SPOŠTOVANE PLANINKE IN PLANINCI! Zaključujemo dveletno obdobje, ko smo morali "stari" začasno vskočiti pri vodenju društva, da si "mladi" uredijo vrste in ponovno prevzamejo vodenje društva. Najprej poglejmo, kako smo uresničili program, ki smo ga sprejeli na zadnjem občnem zboru. Našo osnovno zadolžitev, vodenje izletov, smo pohvalno zaključili, lepo so uspeli vsi tabori in tudi ostali izleti so bili dobro obiskani, še posebno, če upoštevamo lansko dokaj neugodno vreme za planinsko dejavnost. Zahvaliti se moram vsem organizatorjem in vodnikom v taborih in na izletih. Vsa izobraževanja, ki so bila potrebna in so se jih naši člani želeli udeležiti, so bila omogočena. Planinsko in taborno opremo smo v najnujnejšem dopolnili. Tudi osebno opremo vodnikov in članov smo organizirano nabavljali, aktivnim vodnikom pa tudi simbolično regresirali. Iz ostalih poročil v Mladem planincu je razvidno, da smo tudi druge dejavnosti kar uspešno izvajali. Zlasti se moram zahvaliti mladinskemu odseku in predsedniku Tomu, ki pa je letos vodenje odseka prepustil mlajšim. V lanskem letu je bila opazna večja aktivnost zlasti na osnovnih šolah. Od Športne zveze nismo dobili toliko sredstev kot v preteklosti, so nam pa omogočili uporabo kombija za našo dejavnost, za kar se jim najlepše zahvaljujemi. Posebej se moram zahvaliti tudi obema Lojzoma, ki sta vzorno skrbela za naši postojanki, Jurkovo kočo in Planinsko zavetišče. Na nekaterih področjih smo bili nekoliko manj uspešni. Omenim naj, da smo zanemarili markacijsko dejavnost, zato smo doživeli tudi nekaj kritik na ta račun. Kot vidite iz poročil, je ta problem v glavnem že rešen. Odprto ostaja še, kako poživiti našo prisotnost na Lisci, kije bila in tudi ostaja naš simbol. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste bili v našem društvu aktivni in vam želim veliko planinskih užitkov. Vinko Seško ŠTIRIDESET LET ZASAVSKE PLANINSKE POTI Na seji koordinacijskega odbora zasavskih planinskih društev 8. aprila 1956 na Lisci so dali takratni zagnani planinci iz Zasavja in Posavja pobudo, da se planinska društva in planinske postojanke v Posavju in Zasavju povežejo z nadelavo in uvedbo skupne planinske poti od Kumrovca pa vse do Litije in Kuma. Ta naj bi bila opremljena in organizirana po vzoru Slovenske planinske transverzale, ki je bila uvedena tri leta poprej, leta 1953, in še danes povezuje večino slovenskih vrhov in planinskih koč od Maribora do morske obale v Ankaranu. Še isti dan je bil imenovan odbor, ki mu je predsedoval znani planinski zanesenjak Vidko Jurko z Dola pri Hrastniku, sin staroste posavskih planincev Blaža Jurka z Razborja pod Lisco. V odboru so sodelovali še Franci Golob iz Zagorja, Stane Koselj iz Radeč, Rado Kovačič in Tine Lenarčič iz Trbovelj, Mirko Kuglar iz Brežic in Ivan Radi iz Hrastnika. Pozneje sta se v pripravo ZPP vključila tudi Jože Leskovšek iz Hrastnika in Pavle Stergar iz Sevnice. Skupaj so opravili večino markacijskega dela na tej poti. Dober mesec pozneje je bila ponovna seja koordinacijskega odbora zasavskih PD na Kalu nad Hrastnikom, na kateri so v glavnem določili traso poti in planinske postojanke, ki jih bo pot vključevala in obiskala. Ta dan je bilo tudi sklenjeno, da bo 13. maj 1956 rojstni dan Zasavske planinske poti ali, kot so jo takrat radi imenovali. Zasavske transverzale. Opis poti, markiranje, priprava in oblikovanje značke, tiskanje dnevnika in druge priprave so trajale vse do leta 1960, ko je bila 28. aprila v Kumrovcu slovesno odprta. .Z uvedbo ZPP smo zasavski in posavski planinci odprli lepote naše krajine in gora ob Savi in v osrednji Sloveniji mnogim obiskovalcem, kar dokazuje izredno številen obisk te poti. To ugotovitev je zelo lepo opisal pokojni Vidko Jurko v Planinskem vestniku leta 1960, ko je pisal o zaključku dela in pomenu ZPP za Slovenijo, predvsem pa za naše zasavsko območje. Med drugim je zapisal: Že pred sto in več leti, ko še ni bilo sledu o planinstvu v današnjem smislu, so križarili po zasavskih vrhovih in njihovi okolici geologi, zgodovinarji, arheologi in ljubitelji favne in flore. Geološki sestav zasavskih hribin, obstoječi gradovi in njihove razvaline s svojo gotsko in baročno arhitekturo, dragocene freske v še ohranjenih gradovih in cerkvah, izkopanine iz predhistoričnih, ilirskih, rimskih časov , najdenine iz naselitvenega veka prvih Slovencev v gradiščih in še druge zanimimivosti so jih vabile v zasavske hribe. Zgodovini turških vpadov in kmečkih uporov se je v Zasavju pridružila še zgodovina NOV z zmagovitim pohodom slavne XIV. divizije, delovanjem partizanskih bolnišnic in tehnik s številnimi spomeniki padlim borcem za svobodo. Ljubiteljem belega športa nudijo pozimi zasavski hribi poleg lepega razgleda tudi obilo razvedrila na snegu in smučiščih. Takratna ugotovitev velja še danes, po več kot tridesetih letih, ko je obisk teh čudovitih krajev in naše Zasavske planinske poti še vedno zanimiv in številen. V preteklih štiridesetih letih je bilo izdanih 6690 značk o prehojeni ZPP, od tega samo članom našega društva preko 200. Članom zasavskih PD je bilo podeljenih 3195 ali 48 % vseh značk, tujcem pa kar 753 značk ali 11 %. To opravičuje takratni trud in prizadevanja zasavskih planincev, da so kljub nasprotovanju vodilnih v PZS vztrajali in uvedli Zasavsko planinsko pot v tem delu Slovenije. Vsem današnjim planincem, predvsem pa mladim, priporočamo, da jo pridno obiskujejo in "pijejo prelesti slovenske zemlje", kot je svoj čas zapel pesnik. Lojze Motore ŠTIRIDESET LET SREČANJ ZASAVSKE PLANINSKE MLADINE Štiriindvajsetega maja letos bo minilo 40 let, odkar so se na pobudo koordinacijskega odbora zasavskih planinskih društev in Planinskega društva Lisca Sevnica - Krško zbrali na Lisci mladi planinci iz skoraj vseh zasavskih in posavskih planinskih društev. Srečanju so prisostvovali tudi člani novo ustanovljene Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Le malo je zapisanega o tem srečanju, vendar je znano, daje bilo namenjeno razvedrilu in obisku gora, da je bilo veselo ob skrbno pripravljenem kulturnem programu, predvsem pa ob veseli glasbi, ki je spremljala to srečanje. Lep nedeljski dan je prispeval svoje, kar dokazujejo skromni posnetki s tega srečanja. Ta jubilej nameravajo mladi iz PD Lisca letos počastiti s podobnim srečanjem v soboto, 24. maja na Lisci. Že danes načrtujejo program, ki naj bi na ta dan na Lisco pritegnil čim več mladih planincev iz vseh planinskih društev Zasavja in Posavja , da bi bilo veselo in zabavno. Tam se bodo sklepala nova prijateljstva in načrtovala planinska dejavnost za prihodnost, ki nima omejitve in meja. Že danes vabljeni vsi, ki vam je do zabave in razvedrila na Lisci. Lojze Motore POROČILO O DELU DRUŠTVA V našem društvu je bilo v preteklem letu včlanjenih skupaj 629 planincev, od tega je bilo 26 A- članov, 313 B-članov in 290 C-članov. Zaradi primerjave podajamo pregled števila članstva po posameznih letih: Leto Pionirji Mladinci Člani Skupaj 1975 503 118 486 1107 1980 428 95 603 1180 1985 299 96 555 950 1988 390 91 580 1061 1990 317 85 440 842 1992 363 153 313 829 Po letu 1993 je razvrstitev drugačna, in sicer v kategorije po plačanem znesku članarine: Leto A-člani B-člani C-člani Skupaj 1993 32 332 400 732 1994 47 287 320 654 1995 27 282 325 634 1996 26 313 290 629 Upravni odbor je sklenil, da znaša članarina za leto 1997 in naročnina za Planinski vestnik enako kot v preteklem letu. tako da znaša: - članarina za A-člana 3.000 SIT, -zaB-člana 1.000 SIT, -zaC-člana 350 SIT. Naročnina za Planinski vestnik naj bi znašala 2.500 SIT. Upravni odbor je imel v času od zadnjega občnega zbora 8 sej. Sprejel je program dela z dopolnitvami, ki so bile dane na občnem zboru. Odbor se je sproti seznanjal z gradivom, ki je bilo na dnevnem redu organov PZS in z delom naših predstavnikov v Športni zvezi Sevnica, spremljal pa je tudi delo planinskih skupin. Mladinskega odseka in drugih dejavnosti v društvu. Nekajkrat je razpravljal tudi o oddaji Tončkovega doma v najem in dom je bil 15. aprila 1996 s pogodbo oddan Jožefi Furlan. Med drugim je posebno sejo upravni odbor posvetil problemom smučarije na Lisci, problematiki markiranja, zagotavljanja opreme novim vodnikom in dopolnjevanju opreme za taborjenje. Na zadnji seji pa je podrobno obravnaval sestavo kandidatne listine za novi upravni odbor, ker je v letošnjem letu volilni zbor. Upravni odbor je želel doseči , da bi mlajši člani prevzeli vodstvo društva, vendar mu to ni uspelo v celoti, zato je sprejel začasno rešitev. Andreja Flajs ORGANIZIRANO VODENI PLANINSKI IZLETI V LETU 1996 JANUAR Bohor 17 KV Kum 8 KV smučanje na Rogli 11 PS JU Bohor 6 PS KR Kum 12 PSKR Mojstrovka 3 PSKR Bohor 6 PS PL Sevniška planinska pot 4 PS UP Zasavska gora 8 PS UP Šmohor 7 PS UP Kopitnik 8 PS UP Velika planina 4 PS UP Stenice 5 PS UP Grmada 8 KV Primož 5 PS UP Kopitnik 4 PS UP FEBRUAR Uršlja gora 15 KV Lisca 10 KV Rogla 8 PS JU Sremič 16 PS KR Primož 4 PS UP Mrzlica 4 PS UP Primož 16 PS UP Veliki Rogatec 5 PS UP Primož 4 PS UP Komna 7 PS UP Veliki Cirnik 4 PS UP Čemšeniška planina 5 PS UP Veliki vrh 5 PS UP MAREC Porezen 12 KV Brežiška planinska pot 14 KV Šmohor 10 KV Viševnik 8 MO Kal, Mrzlica 8 PS JU Svetina 7 PS JU Kum 10 PSKR Kum 6 PS PL Porezen 6 PS PL Primož 9 PS UP Sevniška planinska 8 PS UP Čreta 9 PS UP pot Blejska koča 5 PS UP Blegoš 5 PS UP Raduha 5 PS UP APRIL Trdinov vrh 9 PSKR Šmohor 3 PS PL Sevniška planinska 7 PS UP Sevniška planinska pot 9 PS UP pot Krempa, Kostelj 12 PS UP Korada 9 PS UP Skalica 5 PS UP Boč 5 PS UP Peč 5 PS UP Rudenik 5 PS UP MAJ Golica 19 KV prvomajski pohod na KV Lisco Bohor 12 KV rafting 3 MO Golica 12 PS JU Lisca 15 PS KR Lisca 9 PS PL Slivnica 9 PS UP Trdinov vrh 9 PS UP Slavnik 15 PS UP Kozje 5 PS UP Sv. Trojica 3 PS UP Črna prst 4 PS UP Vodnikova koča 5 PS UP JUNIJ Sedmera jezera 9 MO Kal 50 MO Zasavska gora 30 MO Lisca 30 MO Lovrenc 9 MO Lisca 20 MO Snežna jama 9 MO Kredarica 4 PSKR Vodnikov dom 4 PS PL Bele vode 9 PS UP Vodiška planina 9 PS UP Uršlja gora 9 PS UP Mrzlica 6 PS UP Slemenova špica 5 PS UP Matkov škaf 5 PS UP Veliki vrh 3 PS UP Črna prst 6 PS UP JULIJ Kekes 26 KV Hralova hola 26 KV Kum 3 KV Matkov škaf 32 MO Okrešelj 32 MO Olševa 32 MO Strelovec 19 MO Ojstrica 12 MO Piz Boe 15 MO Rifo.Failer 4 MO Marmolada 12 MO Golica 6 PSKR Sleme 4 PS KR Ponce 3 PSKR Pohorje 8 PS PL Uršlja gora 10 PS PL Sevniška planinska 6 PS UP Ob žici 6 PS UP pot Lisca 4 PS UP Tosc 4 PS UP Ojstrica 5 PS UP Brana 5 PS UP Triglav 4 PS UP Pohorje 3 PS UP Menina planina 4 PS UP AVGUST V.Svištovka 20 KV Dumbier 9 KV Križna 8 KV Montaž 12 MO Jalovec 5 PS KR Ponce 5 PSKR Triglav 3 PS KR Kriški podi 10 PS PL Gore, Kopitnik 4 PS UP Kum 3 PS UP Leskovec 10 PS UP Zasavska gora 9 KV Lovrenc 10 PS UP Travnik 5 PS UP Kranjska Reber 3 PS UP Reška planina 5 PS UP SEPTEMBER Zasavska gora 9 KV Polovnik 7 PSKR Trupejevo poldne 3 PS KR Lisca 7 PS PL Lamperče 6 PS UP Sv Trojica 9 PS UP Javor 5 PS UP Bukovica 5 PS UP Jelenov studenec 5 PS UP OKTOBER Uršlja gora 90 MO Zajčja gora 23 PS JU Lisca 10 PS KR Sremič 4 PSKR Dolški hrib 4 PS KR Gozdnik 9 PS UP Jelovce 9 PS UP Primož 11 PS UP Sivka 9 PS UP Rašica 3 PS UP Idrijski Javornik 5 PS UP Krasji vrh 5 PS UP Konj 5 PS UP Poganka, Primož 5 PS UP Virnikov Grintovec 3 PS UP NOVEMBER Vorančeva pot 32 KV Od Litije do Čateža 11 KV izlet v neznano 11 KV Slivnica 15 MO izlet v neznano 22 MO Veliki Cirnik 8 PS UP Jasenk 9 PS UP Lamperče 4 PS UP Košenjak 9 PS UP Tolsta Košuta 5 PS UP Marela 5 PS UP Hmelj nik 5 PS UP Lisca 3 PS UP DECEMBER Lisca 3 PS PL Janče 6 PS UP Zleteče 4 PS UP Pišece 9 PS UP Kurji vrh 5 PS UP Primož 4 PS UP Goli vrh 4 PS UP Primož 3 PS UP Kum 4 PS UP Klub vodnikov 21 izletov 289 udeležencev Mladinski odsek 21 izletov 465 udeležencev PS Jutranjka 6 izletov 46 udeležencev PS Krško 19 izletov 129 udeležencev PS Planina 10 izletov 59 udeležencev PS upokojencev 95 izletov 561 udeležencev Skupaj 172 izletov 1549 udeležencev Helena Marolt POROČILO O DELOVANJU PLANINSKEGA KROŽKA ZA CICIBANE - PLANINCE V VRTCU CICIBAN SEVNICA V LETU 1996 V naravi doživljamo trenutke, ki nas navdihnejo in nato svojo ljubezen do narave želimo približati in deliti še z drugimi - z OTROKI. Glavni cilj nam je, da otrok že v rani mladosti s pomočjo prijateljev in mentorjev globoko in ljubeče spremlja in živi z naravo, dajo zna opazovati, se v njej sproščati, razvijati ustvarjalnost, občutiti veličastnost narave in prevzemati že kot otrok odgovornost za čuvanje njene neokrnjenosti, enkratnosti. Veliko je bilo igre, zabave, šal, smeha, še več hoje v naravi... To krepi duha in telo, daje prijetno počutje, ugodje, zaupanje v svoje moči, vase, samozavest. Na prvo, uvodno informativno srečanje s cicibani - planinci in njihovimi starši smo povabili Nino Valentič, aktivno planinko, vodnico iz MO PD Lisca Sevnica, ki nam je zanimivo in z mnogo sredstvi predstavila pomen prave planinske opreme, prehrane, namen življenja v naravi in še mnogo zanimivih in važnih podrobnosti o naših izletih. Cicibani - planinci pri planinskem krožku v vrtcu Ciciban smo hodili na izlete, prepevali, risali v planinske dnevnike "Ringa- raja", opazovali naravo in se igrali na svežem zraku. Opazovali smo raznobarvno cvetje in drevesa v rasti, kako so lepa in dišeča, hodili smo po ozkih planinskih poteh, srečevali polže, močerade, lazarje, žabe in paglavce v mlaki, metulje, pikapolonice, videli sedem srn na gozdni jasi, poslušali žvrgolenje ptic, opazovali krave pri paši na prostem, opazili smo bister potoček ob poti in njegovo šumenje ter si osvežili roke in lička... Zastavljali smo si uganke in jih reševali: kaj je bliže bukev ali smreka, kaj je širše gozdna pot ali potok... Zrli smo v oblake in držali pesti za jasno vreme, za SONCE, ki ga imamo vsi tako radi in ki nas je spremljalo na naših planinskih poteh ter nas grelo. Včasih pa nam je vreme tudi ponagajalo, se skrilo za oblake in priklicalo dež. En izlet smo tako morali preložiti zaradi dežja, enega pa celo zaradi premočnega sneženja. Za vsakim dežjem posije sonce! In res, tudi markacije so nas počakale in veselo smo jih iskali in jim sledili vse do zaključnega planinskega izleta na našo Lisco, kjer smo malim, vztrajnim cicibanom - planincem podelili nagrade Planinske zveze Slovenije. Smeri naših planinskih izletov izhajajo iz spoznavanja najprej naše bližnje okolice Sevnice (npr. krožna pot Hraste - sevniški grad. Ostrešje, Lamperče, Sv.Rok, Lukovec, Zajčja gora, Ledina, Lisca), nato pa obiščemo in se povzpnemo še na sosednje zasavske vrhove (Gore nad Hrastnikom, Kopitnik, Zasavska gora, Šmohor...) Planinski krožek deluje v treh enotah našega vrtca in tako imamo tudi tri planinske skupine cicibanov - planincev: 1. skupina v ENOTI Kekec (vodi Olga Kelnerič) 18 otrok, 2. skupina v ENOTI Rdeča kapica (vodi Martina Štefanič) 12 otrok, 3. skupina v ENOTI Pika Nogavička (vodi Cveta Fakin) 13 otrok. Skupaj je bilo pri planinskem krožku v vrtcu Ciciban aktivnih 43 cicibanov - planincev Planinski krožek organiziramo za otroke, ki so v pripravi na šolo (v mali šoli) in za tiste, ki so leto pred njo. Tako jih lahko večina sodeluje v krožku 2 leti in tisti, ki nadaljujejo, lahko opravijo tudi več izletov. Skupno število prejetih nagrad od PZS: 1. v enoti Kekec 12 našitkov in 6 priponk, 2. v enoti Rdeča kapica 12 našitkov, 3. v enoti Pika Nogavička 7 našitkov in 6 pesmaric. Skupaj podeljenih nagrad PZS v vrtcu Ciciban Sevnica v letu 1996: - 31 našitkov (za 5 opravljenih izletov), - 6 priponk (za 8 opravljenih izletov), - 6 pesmaric (za 12 opravljenih izletov). Obiskovanje te dodatne dejavnosti v vrtcu omogoča tudi kontinuiteto v naprej, saj lahko že v 1. razredu nadaljujejo s planinskim krožkom v OS. S planinskim krožkom pa nadaljujemo v vrtcu tudi v šolskem letu 1996/97 tekom celega leta, vmes je bil že tudi prelep zimski izlet v decembru... Ob koncu tega (informativnega) poročila želimo vsem članom Planinskega društva Lisca Sevnica mnogo S O N C A in lepih trenutkov. Dan za dnem. Trenutek za trenutkom. Na vseh poteh ... "POT JE STRMA ,A CILJ JE LEP." Lep planinski pozdrav od vseh malih in velikih planincev v vrtcu Ciciban Sevnica! Cveta Fakin POROČILO O LETNEM TABORU MLADIH PLANINCEV Tabor je potekal od 14. do 24. julija 1996 v Logarski dolini. Vodstvo tabora: Drago Slukan Matjaž Span Jelka Slukan in Mateja Pompe Stoj an Anzelc in Julij Jeraj Marinka Spaseski Jure Logar vodja tabora tehnični vodja tabora in doktor pedagoški vodji ekonoma kuharica pomočnik tehničnega vodja Vodniki: Miran Podlipnik, Primož Plazar, Tomo Hohkraut, Boštjan Ošlovnik, Helena Marolt, Robi Biderman, Luka Žveglič, Joža Vovk. V taboru je bilo 32 otrok, 4 vodniki, 4 pomočniki vodnikov in 8 ostalih (vodstvo, kuhinja ...). Osvojene ture: Matkov škaf 32 udeležencev Okrešelj - Savinjsko sedlo 32 udeležence (3 na vrh Rinke) Koča pod Olševo Ojstrica Klemenčajama 28 udeležencev (4 na vrhu Olševe) 12 udeležencev 19 udeležencev Iz glasila mladih planincev Logarska dolina '96 POROČILO O OPRAVLJENI PLANINSKI ŠOLI V PD Lisca Sevnica smo organizirali in izvedli planinsko šolo, kije potekala od 15.2.1996 do 8.12.1996. Planinsko šolo je vodil Janko Sotošek. Predavatelji so bili: Lojze Motore, Lojze Anzelc, Drago Alič, Janko Sotošek, Franci Gričar, Bojana Florjančič, Stane Pajk, Igor Kotnik, Vinko Šeško, Miran Podlipnik, Matjaž Span in Jože Radej. V času trajanja šole so bili udeleženci na 7 izletih, od katerih sta bila 2 dvodnevna. Planinsko šolo so končali: Betka Ameršek, Selimir Čopič, Matej Jazbinšek, Smiljan Slukan, Matej Tajnikar, Lidija Vinkler, Janez Zemljak. Janko Sotošek TABOR MLADINSKEGA ODSEKA - DOLOMITI 96 ali potek tabora in opis pohodnih izletov, ki smo jih opravili Petek, 26.7.1996 Ob 2.00 se je 15 mladih in malo manj mladih, željnih Dolomitov in Gardskega jezera, z dvema kombijema odpeljalo izpred sevniške pošte. Cilj: Italija! Preko Ljubljane, Rateč in Tolmezza smo privijugali na Passo Mauria, kjer smo imeli prvi postanek in prvi sendviči so izginili v krulečo notranjost. Pot smo nadaljevali mimo Auronza in Misurina ter se naenkrat znašli pod Cimami. Kot pravi planinci smo se, sicer v neverjetni gneči, sprehodili pod njimi oz. okrog njih, nato pa smo se skozi Cortino d'Ampezzo in čez Passo Falzarego odpravili do kampa Malga Ciapela. Tja smo prispeli ob 18. uri, označili vsak svoj prostor in se predali hrani. Sobota, 27.7.1996 Tura na Piz Boe (3152 m). Ker nam je kabinska žičnica skrajšala pot ,smo lahko spali celo do 7. ure. Iz kampa smo odšli uro kasneje. S Passa Pordoi smo se "po turistično" odpeljali na 2952 m visoki Rf. Maria, od tam pa se "po planinsko" povzpeli na Piz Boe. Osvojilo ga je vseh 15 udeležencev tabora. Za vrnitev na Passa Pordoi nismo uporabili žičnice, ampak smo se spustili po melišču. Večina je potem z veseljem vstopila v kombija, Jože Radej in Mojč pa sta peš nadaljevala pot na Passo Fedaia. Tu smo ju kot pravi prijatelji počakali, čeprav so črni oblaki napovedovali, da s kuhanjem na prostem ne bo nič. V kamp smo se vrnili približno ob 17. uri. Dež se nas je usmilil in padal samo malo. Nedelja, 28.7.1996^ Dan za počitek. Štirje, jasno, najbolj pridni, so odšli na krajši izlet pod južno steno Marmolade do Rif. O. Falier (2080m). To sta bila oba Jožeta, Tomo in mali Oslo. Z veseljem so opazovali svizce in njihov naraščaj. Ostali smo imeli psihične priprave na ponedeljkov vzpon na Marmolado. Bile so uspešne ... Ponedeljek, 29.7.1996 12 udeležencev se je povzpelo na vrh Marmolade (3342 m). Ob 12. uri smo stali na vrhu. Še prej pa smo bolj ali manj uspešno naskakovali nekakšne zabojčke, ki so nas pripeljali do spodnje koče, dali dereze gor, pa dereze dol, pa spet gor ... in naš trud je bil poplačan. Vsi smo bili zelo ponosni. Vreme je bilo na naši strani, vsaj kar se tiče dežja, saj nas zmočilo šele ob povratku. Kar se tiče razgleda - mi ga nismo imeli. V dolini so nas pozdravili ostali trije. Spet smo bili veseli in ponosni, saj smo med oblaki zagledali zelo oddaljeno belo Marmolado. Ha, mi smo bili pa še pred nekaj urami na njej! Torek, 30.7.1996 V deževnem jutru smo podrli tabor. Vsi smo bili žalostni, ker nam je bil kamp všeč. Žalostni so bili tudi lastniki kampa, saj smo veliko časa preživeli v njihovi kantini in trgovini. Ampak, kaj bi jokali, saj smo se selili v kamp ob Gardskem jezeru. Pot nas je vodila skozi Agordo, Belluno, Feltre, Primolano,Trento in Vezzano v mestece Riva na skrajno severnem delu Gardskega jezera. Tu nas je pozdravilo sonce. Šotore smo postavili mali niže, v kampu Bellavista. Povedati je treba, da je severni del jezera obkrožen s hribi in je zato tudi mnogo lepši od južnega, ravninskega dela. Sreda, 31.7.1996 Počitek in kopanje v jezeru. Kdo bi si mislil, da so nas hribi tako utrudili! četrtek, 1.8.1996 Jože in Mojč sta osvojila še Cimo delle Pozzate (2132 m) in Punto Telefrato (2200 m) in bila navdušena nad floro. Videla sta ogromno planik. Nekateri so se zabavali vAqualandu (CanevaX drugi pa so napravili dolg izlet okrog jezera. Vsi smo bili zadovoljni. Petek,2.8.1996 Dan smo izkoristili za intenzivno kopanje in norenje v vodi. Sobota, 3.8.1996 Zbudila sta nas močan veter in grmenje. Pa saj mi tabore vedno podiramo v dežju! Proti domu smo se "plazili" po avtocesti (pa zakaj gredo vsi Italijani na počitnice na isti dan?!) mimo Verone in Benetk do Sežane, kjer smo si privoščili "ta pravo" hrano. Pozno zvečer smo prispeli v Sevnico. Še skupinski posnetek pred pošto in ... Nedelja, 4. 8. ... kateri osel je rekel, da se dobimo ob 9. uri, ker moramo pospraviti opremo?! Tone Prah Naravoslovni dan - planinstvo Junija 1996 smo za 146 petošolcev Osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice s pomočjo Planinskega društva Lisca Sevnica organizirali naravoslovni dan "planinstvo". Tako je skoraj 30 planincev, predvsem članov Mladinskega odseka, predstavilo učencem diapozitive o Triglavskem narodnem parku, postavljali so šotore, vozlali vozle, pregledali opremo za v nahrbtnik, izvedeli vse o primerni prehrani v gorah in še o prvi pomoči so slišali in se preizkusili tudi v praksi. Ob koncu smo izvedli še tekmovanje v štirih panogah: poznavanje flore in favne, vezanje vozlov, postavljanje šotorov in oprema v nahrbtniku. Učenci so sodelovali z velikim navdušenjem, saj je planinsko društvo pripravilo tudi nagrado - dvodnevni izlet s prenočevanjem v Jurkovi koči na Lisci. Nagrado si je prisvojil 5. d razred, vsi drugi pa smo bili tako navdušeni, da smo planince prosili še za nadaljnje sodelovanje. Planinskemu društvu se zahvaljujemo, vsem, ki boste to prebrali, pa ponujamo podobno zamisel. Jelka Slukan POROČILO O PLANINSKEM TABORUSLOVAŠKA 1996 Po programu dejavnosti društva smo od 29. 7. do 4. 8. organizirali pohodni tabor na Slovaško. Odpotovali smo v ponedeljek, 29. 7., ob 5 uri z Vebrovim avtobusom. Opremo smo naložili pred našim zavetiščem. Brez nevšečnosti smo prestopili hrvaško mejo pri Trnovcu in se mimo Čakovca in Nagykanizsa pripeljali na Madžarsko. Pot nas je vodila mimo Blatnega jezera, kjer smo se ustavili le toliko, da smo si ga od blizu pogledali. Zaradi gostega prometa smo le počasi napredovali do Budimpešte. Tu smo si kar iz avtobusa od daleč ogledali osrednji del mesta, ki se vidi, če se peljemo preko Donave po Margaretinem mostu. Dovolj zgodaj smo pripeljali v prijeten kamp v Mauafuredu. Ponoči nas je osvežila močna nevihta, vendar smo jo zjutraj opazili le po blatu, nekateri pa so imeli v šotorih tudi nekaj mokrote. j 30. 7. smo zjutraj pospravili šotore in ob 7. uri že vozili proti bližnjemu turističnemu kraju Matraliazu. Vsi razen Loj za in Toneta smo se povzpeli na slabo uro oddaljen najvišji vrh Madžarske, 1014 m visok Kekes v pogorju Matre. Kmalu smo bili v avtobusu in nadaljevali pot skozi vinorodno pokrajino do Egerja. Od Egerja smo po "bližnjici" skozi gozdni narodni park Buk počasi napredovali do Miskolca. Zaradi zamude smo se odpovedali ogledu Tokaja, saj smo del vinorodne Madžarske videli v okolici Egerja. Madžari so nas na prehodu blizu Banreve brez problemov spustili na Slovaško. Na slovaškem prehodu Kral pa se je zapletlo, saj so nas cariniki po skoraj triurnem čakanju naprej spustili kot tovornjak, ker za privatni turistični avtobus klub intenzivnemu študiju predpisov niso uspeli najti tarife za cestnino. Brez problemov smo se pripeljali mimo mesta Rožnava do naslednjega kampa Dedinky. Sicer prijeten kamp je slabo opremljen, saj ne premore tople vode niti luči in električnih vtičnic v straniščih. V sredo, 31. 7., smo se z avtobusom odpeljali do Telgarta. Vsi razen Lojza in Toneta smo odšli po evropski pešpoti E-8 na Hralovo holo. Pod vrhom so se obrnili Helena, Vinko, Silva in Marta in se ob nabiranju čajev počasi vračali v dolino. Ostali smo prišli na vrh (1946 m ), ki pa je bil v megli, tako da nismo imeli pravega razgleda. Ob vrnitvi na avtobus smo v Telgartu poceni nabavili sadje iz tovornjaka in se vrnili v kamp. Popoldan smo odšlli še na ogled zanimivega potoka s slapovi nad krajem Biele Vody. Andreja, Jože, Helena, Lojze, Zdravko, Janez, Zvone in jaz smo se povzpeli po vsej dolžini potoka do izvira in do hotela na gornji postaji žičnice, ki pelje iz kampa, in se po drugi poti vrnili v vas Dedinky in v kamp. Zvečer je Loj z v "zelo kratkem"govoru obudil spomine na naš prvi tabor pred 30 leti v Avstriji Švici in Italiji (štirje udeleženci tega tabora, Lojz, Andreja, Ivan in jaz smo bili tudi v letošnjem taboru). Proslavili smo tudi Andrejin in Francetov rojstni dan. V četrtek , 1. avgusta, smo se z avtobusom odpeljali do Tatranske Lomnice. Tu smo na banki menjali denar in se nato odpeljali do žičnice za Lomnički Štit. Do prve postaje Skalnate Plešo smo se pripeljali vsi. Ker se je Lomnički Štit že zavil v meglo, smo se vzponu nanj odpovedali. Po ogledu okolice in Skalnate ch. so se Permetovi, Maroltovi, Škerlovi, Marta ter Lojz odpeljali nazaj v dolino. Ostali smo se povzpeli na 2000 m visok prelaz pod Veliko Svištovko (2037 m), nato pa smo se spustili na Zeleno Plešo, ob katerem je Brnčalova ch. Tone je nato peljal eno skupino po ceststi do avtobusa, drugo skupino pa sem jaz vodil mimo jezera Veliko Bijele pl. do avtobusa (Elčka, Andreja, Zdravko, Ivan, Zvone, Elka in Lojze). Petek, 2. 8., je bil zopet dan selitve. Na poti do Banske Bystrice smo pri mestu Brezno skrenili do spodnje postaje žičnice za Chopok (Trangoška). Zopet smo se vsi odpeljali z žičnico na 2024 m visok Chopok. Skupina, v kateri smo bili Elčka, Andreja, Ivan, Slavica, Jožica, Elka, Janez, Jože, Zvone, Zdravko, Lojze in jaz, se je po grebenu povzpela na najvišji vrh Nizkih Tater Dumbier (2043 m) I se mimo koče generala Štefanika spustila do avtobusa. Ostali so se nazaj v dolino odpeljali z žičnico. Vožnjo smo nadaljevali do Banske Bystrice in naprej do vzorno urejenega kampa Donovaly v Veliki Fatri. Zvečer smo si uspeli ogledati še ta zanimiv zimskošportni in turistični center. V soboto, 3. 8., smo dopoldan obiskali Bansko Bystrico, popoldan pa smo se z avtobusom odpeljali na sedlo Maly Šturec. Elčka, Elka, Janez, Lojze, Jože, Ivan, Andreja in jaz smo odšli do koče Pod Kralovu studnou, naprej na vrh Križne (1574 m) in po grebenu do vasi Stare Hory, kjer smo počakali avtobus. Ta spust na 480 m je bil izredno hiter,saj se nam je za hrbtom bližala nevihta z grmenjem. Vsi razen Lojza, Toneta in Jožeta so šli do koče Pod Kralovu Studnu in nazaj do avtobusa; malo jim je že nagajal dež. Zvečer smo komaj dokazali, da znamo z mokrimi drvmi zakuriti ogenj in s pesmijo zaključili zadnji večer. V nedeljo, 4. 8., smo mimo Banske Bystrice, Nitre in Bratislave brez težav zapustili Slovaško in se mimo Dunaja in Gradca pripeljali v Slovenijo. Tabor sva pripravila in organizirala Lojz Anzelc (turistični del) in Vinko Šeško (planinski del). Vozil nas je Ivan Veber s svojim udobnim avtobusom. Z njim sta bili tudi žena Fanika in hčerka Maja. Ostali udeleženci: Andreja Flajs, Elka Grilc, Tone in Helena Šeško, Elčka Šeško, Ivan Veber, Slavica in Lojze Rupar, Silva in Tone Marolt, Helena in Vinko Škerl, Jožica in Zvone Blas, Marija in Jože Jazbec, Marta Maček, Janja Kolar, Vid Šoštarič, Anica in Franci Perme, Jože Lekše, Janez Zaje, Zdravko Stopar. Vinko Planinsko društvo in mladi planinci Planinsko društvo Lisca združuje vrsto mladih planincev iz osnovnih šol, ki jih je v naši občini kar osem. Na osnovnih šolah planinski mentorji s pomočjo Mladinskega odseka oz. mladih vodnikov skušajo s predstavitvijo kvalitetnega gorništva navdušiti mlade za hojo v hribe, v naravo. Ali jim uspeva, jim bo oz. jim je ? Mnogokrat bi si radi odgovorili na ta vprašanja. Toda kako? Ali imamo sliko, ki bi nam prikazala odgovore nanje? Največkrat si pomagamo s prikazom števila članov, opravljenih izletov in podobnim. Statistika (kako ji že pravijo - točen izračun netočnih podatkov). Hm, pa poglejmo, kako je v našem društvu. Pred leti t.i. imenovano planinstvo le z nekaj izleti na dveh osnovnih šolah, nato pa bum in množičnost na vseh osnovnih šolah z mnogo izleti in številnimi (tudi po trije avtobusi) udeleženci. In danes? Manj izletov, manj udeležencev. Na hitro bi lahko sodili, da društvo z mladino ne dela uspešno in pravilno. Ali je res tako? Kup izgovorov je in tez, kijih lahko nanizamo v prid sebi ali zgornjim trditvam. Najodločilnejše je, da v danem času najdemo z določeno obliko gorništva stik z mlado generacijo, pa nam ne bo več mar številčnost, temveč kvaliteta in zadovoljstvo. Kot pravi veliki angleški pesnik Georg Gordon Byron: Razmišljati na skalah tik prepada; počasi stopati skoz gozdni mrak, kjer so stvari, ki človek jim ne vlada, in kjer ni hodil še njegov korak; za čredo divjih koz skoz siv oblak v neznano plezati po gorski steni; strmeti v slapa belogrivi trak -to ni samota - ta samo pomeni pomenkovati se z Naravo v vsej lepoti njeni. Steber dobrega stika med gorništvom, izletništvom, pohodništvom in otroki so nedvomno mentorji, seveda ob pomoči svojih ravnateljev in mladih vodnikov, ki so v svoji neobrzdani zagnanosti polni idej in svežine. Jože Prah MARKIRANJE NAŠIH PLANINSKIH POTI Dolga leta je skrbel za markacije naš markacist Nande. Delal je tako, da z markacijamo ni bilo problema. Zato tudi v društvu o markacijah nismo govorili. Vse je bilo samo po sebni umevno. Koje Nande pred nekaj leti opozoril, da ne more več sam skrbeti za markiranje, smo razdelili poti posameznim članom, da jih uredijo. Ta akcija ni bila dosledno izpeljana, zato so začele prihajati pripombe planincev, ki hodijo po naših poteh. Na upravnem odboru smo se lani v jeseni dogovorili in sprejeli sklep, da zadolžimo člane UO za posamezne odseke poti, da bi se vse poti uredile. Z izvolitvijo novega UO pa bo potrebno pridobiti člana, ki bo za markacije ski'bel v prihodnje. Zadolžitve posameznih članov UO so bile naslednje: 1. Sevnica - Zajčja gora - Lisca Anja Zidar-Prah 2. Sevnica - Krakovo - Lisca Helena Marolt 3. Breg - Razbor - Lovrenc Lado Zakšek 4. Zabukovje - Ješivec Lojze Anzelc 5. Breg - Lovrenc - Loka Vinko Šeško 6. Jurklošter-Lisca-Ješivec Tone Šeško 7 . Sevnica - Jablanica Elka Grilc 8. Jablanca - Leskovec Jože Prah 9. Leskovec - Veliki Cirnik Aleš Gunstek (Alojz Flajs) 10. Velili Cirnik - Tržišče Andreja Flajs 11. Tržišče - Dule Jože Güstin 12. Dule - Impoljski graben Tomo Hohkraut 13. Impoljski graben - Sevnica Jasmina Marolt 14. Sevnica - Ajdovski gradeč Jožica Vovk 15. Ajdovski gradeč - Skalica Jože Radej 16. Skalica - Planina Lojze Florjančič (Nande Knez) 17. Planina - Njivice Janja Kolar Večina markacij je bila v jeseni obnovljenih. Zaradi slabega vremena je ostalo še nekaj zadolžitev, vendar iskreno upam, da jih bodo v zgodnji pomladi vsi opravili. Vinko Šeško PLANINSKA DOMOVA NA LISCI Društvo upravlja na Lisci Tončkov dom in Jurkovo kočo vse od njune izgradnje v letu 1902 oz. 1932. Planinska domova stojita na zemljišču, ki je v lasti Planinske zveze Slovenije. Vse do danes še ni bilo razrešeno vprašanje prenosa lastništva na društva oz. vsaj tistega dela zemljišča, ki je funkcionalno potreben za poslovanje in obstoj planinskih domov. Skupno PD LISCA upravlja na Lisci s 4 ha, 1 a, 48 m2 zemljišč, od katerih je v lasti PZS 1 ha, 28 a, 26 ni2 in v lasti društva 2 ha, 73 a, 22 m2. To zemljo je društvo kupilo v letih od 1948. dalje. Postopek za pridobitev lastništva funkcionalnega dela zemljišča teče pri PZS od marca 1996. Tončkov dom Tončkov dom ima od 1. maja 1996 v najemu Jožica Furlan s.p., za kar je bila sklenjena najemna pogodba za nadaljnjih 10 let. V pogodbi je določena najemnina, način vzdrževanja doma in režim poslovanja s predpostavko, da je to planinski dom. Jurkova koča Jurkova koča je v upravljanju društva in je namenjena predvsem vzgojnim akcijam, ki jih organizira društvo, in družabnim srečanjem članov društva. Kočo tudi oddajamo v najem posameznim skupinam planincev iz sosednjih društev po ceniku, ki je naveden v nadaljevanju tega poročila. V letu 1996 je bila koča oddana 16 skupinam našega in sosednjih društev. Po evidenci je bilo v teh skupinah 352 udeležencev, od tega jih je kar 246 prenočilo. Koča ima namreč dnevni prostor s 25 sedeži in dva spalna prostora s prav tako 25 ležišči. V kuhinji in v umivalnici je topla voda. Na podstrešju je dobro izolirana zimska soba z zasilnimi 8 ležišči. Stroške koče krijemo z zaračunano najemnino. Skrb za čisto naravo Vse perilo iz obeh domov se pere v dolini. Smeti se v zabojniku odvažajo v dolino. Odpadna voda je speljana preko prekatne greznice v preko 50 m dolgem kanalu v zemljo, kije zelo porozna. Tončkovega doma je ogravan z gorilnim oljem, Jurkova koča pa z drvmi, kar je ekološko še vedno sprejemljivo. Želje posameznih institucij in društev za neke nove gradnje na Lisci so vedno prisotne. Na vrhu Lisce je že dalj časa center za obrambo proti toči, ki ima kar velik radar, anteno in ustrezni stanovanjski objekt. Vse to je bilo postavljeno z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasjem društva. Ti objekti so v neposredni bližini doma, tako da predstavljajo zaključeno celoto. Preteklo leto je društvo dalo Meterološkemu zavodu Slovenije v najem 1 ar zemljišča za postavitev naprav, ki služijo njihovi dejavnosti. Ti ne motijo izgleda, pa tudi ne obiskovalcev Lisce. Krajevna skupnost Radeče je preteklo leto dala zahtevo, da postavi na zahodni strani vrha Lisce televizijski pretvornik za potrebe Radeč. Društvo je ta poseg odklonilo, ker je lokacija neprimerna. V preteklem letuje prišlo tudi do predloga sporazuma z zmajarskima kluboma iz Radeč in Sevnice. V razpravi je pogodba, ki bo določala pravice in obveznosti teh klubov glede uporabe dostopa, zemljišč in režima za njihove prireditve na Lisci. Na Lisci so poleg igrišča, ki je na društvenem zemljišču, še dve smučarski vlečnici. Le-ti sta bili do letos v lasti Konfekcije Lisca Sevnica, sedaj pa sta v lasti Športne zveze Sevnica. Te vlečnice naj bi dobil v najem vsakokratni najemnik Tončkovega doma na Lisci, ki bi z njimi tudi upravljal. Žičnice stojijo na zemljiščih sosednjih kmetov. Del smučišča pa je speljan po zemljišču društva. Do Tončkovega doma vodi z Brega in iz Rimskih Toplic cesta, ki je z Brega do planinskega doma na Lisci asfaltirana. Na Lisci je tudi trafo- postaja, ki napaja planinske in druge objekte z električno energijo. V letu 1997 so določene naslednje cene za uporabo Jurkove koče: 1. Cena prenočišča z rjuhami brez rjuh a) člani PD s plačano članarino 800 SIT 600 SIT b) otroci, člani PD, s plačano članarino 500 SIT 400 SIT c) otroci, nečlani PD 600 SIT 500 SIT d) odrasli, nečlani PD 1.000 SIT 700 SIT e) tuji državljani 1.500 SIT 2. Dnevni prostor za cca 20 ljudi z inventarjem, ogrevanjem in razsvetljavo: 200 SIT na osebo oz. najmanj 4.000 SIT na dan. 3. Uporaba kuhinje z inventarjem in možnostjo priprave hrane: 2.000 SIT na dan. V gornje cene ni vključena turistična taksa. Lojze Motore NAŠE ZAVETIŠČE POD SV. ROKOM Prijetna je zavest, da so se naši člani navadili na Zavetišče. Obiski ob sredah, ko imamo "URADNO URO", so vse bolj redni in številni. V Zavetišču so številne seje, sestanki, pa tudi družabna srečanja, fantovščine in praznovanja rojstnih dni. Pravkar se je končala tretja zimska sezona gledanja in prikazovanja diapozitivov naših izletov in taborov. Videli smo nekaj več kot 3600 diapozitivov ob kar dobri udeležbi. To zimo pa je bilo v Zavetišču še mnogo bolj prijetno, saj smo v jeseni uspeli toplotno izolirati tla. Za ogrevanje sedaj zadostuje obstoječa peč na drva, tako da z elektriko nismo ogrevali. Drva smo dobili na žagi v Sevnici po ceni - HVALA. Še enkrat hvala! Za prihodnjo zimo pa smo dobili drva v obliki dveh lepih bukovih hlodov, ki jima je rok trajanja potekel. Zanju se najlepše zahvaljujemo gozdarju Alešu. Rahlo upam, da ju bo prišel še razžagat. Do pred kratkim je bila na strehi Zavetišča konzola z električno napeljavo. Sedaj je Elektro to napeljavo snel in jo spravil v zemeljski kabel. Nam pa ostane, da v Zavetišču prevežemo obstoječo napeljavo na novo omarico. V sanitarije bo treba namestiti grelec tople vode in INFRA grelec za mrzle zimske dni. Letošnjo zimo nam je voda zamrznila, na srečo brez posledic. Za barvanje oken in vrat smo že dogovorjeni z našim članom Nikom Stiplovškom, ki bo delo opravil spomladi. Kot veliko in nujno delo pa nam za letos ostane zamenjava strehe. Sedanja streha je v takem stanju, da nista smiselna ne popravilo ne obnova. Poiskati bo treba donatorje, saj zbrati pol milj ona tolarjev ne bo majhna zadeva. Ne ustrašimo se. Že marsikaj smo skupaj zmogli, pa bomo menda tudi to. Nasvidenje v Zavetišču! Gospodar Planinskega zavetišča Lojze Anzelc čisto novo železje na Lisci Danes je prostor vse bolj iskana dobrina, kar pomeni, daje vse pomembnejše tudi načrtovanje rabe prostora. Srčika vsega pa je problem globokega razhajanja nekaterih vrednot in prioritet v naši družbi. Krajevna skupnost Radeče želi na Lisci graditi televizijski pretvornik, ki naj bi služil za a potrebe kabelske televizije v Radečah. Stal naj bi v bližini gozdnega roba, v laški občini, tik ob meji s sevniško, severozahodno od Tončkovega doma. Planinci, ljubitelji Lisce, smo s pomočjo ostalih društvenih struktur ohranili vsaj nekaj prvobitnosti Lisce. Že res, da sta tu žičnici, pa radar in igrišče, a to naj bi bilo dovolj, dovolj nasilja. Vsa ta območja so predvidena oz. predlagana za krajinski park Veliko Kozje - Lisca, sama Lisca pa za naravni spomenik, saj je ravno tu, na vrhu in po pobočjih Lisce bogata ilirska flora s posameznimi alpskimi elementi. Lisca je ena najpomembnejših botaničnih lokalitet v Posavju. KS Radeče pa želi še na enem delu Lisce spremeniti njen značilni izgled. Pa se vprašajmo drugače. Ali prav zares ni druge rešitve? Poglejmo na okoliške hribe v bližini Radeč. Kar nekaj vrhov je olepšanih s pretvorniki, v neposredni bližini pa je še ogromen stolp na Kumu. Ali zares ni moč teh že postavljenih pretvornikov dograditi za namen KS Radeče? Večina planincev PD Lisca Sevnica-Krško in verjetno še kdo je proti novi izgradnji televizijskega pretvornika na Lisci. Jože Prah 30 LET POHODNIH TABOROV PD LISCA Lansko leto je minilo 30 let od prvega pohodnega tabora, ki ga je daljnega 1966. leta organiziralo naše društvo. Ker se ob obujanju spominov večkrat sprašujemo, kje smo bili katero leto, mislim, da je prav, da to zapišemo. 1966 Pic Paly v Švici 1967 Visoke Tatre na Slovaškem 1968 predvidena Bolgarija , vendar nismo uspeli organizirati 1969 Mont Blanc v Franciji 1970 predvidena Črna gora - zaradi gradnje Jurkove koče odpadlo 1971 nekaj planincev s PD Bohor na Velebitu 1972 otvoritev Jurkove koče 1973 Durmitor v Črni gori 1974 nekaj planincev na Grossglocknerju 1975 Mont Blanc v Franciji 1976 nekaj planincev z mladimi v Kamniški Bistrici, nekaj pri Krnskem jezeru 1977 Šar-planina v Makedoniji 1978 z mladimi planinci v Zadnjici 1979 ob Bohinj skem j ezeru 1980 Zelen gora v Bosni 1981 Musala v Bolgariji in Olimp v Grčiji 1982 načrtovan tabor ob izviru Tolminke, ki pa ni uspel, nekaj jih je taborilo pri Krnskem jezeru 1983 Durmitor v Črni gori 1984 načrtovan tabor na Korziki ni uspel 1985 načrtovan tabor na Bioču ni uspel 1986 Bioč v Črni gori 1987 Visoke Tatre na Slovaškem 1988 Prenj in Čvrsnica v Bosni 1989 Krkonoši na Češkem PD - MDO - PZS Že kar nekaj časa planinska društva čutijo praznino v odnosih do svoje PZS. Zadeva se je močno poslabšala po volilni Skupščini PZS v marcu 1995, ko mandatarju, predsedniku PZS, ni uspelo pridobiti podpredsednika za področje povezave PD - MDO - PZS. To delo je do tedaj več kot odlično opravljal podpredsednik PZS Jože Dobnik, naš dolgoletni planinski prijatelj. V preteklosti so predstavniki PZS skoraj redno obiskovali zbore in proslave posameznih društev. Ti obiski so bili nekakšna živa vez, kije društvom veliko pomenila. Čutili so jo kot oporo pri svojem delu. Sedaj so ti stiki domala prekinjeni. Res je tempo življenja hitrejši in vsem primanjkuje časa in bi to lahko bilo opravičilo za abstinenco na zborih PD, toda zameriti jim velja to, da ne izkoristijo sestankov MDO za živi stik s predstavniki društev. Vodstvo je izgubilo stik z društvi! V našem MDO že dalj časa opozarjamo predsedstvo PZS na odprta vprašanja, ki zadevajo PD in jih brez pomoči PZS in njenih komisij ni mogoče reševati. Prišli smo celo tako daleč, da sem na 11. seji UO PZS 12.10.1996 predlagal skupno sejo MDO s predsedstvom PZS. To sejo smo želeli imeti v mesecu novembru, datum naj bi določilo predsedstvo. Do 22. februarja 1997 ga še ni določilo. Podobno ignoranco doživlja moje vprašanje, postavljeno na seji UO PZS 15. junija 1996 in ponovljeno na seji 12. okt. 1996 glede financiranja obnovitvenega tečaja "D" na Raduhi. Do danes še ni odgovora. Zadevo smo posredovali v obravnavo NO PZS. In vendar se nekaj tudi premika. Smo pred skupščino PZS. Tam se bo začela javna obravnava dokumenta VODILA PRI DELU PZS IN PD, ki naj bi na novo uredila razmerja med PZS, MDO in PD. Skupščina bo tudi odločala o spremembi statuta PZS. Pomembna novost je, da se bo sestava skupščine bistveno spremenila. Do sedaj je vsako PD imelo po enega delegata na skupščini PZS. Predlagana izboljšava je v tem, da dejavnosti PZS (MK, GK, KP, GRS, KA) na svojem zboru izvolijo svoje delegate (2 do3) za skupščino. PD pa bi na sejah MDO izvolila število delegatov po številčni moči posameznega MDO. Merilo: za vsakih 2000 članov en delegat in še za vsakih začetih 2000 en delegat. Tako bi bila skupščina veliko bolj operativna, lažje sklepčna in strokovno na višji ravni, saj bi kot delegate volili ljudi, H so s problemi dovolj dobro seznanjeni Taka rešitev postavlja MDO na dokaj odogovorno mesto pri odnosu med PD in PZS. Ob zaključku zahvala PD Lisca za vse delo, ki ga že štirinajsto leto opravlja za zasavski MDO. Lojze Anzelc 1990 vodili češke prijatelje po Sloveniji 1991 zaradi stanja v državi tabora ni bilo možno organizirati 1992 Dolomiti v Italiji 1993 Dachstein in Silartalske Alpe v Avstriji 1994 Mont Blanc v Franciji 1995 Jungfrau v Švici 1996 Tatre in Rudogorje na Slovaškem Kot zanimivost naj povem, da so bili štirje naši člani, ki so bili na prvem taboru, tudi na lanskem taboru na Slovaškem. Vinko Šeško MOJ PRVI PLANINSKI POHOD Bil je lep sončen dan. Prav prijeten za planince. Mami me je odvlekla od žoge in moral sem na prvi planinski izlet na Lisco. Tako naj bi se seznanil s hojo v planine, saj smo to poletje nameravali preživeti v planinskem taboru pod Storžičem. Do polovice poti smo se peljali z avtom in preden smo zagrizli v strm breg, smo se morali preobuti. Res sem se čudil, kaj bom z dvojnimi nogavicami in težkimi planinskimi čevlji, če je bilo pa tako vroče, da bi kar nag in bos letal naokrog. Na ramena smo si oprtali nahrbtnike s pijačo in malico. Kot vedno sem bil tudi tokrat prehiter in sem vse tri punce pustil daleč za seboj, še predno bi rekel "keks". Sedel sem na potko in se pričel dolgočasiti. Z nogo sem zvalil dva kamna v dolino. Nisem je še videl, a njen glas me je že pošteno okregal. "Ti, Smiljan, tega na smeš početi! Vidiš, da smo me bile pod tabo in bi nas lahko s kamnom zadel v glavo!". Debelo sem gledal in poslušal Ročkina opozorila. Saj ima prav tale naša vodnica, ampak jaz res še nisem pomislil na kaj takega. V senci dreves smo si odpočili. Odprl sem sok in pričel kar vlivati vase. "Stoj! Prihrani še nekaj, saj še ni konec poti. In odžejal se boš z nekaj požirki in ne s celim sodom pijače!" Spet ta pametna Ročka! Zdaj mi je že šla rahlo na živce. Jezno odidem naprej in hodim po robu steze. "Smiljan, stopi že vendar na sredo potke. Lahko ti zdrsne in si odrgneš koleno, po še kak kamen boš sprožil v dolino." In to naj bi bilo uživanje v planinah!? Huje je, kot bi bil v šoli! "In rastlin ne trgamo kar tako, da jih potem spustimo na pot," je znova začela vodnica. Ta punca ni stara dvajset let, ampak sto petdeset, kakor je tečna! In končno cilj! Privoščili smo si malico, sok in celo sadne kupe. Te so bile za nagrado, ker smo pridno hodili. Tako je rekla Ročka, čeprav nisem vedel, ali se šali ali ne. Toliko opozoril namreč že dolgo nisem slišal. Preden smo se napotili v dolino, smo si morali poravnati nogavice in trdno zavezati gojzarje. Do avtomobila sem slišal še kar nekaj, za mene takrat nepomembnih komentarjev. Doma nisem čutil težkih nog, ampak mi je v glavi kar naprej odmevalo: "Ne trgaj rož! Pazi kod hodiš! Ne pij toliko!" Grozen dan, vam rečem. Zdaj sem pravi planinec. Obiskal sem že veliko gora in planin in spoznal njihove lepote. Povsod pa vidim mlade planince, ki morajo skozi enako preizkušnjo kot jaz. In seveda sem že zdavnaj spoznal, da tisti izlet le ni bil tako grozen in da mi je prišel še kako prav. Smiljan Slokan 6.d. OŠ Sava Kladnika Sevnica Ko te navdihnejo gore KRALJESTVO GORA JE SLOVENIJA - KRALJ GORA JE JALOVEC Ta napis lahko srečate pred vzponom na Jalovec, preden vam začne teči po telesu, tri ure in pol, lepljiv pot napornega vzpenjanja po klinih in žičnih vrveh, ko se mogoče ravno naspite, če ste se odločili za dvodnevno turo na kralja gora oz. dve minutki hoda od Koče pod Špičkom. Ta gora pa je pisala tudi mojo gorsko zgodbo in zapis mojega srca v trdo, a zvesto skalovje tega nebeškega očaka; le-to zapisovanje pa se je začelo prvega avgusta 1994. leta, čeprav se mi zdi, da se je to dogajalo včeraj, ko sem po najdaljši noči mojega življenja zakoračila v bleščeče stene, skupaj s prijatelji, te veličastne gore, a pred tem se je zgodilo še marsikaj, zato lepo po vrsti. Jutranja zarja, ki me je nežno božala po obličju, mi je naznanjala, da moram brž iz mehke postelje, saj sem imela pred odhodom še nekaj priprav nanj, ker pa se mi je mudilo, sem seveda te stvari urejala po bližnjicah in tako sem si že v ranem jutru poškodovala koleno, da sem videla, da imam rdečo kri. Vendar sem bila trdno odločena, da bom zakoračila gorskim sivinam naproti in okoli devete ure smo že bili napoti. Vožnja je bila posebej zanimiva od Ljubljane do Kranjske Gore, saj so se pred našimi očmi stalno prikazovale panorame Savinjskih, Julijskih Alp in Karavank, ki so nas spominjale na pretekle dogodivščine v naših gorah. Pod Vršičem smo se ustavili ob rečici Pišnici, ki nas je opajala do četrte ure, ko smo pogumno zakoračili našemu cilju naproti. Kmalu smo se srečali s prvimi žičnimi vrvmi, a jih je bilo kmalu konec, saj so jih zamenjale temnomodre, zapeljivo slastne borovnice, ki pa jih je bilo na žalost premalo, da bi mi pomagale premagati prvo planinsko-kondicijsko krizo, ko sem komaj premikala noge. S pomočjo "planinskih" zdravil, ki ti povrnejo moč, je postala pot v pravi užitek, saj je noga zastajala v hladnem gozdnem mahu, ko se je poželjivo oko sprehajalo po gorskih velikanih: Prisojniku, Pihavcu, Triglavu in prekrasni, v samoto zaviti Triglavovi ženi Škrlatici. Po lahkotni, dve in polurni hoji, smo prispeli do drvarske koče, kjer smo odpočili naše ude ob bistri sudenčnici in opojnem vonju temnih ciklam. Kmalu nas je začelo obdajati ruševje, a tudi očarljive barve rododendrona in zdravilnega rmana nam niso pomagale, da se ne bi spotikali ob njegove zvite korenine, ki jih utrujene noge niso uspele prestopati in izčpano telo premagovati, saj se je bližala tema, a našega upanja še ni bilo. Končno! Pred nami se je pokazala drobna streha - Zavetišče pod Špičkom, naše odrešilno upanje, do katerega smo prispeli okoli enaindvajsete ure, s poslednjimi močmi čakajoč, da razbremenimo naša ramena današnjih naporov. Čeprav je primanjkovalo pogradov in sva se na enem stiskala dva, je bila noč prekrasna. Ta dan, drugačen od drugih, saj je zahteval svoj davek, sem občutila v dno duše, saj sem zakoračila v svet, ki me v dolini ne obdaja in ga tam ni. Svet, ki me opaja s svojimi mnogimi lepotami prekrasnih živali, rastlin in prečudovitih razgledov, ki jih ni mogoče opisati, ker bi bilo to najtežje in brezupno početje, saj lepote in veličine tega prizora ni mogoče opisati. To je doživljaj duše, ki more dojeti za izraze nedostopne daljave, barve, velikosti, oblike in tišino. Svet, v katerega te žene "čista ljubezen do narave in gora, naiskrenejše poglabljanje v njihovo življenje, v njihovo sivo notranjost in dušo", kot je to opisal Julius Kugy, kije to zares laliko dejal. Ta svet človek vzljubi, ko ga prepozna, mu seže v dušo in srce, a tedaj povratka ni. Ni! Kaj pa se je ta čas dogajalo z nami, saj je bila noč prekratka za moje razmišljanje? Svež planinski zrak, prijaznost planincev, ki te obdajata, sta naredila svoje in tudi jaz sem počasi odhajala v svet nočnih lepot, a ne za dolgo, saj me je že navsezgodaj prebudil glas prijateljice, ki je plaval jutranji zarji naproti in vzklikal: "Kako lepo!" Zares je bilo prekrasno. Vrhovi gora so žareli v prvih jutranjih žarkih. Kmalu jih bo razsvetlilo jutranje sonce. Ne, zares nisem mogla verjeti. Kako daleč se je videlo: Škrlatica, Triglav, Špik, Prisojnik ... To ni resnica! Je, Lidija, je! Takšni so bili moji občutki, ko se je dvigovalo jutranje sonce in vzbujalo žarek v mojih očeh in oznanjalo, da moramo na pot. Okoli sedme ure smo zares odšli. Najprej sipina, nato skalna pot, zatem žične vrvi in na koncu še klini, pravzaprav mešanica klinov in žičnih vrvi, ki so postali naši stalni spremljevalci. Nekaj popolnoma gladkih sten in po štirih urah napornega plezanja stojiš na vrhu gore, ki si jo vedno želel osvojhi in poljubiti na njen neizprosen obraz. Na vrhu gore, ki je tretja po velikosti in zelo zahtevna. To je Jalovec - kralj gora, ki se vzpenja v višino 2643 m. Nekaj pa sem zamolčala! Ne, ni tako lahko. Veliko potu preteče, veliko moči porabi, veliko pogledov proti vrhu, ko se ti zdi, da se ti tvoj cilj oddaljuje, ko misliš, da te sreča zapušča, saj tvoje izčrpano telo ne more več, veliko misli, da ne zdrsneš in ugasneš svojo luč življenja; a uspelo mi je. Stopila sem manj in poljubila njegov obraz. Tu smo nekaj malega pojedli, popili; a najbolj mi je ostal v spominu košati Mangart, ki ga je v skrivnost zavijala megla, a bil nam je tako zelo blizu, da bi se ga lahko dotaknil in skočil nanj. Pot nazaj je potekala hitro, a previdno, saj je bil le "en korak med menoj in smrtjo", po grebenu, ki se je v padni steni spuščal v dolino. Pri koči pod Spičko smo se pokrepčali in okoli druge ure odrinili v dolino. Le-ta triurna pot se nam je vedno bolj spreminjala v večno, saj nam je zmanjkalo vode in imeli smo le še nekaj grenivk. Utrujene noge so se čudno prestopale, kot bi plesale indijanski ples. a tudi to smo preživeli in srečni stopili na zeleno preprogo Vršiča, veseli, da smo izpolnili cilj, da smo pogledali v obraz tej veličastni gori, da smo ji poklonili svojo dušo in da nas je sprejela medse. Ponosni smo bili na goro, za katero smo nekaj tvegali, pretrpeli, ki je zahtevala svoj davek, in nase, da smo zmogli. To doživetje je postalo neminljiva in neuničljiva last našega življenja. Se poslednji pogled nanj, iz doline Tamarja, kjer nas je vodila pot domov. Kako mogočen, kako lep in veličasten; zares kralj gora - ta Jalovec! Lidija Vinki er ZGODBA IZ PLANIN Bilo je kmalu po končani drugi svetovni vojni. Takrat je bilo malo prostega časa. Treba je bilo obnavljati porušeno domovino. Tudi ob nedeljah seje delalo "udarniško". V Sevnici je živel Martin Jamšek, še izpred vojne navdušen planinec. Ko se je po vojni vrnil iz pregnanstva, je kmalu začel okoli sebe zbirati ljubitelje planin. Tako smo začeli obiskovati bližnje hribe. Neki dan sredi tedna (bil je nekak državni praznik) smo se napotili na Kum. Takrat je bilo pomanjkanje vsega; vse je bilo še na karte, tako da smo le s skromno malico v nahrbtniku napredovali proti vrhu. Vročina je pritiskala, še hujša je bila žeja. Dospeli smo do samotne kmetije in vodja je odločil počitek za malico. Ko smo na dvorišču posedli, je naokoli pritekel deček, star kakšnih 12 let. Stekel je naslednji pogovor: - Imate kaj pijače? - Imamo jabolčnik. - Kje so pa ata? - Na njivi. - Pokliči jih, da nam bodo natočili. - Saj laliko jaz natočim. - Potem pa prinesi. Fant se kmalu vrne s polno majolko jabolčnika. Kmalu je bila prazna, ker je bila pijača hladna in dobra. - Lahko prineseš še eno. Seveda se fant zopet vrne s polno majolko. Ko smo se tako lepo okrepčali, je Jamšek rekel: Sedaj pa pokliči ata, da bomo plačali. Fant pa pravi: - Ata so rekli, da iz tega soda lahko vsakemu vandrovcu damo, ker je podgana notri padla. Jamšek se razjezi in hoče vreči majolko na breg. Tedaj se oglasi fant: - Stric, prosim, ne vrzite, kam bomo pa ponoči Mat hodili. Tine Klemenčič PRIZNANJA PRIZADEVNIM ČLANOM IN PREHOJENE TRANSVERZALE UO PD je v letu 1996 predlagal naslednje naše prizadevne člane za priznanja: Elka Grilc - zlati časni znak PZS Tatjana Zupan - bronasti časni znak PZS Julij Jeraj, Drago Slukan, Mateja Pompe, Janko Sotošek - pismena pohvala PZS Matjaž Span, Boštjan Ošlovnik, Primož Plazar - zaslužni znak MK PZS Jasmina Marolt - srebrni časni znak mladinskega vodnika Jože Prah in Vinko Šeško sta dobila priznanje mladinske komisije PZS Naše društvo je dobilo za aktivnost mladinskega odseka pri delu Civilne zaščite bronasti znak Civilne zaščite. Prehojene transverzale: Elka Grilc, Lojze Rupar in Vid Šoštarič so v letu 1996 zaključili Slovensko planinsko transverzalo. Pet naših planincev je prehodilo Zasavsko planinsko transverzalo. Pet planincev je prehodilo Sevniško planinsko pot. PREDSEDNIK - SESTDESETLETNIK Zasavsko in posavsko planinstvo temelji tudi na delu in pripadnosti prenekaterih članov, ki seveda praznujejo tudi okrogle življenjske jubileje. To leto smo imeli priliko čestitati za lep življenjski jubilej našemu predsedniku Vinku Šešku. Šestdeset let življenja in preko 40 let pripadnosti planinstvu je gotovo doba, ki jo je treba spoštovati in se je spomniti. Koliko prehojenih planinskih poti, koliko sej in sestankov ter koliko organizacijskega in fizičnega dela jevtkanega v življenje tega moža, ki nas, sevniške planince, že dolga leta varno vodi, predvsem varno po planinskih poteh v domače in tuje gore. Dragi Vinko! Veliko trdnega zdravja, potrpljenja pri vodenju naše planinske barke, predvsem pa veliko uspešnih pohodov v gore, ki si jih tako lepo in sistematično prirejaš v času, ki si jim ga namenil. Lojze Motore DRAGO KOZOLE - SEDEMDESETLETNIK Pri obravnavanju našega letnega obračuna bi težko prezrli tudi obletnico našega planinskega prijatelja iz Dola pri Hrastniku, Draga Kozoleta. Je podpredsednik meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev in tako tesno povezan z delovanjem našega društva in Zasavske planinske poti. Drago je preteklo leto praznoval sedemdeseto obletnico življenja in bilo je slovesno. Dragi Drago! Tudi tebi želimo še veliko zdravih in srečnih let, kijih boš zagotovo podaril planinstvu v Sloveniji, posebno pa v Zasavju in Posavju. Čestitamo Ti k visokemu priznanju PZS, ki si ga upravičeno prejel in si lahko ponosen nanj - SVEČANO LISTINO PZS Lojze Motore PREDLOG ZA PROGRAM DELA v LETU 1997 1. Klub vodnikov in vodje planinskih skupin bodo poskrbeli za izvedbo sprejetega plana izletov in taborov. 2. Preverili bomo želje in potrebe po vodniškem in mentorskem kadru ter izpopolnjevanjih, skušali zagotoviti sredstva in omogočiti izobraževanje. 3. Dopolnili bomo najnujnejšo opremo za izvedbo taborov in vodniško opremo za izvedbo izletov. 4. Še naprej bomo zagotavljali ugodne nakupe osebne opreme za člane društva, aktivnim vodnikom pa bomo opremo delno regresirali. 5. Preko medijev bomo skušali povečati interes za članstvo in organizirano dejavnost v gorah. 6. Skrbeli bomo, da bo Jurkova koča na razpolago planincem, ki bodo želeli obiskati to prijetno postojanko. 7. Še naprej bomo sodelovali z vsemi vrtci in šolami na našem območju in ponujali naše usluge za planinsko izobraževanje in organiziranje izletov. 8. Klub za varstvo narave bo skrbel za večjo naravovarstveno zavest na naših izletih in pohodih, še zlasti pa bo bedel nad posegi na naši Lisci. 9. UO in MO bosta 1. maja na Lisci organizirala srečolov. V UO bomo skušali zainteresirati naše člane in ostale slovenske planince za večji obisk Lisce. 10. Organtzirali bomo praznovanje 40. obletnice srečanj mladih planincev Posavja in Zasavja. 11. Aktivno bomo sodelavali pri delu Športne zveze Sevnica. 12. V zimskem času bomo nadaljevali z večernimi srečanji ob sredah. Zato vabimo vse člane, da se teh večerov udeležujejo, še zlasti pa vabimo tiste, ki bi jih bili pripravljeni z besedo ali diapozitivi popestriti. 13. Nadaljevali bomo z obnovo Planinskega zavetišča in vzdrževanjem Jurkove koče. 14. Po potrebi bomo obnavljali markacije na poteh, za katere skrbimo. Dokončali bomo začeto delo pri temeljiti obnovi vseh naših markiranih poti. 15. Ob sredah popoldne od 17. do 18. ure bomo imeli še naprej uradne ure v Planinskem zavetišču. Članom društva in drugim zainteresiranim bomo na razpolago z nasveti za našo dejavnost. Na voljo bodo tudi članske znamkice, izkaznice in druga planinska literatura. FINANČNI PLAN PD LISCA ZA LETO 1997 PREJEMKI članarina 200.000 SIT srečolov 400.000 SIT prihodki Jurkove koče 130.000 SIT najemnina Tončkovega doma 750.000 SIT dotacije za proslavo 40 letnice srečanja ml. 225.000 SIT SKUPAJ 1.705.000 SIT IZDATKI poslovanje, zavarovanje 450.000 SIT vzdrževanje Jurkove koče 130.000 SIT vzdrževanje planinskega zavetišča 100.000 SIT izobraževanje 200.000 SIT oprema 100.000 SIT izleti in tabori 400.000 SIT vzdrževanje poti 50.000 SIT literatura in karte 50.000 SIT proslava 40 letnice srečanja mladih 225.000 SIT SKUPAJ 1.705.000 SIT PLANINSKO DRUŠTVO LISCA SEVNICA-KRŠKO PROGRAM IZLETOV IN POHODOV v letu 1997 Točni datumi izletov bodo objavljeni na oglasni deski društva. V primeru premajhne udeležbe ali slabega vremena lahko organizator izlet odpove. Vodnik lahko - glede na zahtevnost poti - neprimerno opremljene udeležence zavrne. Članarino lahko plačate v Planinskem zavetišču vsako sredo od 17. do 18. ure. Tam dobite tudi druge informacije. MESEC VRH ORGANIZIRA VODNIK JAN. novoletni pohod na Lisco KV Tone Seško novolemi pohod na Kum KV Elka Grilc Bohor KV, PS Planina Janja Kolar Janče MO Janko Sotošek Lisca - smučanje MO Tone Prah Kum PS Krško Jože Radej Mojstrovka PS Krško Jože Radej občni zbor skupine PS Jutranjka Vlado Zakšek smučarski izlet PS Jutranjka Tone Svenšek FEB. občni zbor MO MO Tomo Hohkraut Kum MO Janko Sotošek nočni pohod na Uršljo goro KV Jože Prah, Helena Marolt pustna nedelja na Lisci KV Pavle Zeme Oltarji PS Krško Jože Radej Planjava PS Krško Jože Radej smučanje na Arehu PS Jutranjka Tone Svenšek Podsreda - Brežice PS Planina Janja Kolar MAREC Kum PS Jutranjka Pavle Zeme Kredarica PS Krško Boris Hruševar Čemšenik PS Krško Drago Kramar smučanje MO J. Pinoza, Borut Florjančič Jurčičeva planinska pot KV Elka Grilc Šmohor KV Vinko Seško po Brežiški planinski poti KV Elka Grilc Snežnik PD Brežice Porezen PD videm APRIL Čemšeniška planina PS Jutranjka Tone Svenšek Gora - Slivno PS Jutranjka Tone Svenšek Dleskovška planina PS Krško Jože Radej Boč KV Pavle Zeme Veliko Kozje, Lovrenc KV Vinko Šeško Mirna gora MO - vse šole M. Podlipnik, Niko Seško Nanos MO Janko Sotošek MAJ prvomajski pohod na Lisco KV srečolov na Lisci MO Jože Pinoza Golica KV, PS Jutr. Vinko Šeško, Pavle Zeme Lisca PS Krško Drago Kramar rafting po Soči MO Niko Šeško jezikova nedelja na Bohorju KV Tone Seško Stol PD Brežice Golica PS Krško Jože Radej Bohor PS Planina Robert Tiselj 24. maj 40-letnica 1. srečanja ml. na Lisci MO Jože Pinoza 30. maj naravoslovni dan OS MO Jože Prah JUNIJ Nanos PS Planina Robi Tisel j Brana PS Jutranjka Pavle Zeme Libna (kresna noč) KV Elka Grilc 7., 8. junij Vršič - Tamar (za OS) MO Helena Marolt, Jože Prah Skrlatica PS Krško Jože Radej Triglav PS Krško Jože Radej JULIJ tabor mladih na Jezerskem MO Jože Prah Smrekovec - Komen KV Vinko Seško Škrlatica KV Janko Sotošek Dolomiti PS Krško Jože Radej Krvavec PS planina Robert Tiselj Geos PS Planina Janja Kolar Mangart PS Jutranka Pavle Zeme družinski tabor KV, PS Jutranjka Pavle Zeme, Vinko Seško AVGUST mladinski tabor MO Tone Prah, Jože Pinoza tabor v Pirenejih KV Lojze Anzelc, V. Seško Triglav PS Jutranjka Pavle Zeme Triglav PS Planina Triglav PS Krško Jože Radej od Brane do Kočne PS Krško Jože Radej Planina Zapotok MO Jasmina Marolt, J. Vovk Škrlatica MO Niko Šeško SEPT. Peca MO Helena Marolt, Joža Vovk Škrlatica PS Jutranjka Pavle Zeme Škrlatica PS Krško Jože Radej Boč PS Planina Robert Tiselj Krn PS Planina Janja Kolar Kal MO Janko Sotošek Ermanovec MO Janko Sotošek Kanin MO Tomo Hohkraut Jerebica KV Jože Prah dan zasavskih planincev KV Elka Grilc OKT. Vršič - Tamar PS Planina Janja Kolar kostanjev piknik PS Jutranjka Tone Svenšek Trupejevo poldne PS Krško Jože Radej Lisca PS Krško Drago Kramar izlet v neznano MO V. Kuzmički, A. Tuhtar kostanjev piknik MO T. in R. Vrhove, J. Gabrič Virnikov Grintovec KV Vinko Šeško po Vorančevi poti KV Elka Grilc NOV. od Litije do Čateža KV Elka Grilc Uršlja gora PS Jutranjka Pavle Zeme Uršlja Gora MO Janko Sotošek izlet v neznano KV Vinko Šeško Čemšeniška planina KV Tone Seško DEC. občni zbor PS Jutranjka Tone Svenšek prednovoletno srečanje MO Aleš Tuhtar Tišje KV Pavle Zeme Skupina upokojencev bo vsak ČETRTEK organizirala enodnevni izlet - težjo turo - glede na vreme. Prevoz s kombijem ali osebnimi vozili. Izlete bo vodil Vinko Šeško Vsak TOREK, razen v juliju in avgustu , pa bodo organizirali lažjo turo. Prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s kombijem. Izlete bo vodila Elka Grilc Mladinski odsek bo sodeloval pri organiziranju izletov v vrtcu. Za izvedbo 5 izletov bo poskrbela Na osnovnih šolah bo MO za vsako šolo organiziral 4 izlete. Za izvedbo teh izletov so poleg mentorjev zadolženi naslednji vodniki: - OŠ Sevnica: Boštjan Ošlovnik, Matjaž Pohar, Boštjan Gabrič, Aleš Tuhtar in Aleš Mirt; - OŠ Boštanj: Miran Podlipnik, Primož Plazar, Jerneja Gabrič; - OŠ Bianca: Jasmina Marolt, Joža Vovk, Vlasta Kuzmički in Luka Žveglič; -OŠ Tržišče in OŠ Krmelj: Robi Biderman, Tomo Hohkraut, Jure Logar in Jože Pinoza; - OŠ Šentjanž: Niko Šeško, Borut Florjančič, Rožle Vrhove.