1. aprila. panike. pa tudi že lansko jesen ______ dograjena menjalnica še vedno nI vseljiva. Videti je, da nekateri delovnih skupnosti občinske skup- leta, svečano ščine Jesenice, da proučijo izved- bo za prehod na 42-urni delovni teden v vseh delovnih skupnostih. A!a kratkem valu # Koprivnik — Delavska univerza Radovljica poskuša razši- ljudije nimajo interesa, da bd se tujci takoj ob prestopu v našo državo dobro počutili. # V jeseniški občini so zaključili z zbori volivcev, na katerih e dni je bil v Bohinju seminar za člane mladinskih organizacij raznih kolektivov radovljiške občine S seje skupščine občine Skofja Loka Samoprispevka za novo pokopališče ne bo KOFJA LOKA — Odborniki občinske skupščine Skofja Loka so na bilo glede tega vseeno in se niso predvidel »k« 8e^ "~ k''* le v 8redo — v razpravi o dejavnosti inšpekcij-**lh služb poudarili potrebo po kvalitetnih inšpekcijskih pregledih. za*VZe" 80 96 za n0V kriterU Prt kaznovanju kršitev, ki ga sodniku Prekrške predlaga omenjena služba, zakaj razmerje med višino aini za pravne ln fizične osebe (5000 dinarjev za prve in 1500 za atuge) n{ sfciadno s pomembnostjo oziroma kvaliteto teh prekrškov. Med drugim je bilo na dnevnem redu sprejemanje odloka o kra- i samoprispevek v višini 0,5 odstotka na dohodek občanov. Sredstva bi občani prispevali dve leti, tako da bi se v ta namen zbralo 20 milijonov dinarjev, kolikor znašjo predračunski stroški za ta objekt. riti svojo izobraževalno dejavnost so volivce seznanili s predlogom tudi v oddaljene kraje. Z redni- proračuna in družbenega plana mi predavanji so pričeli tudi na občine za tekoče leto. Zbori, ki Koprivniku. Prvo predavanje Si- so .t>ili v glavnem dobro obiskani, me Letiniča je obiskalo 107 vašča- so uspeyu j\Ta mnogih zborih so nov. To pa je za ta mali kraj ugotavljali, da je premalo sred- zelo veliko. 22.marca bodo imeli stev m gasilsko dejavnost. Sic;-r še predavanje v šoli za starše. ' pa so se v Kranjski gori zanimali 0 Bled ■— Po poročilu komisi- predVsem za gradnjo nove šole. je za vzgojo in varnost prometa avtobusnega postajališča ki mlečne je bilo na beljskem območju ter restavracije. V Gozdu in na Sred- v bližnji okolici v letu 1963 sto njem vrhu so govorili o prevozu prometnih nesreč. Med njimi so učencev v Kranjsko goro. Na bile 4 zelo hude, s tremi smrtni- Dovjem so se vrteli nredvsem mi primeri, ostale pa so povzro- okoli ustavitve zemeljskega plazu, čile hujše ali ' lažje telesne po- v Radovni so kmetje zahteval! škodbe. Po oceni komisije so ne- odmero višinskega davka. Na Ja- sreče v letu 1963 povzročile 8 in vorniku so govorili največ o iz- pol milijonov materialne škode, boljšanju komunalnih naprav, na Pri več kot polovici nesreč so Jesenicah pa o gradnji podvoza, bili povzročitelji vozniki avtomo- kanalizacije Tomš:čcve ulice, pre- bilov. Kolesarji so bili krivci v skrbc z mlekom, ki ie na .Teseni- 7 primerih, pešci pa samo v ,pe- cab najdražje, vzdrževanju cest in tih. Največ nesreč je bilo zaradi podobnem, številni predlogi ude- neprimerne hitrosti in vinjenosti. ]c/encev zborov volivcev so dokaz # Lesce — Upravni odbor aktivnega zanimanja občanov za Svobode se je v ponedeljek se- predlog proračuna in družbenega šel na redno sejo. Pogovarjali so plana občine Jesenice. se o pripravah za letošnje praz- $ Gorska resevaJma postaja na novanje 40-letnice delovanja leš- Jesenicah se je odločila, da poke Svobode. Odločili so se tudi mladi odsek lavinskih psov. Ku-za uprizoritev dramskega dela, ki nn; so dva mlada šarplanInšfKa ga bo režiral režiser jeseniškega koratska ovčarja, ki ju bodo pfl-gledališča Bojan Cebulj. čeli sistematično vzgajati in bosta • Bohinj — Kakor v drugih počasi zamenjala Ćinča, Taro in območjih radovljiške komune je črta, ki so za težje reševalne artt-i/obraževalna dejavnost zelo živa cije že skoraj prestari, tudi v različnih krajih Bohinja, 9 Občinski odbor Zveze Por-zlasti v Bistrici, Češnjici, v zad- cev NOV Jesenice pripravlja zoor-11 jem času pa tudi na Koprivni- mk v spomin 20-letnice ustano-ku. V drugi polovici marca se bo vitve jeseniško-bohinjskega odre-v navedenih krajih zvrstilo še da in drugih številnih obletni'-. sedem različnih predavanj po- za zbornik, ki bo izšel še letos.' 1 judno-znanstvenega značaja ln so ^ zanimnli člani ZB na teren- levn Drlčak ern samoprispevku za zgraditev pokopališča v škofjl Loki, vendar ovane razprave o tem ni bilo ln tako tudi odloka niso sprejeli. Meda izjasnili ne za, niti proti. Vsekakor je novo pokopališče v Škofji Loki zelo potrebno, zlasti tudi v zvezi z urbanističnim načrtom, ki so ga občani žc sprejeli in predvideva to pokopališče. Lokacija zanj je bila določena v ^ predsednik skupščine litcrarno-glasbeni večer. Vsa pre- skih konferencah ki so bile v mi- Lipici, kjer naj bi pokopavali , "* u«ovniKar komentiral od- davanja bodo komentirali s po- nulih dneh Zanimali pa so se prebivalci 36 krajev. Izmed teh 'oC"7 I°V.V, ,°u,V' Je Z?,al na/(;lili- Organizacijo predavanj tudi za najrazličnejše probleme so nekateri dokaj oddaljeni od »i v prihodnje lahko razpisali v Bohinju vodi, V sodelovanju z članov, razpravljali o vzdrževanju ,tih k vni zbori volivcev v dese- Gosteče, Reteče, Godešič in Sv. Predvidenega pokopališča - na „a b7 ^ „a istih osnovah kot rajih loške občine so razen o Duh, so bili občani na zborih vo- Pr'merK ^nd;e' nad . ^.ncem, ™ n samoprispevek za gradnjo Sol. Ta DU Radovljica Frane Mencinger, spominskih obeležij in spomen! uslužbenec obrata TTO Tomaž kov padlih borcev ter o zbiranju °bčinskomTfo? w "T S rSU T 0lxaui -m ZZ{Jlin T Crngrob Križna gora in drugi. ' 8eu»"J,» Kl Pa žaI> nl usPe'- Ta Godec. V Bistrici zelo uspešno zgodovinskega gradiva za muzej o uvedb- ^LU žeJMPwlJ,h livcev proti samoprispevku, med- 00, tvnzna gora in orugi. predlog Je nedvomno koristen, vodijo tudi šolo za starše. Ude- NOB Uspelim konferencam tr- PaliŠčo v8?"?!?^a 23 1)0 S° SC Zanj zavzemali v 0bčl"ska skupščina v svojem vendar bo terjal temeljltejse pri- kv.ba je vedno Zelo dobra. Pre- renskih organizacij ZB NOV bo ia PftVnI KJ * *J« im»JO »v0* skofji Loki, na Suhi, Trati in v proračunu nima dovolj sredstev prave in seveda tudi organizirane davanja povezujejo redno z ro- sledila 28 marca občinska konfe- ^Kopaušca — Stara Loka, Zmincu. Volivcem na Logu pa je za zgraditev pokopališča, zato so razprave med občani. S. S. diteljskimi sestanki. ' renca ZB NOV SOBOTA. 14. mnrrn W4 KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTURA ®® KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA ® KULTU v v ciscena kompozicija Ob prvi samostojni razstavi Štefana Simoniča v Kranju GALERIJA v Prešernovi hiši v Kranju dobiva vse botj specifičen pomen, ki se kristalizira v odkrivanju mladih talentov. To odkrivanje ni samo sebi namen, niti ne smemo prisluhniti slabemu zvenu besed, ki jih ima danes odkrivanje mladih talentov, ker pri tem večinoma mislimo na po3. člena Zakona o .sredstvih Gospodarskih organizacij (Ur. list 54/57 iu na podlagi odredbe 525 (Ur. list 27/58 točka'1 in 3) »PUŠKARNA« KRANJ Ješetova 3 PRODA IZ OSNOVNIH SREDSTEV 2 TRGALNA, 2 MEŠALNA, VEC PREDILNIH IN ZVIJALNIH STROJEV ZA ZIMARSKO PROIZVODNJO. RAZNE ELEKTROMOTORJE, AVTOMATSKA STIKALA IN DECIMALNE TEHTNICE. Do 22. marca imajo prednost nakupa Gospodarske organizacije, nato pa tudi privatni sektor. (S ft ~ S* . Sport •Sport • Sport # Sport • Sport • Sport • Sport f> Sport # Sport ♦ Sport • Sport # Sport # Sport # Sport • Sport • šport • šport • Spo SOBOTAi 14.marča 1964 *Čpć f®%dra/% Vam pm/^k u| hiemčmi - dan,' reprczi-it^A usnu leoen zo w ijr^ A' 1 Pozdravi, kl so vedno prijeten spomin, člani naše hokejske reprezentance IVO JAN, TIŠLER, KRISTAN, HOLBUS, RENO, GALE, DJORDJEVIC, VALENTAR, FELC, RADIN, KUNA, RAVNIK in SEMSEDINOVIC so poslali pozdrave našemu sodelavcu. Kranjskogorčani konkurenti Jeseničanom 1 ČEPRAV ZAOSTALE TEKME za letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu med Jesenicami in Partizanom še ni bilo (in je najbrž tudi ne bo), je hokejska sezona tako rekoč že za nami. Da bi zvedeli za mnenja naših reprezentantov o državnem prvenstvu in o čem drugem iz hokeja/smo za okroglo mizo povabili nekatere jeseniške hokejiste — Viktorja TISLERJA, Albina FELCA, Francija SMOLEJA in Boga JANA. Prisedla sta tudi tehnični vodja DERETIC in trener PLETICHA. PLETICHA: »Skupaj smo odigrali 25 tekem. Če bi hoteli biti kot zvezni ligaš zadovoljni s sezono, bi jih morali od 50 do 60 -in to z enakovrednimi nasprotniki.« # Menda bodo nekateri člani ligaškoga moštva v kratkem odšli k vojakom. Ali bo to velika vrzel za prvo moštvo? JAN: »Knezu se bomo v kratkem pridružili še Mlakar, Hribar in jaz. Mislim, da naša odsotnost ne bo pomenila posebne vrzeli, ker je za nami dovolj mladih in sposobnih igralcev. Sicer pa upam, da bomo za prvenstvene tekme dobili dopust.« # Tovariš Pleticha, z jeseniškimi fanti ste dosegli velik uspeh. Ali ne bi bilo primerno ostati na Jesenicah do svetovnega prvenstva, ki bo pri nas? PLETICHA: »Upam, da sem pri delu uspel, čeprav sem moral ta- lz druge lige. Po 26-urni vožnji z avtobusom smo prvo tekmo odigrali ob švicarsko-italijans.ki. meji v Asconl. čeprav utrujeni od vožnje, smo zmagali s 15:5. Tam smo se razen z nekaterimi Slovenci srečali tudi s filmsko igralko Sofijo Loren. V Arosi smo tamkajšnje moštvo premagali z 11:4. Tam smo s klubom navezali tudi prijateljske stike, tako da bodo prihodnje leto prišli k nam, mi pa se bomo verjetno udeležili njihovega tradicionalnega mednarodnega turnirja. — Največ zanimanja pa je bilo za zadnjo tekmo v Langentnalu, saj ji je prisostvovalo blizu 3000 gledalcev. Za hokej izredno navdušeno občinstvo smo pritegnili z lepo igro, ni pa mu bila všeč naša zmaga 7:3. S turnejo, ki je bfla za nas bolj Izlet, saj smo odigrali le tri tek- me, smo bili zadovoljni. Manj pa smo bili veseli nad sojenjem tekem. V Švici so namreč sodili le domačini. Bili so sicer strokovnjaki, vendar zelo pristranski, česar pa nismo bili vajeni. Ker smo z avtobusom prevozili kakih 2000 kilometrov, je bila turneja tudi velik napor, ki pa ga je s svojim humorjem lajšal šofer TurnŠek — naš bivši igralec, ki je sedaj pri Kompasu.« POLDE ULAGA Miran Kenda, trener radovljiških plavalcev Razkosane zimske priprave ZNANO JE, da so radovljiški plavalci že dve leti slovenski prvaki v plavanju. Dvakrat so že sodelovali na kvalifikacijah za II. zvezno ligo, vendar za zdaj šc niso uspeli. Tako bo najkvalitetnejši radov- še° tehTlčno"6 olh!** ^reci* ***** aktiv Ietos Se tretJič skušal naslov slovenskega e e no dopolnjevati. Precej p]avajnega prvaka ;n Spet poskušal srečo za vstop v višje tekmova-viden uspeh pa sem imel s Kranj- nje TnMr Miran KENDA je na nekaj vprašaI1j v zvezi z njihovimi pripravami na novo sezono. sko goro. Na Jesenicah mi je zelo všeč in bi tu prav rad še ostal, vendar bo to težko, ker dvomim, S 155 doseženimi goli in brez poraza je hokejsko moštvo Jesenice letos že osmič^ zapored osvojilo državno prvenstvo. Ta naslov je Jeseničanom pripadal tako rekoč že vnaprej, saj v zvezni ligi zaenkrat še niso dobili enakovrednega tekmeca. Kljub temu, da bi bil ob tem dejstvu razgovor lahko dolgočasen, sem se odločil za nekaj vprašanj, ki pa so prinesla zanimive odgovore. # Kakšne so bile Jetos vaše priprave na državno prvenstvo? FELC: »Ker v Jugoslaviji nimamo niti približno enakega tekmeca, se na prvenstvo sploh nismo pripravljali. Zato predlagam nov sistem tekmovanja v zvezni ligi — izpadejo naj Jesenice kot najboljše moštvo ln Spartak, ki je res preslab za prvenstvo.« # Kateri igralci so bili v letošnjem prvenstvu najboljši? j DERETIC: »Težko bi se odločil, ker so pravzaprav vsi dobri, če bi vzel za merilo dosežene gole, potem so bili to Tišler, Felc, Kitna r in Smole j.« # Zvezni kapetan inž. Tomič mi je v nedavnem razgovoru omenil, da bo Medveščak že čez nekaj let najresaiej&i konkurent Jesenicam. Kaj mislite o tem? SMOLEJ: »V vseh Jugoslovanskih klubih trenutno ne vidim moštva, ki bi nas v prihodnjih letih lahko ogrožalo; seveda če bodo Igrali s svojimi igralci. Menim, da je edino Kranjska gora v minuli sezoni pokazala tolik napredek, da nam bo najprej lahko kos.« # Koliko tekem je letos odigralo jeseniško moštvo? Kakšne probleme Imate pri nekateri plavalci vadijo v zim-da me bo na češkem tako dolgo svojem zimskem treningu? skem bazenu v Ljubljani, nekaj čakalo delovno mesto. Po vrnitvi »Delo v klubu je otežkdČeno jih trenira v Kranju, za ostale pa bi moral delati kot začetnik, ra- predvsem zaradi tega, ker se veči- smo organizirali treninge v bazen tega pa se zaposlitev na Je- na plavalcev šola izven Radovlji- zenu hotela Toplice na Bledu. Tre-senlcah najbrž tudi ne bo štela v ce, kar nam onemogoča medscboj- nirali smo zelo vestno — z name-delovno dobo za pokojnino.« ne stike in tako tudi vodenje in nom, da bomo nastopili na sloven- # Povejte nekaj o zadnji turne- kontrolo treningov.« skem zimskem prvenstvu v Kra- ji! • Ali zaradi tega vaši plavalci n'u•« TIŠLER: »Na dosežene zmage v sploh ne trenirajo? q Kako torej gledate na sklep Švici ne moremo biti posebno po- »Tako hudo spet ni. Celotno mo- skupščine PZS, da tega prvenstva nosni, ker smo igrali le z moštvi štvo je razdeljeno v tri dele, in ne DO? W" ,,.-•«<*«* »Misilim, da bo to napredku slovenskega plavanja bolj škodovalo kot koristilo. Plavalci so imeli svoj cilj, sedaj pa je vnema že marsikomu popustila, saj bodo tako prvi nastopi šele julija.« # Kdo Je glasoval proti organizaciji prvenstva? »Proti zimskemu prvenstvu so bili delegati klubov, ki se niti poleti ne udeležujejo tekmovanj. Mislim, da bi se morali ozirati predvsem na mnenja aktivnejših klubov, \i si žele čim več" tekmovanj.« • Ali je vaš klub edini resni kandidat za republiškega prvaka? Udarna trojka radovljiških plavalcev: BORIS GORJANC, VARJA »Razen nas imajo največ mož JENSTERLE in FRANCI ĆERNE nosti za tega nasIova še Koper, Ilirija in Ljubljana II Upam, da ne bomo razočarali naših simpatizerjev!« • Torej lahko pričakujemo, da bo imela Radovljica svoje plavalce kmalu v II. ligi? »Na žalost ob taki finančni podpori še ne moremo računati na to. V letošnjem letu se bomo lotili predvsem sestavljanja nove ekipe, za kar se kaže potreba zlasti med plavalkami.« • Ali, mi lahko poveste imena novih plavalcev, ki jih nameravate vključiti v prvo ekipo? »Kandidatov za prvo moštvo je več, vendar jih ne bi rad povedal, da ne bi komu delal krivice, če bi ga slučajno izpustil.« • Na katere plavalce največ računate v novi sezoni? »Predvsem bodo to plavalci,, ki so doslej dosegli največjo kvalitetno stopnjo v klubu: Franc Čer-ne, Boris Gorjanc, Varja Jenster-le in Janez Sekovaniič.« • Znana je pestra aktivnost go* renjskih plavalnih klubov, ki s« je razživela predvsem po vaši zaslugi. Povejte nam, kako bo to izgledalo v novi sezoni? »Moštva Triglav II, Bled in Radovljica II bodo nastopala v gorenjski ligi. Morda se bo letos pridružila tudi ekipa Tržiča. Razen tega bomo organizirali tudi pionirsko prvenstvo Gorenjske.« PETER ČOLNAR Gripa gre iz rok v roke Zaradi gripe precejšnji zastoji v proizvodnji • Zdravniki delajo noč in dan brez počitka • Gripa gre počasi h koncu LJUDJE so se v teh dneh spremenili. Lica so jim upadla in nekateri so izgubili na tež' "ievšečna gripa je razsajala kot huda vojra. Malokldo jo je prebolel stoje. Skoraj vsakega je za nekaj dni položila v posteljo. Brž ko se je pojavil značilen suh kašelj, je bil to že znak, da je gripa nastopila. Za bolezen obstaja več kot 60 vrst virusov in se pravzaprav vnaprej nikoli ne ve, katero cepivo je pravo. Ljudje so bili cepljeni, jemali so zdravila, toda gripa jim vseeno ni prizanesla. Kot običajno, sedaj ni prišla iz vroče Španije ali iz daljne Azije. Vzroki so v nagli spremembi vremena. Zbolelo je precej Avstrijcev. Iz Aten iz Grčije so prihajala poročila, da je obolelo okoli 400.000 Grkov in da so zabeležili okoli 200 smrtnih primerov. Bolezen se je hitro razširila tudi po naših krajih. Zajela je Maribor, Ljubljano in naš Kranj. V nekaterih družinah so zboleli kar vsi družinski člani. Gripo so si podajali iz rok v roke. No pri nas ni bilo tako hudo, da bi ugotavljali smrtne primere. Obolenje je bilo lažje. Prav gotovo ne bo odveč, če se sprehodimo malo po Kranju. Začetek marca je bil najhujši V KRANJU je bilo v dneh gripe vedno 16 zdravnikov v »vojni pripravljenosti«, ki so noč in dan dežurali, obiskovali bolnike in se z vso prizadevnostjo trudili, da bolezen ne bi pustila hujših posledic. Res je, da so nekateri zdravniki delali kar po 48 ur skupaj. Seveda se je tudi kakšnega od njih prijela gripa. V najhujših dneh so dnevno zabeležili v Zdravstvenem domu v Kranju okoli 350 primerov gripe. Prvo večje obolenje za gripo se je pojavilo 25. februarja, ko je zbolelo za gripo 32 ljudi, zadnje dni pa vpišejo na dan okoli 240 primerov. Gripa se je najprej pojavila pri starejših ljudeh, ti so jo v večini že preboleli, sedaj so na vrsti otroci, ki jih je trenutno največ v postelji. Vročina ni merilo za hudo obolenje ČASOPISI so objavili vest, da je treba pri gripi že ob najmanjši telesni temperaturi poklicati zdravnika. Ljudje so dobesedno oblegali zdravnike v Zdravstvenem domu v Kranju. Skoraj bi ne zmogli vsega dela. Toda kaže, da so ljudje premalo poučeni o tem, da visoka temperatura ne pomeni vedno hudo obolenje. So namreč primeri, ko ljudje pri nizkih temperaturah, celo pri 36,6 stopinjah Celzija umirajo. Pri boleznih kot je gripa pa pomeni največkrat visoka temperatura notranji boj proti virusom bolezni in včasih vročina celo koristi. Bolniki so včasih nagajivi, ali pa nočejo zdravnikov razumeti. Te dni je v Zdravstvenem domu v Kranju zazvonil telefon. Stranka je zahtevala zdravnika, češ da je mož v neki kranjski družini zbolel in da ima 39 stopinj vročine., Ko so iz Zdravstvenega doma vprašali, ali imajo avtomobil, da bi bolnika pripeljali na pregled, so jim odgovorili: Seveda imamo avtomobil, toda za take stvari ga ne bomo uporabljali. Bo že zdravnik prišel na dom.« Toda v tej stiski, zdravnikom. res ni bilo mogoče priti povsod na dom, zato je prav, da tudi ljudje pomagajo, če le morejo. Podobnih primerov bi lahko našteli še več. Da je bilo pomanjkanje zdravnikov nam pove tudi dejstvo, da so morali pregledovati bolnike na domu tudi zdravniki specialisti. Dijaški dom prava bolnišnica Prvi primer gripe so v kranjskem dijaškem domu zabeležili že 12. februarja. Vrhunec je gripa dosegla v domu od 2. do 5. marca, ko je dnevno ležalo 90 bolnikov. Direktor Zdravstvenega doma Kranj dr. Gorazd Zavmik nam je dejal: »V dijaškem domu smo uredili pravo bolnišnico. Za vsakega bolnika smo uvedli temperaturne kartoteke in dali dve bolniški sestri. Ena je delala dopoldne, druga pa popoldne. Vsak dan so bili pregledani vsi oboleli gojenci. Moram reči, da je uprava dijaškega doma zares dobro poskrbela za nego bolnikov.« In kaj je povedal še upravnik dijaškega doma, tovariš Franjo Klojčnlk: »Po pomoč smo se razumljivo zatekli v kranjski Zdravstveni dom. Za zdravila smo porabili več deset tisoč dinarjev in smo jih komaj sproti prinašali. Doslej je v domu zbolelo za gripo 170 gojencev, boluje pa jih še 20. Bolniška soba, ki sprejme 9 bolnikov je bila premajhna. Zato so gojenci ležali v svojih sobah. Ukinili smo vsako shajanje gojencev, predavanja in televizijski program. Stanje se je občutno Izboljšalo, ko so prekinili s poukom tudi v tekstilni tehnični šoli.« V Kranju so zaprli še vrsto drugih šol, in sicer šolo »dr. Franceta Prešerna«, »Staneta Žagarja« in šole po okoliških vaseh. Ustavili so 30 tkalskih strojev Gospodarske organizacije in ustanove so prav tako utrpele precejšnjo škodo na račun obolenja za gripo. Delavci ip uslužbenci so ostajali doma. V tovarnah so ustavili stroje. Ne bi bilo mogoče na tem prostoru obdelati vseh kranjskih tovarn, zato je prav, če si ogledamo eno, podobno je gotovo tudi v drugih. Oglasili smo se v kranjski Industriji bombažnih izdelkov na Primskovem. V tem podjetju je obolelo za gripo več kot 65 delavcev in delavk. Pokazalo se je, da so za gripo oboleli tudi tisti, ki so bili cepljeni. Obratovodja tkalnice v IBI tovariš Anton Posedi je povedal naslednje: »Tkalnico smo v zadnjem času avtomatizirali in zato je ostalo nekaj delavcev preveč. Vendar jih nismo odpustili, ker smo predvidevali, da je vedno kdo bolan in ga Je treba vsak hip nadomestiti. To Dr. Jože Bežek pri delu je prišlo sedaj zelo prav. Kljub temu pa smo imeli zaradi gripe precjšnje težave. V prevljalnlci smo morali ustaviti 4 stroje, v tkalnici pa kar 30. Go* tovo se bo to v proizvodnji poznalo.« Obratovodja predilnice Janez Bolka: »Strojev zaradi obolenj za gripo v predilnici nismo ustavili. Na obratnem delavskem svetu smo se dogovorili, da bomo letne dopuste izkoriščali vse leto in ne samo poleti. Zato smo z dopusti prekinili in ljudi poklicali na delo.« V Industriji bombažnih izdelkov menijo, da obolenj za gripo še ni konec, kot to ugotavljajo drugje, število obolenj Še vedno narašča. Od sedanjih bolnikov se je vrnil na delo samo eden. Za konec morda Še to, da je z gripo v postelji obležalo tudi nekaj mojih kolegov. Nekateri morda še bodo. Tudi tiskarskih strojev se je nekaj ustavilo. * Morda se bo vreme le zboljšalo in pregnalo gripo. MILAN 2IVKOVIC 22