164. številka._Ljubljana, v petek 22. julija. XX. leto, 1887.
SLMfflMU
labaja Vbak dan ne<«r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za .ivst rijski.-•.«_• .-rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za f*den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 ki-.,  za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko Teč, kakor poštnina znafia. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravniivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, nQledališka stolha". U pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Rusija in Nemčija.
Še v januarji t. I. zatrjeval je Bismarck v nemškem državnem zboru, da se od Rusije ni bati napada, da so odnošaji mej obema državama še vedno jednako prijateljski. Vzamemo li danes, po preteku dobrega pol leta, nemške liste, kakor rKreuzzeitung" ali pa »Kolnische Zeitungu v roke, pa o tršem tem ne prijateljstvu ne najdemo niti najmanjšega sledu, marveč pred očmi imamo niz strupenih Člankov, katerih ost je naperjena proti Rusiji, proti njenim vrednostnim papirjem, proti njenemu kreditu, s kratka: mej Nemčijo in Rusijo unela se je gospodarska vojna, katerej je navadna posledica: boj z orožjem v roki.
Po skrajne j srditosti odlikuje se mej nemškimi listi osobito »Kreuzzeitung*, katera je priobčila celo vrsto člankov proti Rusiji. Vse vsebine teh člankov ne moremo posneti, pač pa bodo našim čitateljem prijale glavne misli. Konservativno prusko glasilo pravi mej drugim, da je Rusija dospela že tako daleč, da mora brez pomoči inozemstva, poseči po skrajnih sredstvih, da se otme pogina. Angleška bi si sama podpisala smrtno obsodbo, ko bi pomagala svojemu najhujšemu sovragu. Francoska je po lastnih posojilih preveč prizadeta, da bi jej mogla uspešno pomagati. Preostaje torej le še Nemčija. Slednja da je bila dolgo časa najzvestejša prijateljica severni sosedi, katera da je le z nemškimi novci gradila železnice in oboroževala svoje vojske. A politika slovanotilov odvrnila je carja cd tega prijateljstva in ga naudala z mislimi in načrti, vsled katerih se je približala nevarnost svetovne vojne. Zategadelj treba opozarjati in svariti vse one, ki imajo kaj ruskih papirjev, da se jih iznebijo in je poprodajo; predno prične vihar ruskega državnega bankrota, zategadelj se mora nemški denarni trg proti Rusiji hermetično zapreti in Rusijo, ki jedina kali mir in vznemirja Evropo, oslabiti vsaj za dobo jedne generacije.
Potem zaključuje „Kreuzzeitung" svoj članek blizu tako: Sicer se v okolici carjevi množe glasovi, da bi Rusiji bilo koristno, ko bi se obnovilo prijateljstvo z Nemčijo. A cena, ki jo zahtevajo, je previsoka, nemogoča. Hočejo namreč popolno s v o b o d o d e 1 o v a n j a v e v r o p s k e m ori-j e n t u. Nemške države politika je politika miru, do skrajne meje, ki se strinja s častjo in varnostjo.
Mabel Vaughan.
».Romali. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—»ki.)
DrugI del.
Šes to poglavje. (Dalje.)
»Ali ste že bili katerikrat pri Niagari?"
„Še nikdar," odgovorila je Mabel in glas se jej je malo tresel, ko je slišala imenovati kraj, katerega bila bi nekdaj toli rada obiskala; sedaj jej pa ta izbuja le grenke spomine.
»Ostaja nam celih štiriindvajset ur, predno parnik odpluje/ rekla je gospa Parcivalova.
„Posvetovala sem se s tem-le malim prijateljem (in z naočnicami je potrkala na železničnega vodnika v roki) ter se prepričala, da lebko precej odrinemo k Niagari ter tam ostanemo do malo ur pred odhodom parnika.   V mestu bode noč nepri-
In zaradi tega ne sme ničesar dovoljevati, kar bi bilo opasno za mir nam prijateljskih držav. Mi od svoje strani za dlje časa ne račuuimo več na to, da bi se zopet obnovilo prijateljstvo mej Nemčijo in Rusijo. Ve1 i ko \erjetneje se nam zdt, da je ona država (Rusija) nastopila fazo, ki se je v zgodovini človeštva še vedno skazala kot tako, da se je vzdignila kaznujoča božja roku — (Gottes strafende Hand.)
Iz teh stavkov glasovite „Kreuzzeitung" odmeva nam tužno jad ikovanje, da je Rusija pretrgala dosedanje prijateljske vezi, odmeva nam britka tožba zapuščene in radi tega ljubosumne Nemčije ter kruto maščevanje. Ker je pa slednje Rusiji nasproti jako kočljiva stvar, pomagati bi morala „božja roka," ki bi morala vsekdar biti Nemčiji na službo, da se potem lehko v svet brzojavlja: „Welche Wendung durch Gottesfiigung !"
Za zdaj pričel se je boj proti ruskemu rublju in sploh proti ruskim državnim papirjem, katerih kurs se je v teku let od 325 znižal na 178. Rusije prvi odgovor na ta finančni boj bil je ta, da je za 80 milijonov mark pokupila svojih papirjev, ter dala naroČil še za 30 milijonov. S tem odbila je pyi napad in pripravlja se tudi na bodoče. Ruski fina.-icni minister pripravlja veliko operacijo, vzeti hoče na posodo dve milijardi, s katerimi bi konver-toval velik del državnega dolga, s tem zmanjšal obresti državnih dolgov in zmanjšal državne izdatke. Ako se to posojilo posreči, spodletela bode Nemčiji perfidna nakana, kakor se jej je izjalovila leta 1875. nasproti Francoski, katere kredit je tudi hotela uničiti.
Sicer pa gospodarsko stanje Rusije še davno ni tako črno, kakor je Nemci slikajo. Njeni dobodki narastli so od leta 1884. na 1885. za 50 mil. rub-Ijev, od 1. 1883 pa stalno veliko več izvaža, nego se uvaža. Vsled nemškega napada na denarnem polji pa se bode to razmerje Nemčiji na škodo še poostrilo, kajti novejša ruska politika ravna se po pravilu „Klin s klinom". Ruski listi kar odkritosrčno javljajo, kaj se pripravlja. Vsa ruska po sojila imajo se premeniti v papirne obveznice, — To bi nikakor ne bil bankrot, kajti za varnost rublja, kakor za posojilo v zlatu jednako jamči vse premoženje ruskega carstva, torej je nezmisel, da so posojila v zlatu po 95 do 100«/0, rubelj pa je  skrčen na 60%
jetna.   Tam v .gostilni pri slapu" sem pa jaz dobro znana; uživali bodemo lehko vse zunanje ugodnosti ne glede na neizrekljivo veselje, da bodemo lehko slap videli.   Kaj se vam predlog do pada?"
„Ne vem," rekla je Mabel obotavljajo; »rajše bi, da vi odločite."
„Draga, komaj je pričakovati, da bi vi v sedanjih okolščinah kakemu načrtu dali prednost," rekla je gospa Parcivalova vsa v skrbeh položivši roko Mabeli na zarudela lica. „Prepričana pa sem, da ni mogoče vam kaj boljšega nasvetovati. Dečkoma je treba miru in svežega zraka, da se po potovanji okrepčata, vam pa je treba še nekaj več. Utrujeno srce in utrujeni možgani gonijo vam mrzli-často krv v lica, ne toliko telesna utrujenost, ako-pram vas tudi ta močno tare. Vi ste sedaj moji gostje — hotela sem reči, moji posinovlienci, zato se zavidam poklica skrbeti za vaše potrebe. Vrhu tega," pristavila je z zgovornim smehljanjem in skoro prosečim glasom, „se mi stari ljudje radi ponašamo s svojimi iskušnjami ter radi pri vsakej priliki po-
— Vse to so prouzročile spletke inozemskih bankirjev, ki hočejo pri svojih kupčijah z ruskimi papirji delati odemške dobičke in zategadelj pritiskajo na kurs rubljev. Vse to pa bode hkratu nehalo, ako Rusija svoje dolgo ve v zlatu premeni v papir. Potem bi bilo v interesu vseh inozemskih bors, da bi se rublju kurs kolikor možno zvišal. Posestnikom posojil v zlatu bi se dal za vsaka 2Va franka po jeden kreditni rubelj, kar bi bila pravo razmera /a povprečno vrednost rublja v zadnjih 10 letih. Ugovor, da bi taka operacija bil sramožljiv bankrot, je ničev. Po pravilih narodne ekonomije so žitne cene merilo za vse druge. Dan danes pa se more za kreditni rubelj kupiti onoliko žita, kakor za 2Vi franka tedaj, ko so se izdavala posojila v zlatu.
Drugi ruski listi pa priporočajo še druge represalije: „Graždanin" svetuje kot prvi odgovor: Pomnoženo nakupovanje ruskih papirjev. Drugič: Upelje naj se primeren davek za vse inozemce, ki imajo v Rusiji kako trgovino ali kako obrt. Ko bi vse to še ne pomagalo, naj se brezpogojno prepove uvažanje vseh nemških proizvodov in izdelkov v Rusijo.
Tak je doslej razvoj tega gospodarskega boja, s katerim namerava Nemčija proti Rusiji isto, kar je nameraval Napoleon I. s svojo glasovito „Conti-nentalsperre" proti Angliji. Napoleonova nakana je šla po vodi, bila je takorekoč začetek njegovemu koncu. Kdo ve, ne bode li ista usoda na stare dni zadela Bismarcka in se nad cesarsko palačo v Be-rolinu vzdignila „Gottes strafende Hand?" S.
Narodna samouprava Slovencev in
„Politik."
(Konec.)
Druga pa je, če ni zdaj možno doseći take preosnove, ki bi dajala poroštvo za stalnišo bodočnost vsem avstrijskim narodom. Glasilo češkega kluba pa ne pove razlogov in uzrokov, zakaj bi ne bilo možno zahtevati že zdaj te preustroj be. Radovedni nismo preveč, ker so nam nekatere zapreke preznaue, čeravno vemo z druge strani, da bi važni činitelji delovali za isto namero. In konečno vse razmere pospešujejo zvršitev, da pridemo ali do narodne samouprave v obče ali pa do jako o s o d n i h drugovrstnih preobratov. Poslednji pa bi bili za Čehe jednako pogubni, kakor za Slovence
rahljamo priljubljena nam sredstva. Če mi tedaj dovolite določiti, poskusiti čemo, ali ne bode nas Niagara vkljubu težavnemu potu k slapu bolj okrepčal nego mirno bivanje v mestu."
Mabel je precej pogledala nesebičnost tega načrta, ki je očitno le nameraval, da bi misli odtegoval jej od skrbi j, katere so jo doslej neprestano trle. Zato je nujno zavračala, da bi se postarana prijateljica zaradi nje le količkaj napenjala in mučila. A gospa Parcivalova jej je zagotavljala, da jej potovanje še nikdar ni škodilo. V sedanjem slučaji, ko morajo jeden celi dan se muditi, je tudi izkus-njava slap obiskati, nepremagljiva neglede na veselje, katero bi uživala, ko bi mladej prijateljici pokazala jedno izmej največjih prirodnih Čud, katero je jima kot Amerikankama skupna svojina.
Izlet je bil sklenen. Noč jih je našla v prijetni gostilni, kjer so za slišaj daleč od bučauja mogočnega slapa nahajali vsem ugodni pokoj, po katerem ugnani potniki toli hrepene.
Tudi za Čehe nastaje vprašanje: Ali ne tirajo nevarne politike ravno zaradi zunanjih nevarnosti), in ali ne velja še bolj za nje, nego za Slovence, da ravno njih težnje niso za zdaj izvršljive?
Pa nam je tukaj potipati še drugo vprašanje; Pra>ka „ Politik" dvumi, da bi hoteli ali mogli Mladočehi podpirati Slovence glede na /jedinjenje v jedn-> pokrajino. „Politik" se vede tako, kakor da bi stranka Gregrova samo akademičnu podpirala Slovence; ko bi prišlo do zaresnosti, bi bili isti Mladočehi sami v stiski, to pa glede na Češko vsled nemških zahtev. „Politik" misli, da potem bi Nemci dosledno zahtevali razkrojitev sedanje Češke.
Nii, če imajo Čehi samo ta strah, potem ga jim mi takoj preženemo in sicer še celo s tujini orožjem Mi smo že povedali pril čno, da Schbnerer s svojo stranko je proti razdelitvi Češke, to pa zato, ker se boji, da bi potem dosledno zahtevali Slovenci na Štajerskem in Koroškem in drugod od-cepljenje od Nemcev, in ker vidi, da bi Čehi Bami ob sebi zahtevali razkrojitev tudi Moravske, Šleske itd. To sklepanje je analogno z zahtevo slovensko po narodni samoupravi, in je razvidno, da je Schone-rerju veliko več mari, da ostanejo dežele pri sedanji osnovi, nego pa, da bi se z razkrojitvijo Češke vršile dosleduo tudi druge razkrojit.ve Schbnerer jo previden politik, ki misli sam in ki dela tudi, kukor mu nasvetujejo drugi Nemci in Velikoneinci, s katerimi občuje neposredno in posredno.
Ravno iz bojazni vodje nemških nacijonaicev v Avstriji, da bi se narodi utrdili na podstavi narodne samouprave, je razvidno, da bi imeli Cehi vetji dobiček, ko bi se že zdaj udali najprej za dovršeno izvršbo narodne samouprave, torej za preustroj glede na vse avstrijske narode z večim prebivalstvom.
Oni N-mci in one nemške stranke, ki hočejo s stališča dežeme samoupravo izpodmakniti polagoma tla najprej Čehom in Slovencem, bi vsled tega bili omejeni na narodno samoupravo, kakor Slovani, in še Lienbacher, ki vabi zdaj nemške konservativce, da bi se odcepili od Slovanov, bi se udal, kar bi videl, da se narodna samouprava iz vrši po načelu, katero je ondan sam razglasil, katerega se pa v agitaciji proti Slovanom ne za-v da več.
Vsekakor pa je jasno, da Čehom bi se ne bilo bati pristransko, da bi Nemci dosegli jedino razkrojitev sedanje Češke, ko bi oni pospeševali /jedinjenje Slovencev v jedno narodno skupino; kajti Čehi bi dosegli ob jednein tudi razkrojitev drugih dežel s češkim prebivalstvom, in če pomislijo, kako ozek jo trak zemlje, ki veže sedanjo Češko in Moravsko z nepretržno slovanskim prebivalstvom, bi bilo tako združenje tudi za Čehe najvećega pomena za nadaljnje narodno delovanje.
Pa tudi, ko bi Čehi samo poskusili postaviti 8e na stališče narodne samouprave, bi dosegli na-jedenkrat — molk i u mir z nemške strani. Iz-mej zaresnih nemških nacijonaicev in tudi drugovrstnih Nemcev — bi nihče ne zahteval več raz-krojitve sedat je Češke, kajti narodna samouprava je proti nameram večine nemške levice. To pa kaže najbolj, koliko je vredna narodna samouprava za vse poštene avstrijske patrijcte, torej tudi za Čehe.
__ Vporej.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 22. julija.
Poslanec kmetskih občin inladoboleslavskega okraja na 4 Vsltcm. Vranv, poročal je svojim vo-lilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Raz kladal je, da so mnogi zakoni, ki so se sklenili v poslednjem zasedanji državnega zbora, prebivalstvu naložili novih bremen. Samo novi eksekucijski red bode v gmotnem oziru koristil ubožnejšim kmetom in obrtnikom, kajti ž njim se je zabranilo, da upnik ne more popolnem gmotno uničiti dolžnika. Vlada je obljubila nekatere olajšave, kar se tiče sladkornega vprašanja. Minulo zasedanje ni zadovoliilo niti poslancev niti narodov. Da se bode ložje kaj doseglo, treba jedinosti strank. Velike ovire delajo različne narodnogospodarske razmere raznih dežel, posebno pa, da se narodnogospodarski interesi Oger-ske ne strinjajo z našimi. Madjarske predrznosti Čehi ne morejo posnemati, kajti s tem bi le prouzročili razpad desnice. Sedanja vlada bi v tem slučaji pala in sestavilo bi se novo ministerstvo iz članov nemškoavstrijskega kluba. Poudarjal je zasluge dr. Riegra za češki narod, njegov odločen, nesebičen in požrtovalen značaj, ter obsojal je Mlado čehe, kateri so se odločili od druzih čeških poslancev. Mladočehi iščejo novih zvez pri Dunajskih demokratih in Slovencih, toda brez uspeha. On bode vedno ostal veren zastavi dr. Riegra in češkega kluba in volilci naj razsodijo, če ima prav ali ne. Na to je načelnik okrajnega zastopa Zdanskv poprijel besedo. Obžaloval je, da se Čehom ni posrečilo več doseči v minulem zasedanji državnega zbora, zlasti, da sladkorno vprašanje še ni rešeno, da se tekst na bankovcih ni premeni! in da se je prepovedala „Sokolova" slavnost. To je tem britkejše za vsacega patrjota, ker desidenti to stvar v svoj prid obračajo ter mladino zapeljujejo k demonstracijam, občine, ki so imenovale poprej dr. Riegra Častnim občanom, pa k nehvaležnosti. Osobna mržnja je tako oslepila nekatere, da še po smrti preganjajo zaslužne može. Tako delajo Mladočehi proti češkemu plenienitniku, ki je ostal veren češkemu narodu do poslednjega diuljeja. Govornik že trideset let pozna dr. Riegra in tedaj lahko z dobro vestjo zakliče: rZdružite se pod njegovo zastavo in pod zastavo Češkega kluba". Nikar ne zaničujte plemstva, ki je Čehom v gospodski zbornici pomagalo, da so dobili vseučilišče, ter zavrnilo napade nemških liberalcev proti Pražakovej jezikovnej naredbi. Pa tudi od duhovščine se ne smemo obračati, ki je tudi narodna. Treba je, da so Čehi jedini, ker nejedinost bila bi njih poguba. Koncem se je vsprejela resolucija, katera izjavlja obžalovanje, da Čehi v državnem zboru nt'so dosti dosegli, in zaupanje gospodom poslancem, zlasti dr. Riegru, ker so delali kakor pravi domoljubi, in obžalovanje, da nekateri zaničujejo zaslužnega in nenadomestljivega češkega vodje.
Nekateri nemški uradniki vedno premišljujejo, kako bi razširili območje nemškega uradnega jezika. Okrožno sodišče v Olomucu na ^loravskem je sklenilo, da se zanaprej pri prizivnih obravnavah ne bodo več čitali vsi okti, ampak samo izvleček iz njih, kateri izvleček pa mora biti pisan v nem ščini. Potem se hode prizivna obravnava vršila v nemščini, če bi stranke razumele samo češčino. Gospodje pri Olumuškem okrožnem sodišči so se izjavili, da so omenjeni izvlečki iz aktov pisani le za sodnika, tedaj se tičejo notranje uradniške službe in vsled tega morajo biti nemški.
4-ališli i deželni odbor je izdelal načrt zakona, da se vsa privatna poslopja v Galiciji morajo proti ognju zavarovati pri kakej v Avstriji dovoljeni zavarovalnici. Kdor bi se ne hotel z lepo zavarovati, bode ga k temu prisililo politično oblastvo. Ta načrt zakona predložil se bode v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru.
Vitanje države.
Štirje člani holgarMlte deputacije so se že vrnili domov, drupi pa še čakajo na Duniji, da se' princ Koburški definitivno odloči, ali prevzame bolgarski prestol. — Novo bolgarsko ministerstvo ostalo bode le tako dolgo na krmilu, da pride nov knez v Bolgarijo, ali pa, da se snide prvikrat redno sobranje. Dolgo se bi pa Stojilova ministerstvo ne moglo držati, kajti sestavljeno je skoro iz samih konservativcev, katera stranka pa ima najmanj privržencev v deželi. Samo dr. Stranskv je nekoliko priljubljen.
* rut* k a oblastva strašno pazijo, da bi Al-začani in Lorenčani ne imeli kacib tajnih zvez s Francijo. Nedavno jih je državno sodišče nekaj obsodilo, ker jih sumijo, da so v zvezi z ligo francoskih patrijotov V Mogunciji je bila velika preiskava v vojašnici, ker mislijo, da so nekateri alzaški in lo-renški vojaki v zvezi z omenjeno ligo.
Angleška spodnja zbornica vsprejela je v prvem branji predlogo o pospeševanji snovanja tehniških učilišč. Hart-Dyke je posebno priporočal, da mora Anglija gledati na zboljšanje tehniškega pouka, ker sicer se angleška industrija ne bode mogla meriti z industrijo druzih narodov.
Dopisi.
Is Šmurija pri Jelšah 20. julija. („Be-seda Šmarsko-Slatinske podružnice sv. Cirila in Metoda".)  Pred kakimi štirimi leti hotel je Bisinarck-\Veitlofov šulferajn tudi pri nas ugnezditi se, da bi opravljal svojo takozvano „kulturno" delo, ali ni — šlo!   Par pruskih orgij, pri katerih so sodelovali kulturtragerji blaženega spomina a la Moschet, Gertscher in Rotschedl, ki je pa moral „auf den Wink  des Herru Justizrainisters predsedništvo rajne Šmarske „ortsgrupe" na splošno žalost Germanije irredente odložiti — — to je bilo vse! Jeden teh „griinderjev" Šmarskega šulferajna je pozneje sam  prizna),   da  je bila „budalost" v Šmarji ustanovljati prusko podružnico, v Šmarji, ki je središče okraju, broječemu okolu 40.000 duš, mej katerimi je baje 30 „Nemcev".   Ta čas šulferajn-skih orgij je torej — plusquamperfectum. Pustimo torej mrtve pri miru, pa oglejmo si raje žive. Lepa je bila svečanost naše podružnice preteklo nedeljo. Kdor ve, kako teško je „na kmetih" prirediti s svojimi domačimi močmi kako svečanost, ta je moral biti z našo Besedo popolnem zadovoljen. Gostov je bilo od blizu in daleč. V prvi vrsti nam je omeniti naših prekosotelskih sosedov in bratov Hrvatov, kojih je prišlo osem odličnjakov,  mej njimi trije župniki in jeden kapelan.  Ker je vsak Hrvat rojen   Cicero,  razume se  samo ob sebi,  da smo ćuli  navdušenih  govorov v krasni  stokavščini. — Ideja,   voditeljica   vseh  govorov  so bile misli — Š en o ine:   „Pružimo sad k ljubavi si ruke, Ta jedna nam je krv i jedne muke!"   — Lepo je bilo, da sta se bili na veselici naše podružnice sestali dve  novi sosedni sestri, podružnica Šentjurska in Ponkovska, nauduševat se za sveto idejo,  katero zastopa  „družba sv. Cirila in Metoda". Ves uspeh naše „Besede" pa imamo pripisovati vrlemu pevskemu zboru Slatinskemu, oziroma njega trudoljubivemu pevovodji č. g. Josipu Dekortiju. Iz samih nadarjenih kmečkih fantov in deklet ustvaril si je ta rodoljub okolu  30 grl broječ pevski zbor, ki poje najnovejše in najtežje pesmi precizno — seveda vse po notah. Gosp. De-korti bodi pa postavljen za vzgled in posnemanje
Sedmo poglavje.
Mnje hicu bilo bi mračno Pa tam jo zlati svit in mavilce bužjo barva, ki preprega nebo s svojim •zmagoslavnim obtokom
Vidi se mi pred očmi.
Dovolj je čutiti Da Uog zares jo dober! dovolj je videti, Da brez črnih oblakov on ne more pokazati
Nobenega lopega obloka.
O rani uri drugega jutra zaslišal se je pred Mabelinimi durmi prijazen glas, ki je tihoma rekel: „Draga, ali že budite?"
Mabel je odgovorila s tem, da je popolnem oblečena precej ven prišla.
„Vi ste živi in veseli, kot vidim," rekla je gospa Parcivalova, ki je tudi klobuk in ogrinjalo imela, kakor bi hotela na sprehod. Zdelo se mi je, da slišim vas po sobi hoditi, drugače ne bila bi vas motila. Kako ste pa spali V"
„Prav dobro do dnevnega svita. Ko sem pa se izbudila ter slišala hučanje slapa, morala sem ven ter ga pred zajutrekom ogledati."
„Oh ! vi ste mi res devojka po mojem srci!" rekla je gospa Parcivalova Mabelino roko prijemši. Družnici, gospe Patenovi, sem naročila, naj preskrbi otroka, ko hitro se izbudita; zbog nju ni vam treba imeti najmanjših skrbij!" Iu stara in mlada gospa sta skupaj zapustili gostilno.
„To je pot, ki drži k mostu prek slapov," rekla je gospa Parcivalova dospevši do neke stranske poti. „Vidim staro znanko, Indijanko, ki tam-le ravno malo svojo prodajalnico odpira — izpoznala me je;" in gospa Parcival je ljubko odzdravila črn-kasti oBobi, katere obraz se je radovednosti žaril. „Iti meram tija ter ž njo govoriti. Ne čakajte me, že vas dohitim." To izrekši šla je gospa Parcivalova prek ceste, na most držeče; Mabel pa je sama dalje stopala.
Kako nemirno in mešano so se drvile misli, katere so jo mej tem kratkim osamelim sprehodom obhajale! Čas, kraj, samota — kako spodbujno je bilo vse! Koliko nad iz otroških lat, koliko upov iz deviške dobe se je zjedinjalo z Niagaro! Kako strastno je pričakovala izpolnenje sanj svoje mladosti ! Kako malo je naprej videla grozovito verigo
okolščin in nezgod, ki so jo naposled prevarano, zapuščeno in oropano na kraj svojih nad pripeljale! Še trenotek in v tihem jutru, kajti solnce še ni bilo izšlo, stala je sama na mostu, pod katerim šumeča reka dere. Napenjanja globoko dihaje, mučena od dražijočih mislij in nema od začudenja in strahu stala je tu z odprtimi ustnami ter je zrla doli na velikansko rebro, prek katerega se voda z divjo besno naglostjo v strašno brezdno spušča. Od kod piitekajo in kam tekajo — ti besni zmagoslavni valovi — ki kljubujejo vsem oviram, ki razdrobe' vse zavire, kot bi bili seli večne usode! Prav nagonoma je strah obhajal Mabelino srce, ko je dolgo in srpo gledajavši te priče božje oblasti in velečasti, v njih izpoznavala podobe zadnjih dogodkav, ki so bili kot mogočni valovi nad njo planili, v globočino bolečin in žalosti jo pokopali ter jo brez pomoči ljutemu boju izročili. „Veliki Bog, vse tvoje vode in vsi tvoji valovi so se prek me drvili," vskliknila je glasno, ko se je naposled kvišku ozrla od prizora, čegar vzvišena in veličanska lepota (grandeur) se je razdraženi devojki skoro izgubljala v mrzli-častem trepetanji.
vser. tistim, ki imajo muzikalen talent; naj bi svoj dar udi oni posvetili domovini in omiki! „ Dolžan ni smo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storii dolžan!" Tako poetično eksegezuje slavec ob Soči misli apostola Jakopa, ki nekje pravi, da, kdor bi laiko storil kaj dobrega, pa tega ne stori — ima greh . . . Zastran naše „Besede" pa recimo: Da bi doživi i še več takih!
Ix Vliiiijegore, 17. julija, [lzv. dop.] Da ne b svet mislil, da je to, kar Vam je nekdo, ki ga (obro poznamo, dne 1. julija iz našega mesta pisa, žalostna resnica, hočem v imenu vseh pošteno misbčih občanov v pojasnenje nekoliko fakt navesti. Za prvo moram pa tudi o osobi našega občespošto-varega in mnogozasluženega župana par besed spregovoriti, in resnicoljubje omenjenega dopisnika in najnovejšega proroka boljše bodočnosti, spodobno razsvetliti.
Naš župan, kakor vsi dobro vemo , ni toliko let kakor dopisnik po šolskih klopeh hlač trgal, in tudi takih skušenj doživel ni. Vse kar zna in ve, pridobil in priučil si je le z lastno in neutrudljivo pridnostjo. Skušnja pa tudi uči, da so samouki večinoma jako pametni in rabljivi ljudje. In tudi naš župan opravičil je po 4letnem poslovanji naše zaupanje v tako obilnej meri, da iz srca želimo, da nam tudi v bodoče župan ostane. Kadi tega je pa tudi ogromna večina občanov na dotičnoga dopisnika jako razsrjena, ker se je drznil poštenega, spoštovanega in za mesto in za narodno stvar obče zaslužnega moža sramotiti in grditi.
Ko ne bi bil župan ponižna in blaga duša, ki je mislil: „leo non capit muscas," zasolil bi bil dopisniku moralično Šibo, da bi mu bila v vednem spominu ostala.
Akoravno naš župan visokih šol obiskoval ni, se mu je vendar posrečilo v mestne finance tak red uvesti, kakor ga dosedaj še nikdar bilo ni. V ne popolnem 4 letih kupilo in plačalo se je sejmišče za 1000 gld. 68 kr., napravila shramba za brizgalnico za 240 gld., in za popravila v mestu izdalo se je 488 gld., da ne govorim o malih stroških in izdatkih.  Pomisliti je treba, da je naša mestna občina jako revna, in vender plačani so na vedeni izdatki, ne da bi se bili v dolgove, ali pa naklade zakopali! Prejšnja leta imeli smo tudi včasih „učene" župane; a ti zapustili so le dolgove, ra čune in slab spomin. — Poslovanje in občevanje županstva s političnimi oblastvi bilo je vedno pra vilno, in nikoli ni bilo kake pritožbe bodisi od jedne ali druge strani, tega ali onega oblastva. Sedaj hoče pa g. dopisnik, kateremu zasluge našega župana več ne zadostujejo, na prestol župana učenega, „obeh deželnih jezikov veščega" gospoda spraviti, in mestu do nečuvane slave pomagati! Mi pohlevni občani pa nesmo tako slaveželjni, in zadovoljni smo, da se občinske zadeve v tacem redu, kakor dosedaj zadnje 4 leta, oskrbljujejo. Naš župan bodi mož, ki se nam ne usiljuje in za glasove ne berači; naš župan bodi mož, do katerega imamo nepogojno zaupanje, kojega mnogo let kot poštenjaka,  narodnjaka in uezavis nega človeka poznamo,  kateremu je prva skrb blagor občine, ne pa častilakomni nameni. Našemu županu ni se treba nobenemu gospodu usiljevati in krog njega klečeplaziti.  To ni možato, to znajo le „obeh deželnih jezikov" zmožni
gospodje in  pa g. dopisnik,  ki je župaua v žlici vode utopiti hotel.
Hvala Bogu, mi smo danes vender že tako daleč na potu do ravnopravnosti dospeli, da smemo v izključljivo slovenskem mestu, kakor je naše, v občinskem uradu slovenski uradovati in z oblastvi občevati. Radi tega tudi treba ni, da naš občinski načelnik na vsak način nemški govori in piše. — Čast našega mesta ni'zadnja 4 leta čisto nič trpela; to je bilo le takrat, ko so nam možje „obeh jezikov" zmožni županovali, ki gospodariti neso znali. Mi smo veseli, da so tisti žalostni časi minuli, in da smo vestnega in razumnega župana dobili, ki je to, kar so njegovi predniki zakrivili, popravil in občinske zadeve v lep red spravil.
Glede zadnjih volitev naj pa povem, kako da so se vršile in zakaj je bil protest uložen. Naš dopisnik smeši župana, češ, da je nalašč v Črnomelj odpotoval, in potem, ker ni volitev ugodno se izvršila, protest uložil To je pa čista neresnica.
Župan je res dan za volitev razpisal, vender pa v objavi ure določene ni bilo, ker pri nas je bilo že od nekdaj običajno, da se je volitev dopoludne ob 10 uri vršila. Letos je bil pa ravno določeni dan tudi uradni dan okrajnega g. glavarja. Župan odpotoval je bil po nujnih opravkih v Črnomelj, misleč, da se do volitve lehko še vrne. Slučajno, kakor se vsacemu potujočemu trgovcu lehko pripeti, mudil se je na potu dalje, nego je mislil, in dospel je domov, ko je volitev bila že končana. Sedaj je pa k njemu mnogo občanov prišlo, zahtevajoč, da se volitev ovrže, ker oni neso znali, da bode popoludne volitev, ali Bplob volitev tisti dan, ko župana doma ni bilo in ker so le vsled pomote od volitve izostali. Samo na tak način bilo je možno, da so le prijatelji g. dopisnika volitve se udeležili. Bilo jih je ravno „12 jogrov" in dva častna meščana!
Pri nas je  pa 85 volilcev in vsakdo lehko uvidi, da je le slučaj navel, da se je le 12 volilcev volitve udeležilo. Županu je vse jedno, kdo je gospodar našega mesta, samo da je v vsakem obziru zanesljiv, pošten in razumen mož, kateremu someščani lehko zaupajo. Naš Župan je le na zahtevan j o someščanov protest uložil, in mi smo prepričani, da bode naš protest iz navedenih uzrokov uslišan, in da bodo somišljeniki g. dopisnika pri novi volitvi prav pošteno na cedilu ostali. Naš župan je, kakor obče znano, jako ponižna duša, ki ne berači za glasove in ne hrepeni po županstvu, kakor nekateri gospodje. Njega poklicalo je le zaupanje someščanov pred 4 leti za župana, in če Bog da, poklicali ga bodemo tudi letos na to častno mesto.
Zakaj bi pa bil župan nalašč od volitve izostal ? Morda se je celo učenega g. dopisnika in njega pripadnikov izbal? Ne, naš župan ima poguma dovolj, tudi celi kompaniji tacih učenih nasprotnikov, kakor g. dopisnik, se nasproti staviti.
Pač čudno je pa to, da je dopisnika „alter ego" tudi sam zoper volitve protest uložil, akopram trdi v dopisu, da so popolnem postavno se. vršile!
Če bi bil jaz tako temeljito naobražen, kakor vaš dopisnik, vskliknil bi lahko: „Graf Oerin-dur, erklar uns diesen Zvviespalt der Natur;u tako si pa to smem le misliti. —
Ne vem kdo sme županu, ki je trgovec bra-
niti, da se od doma ne odstrani, in kdo ga siliti, da svojo trgovino popolnoma zanemarja? Gospodine dopisnice, mar mislite da župan lehko ob mastn^j plači 80 gld. živi, katere dobiva iz občinske blagajnice za pisarniške potrebščine in za psarije, iz katerega zneska mora tudi tajnika plačevati? Naš dosedanji župan ni iskal dobička pri občini, pač je pa treba bilo mnozih žrtev od njegove strani.
Gospod dopisnik je sicer učen mož, ali postave vender dobro brati ne zna, ker trdi da §. 10 o. r. zabranjuje, da bi bil prvi svetovalec, tudi tajnik v jedne j osobi.
Naš mestni odbor ni nobenega tajnika nastavil, in mu tudi ničesar ne plačuje. Župan z a svoj o osobo si pa za privatnega tajnika lehko čuvaji ali pa 1 svetovalca izbere, ne da bi dovoljenja od gosp. dopisnika v to potreboval. Tako vsi razumni možje mislijo, in tako bode tudi slavna deželna vlada sodila, kajti navedeni $ je za ta slučaj čisto nemerodajen.
Popolnoma izmišljeno in neresnično je, da je županov „ pomočnik," ki je posestnik in prvi sve tovalec. tudi  občinski blagajnik, komisar posilnih listov. Za prvega svetovalca imenovali so ga someščani, ki imajo do njega lOkrat več zaupanja, kakor do najnovejšega kandidata; za blagajnika pa ni nikoli imenovan bil, in nema z blagajnico nič opraviti. Ključa hranita dva druga občinska zastopnika, o čemer se g. dopisnik lehko sem prepriča, če hoče, kar pa tudi vsacemu oblastvu lehko dokažemo. Sicer pa navedeni prvi svetovalec ni le' „pomočnik"   župana,  temveč  njega namestnik in „vodja" trgovine. On ni od župana zavisen, in živi lehko brez njega.
Neresnično je dalje, da so občinske zadeve vsakej osobi in ženi župana na razpolaganje; in ravno tako neresnično, da se občinske zadeve v prodajalnici župana razpravljajo. Jaz se sklicujem na vse dosedanje odbornike, kateri bodo pričali, da je župan na splošno željo odbornikov svojo pisarno v prvem nadstropji, ne pa v prodajalnici, za zborovanje prepustil. To radi tega, ker je v mestni hiši po zimi radi hudega mraza neprijetno bilo.
Župan je svoboden mož, ki ni dolžan klečeplaziti okolu dostojanstvenikov, in zanemaijati svojega posla. Taki možje, ki se za svoje gospodarstvo nič ne brigajo, pridejo kmalu na kant; tako nas vsakdanja skušnja uči.
Kedar je bilo treba, je tudi si. okrajno glavarstvo županu naznanilo, da naj ostane določeni dan doma. Sicer je pa ravno naš gospod glavar veliko preveč razumen in praktičen mož, da bi zahteval od župana, da ga vsakokrat ponižuo vspre-jema in se mu za čast njegovega prihoda zahvaljuje. Gospod glavar radi tega tudi županu, katerega poslovanje rad priznava, svoje naklonjenosti nikoli odtegnil ni, ter ve, da se mora vsakdo po svojem stanu za vsakdanji kruh bonti. —
Ravno tako neosnovana je tudi trditev, da župan vse moči napenja, da bi ostal župan. On ima toliko poslov, da bi rad to častno mesto komu druzemu prepustil. Pri vsem tem, in akoravno je preobložen z opravki, našel in vzel si je dosedaj vedno dovelj časa za redno oskrbljevanje mestnih zadev tako, da so politična oblastva in tudi someščani, izimši najnovejšega osrečevatelja našega me-
Ker je bučanje vedno bučalo po nje ušesih, silil jo je nepremagljiv nagon, da bi dalje hitela in videla konec, katerega si je doslej le kot strahovito prikazen domišljala. In kot bi se bala, da bi z vsakim trenotkom zamudila nekaj strahovitega prizora, po katerem je sedaj toliko hrepenela, sedaj pa se ga je videti bala, zatekla se je ter je, ne da bi se osopla, naglo naprej tekla, dokler ni nenadoma dospela na višino, s katero je h kratu lehko oba oddelka po vsem svetu slovečega slapa pregledala. Trenotek je zrla v temno in besno vodovje, katerega solnce, prav na obzorji stoječ s svojimi žarki še ni dosegalo; zrla je, kako se to vodovje spušča v grozni prepad; njenim zmočenira čutilom
bilo je vse le naznanilo divje in hude _ jeze;
sklonila se je na zemljo in obraz zakrivši na velikanski naprej štrleči skali zajokala se je močno in strastno. Tako so se nje razdraženi čuti nekoliko umirili in nje prenapeti živci nekoliko olajšali. Polagoma se je upokojila ter je naposled popolnoma tiho tu klečala in brez strahu bučanje vode poslušala. Kar je nenadoma blizu sebe zaslišala z umerjenim in znanim glasom izrekati slovesne besede: „In slišal sem, kot bi bil glas velike množice in
glas mnogih voda in glas mogočnega groma, ki je rekal: Aleluja, ker Bog vsegamogočni gospoduje."
Sledil je prestanek, potem je Mabel globoko vzdihnila ter na se obrnila pozornost gospe Parci-valove, katera je doslej ni bila opazila.
„Kaj! draga, vi ste prej od mene tukaj in prav na meni toli priljubljenem mestu?" vskliknila je. Ko je potem zapazila Mabeli obupno stanje in nje zakriti obraz ter je miBlila, da je prirodui pri zor njo slabotno živčevje prevzel in premagal, pri-sedla je k njej in je rekla, kot bi sebi sami očitala: „Oh ! vas same nisem smela sem pustiti."
„Prestraši me!" rekla je Mabel se stresoč. „Slapa, samega bi se še ne uBtrašila toliko, — a ti strašni brzici," in znova se je nekoliko stresla. „Zdelo se mi je, kot bi se vse h kratu pogreznilo, prav kot — prav kot —."
„Prav kot nesreča prihaja nad nas, uboge ljudi, hoteli ste reči, mari ne, draga?"
„Da, morala sem misliti na se."
„Mene so večkrat obhajale iste misli," rekla je gospa Parcivnlova pomirjuje; „a tu sera našla tudi nauk vere in upanja, ki me je o tužnih urah
okrepčeval, tudi vi, nadejam se, priučite se tukaj istega nauka. Često nas šumeči valovi bojazni, skrbij in bolečiu odnašajo ter naposled v propad velike nesreče zavračajo, a mi naj ne izgubljamo vere in naj ne obupavamo. On, ki je zemlji meje postavil, rekel je tudi človeškemu trpljenju kot mogočni reki: „„Do sem in ne dalje."" In celo sredi največje skrbi in bolečine vemo, da je prek reke človeškega trpljenja razpeta mavrica božje ljubezni. Poglejte no, draga! poglejte no!"
Opozorjena na novo prikazen se je Mabel naglo vzdignila. Nad globočino voda, ki so nekaj minut poprej še bile toli temne in strašne, plesala in tresla se je v žarkih novorojenega soluca prekrasna mavrica; in ker so leskeče pene napravljale in odbijale svetlobo v novih žarkih, razpenjal se je drug in tretji svetli obok prekrasno nad puhtečimi valovi.
Veselo smehljanje se je žarilo na Mabelinem obličji. In ta prememba v nje obličji ni bila manj očitna in čudovita nego ona hipna prememba v obličji prirode. Mabel je sklenila roke ter je uekaj trenotkov stala vsa zamišljena.
(.Daljo prih ____
sta, l njim povsem zadovoljni, in da se nadjajo, da "bode tudi letos ostal za župana na korist in čast mestu naše mu.
Konečno pa svetujem g. dopisniku, naj v bodoče bolj previdno ravna; naj ne psuje obče zaslužnih in spoštovanih ljudij; kajti sicer bode se mu zgodilo, kakor prav i pregovor: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. „Dixi et salvavi animam meam."
Domače stvari.
— (Vsa slovenska društva Tržaška) obiščejo v nedeljo dne 2 4. t. m. popolu-dne ob 6. uri grob pokojnega Viktorja Dolenca ter bodo prerano umršerou izkazala poslednjo čast s petjem, govori in polaganjem vencev.
— (Osobna vest). Gosp. Janko Hoćevar, doslej davčni pristav v Pazinu imenovan je davčnim kontrolorjem v Ajdovščini.
— (Sokolov izlet na Črnuče) napovedan na nedeljo 24. t. m. preloži se zaradi prehude vročine in druzih prej neznanih ovir na poznejši čas.
— (Na Krškem) bode, kakor čujemo dne 14. in 35. avgusta velika veselica s koncertom, katerega čisti donesek je namenjen po toči poškodovanim Dolenjcem. Pri tej veselici bode sodeloval „Ljubljanski Sokol," in nastopil bode prvikrat „Sokol Novomeški" in kakor čujemo, najbrže tudi „So kol" iz Zagreba. Ne dvomimo, da bode dobrodelni namen, kakor tudi sestanek omenjenih društev privabil mnogo rodoljubnega občinstva na prijazno Krško in da bode veselica sijajna.
— (Iz Železnikov) se nam javlja: V 20. dan t. m. bil je županom izvoljen gosp. Josip Le-vičnik Posebnega komentara o tej volitvi ne treba, a povedati Vam moram, da se je izid volitve slavil s streljanjem, kakor ob največjih praznikih. Naposled sklopila se je neka tolpa ter mej spremljanjem otrok nosila po ulicah neko, od lesa izrezljano podobo, češ: to so propali Slovenci. Mislim, da se s takim izzivanjem ne pride do zaželjenega smotra — do miru! — Drug dopisnik pa nam je izvestil, da je na večer bila baklada s petjem, a obžaluje, da so častilci samo „jeruš" pili.
— (Iz Poddrage) dne 21. julija: Cenjenim čitateljem dopisov „Iz' Poddrage" javljamo konečno še to: Sodišče Vipavsko izpoznalo je za koristno in potrebno, poslati 18. julija, toje 3 0. dan po poboji, komisijo v Poddrago!
— (Gimnazija v Pazinu) imela je preteklo leto 102 dijaka. Osmi razred in sedmi imela sta jih po 9, šesti 3, peti 10, četrti 10, tretji 8, drugi 20, prvi 13, pripravljalni tečaj 20. Po narodnosti bilo je 56 Italijanov, 28 Hrvatov, 11 Slovencev, 7 Nemcev. Prvi red z odliko dobila sta 2 dijaka, prvi red 77 dijakov, dva morata popravljati.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kozje 21. julija*). Narodna stranka pri volitvah v okrajni zastop zmagala.
Strassburg 22. julija. Pri državno-zborski volitvi namesto umršega Kable izvoljen Odvetnik Petri, kandidat zmernih Alzačanov in oddelka domačih Nemcev s 6474 glasovi. Maršal Moltke dobil 1163 glasov, 2936 listkov bilo praznih.
Carigrad 22. julija. Izvestje Reuter-jevo: Porta pripravlja nova pojasnila glede egiptske konvencije in je bode zvečer odposlala Rustem paši.
London 21. julija. Izvestje Reuterjevo od sv. Tomaža dne 20. t. m.: Tukajšnji brzo javni postaji zahodno afriške družbe došla vest, da je bil Staiilev v boji z muri ustreljen. Stan-ley, porojen 1834. leta. je slavni potovalec, ki je predrl preko vse Afnke in v Ušiši našel in rešil Livingstona. Uredn.)
*) Za včerajšnji list prekasno.
1a»««i»Ke-i«Ir»yl{«'n)«»- Kot izvrstno umancanje imassajre) pri vseh revmatičnih boleznih, protinu, trenji po udih, kakor tudi pri izpahnenji, pok večen ji in bolečih oteklinah se toplo priporoča Moli-ovo „ Francosko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po postnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dimaji, Tuchlanben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno M o 11 ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom.     8 (19—5)
„LJUBLJANSKI ZVON"
»tojl
(192—86)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tufcl i
21. julija.
Pri Moaai Kalderarv iz Milana. — Mannsfeld, Bruk-ner, Bettelhelm, Fridmann z Dunaja. — Reicb iz Budimpešte. — Hert iz TecceŠvara. — vVeiss iz Szegedina. — Gyurgewias iz Zagreba. — Schlagenhaufen iz Beljaka. — Praschnikar iz Kamnika. — Zvančič iz Gorice. — Plantan iz Zatičine. — Ferrari, Brutta, Mandel, Knipfer, Mllldner, Stossi Legat, Zamparo iz Trsta. — Birner, Mattersdorfer z Reke.
Pri Vlalleii Ritschl, Teiss, Ilič z Dunaja. — Buchler it Trata.
Pri faznem kolodvora 1 Mslagozzi, Skaller iz Trsta. — Kutscher z Dunaja. — Prasniker iz Rateč. — Debelak z Reke.
Pri avstrijskem cesarji: Saitz iz Trsta. — Pau-linič iz Ptuja.
Pri Vlrmntu: Lilek iz Istre. — Gruden iz Velicih Lašic. — Primožič iz Bistrice.
Meteorologično poročile.
^l**.^?:* ! barometra
O Kovanja
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
7. »jntraj 2. pop. 9. svečor
735-86i 735 681 737-99.
20 5" C 30 0' O 23-7 C
brezv. al. jz. al. jz.
jas. ja». d. jas.
000
Srednja temperatura 24*7°, za 5'2° nad uormalom.
Dunajska "borza,
dne 22. julija t. 1.
(Izvirno telegrafifino poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 81*55 — gld. 81*40
Srebrna renta.....„    8290 — „ 8270
Zlata renta......„   113 20 — „ 113-15
5°/0 marčna renta ....    „    9665 — „ **ti-tiO
Akcije narodne banke   .   .    „   883-— — „  88&*—
Kreditne akcije.....„   282-60 — „ 281*90
London........„   126 05 — „ 12606
Srebro........„    —•— — ,    —•—
Napol.  .   . .....jj      9-99 — „      9 99
C kr. cekini......„     5-94 - „     5 94
Nemške marke......                            61-90 — ,    61*92V,
4<7n državne srečke iz I. 1854   250 gld. 130 gld. 76 kr
Državne srečke iz 1. 1864         100   „ 163 ,   7n „
Ogerska zlat* renta 4%...... 100 „   90 „
Ogeraka papirna renta :V'.',,..... 87 n  45 „
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „50 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld. 118 ,   75 ,
Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zast. listi . 12) „   50 „
Prior, oblig. Elizabeti no zapad, železnice — „   — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 .   25 „
Kreditne srečke.....100 gld. 178 „   25 a
Rudolfov« srečke.....10   . 20 „   — „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 102 „75 „
Trammway-drnit velj. 170 gld. a. v.    . 227 „50 „
Poslano.
<4
29)
Hanih ki gemoro vr-UtHlcir, niti v majhni Hr-(rsrrrrrr*rrrr**Brrrrrrrrrrpm6sečn. obro-kih, reelno, diskretno in po ceni, toda le 300 gld. in več dobe na posodo kavalirji, častniki, industrijci, posestniki gradčin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do
Eokojnine in dedščino, du-ovniki in dame tu in na «leftell. Naslov: F. Ciurre, kreditni  zavod, 4ara«lec.
"KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas Izkusan llek proti trajnom kašlju pluCievlue I ieludca botsstl grkljana I prsti mšhurnhn kataru,
iiivkk m att ovij a
t-      Karlovi vari i Widn.
Dober kovašk pomočnik.
ki je tudi podkovstva vešč, se takoj vsprejme.
Natančneje pove (512—3)
Jarnej Zavrtnik v Dol. Logatci.
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo
Jurčičevi zbrani spisi
po znižani ceni.
10  oral  (j oho v) skupaj  ali posebej po oddelkih, njive ali tudi neobdelani kraji, se ■■ prodajo proti plačilu tudi v večletnih obrokih.
Dr. Papež,
(511—2) odvetnik v Ljubljani.
1. zvezek: Deseti brat. Roman.
9. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janifar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenju našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mo-jo£A življenj (k«
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jvtf Kosila. Izvirna
Bovest iz časov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Koz lovska sodba v Višnji 6ori. Lepa povesi iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec  Povest iz  domučega življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad Roj in je Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezak: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vulpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Poveit.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in praviea. — III.
TeleVja pečenka. Obraz iz nnSega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter
Jokoro delal, ker je krompir kradel. — VIL rta iz življenja političnega agitatorja.
Zvezek po 60 kr., ^—<^ Dijaki eleg. vezan po I gld. f JflRlfc \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / \ „Zbrane spise" po
lih velja poštnina [ f    ] 50 kr. izvod, ako
za posamični neve- \ ^njfe^fe/ si naroče skupno zani zvezek 5 kr., \^b2|Sy najmanj deset izza vezani  10 kr.    \_y vodov.
Prodajajo se v (79—34)
NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg. Gledališka stolba.
prodajata najbolji« in najcenejše
olja.*.** banro, lalco iaa. fim»*e
lastnega Izdelka, na aabolo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—127)
; LJUBLJANA.
Km frančiškansko ver k vi j o. v IiIhI gospoda J. VHhar-ja hiš. štev. 4.
LJOBLJA.Ha.
^t
"V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske".
MARIJA DRBNIK.
V Zvezdi,
v hiši „Matice Slovenske".
(29-29)
Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
IzdateJj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni k ar.