Wortes* izhaja vsaki torck in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. I'redniStvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pis ma. Ntfrankirana plant» te ne sprejemajo, enako se ne uvsiujejo pisma brez podpisa. ftotaopisi dopisov se ne vračajo. ^¦¦H* VHBa^W ik^k^k^kT BB& kHkrfik^kV hM^M leH^k^kH flHH *^ffl^^^» ^ aVk^knk^Hk^ft ^hbh Hj^^ ^BH HH9k. MH WI^Ha bIb^H ^^b^H Qiv^ '^H^^Om TELEFON *t 201. .ttortcc.*.) ! stane*i i* Icto 10 K, za pol leta 6 K, z ^etrt leu 250. UpravniWro se nahaja v „Narodni Tiakarai" ulica Vettarini it. 9. L* »§!**« se ptačuje od fvetorostopne petit vrste po 14 vtn., za vefkratni natis primer en popust PoHRmezne Itevilk« sianejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih trafikah. Št. 63. V Gorici, v torek dne 8. avgusta 1911. Leto XIII. Vladni delovni program za prihodnja zasedania državnega zbora. --*•- Ministerski preds. baron Gautsch je bil v soboto v avdijenci pri cesarju v Ischl-u. Pri ti priliki je poročal vla- darju o izidu pred enim tednom konca- nega zasedanja posianske zbornice ter o upravnih zadevah. Isti dan se je ministerski predsed- nik vrnil na Dunaj. V prihodnjih dneh namerava potovati v Budimpešto, da se tam posvetuje z ogrskim ministersktm predsednikom oskupnih zadevah Avsiro- Ogrske. Ministri so se že vsi podali na dopust, samo voditelji ministerstev ne. Značilno je, da se ministerski pred- sednik ne poda na dopust, marveč da se bode vsaki dan podajal iz Badcna v svojo pisarno na Dunaj. V prihodnjih tednih tega meseca se ne bodo razpravljale politične /a deve. Posvetil se bode ta Čas preddelom za jesensko zasedanje zbornice. Začel- kom ali v sredi septembra se bode ce- Ški namestnik pogajal z obema stran- kama na Ccšktm. Njegova naluga je, spraviti stranke do zbližanja. Od izida tek pogajanj je odvisno, ali se bode skiicai češki dežeini zbor. da se zopet enkrat prično tcmeljita dela za spravo med nasprotujočima se narodoma. Na vsak način se bo knez Thun prizadeval, da se stvar ugodno re$i. Potem bi bila nje- gova misija na Češkem končana in naj- brže se bodo potem poverile vladne va- jeti njemu. Kar se tiče posianske zbornice, se bode vlada najbrie držale sistema krat- kih zasedanj, kar bi bi!o za reševanje raznih vprasanj ugodnejSi kot dolgo- trajna zasedanja. To prepričanje je do- bila Vlada vsled nemotenega delovonja v zadnjem poletnem zasedanju. Na ta način upa vlada, da se bodo velika so- cialna vprašanja rešila eno za drugem s presledki. Včasu parlamentarnih počitnic pa se oni poslanci, ki imajo kak poklic. po- svetijolahko svojemu poklicu. Prihodnje tako kratko zasedanje bi se imelo vrsiti od oktobra do 15 decembra. Od tega dne bi delegacije reševale proračunski provizorij ter bi bilo omogočeno delo- vanje deželnih zborov. V jeseni hoče vlada izvesti nek delovni program, ki bi obsegal sledeče točke: Prvič rešitev brambnih zakonov. Drugič velika gospodarska akcija, o ka- teri se je vlada izrazila pri debati o mesu v poletnem zasedanju. Tretjič vpe- Ijava socialnega zavarovanja. Četrtič namerava baron Gautsch rešiti vpraša- nje o vodnih prometnih sredstvih, tako- zvano kanalsko predlogo, v celem Ob- segu za Galicijo, Češko, Moravsko in Nižeavstrijsko. Kot nadaljni točki bi prišli na dnevni red predlogi o uradni- ških plač,ah ter o zakonu za lokalne železnice. Razun tega se mora v jeseni rešiti proračunski provizorij ter novi poslovni red, ker konča njuna veljav- nost že s koncem decembra. Pri razpravi o novem poslovnem redu se bode naj- brže premotrivalo vprašanje o pavšali- ranju poslanskih dijet, ki se je v zad- njem času pojavilo kot nekaj pptrebnega, Zasleduje" sistem kratkih zasedanj, bi potem sledilo v januvarju dva do tri mesce trajajočespomladansko zasedanje. Letošnje jesensko in zimsko zasedanje bi služilo v to, da se približno doiočijo više državne potrebščine, ki bodo tvo- riie podlago za predložilev velikega davčnega in finančnega programa v sporr.ladanskem zasedanju. Prvo in ne le za državo ampak tudi za prebivalstvo važno vpraSanje )e torej brambna reforma. Gotovo je, da se ji ne bodo upirale stranke izvzemši socialni demokratje. A za rešitev drugih velikih vprašanj je potrebna dvetretjin- ska večina. In da se ustvari ta večina z združenjem valikih parlamentarnih strank, bode prva težka naloga vlade. Polom goriške „Banke Popolare" pred porof- niki. V petek se je nadaljevalo izpraše- venje izvedenca prof Vierthaierja. Začetkoin razprave jedržavni pravd- nik predlagal da se zasliSi porotmk Lazzari kot pnča, na njegovo mesto naj pa stopi drugi porotniški nadomestmk. Lazzari bi imel namreč izpovedati o neki mcnjici za 2000 K, na katcri je bil po- tvorjcn njegov podpis in vsled katere falzifikacije je „Banka" tozila nekega Pecorari za plačilo ontga zneska, brez da bi bil Pecorari dobil ta denar. Peco- rari je izgubil pravdo in moral bi pla- Cati $e pravdne struSkc. Toda „Banka" se ni potem nič več brigala za Pecora- njeviti dolžnin 2U0U K in plačala je sama pravdne stroske. 0 tej zadevi naj bi da- jal Lazzari potrebna pojasnila. Na razne ugovore od strani zago- vorništva je državni pravdnik inzisliral na svoj predlog. Po nadaljnih ugovorih se je sodni dvor odločil. da odvrne predlog. Državni pravdnik si pridržuje pravico do pri- tožbe ničnosti. Nato je začel Colie nekaj poprav- Ijati Stevilke, ki jih jo navedel izvedenec prof. Vierthaler. Prof. Vierthaler je izjavil. da Col- lettovi popravki nemorejo imeti nobene veljave in da se jih ne da ugotoviti, ker manjkajo tozadevni zapisniki. Tudi predsednik ne ve. kakovred- nost bi imele Colletove izjave. Pangrazi se je vroče zavzel za Collela. Nato so nastala prerekanja med Colletom, Pangracijem, Vierthalerjem, predsednikom in državnim pravdnikom. Konečno je nadaljeval Colle svoje izjave. Venomer je govoril o številkah in številkah. Pritožil se je, da se niso hoteli izvedenci informirati pri njem, kar bi bilo za mnogo olajšalo delo. Na ta način bi bili prišli na to, da se ra- čuni strinjajo in da odgovarjajo resnici. Razlcžil je, kako so izvedenci pri- šli na izgubo 963.000 K. S tern je hotel dokazati, da ni denar izginil v nobene zasebne žepe, kot je trdil i/.vedenec. 1z tega je nastala debata, v katero je posegel drž. pravdnik s sledečimi iz- javami: Razložiti hočem, s kakega sta- lišča je posfopala preiskava. Ni se šlo za to, da se natančno določi koliko de- narja se je izgubilo, marveč le zato, ali se je igralo in s tem druge osebe na goljufiv način oškodovalo. Ni treba, da se dokaže dobiček, kakor tudi ne, da manjka kaj denarja. Za obtožbo zado- dostuje, da se je z goljufijo škodovalo za čez 2000 K. Določila je preiskava le 600.000 K. Že začetkom je zahteval, da se spopolni po izvedencih nabrani ma- terijal. Ali predlog je padel. Naj se to torej sedaj zgodi. Izjavljam, da ne verja- mem knjigam „Banke Popolare". Pred lagam torej, da se konštatira od i/.ve- : Jcncev na pod)b, se bo ministerstvo rekonstrul- raio, morebiti že jeseni, morebiti pa šele spomiadi Kakršno bo to mintsterstvo, je seveda čisto negotovo, morebiti napol uradniško, napol parlantentarno. GoiposkoibosDiöni ölanl. Krščanskosocialna strankina ko- respodenca naznanja, da bo cesar je seni imenova! 10 do 12 novih gospo- skozborničnih članov, med njimi princa Alojzija Liechtensteina in dr. Gessmanna. Jaina AlbaaIJa stoji še pod orožjem ter zahteva od Turčije iste koncesije, kot so jih do- bili Malisori. Izjavili so južni Albanci, da se bodo bojevali do zadnje kaplje krvi. V Skadru bode najbrže v kralkem času dvignjeno obsedno stanje. PoroČa se, da je turški ministerski svet že na- pravii tozadevni sk'.ep. Domače in razne vesli f Snezonadäkof kardinal Gruscha. — Dunajski knezonadškof dr. Anton Gruscha je umrl vsoboto na gradu Kra- nichsberg. Rodil se je dne 3. novembra 1820 na Dunaju kakor sin rokodelca. Gimnazijske študije je dovršil na aka- demični gimnaziji ter je bil potem vspre- jet v dunajsko bogoslovno semenišče. Leta 1843 je bil duhovni pomočnik v Pillichsdorfu (na Nižje Avstrijskem), leta 1848 je prišel na Dunaj, kjer je bil leta 1849 promoviran doktorjem bogoslovja. Leta 1855 je bil imenovan stolnim pro- povednikom pri sv. Štefanu in leta 1863 je postal profesor pastoralnega bogo- slovja na dunajskem vseučilišču. Leta 1878 je bil imenovan vojaškim škofom, leta 1890 pa dunajskim nadškofom. Naslednje leto je bil kreiran kardinalom. Na škofovskih konferencah je vedno predsedoval kardinal dr. Gruscha.Z dnem I. januarja 1910 mu je bil prideljen koadjutor cum jure successionis v osebi bivšega tržaškega škofa dr.a Nagla, ki mu sedaj sledi na nadškofijski stolici. Pogreb se bo vršil jutri dne 9. t. m. ob 3.30 pop. Truplo položijo v grob nico v cerkvi sv. Štefana. Povodom smrti kardinala Grusche je došlo mnogo sožalnic, med drugimi sta brzojavno izrazila-sožalje papež in cesar. - Imenovanja. — Nadkomisarjema II. razreda v IX. čin. razr. sta imenovana finančna komisarja I. razreda Ivan V i- rant in Frančišek Umek. Cleat ces. dvora v ffliramarn. — V soboto z jutranjim brzovlakom sta prišla v Miramar nadvojvodinja Marija Terezija in njen sin nadvojvoda Maksi- milijan. Nenadna smrt. — Danes je nena- doma umrl v Gorici protestantovski župnik dr. Schmidt. Sumi se, da se je zastrupil. Bila je pri njem komisija. Gotovega ni bilo mogoče dosedaj iz- vedeti. Vabllo k občnemu zboru „Gori- škega kmetijskega društva", ki se bo vriil četrtek dne 24. avgusta 1911 ob 10. uri p'-edpoludne pri „Ztatem jelenu" v Gorici. Vb^ored: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnegs zbora. 3. Poročilo o društvenem delovanju v I. 1910. 4. Pre- tresovanje in odobritev društv. račun- skega zaključka, in bilance za 1. 1910 in proračuna za 1. 1911. 5. Dopolnilna Yolitev na podlagi § 20, odst. 1. izsto- pivših oziroma odstopivših odbornikov. 6. Volitev dveh pregledovalcev računov. 7. Odborovi predlogi. 8. Predlogi po- družnic. 9. Morebitni predlogi društve- nikov. Uravnava Vipave in njenlb prl- tokov. — V „Samoupravi" Čitamo : C. kr. namestništvo jedoposlalo deželnemu odboru načrte za uravnavo hudournikov Branice, Vitulice in Lijaka. V načrt Li- jaka je sprejeto tudi osuševanje šem- paskega polja. ProraČun za vse tri uravnave in ra osuševanje znaša 430.000 K. Namestnlltvo je povabilo deželni odbor naj se o načrtih izrazi. Deželni odbor je predlagal neka- tere prernembe in je glede na finančno vprašanje omenjal, naj bi se to raz- pravl alo skupno z vprasaniem o kritju troskov za uravnavo Vipave, ker je smatrati vse Štiri regulacije za enotno napravo. Pri tej priliki omenjamo, da je velik del uravnavnih načrtov Vipa- vinih že izdelan. KatoHšfcl shod Jugoslovansbe mla- dine — odgoden. Ker je na katoliškem shodu jugoslovanske mladine i ozirom na nove slučaje kolere vsled odločbe kranjske deželne vlade onemogočena udeležba iz južnih krajev, posebno iz Primorja, Bosne, Hercegovine in Dal- macije, ker je s tern že sedaj onemo- gočena udeležba bratov Hrvatov in pri- morskih Slovencev in ker je nevarnost, da bi bil, ako se v Ljubljani in njeni okolici pojavi le en slučaj kolere, sploh r.el shod prepovedan, je sklenil osrednji pripravljalini odbor za katoliški shod jugoslovanske mladine, da se vladnim odredbam ukloni ter shod za letos opusti. Shod se bo vršil prihodnje leto. Odbor se je proglasil za permanentnega in prosi vse krajevne odbore in odbore naših društev, naj nadaljujejo z orga- zacijo sestanka. Razglas zadevajoč nadomestne volitve v pridobninske komisije v smi- slu § 16 in si. zakona o osebnem davku z dne 25. oktobra 1896 1. drž. z. St. 220 in tozadevnega volitvenega pred- pisa. Nadomestne volitve v pridobnin- ske komisije za po § 22. omenjene postave koncem leta 1911 izstopivše ude in namestnike se razpišejo v smi- slu odredbe c. kr. finančnega ravna- teljstva v Trstu od 7. junija 1911 St. 13.075, kakor sledi; A. — Neposredne volitve. I. Obdačenci davene družbe II. raz- reda (priredbeni okraj: okraj kupčijske zbornice za G o r i šk o- G radi š č an- s k o) volijo dne 20. septembra 1911, od 10-12 ure predp., v poslopju trgov- ske in kupčijske zbornice v Gorici (Via Morelli St. 37) j ed n eg a udavkomisijo in jednega uamestnika; II. Obdačenci davčne družbe III. razreda v priredbenem okraju Goriea- rn es to volijo dne 18. septembra 1911 od 10 — 12 ure predp., v občinskej sed- nici v Gorici (Corso Giuseppe Verdi štv. 29) jednega uda in jednega na- mestnika. III. Obdačenci davčne družbe IV. razreda v priredbenern okraju Go ri ea- rn es to volijo dne 19. septembra 1911, od 9—12 ure predp., v občinskej sed- nici v Gorici (Corso Giuseppe Verdi štv. 29) d v a uda in jednega namestnika. B. — Posredne volitve. 1. Obdačenci davčne družbe III. razreda v priredbenem in političnem okraju Gorica-dežela, kateri obsega davčne okraje: Kanal, Ajdovščina in Gorica-okolica, volijo kakor sledi: a) obdačenci davčnega okraja Kanal volijo dne 15. septembra 1911, od 10—12 ure predp., pri davkariji v Kanalu j ednega volilnega moža; b) obdačenci davčnega okraja Ajdovšči- na volijo dne 12. septembra 1911, od 10—12 ure predp., pri davkariji v Ajdovščini jednega volilnega moža; c) obdačenci davčnega okraja Gorica- okolica volijo dne 18. septembra 1911 od 10 —12 ure predp., pri davčuem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini štv. 16, I. nadstropje, soba štv. 8) j e d n e g a vo- lilnega moža. Tako izvoljeni volilni možje volijo dne 29. septembra 1911, od 10—12 ure predp., pri davčem oddelku c. kr. okraj- nega glavarstva v Gorici (Via dei Cap- puccini 16, I. nadstropje, soba štv. 8) jednega uda v komisijo in jednega namestnika. 1!. Obdačenci davčne družbe IV. razreda v priredbenem in političnem okraju Gorica-dežeia, volijo, kakor sledi: a) Obdačenci davčnega okraja Kanal volijo dne 16. septembra 1911 od 10-12 ure predp., pri davkariji v Kanalu 1 3 volilnih mož; b) obdačenci davčnega okraja Ajdovščina volijo 13. septembra 1911, od 10-12 ure predp., pri davkariji v Ajdovščini 1 8 volilnih mož; c) obdačenci davčnega okraja ü orica - o ko 1 i ca volijo dne 19. septembra 1911 od 9 -12 ure predp., pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini štv. 16, I. nadstropje, soba štv. 8) 4 9 volilnih mož. Tako izvoljeni volilni možje volijo dne 30. septembra 1911 od 10—12 ure predp., pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini 16, I. nadstropje, soba St. 8) jednega uda v komisijo in jednega namestnika. Volilni imeniki bodo izpostavljeni v pregled onim obdačencem, ki imajo vo- lilno pravico pri prej omenjenem davč- nem oddelku med uradnimi urarni. Za domobrance. — Domobransko ministerstvo je odredilo, da se odslej ne bodo večjavili na začasnem dopustu se nahajajoči domobranci pri evidenč- nem uradu, marveč v krajih brez vo- jaštva le orožništvu» in sicer nastop in konec svojega dopusta. Mednarodna plavahia tekma se bo vršila na Bledu dne 20. avgusta 1911. Priredi jo zdraviSka komisija na Bledu v kopališču Louisenbad. Za rezerviste, ki bivajo v Trstu in okolici. C. kr. namestniški sveto- valec naznanja z dne 7. avgusta t. 1. st. 1926|2 11: C. in kr. zapovedništvo tret- jega vojaškega kora je z razpisom z dne 4. t. m. naznanilo, da se tega leta rezervisti, kateri v Trstu in okolici stalno bivajo, k orožnim vajam ne po- kličejo. SlDčaJ kolere v Sežanl? Iz Se- žane: V nedeljo popoldne je tu obotel neki vojak za surnljivimi znaki kolere. Prišel je sem iz Trsta že 3. t. in. in je zdravniku tožil, da ima drisko. Govori se pa, da ga zdravnik ni hotel natančno preiskati in mu je samo odredil, da naj ostane doma. V nedeljo popoldne je začel na skednju Polley jeve hiše, kjer je opravljal neko delo, hudo bru- hati iz sebe. Došli vojaški zdravnik je konstatiral znake kolere in 'je dal brzo- javno poklicati iz Trsta sanitetni voz ki je bolnika ob 9. uri zvečer prepeljal v Trst v Magdalensko bolnišnico. H!ev, kjer je bolnik ležal, je bil takoj raz- kužen. Vojakom, ki so se tačas naha- jali v vojašnici, je bilo strogo prepo- vedano, jo zapustiti. Upati je sicer, da se tu ne gre za azijatsko kolero. Dve preiskavi pri enoletnlh pro- stovoljclh v Trstu. — V „Slovencu" cilamo: Kakor je „Slovenec" že poro- čal, imeli so letos enoletni prostovoljci cele divizije skupaj vaje v Bazovici pri Trstu. Zadnji večer zbrali so se mažar- ski in laški enoletni prostovoljci, da se poslove. Pri tej priliki so baje obuvali kip našega cesarja z vinom. Čujemo, da je temu sledila preiskava. Eden laških prostovoljcev je pobegnil čez mejo. Iz Vidma je brzojavil glavni vojaški straži v Trst, da je dospel čez mejo brez za- prek. Ta preiskava baje ni še končana, a sledi ji menda še sledeča: Pred par dnevi sprehajali so se trije Castniki ob morju na pomolu. —¦ V enega od teh se obdregne neki laški podanik. Ko ga častnik radi tega posvari, reagira na to laški podanik z vso surovostjo tako, da ga je castnik oklofutal. Na hip je bila zbrana velika množica, ki je pri- čela Žvižgati in se potegnila za, laškega podanika. Med to množico so se baje nahajali tudi laški prostovoljci, ki so baje tudi pomagali množici z žvižganjem. Temu sledi sedaj baje preiskava. O uspehu obeh vam ob svojem času spo- ročim. Dovoljena naj mi bo sledeča opazka! Ce sta ta dva dogodka resnična, ako laški enoletni prostovoljci zavzem- ljejo proti našemu vladarju in proti av- strijskim častnikom celo v vojaški suknji tako stališče, kaj naj pa pričakujemo od laških visokošolcev, ki bi bili na la- ski univerzi v Trstu ? Samo eno zdra- vilo je proti temu in to je: Tržaškim Slovencem slovenske sole I Koliko po- italijančenih Slovencev je med laškimi enoletnlmi prostovoljci! Ime onega, ki je pobegnil, končuje se na „čič". Ko bi imeli tržaški oziroma primorski Slovenci zadostno število šol, omejilo bi se po- italijančevanje, kar bi gotovo ne Škodo- valo avstrijski misli. Italija se pripravlja na napad; naj skrbi naša država, da jo bo odbila. To pa se zgodi le tedaj, če bomo dobro ob meji zavarovani. Zado« voljno slovensko ljudstyo bo najboljše jamstvo, da se Italiji neuresničijo njene želje I Gozdnl požar. — Na razklanem hribu pri Trstu je v nedeljo popoldne začel goreti gozd in uničil precejšen del gozda. Na lice mesta so prišli ognje- gasci in vojaki iz Bazovice. Govori se, da je požar nastal vsled nekega balona, ki se dviga z gorečim špiritom. 75-letQloa astonovltve avstrlj- skega Lloyda. — Dne 2. avgusta 1836 se je formalno konstituiral i paroplovna družba avstrijskega Lloyda, a svoje de- lovanje je pričela nekoliko kasneje, me- seca septembra omenjenega leta. Zato hoče tudi Lloydova paro- plovna družba proslaviti 75-letnico ob- stanka koncem sept. t. I. Stoletnloa ikofa Dobrtle. — Istra se pripravlja, da proslavi stoletnico roj- stva škofa Jurija Dobrile. Ta proslava bo. velika manifestacija probujenega istrskega ljudstva. Ni dvoma. da je škof Dobrila mnogo storil za povzdigo ljud- ske prosvete v lstri. Saj je osnovai „Našo Slogo", ki sedaj izhaja v Pulju že 43. leto. Podpiral je dijake po Solan, ustanovil konvikt in zapustil velike Sti- pendije. Lepo bi bilo, ako bi „Mat. Hrvatska" in „Matica Slovenska" izdali za leto 1912 v proslavo škofa J. Do- brila, ki je enako ljubil Slovence in Hrvate, knjigo, v kateri bi bila opisana Istra v zemljepisnem, zgodovinskem, narodnem, prosvetnem in gospodarskem pogledu. Argentinsko meso. — Paroplovno drustvo „Austro-Americana" poroča, da je dne 5. t. m. odplul iz Amerike zopet z argentinskim mesom napolnjen paro- brod „Atlanta". Meso, ki je bilo v tržaških hladilnicah je skoro pupolnoma razprodano. Ravnotako se upa. da bode na Dunaju se nahajajoče argentinsko meso do prihoda parnika „Atlanta" že razpečano. Qrozen požar na Kalu prt Am rasn Vas Kai pri Amrusu na Kranjskem je v petek popolnoma pogorela. Ogenj je uničil 16tim gospodarjem hiše ter vse poljske pridelke, ki so bili že letos pobrani. Pomnožltev vojaätva v Bosnl- Heroegovlni. V Bosni in Hercegovini se namerava povišati število vojaških no- vincev. Zgodilo se bode to zato, ker je dosedanje število novincev bilo dolo- čeno vsled Berolinske pogodbe samo za oni čas, ko deželi še nista bili anektirani in tudi zato, ker se misli uvesti tudi v teh deželah dveletna vo- jaška služba. Ravnotako se namerava ustanoviti dva eskadrona jahajočih de- želnih strelcev, kot jih imamo v Dal- maciji in na Tirolskem. Posvetovanja nemških poslanoev. V Celovcu se bode zbralo od 12. do 15. t. m. mnogo nemškonacijonalnih po- slancev. Razgovarjali se bodo o poli- tičnem položaju. Razgovori ne bodo oficijelni. Odstop vojnega mlnistra. — Z vso gotovostjo se čuje iz vojaškov krogov, da se vojni minister baron Schönaich ne povrne več z dopusta na svoje mesto v vojnem ministerstvu. Kakor nasled- nika imenujejo prvega sekcijskega na- čelnika v vojnem ministerstvu feldcajg- mojstra pi. Krobatina, ki je že dolga leta v vojnem ministerstvu. „N. Fr. Pr." pa dementuje to vest. Nevihta. — V Pragi je v nedeljo razsajala nevihta. Toča je veliko po- iA.wSvtsaFSzs:? bila. Vihar je izkoreninil mnogo dreves. Sapa je v kopališčih posetnikom po- brala obleko, tako da so morali domov ponjo poslati. Uspeh uarodnega praznlka na Hrvatskem. Narodni praznik na llrvat- skem dne 5. julija t.!. je donesel 67.008 kron 8 vinarjev dohodkov. Troškov je bilo 2882-23 K, tako, da znaša čisti do- hodek narodnega praznika 64.125 kron . 85 vinarjev. — Od tega se je samo v Zagrebu nabralo 20.000 K. Vendar ra- čuni še niso zaključeni, ker darovi še vedno prihajajo. Dohodki narodnega praznika so namreč namenjeni za pod piranje hrvatskih šol v ogroženih krajih. Strupene muhe. — Iz Zagreba po- ročajo: Vsled velike vročine se je v juž- nih krajih pojavila v veiikih množinah golumbaška muha, katere strupeni pik dostikrat smrtno učinkuje. Med prebi- valstvom vlada vsled pojava tega mr- česa velik strah, zlasti še mcd kme- tijskim, ker so postali žrtve te muhe že innogi ljudje, kakor tudi živali. Sred- stev proti temu mrčesu skoraj ni, ker se jako hitro v veiikih množinah plodi. Pomanjkanje kornze se občutno Jkaže na Ugrskem in Hrvaškem; lanski pridelek je bil sicer izredno bogat, a poraba raste od leta do leta. Tudi na inozemskih borzah so cene koruze poskočile. Novl novoi. — Da se odpravi po- manjkanje drobiža, je predložila vlada parlamentu predlogo, da se uvede nov drobiž. Vsled tega pridejo v promet dve- kronski in nov: enokronski novci. in sicer se bode izdeialo dvekronskih novcev za 50 mllijunov kron, od katenh odpade na Avstrijo 35 milijonov. na Ogrsko pa 15 milijonov. Hnokronskih novcev dobimo za 100,000.000 kron, od leh dobi Avstnja 70, Ogrska 30 milijonov. Skupno bo po- tern v prometu cele monarhije 300 mil. enokronskih novcev. Obe vladi bosta z avstro-ogrsko banko zamenjali doseda- nje goldmarje z novimi nova. Pri pre- delovunju goldinarjev v eno- in dve- kronske novce bosta imeli obe vladi precejSen dobiček. Krona itna 4*1 "5 gra- niov Cistü (natančne) leže (Feingewicht) alt 5 gramov bruto. Dvekronski novci bodo imeli natanCno Se enkrat večjo težo kot enokronski novci. Natančna tcža sedanjih goldinarjev je 111 11 gramov. Za predelanje i50 milijonov enokron- skih novcev se bode porabilo pnbli7.no Öo milijonov sedanjih goldinarjev, tako bo čistega dobička okrog 38 milijonov v kron od katcrih dobi Avstrija dobri dve tretjini, to je okrog 2o milijonov kron. S tern, da pridejo goldinarji čisto iz prometa in da se uvedejo v promet dvekronski novci, upa vlada prisiliti javnost, da se vendar enkrat privadi na krone in vinarje. Vellkauskl gozdnl požar. — Od četrtka opoludne je gorel gozd med Franzensfeste in Milterwaldorr. na Tirolskem. Več tisočoralovježe pogorelo. Z vso silo so poskušali omejiti požar ognegasci, vojaki in drugi ljudje. Dim je bil videti dalečna okolu. Škoda je veli* kanska. Po petih dneh je ponehal velikan- ski požar pri Franzensfeste. V noči od sobote na nedeljo je bil položaj zelo nevaren, ker je divjala silna nevihta V nedeljo je več ur deževalo in ta plo- ha je pogasila požar. Čete so odšle, na lieu mesta je pa ostalo še mnogo straž. Nebo je zastrto z oblaki in bržkone bo zopet deževalo. Poplave v Bukovlni Močno de ževje zadnjih dni jepovzročilo v Buko- vini velike povodnji, kakršnih ne po mnijo Že dolgo časa. Škoda je velika, Mnoge reke so prestopile bregove Oblasti so napram katastrofi brez sred- stev in moči. Pri pomožni akciji sode lujejo vojaki. Škoda je ogromna in se ceni na 2 do 3 milijone kron. Čuje se da je postalo tudi več Ijudi žrtev po- vodnji. Protl pornografiji. Avstrija, Nem ^ija, Francija, Španija, Holandska in Belgija so se sporazumele, da bodo skupno nastopale proti pornografični iteraturi in „umetnosti". Dogovori so že tako napredovali, da stopijo toza- devne določbe že v šestih mesecih v veljavo. Bolnlk, ki spl tri mesce. — V Ve- liki Kaniži je v bolniŠnici bolnik ki spi že tri mesce. Hranijo ga umetno. Drugi bolniki ga častijo kot svetnika. Taki slu- čaji dolgega spanja se večkrat zgodijo in je to posebna bolezen krvi in živcev. Protlrepubllkanske demonstraclje v Llsaboui. — Pred parlamentom v Lisaboni je prišlo do bučnih demon- stracij proti vladi in poslancem. De- monstrante je razpršilo vojaštvo. Drobfinice. Kollko hrane porabl človek na leto? — To je posneti iz na mednarodni razstavi v Draždanih razstavljenih koli- čm raznih jedi. Tu vidiS: 600 kg teko- čin (vode, vina, piva), 175 kg krompirja, 250 kg pšenice, 20 kg sladkorja, 30 kg sočivja, 100 kg zelenjave, 259 I mleka, 25 kg masti, 7 in pol kg soli in samo 50 kg mesa. Neverjetno se človeku zdi, ako vidi ten 657 kg Jedi in S50 I pijače nabranih, da potrebuje en človek toliko na leto. K&meo Jokt Nedaleč od Pariza se je pokazal v reki Seni takozvani „kamen joka" ali »govoreči kamen". To je namreč neka skala v reki, ki se po- kaze Ic v letih največje vročine in suSe. Ljudje iz okolice, posebno pa Parizani. hodijo trumoma gledat to skalo. Zadnjič se je pokazal ta kamen v letu 1755. Kamen ima sledeči napis: Kdor me vidi, ta se bo jokal, in še vedno so se ljudje jokali, če sem se jaz pokazal. — .Med ijudstvom je nastalo vsled lega silno razburjenje. Vlada hoče sicer to dejstvu zakriti. ali vse nič ne pomaga. Vest o kamenu se je razSirila kot ogenj med ljudstvo. ki hodi trumoma obiskovat tega proroka nesreče. Ljudska guvorica tudi trdi, da so si ?.e stari ljudje praviii, kar so zvcdeli od svojih stars'cv, da ta kamen, če se pokaže. ne označi le silno vroče in suho leto, marvcč tudi označi, da bo vročina liujSa. Njegov pojav spremljajo baje redno bolezni. vojska in lakota. Tudi v Lisaboni so dobiü podobni kamen joka. Leta 1755 je biia Lisabona po- rusena od potresa in kmalo nato se je pričela sedemletna vojna. Po potr>isu so naSli v vodi skalo z napisom: „Kdor me vidi, ta ve, da sem prorok nesreče." Ta kamen so videli v Lisaboni od leta 1755 samo enkrat in sicer leta 1872. Tudi ta kamen se je pokazal letos in na tisoče Ijudi hodi gledat nesrečnega oznanjevalca neznosne vročine in njenih zlih posledic. Skrlvnosten avtomobil terorizira celo peterburško gubernijo. linkrat se pojavi na enein mestu, drugič zopet na drugem, ter nenadoma izgine. Avtomo- bil je ogromen, zavit v Črno blago ter nosi številko „R 853". Potniki v njem so zaviti v neprozorna odela ter se skri- vajo v notranjosti voza, da jih nihče ne more spoznati. Skozi odprta okna avtomobila mečejo veliko množino le- takov, drveči z veliko brzino po ulicah okoliških mest in vasi. Letaki pozivlje- jo kmete na pogrome proti židom. Oblasti zasledujejo skrivnosten avto- mobil, a ga doslej še niso izsledili. Ruskl dUakl zažgall nnlverzo. — V Tomsku so zažgali dijaki univerzo, ker so se hoteli maščevati nad rusko vlado, ki jih zatira. Pogorela je knjiž- nica in vse znanstvene zbirke. Lepe razmere. Regnlaclja reke Bojana. — Reko Bojana, ki vodi v Skadarsko jezero, bodo regulirali, tako da bodo mogle tudi večje ladje do Skadra. Delo je proračunjeno na 30 mil. frankov. Govori se, da bode zahteval črnogorski kralj Nikita odškod- nino za ital. - črnogorsko parobrodno družbo, ki je dosedaj ondot vozila, ker bode imela škodo, ko bodo druge ladije ondot vozile. Železnica Donava-Jadransko Morje. „Lokal-Anzeiger" poroča, da je tur- ška vlada privolila v zgradbo železnice od srbske meje do Sv. lvana pri Medui. Z zgradbenimi deli se bode pričelo le v tern letu. Lepa sličioa Iz Bosne. — VPalah pri Sarajevu so tamošnji katoličani | sklenili zidati kapelico v cast božjo. Vsak je dal, kolikor je največ mogel; priskočila je pa na pomoč tudi vlada, ki je brezplačno oskrbela načrte ter dala ves potreben material: apno, pesek in kamen. Zemljišče je darovala neka gospa. Zadrega je bila le v tern, ker do zemljišča ni bilo poti. Tu so se posta- vili mohamedanci; na prošnjo odlič- nega derviSa Pašoviča je kadij Duadžic* podaril potrebni svet za pot in tudi sam prestavil ograjo. — Stroški za ka- pelico so proračunani na 15.000 kron; zidana bo v švicarskem slogu in po- svečena sv. Jožefu. Vogelni kamen so zelo slovesno položili 9. m. m. Žldovski advokat pobegnll — Iz Lvova je pobegnil v Ameriko advokat dr. Lilien, ükradel in poneveril je 1,000.000 kron 225 öasDikarJe? bo dospelo iz vseh dežel k nemSkemu katoliSkemu shodu v .Moguncu. To je najviSje šte- vilo, kar je kdaj prislo časmkarjev na kak nemški kaloliški shod. Knharskl lzpit morajo napraviti na Norveskem one deklice, ki se imajo po- ročiti. Pri nas ne bi kaj takega prav nič Skodilo v nekaterih slučajih. ffiedn&rodQO morsko prtvo — Za spremenitev med narodnega morskega prava se bode vrSil od 9.—13. oktobra t. !. v Parizu kongres. Vcllkansko kUoJe Blizu Mastingsa na AngSeskem je imelo te dni pričeti veltkansko kianje. Na nekaterih far mail je namrec izbruhnila kuga na gobcth in parkljih in mimsterstvo /.a poljedelstvo v Londonu je skienilo, da se pokoljejo vse obolele domače živaH. üre za 2300 ovac, So goued in 4 presiče. Mala armada klavcev je od^la iz Londona, da pokolje živali. Zaklane živali mo- rajo takoj se?.gati. Farme obkoli močna patrulja redarjev. da bodo zadrževali radovedneze. Ko pokoljejo in sežgejo vse živ;' boliša dvokoleso bela, rdeča itd. z ziiamko KERŠEVANI & Č U K, ki Jih sama izdeluje. Nadaljt, puihe, ««rnohrese, drugo belgijsko orožje, stre- ^^ Ijivo. — Potem najboljše gram 01 one. ¦ Daje na obroke. =^3 CENIKI == se r a z p o š 1 j a j o ¦ ss zastonj. ^^B JOSIP BONANNI naslednik T. Slab an j a srebFBP in pozlatar v Borici uiica Moreili 12 odlikovan z zlato svetirgo se priporoča vsem Čč. cerkvenim oskrbništvom zz vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuj se tudi na^obrokc. Konkurenca v cenah izključenz Cen.ike. gpBfc franko na dom. Potrežčeka v starosti okoli 25 let sprejme v službo tvrdka TEOD. HRIBAR V GORICI. Ystop s 1. septcmbrom. Dobro krepilo za zelodcno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si pa z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče. bolečine, napihnjenost itd. HT je dr. Elgelnov „BALDRIANU M11. ~WL »Bald rianu rn" se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjune tudi slabe posledice, knkot nervozHeto, nespečnoat, omotico, »fisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilfnimi kapljicami, mali- novcc in črešnjevec, vplipa .Baldrianum' tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jedno krepilno na eel ^loveški organizem. Dr. Engelnov (,BALDRIANUM k ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin tor ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, če se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči •o-G^e> „BALDRIANUM" -o-oo nit:tiiitti1111111 z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. uiiuiiiiniiii Dr. Engel-nov „B^ldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilntcah in boljših prodajalnah jestvin (joriško-UradiSčanske. V Gorici. Korminu. Gradišču, Romansu. AjtMu, polgempolju, Ronkah. Tržiču, Ajdovščini, öor. Idriji. Tolniinu. Kanalu. Cedadu. Vidmu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. \l n g e I - n o v „Bald rianu in" --------— po izvirnih cenah v vsc kraje Avstro Otjerske. ~ — - |ii Svarl se pred ponarejanjem I \\\ Zahtevajte izreeno Dr. Engcl - nov ., J3 a I d r i a n u m". Prvic.kr.fiSJ priviligirani HI« ¦ UWIll UJ ZalOga s !r . , *. B0H1CB modnega blaga, gotovih oblek MV0dzanXme V0J na TpavDihu «-P«"«- gar VSAKE VRSTE. -aj| „CENTRALNA__POSOJILNKA" REGiscROWflnn zad^uga z omEjeno znoezo +*^+^. v GORICI ^¦^^¦> obrestuje hranilne vloge po ^\2\. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 5v\4°\0, na menice po 6%, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO Glus. Verdi st. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR.