Leto XIV., štev. 122
LJubljana, sobota 27« maja 19»
Cena 2.— Dir
up»ttvmji».vo; ujuuijaua, ulica a. — Telefon št. 81 M, 8128, 3124, 3125, 8126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL «492, »492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica Štev. 11. — Telefon St. 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 103.241.
■RggBBMHBnHnanBn
Naše gledališče
Položaj našega reprezentativnega gledališča, Narodnega gledališča v Ljubljani, ki se že nekaj let stalno poslabšuje, je dosegel v zadnjem času kritično točko. Sestanki igralcev, resolucija šestde setih narodno kulturnih društev, članki in polemike v dnevnikih, — vse to vidno priča, da je gledališko vprašanje postalo akutno javno vprašanje.
Slovenski kulturni krogi brez razlike spoznavajo in priznavajo potrebo takega gledališča v Ljubljani, ki bo, prav kakor univerza in drugi vodilni zavodi, dostojno predstavljalo značaj in višino naše kulture. Vsi so voljni, da gledališču kar le mogoče pomagajo. O tej enoduš-nosti kulturno dejavnih krogov ni in ne sme biti dvoma. Drugo vprašanje je, kako si posamezne skupine ali ljudje zamišljajo naloge našega gledališča in njegovo vlogo v našem narodnem življenju in kako si predstavljajo pomoč gledališču.
Na dosedanjih sestankih so ponovno naglašali krivdo Beograda, da je ljubljansko gledališče zašlo v toli neprijeten položaj. Slišal se je celo sum, da se hoče naše gledališče počasi »demontirati«, izpremeniti iz osrednjega državnega gledališča v reven teater, kakor smo ga imeli Slovenci pred tridesetimi leti?!
Nočemo pavšalno zagovarjati vsega, kar ukrenejo v Beogradu, toda odločno moramo svariti pred preveč pavšalnimi očitki. Vsi bi iskreno želeli, da bi se bu-džet za prosvetno povzdigo, za šolstvo, gledališča, znanost in ostalo kulturo zadnji znižal, kadar je treba v državni hiši varčevati. Te svoje ljubezni in skrbi do kulture pa ne smemo gojiti do pretirane subjektivnosti, ki bi nam zamradii a pogled na druge stvarne potrebe in zahteve. Znižujejo se postavke, pri katerih gre za življenje državljanov. Vsi naši zdravstveni zavodi so že dolgo preslabo dotirani. V izrednem času, v času nekrvave gospodarske vojne, kakršno predstavlja še vedno trajajoča gospodarska kriza, so potrebni docela izredni ukrepi. Znižujejo se postavke za vse prosvetne naprave, znižujejo se za Beograd in Za gretij enako kot za Ljubljano.
Toda nekaj drugega je: V Beogradu se stalno proučuje giedališko vprašanje
- ne za Ljubljano, marveč za vsa državo. še pred nekaj leti je ugoti>ril eden izmed bivših prosvetnih ministrov, mož, ki je priznan gledališki vešča k, da je država izdala v prv&m desetletju za vsa gledališča skoraj četrt miHisi^e dinarjev in da se mora vsak odgovoren javni delavec vprašati, ali je narod imel od teh gledališč temu vsaj malo ustrezajočo korist?!
To vprašanje se tedaj proučuje, in 6e pomislimo, da je y naši državi okrog 80 odstotkov kmetskega prebivalstva, ki nima od gledališča nikakih neposrednih koristi, ne smemo videti v tem že kar očitne nekulturnosti. Vsi oni, ki jim ie po njihovi inteligenci in vplivu pridržana odločitev, se dobro zavedajo, da gledališkega vprašanja ni mogoče reševati demagoško, s stališča teh nezainteresi-ranih ali medlo zainteresiranih 80 odstotkov. Kakor vsa kulturna vprašanja, je tudi gledališko zadeva kulturne zavesti. vesti in odgovornosti vodilnih krogov in izobražene manjšine v narodu. Zato bi bilo nespametno misliti, da se bo to vprašanje reševalo z naglimi, nepremišljenimi ukrepi ali celo tako enostransko kot mislijo oni, ki so vajeni videti v Beogradu svoj namišljeni bav— bav.
Z raznimi črtanji v proračunu se seveda gledališko vprašanje ne rešuje, marveč se samo rešuje načelo budžetnega ravnovesja, zategadelj se steblom proračunskih postavk kaj različno in včasi kar nerodno sekajo vrhovi. Vsekakor ni rešitev gledališkega vprašanja, če se dotacija znižuje kar na slepo roko, ne da bi se upoštevale dejanske razmere. Državno gledališče, ki je dobivalo v času prosperitete, ko je bil inkaso dovolj visok, toliko in toliko milijonov državne subvencije, se ne more držati na višini reprezentančnega narodnega in kulturnega zavoda z manj ko polovično dotacijo v času, ko je zaradi gospodarske krize inkaso globoko padel.
Take rešitve potemtakem niso rešitve in se upravičeno zahteva remedura. Vsi želimo, da bi država nsšemu gledališču priskočila na pomoč v katerikoli obliki, ki jo bo smatrala za prikladno in ki bo v danih razmerah mogoča.
Trenutno m za bližnjo bodočnost je važno, da se omogoči s polno državno podporo kolikor mogoče nemoteno delovanje gledališč in njih osobju zagotove taki eksistenčni pogoji, da bo imelo veselje do dela in stvarjanja. Vendar pa blagodejna injekcija pomoči, ki si je želimo iz Beograda, ne bi smela uspavati naših zainteresiranih krogov in kulturne javnosti. Na nedavni anketi je odličen govornik dobro poudaril, da ni treba neorest.ano moledovati okrog države in vlade, marveč da je treba predvsem skrbeti za večjo resonanco kulturnega stvar-jania v narodu samem. Ni razveseljivo, kakšni ljudje pri na« odtegujejo »dajatvam"- za gledališče, ki bi sp "»im obilno poplačale z neposrednim užitkom do-
AuoCoina znaša busmuio um — Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon «_ 3122. 3123, 3124, 3125, 8126, Maribor, Gosposka ulica 11. TeMon St. 2440.
Celje. Stroomaajrerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifa.
— Oglasi
„NI SE NAM TREBA VZNEMIRJATI"
Zanimiva izjava zunanjega ministra dr. Jevtiča o paktu velesil -Mala antanta vztraja pri svojem prvotnem stališču - V Franciji
vedno hujši odpor
Beograd, 26. mana. č. Zunanji minister g. dr. Bogoljub Jevtič, kii se ie danes vrnil iz Ženeve v Beograd, je v vlaku sprejel novinarje im jim dal kratko izjavo o medinarodno-politiane.Tn položaju. Na vprašanje, kakšna je situacija v Ženevi s posebnim ozirom na Malo antan-to in pakt velesil, je minister dr. Jevtič odgovori'l:
»Zaradi razgovorov o paktu glede sodelovanja štirih velesil se nam ni treba vznemirjati, ker je dobil sedaj bistveno drugačno obliko, nego jo je imel po prvotnem MussolmHevem načrtu z dne 16. marca. Če se bo pakt sklenil, Interesi Male antairte nikakor ne bodo prizadeti. Mala antanta Je s svojSm zadržanjem že prej, po tudi sedaj ob priliki svo^li razgovorov v Ženevi jasno pokazala svoje stališče. Zaradi tega na isvojem sestanku v Pragi svojega stall-išča ne bo ponovno formulirala, ker >e ostala docela gospodarica svojih interesov, ki |ih v ostalem ščitijo mednarodne obveznosti in obstoječe pogodbe.«
Na vprašanje, kakšna bo vloga osta-iliih velesil, namreč Amerike, Japonske, iRosije, Pofeke im Male antante, ki ne pristopijo k pakira, je dr. Jevtič odgovoril:
»čeprav N se pakt skfenfl, bo mogoč samo v okviru in smislu pakta »Društva narodov.«
V nedeljo zvečer o-dpotarje zunanjfl cnimister dr. Jevtič na čelu naše dele-igaopje v Prago na konferenco zunapjiih tmčnis+rov Male antance.
Važen sestanek dr. Jevtiea s Simonom
ženeva. 26. maja AA. Po sodbi ženevskih krogov je treba sestanku, ki ga je imel jugoslovenski zunanji minister Bogo-
ljub Jevtič pred svojim odhodom iz ženeve z britskim zunanjim ministrom sirom Simonom, pripisati poseben pomen. Sodijo, da se je sestanek vršil v zvezi z zadnjimi rimskimi razgovor o paktu med štirimi velesilami. Po splošnem mnenju je ta pakt naletel na resne ovire. Po eni strani ga je zadržanje Male antante in Poljske, po drugi strani pa odpor francoskega tiska spravil v zelo delikatno fazo. Na včerajšnjih sestankih v zvezi z razorožitveno konferenco so največ govorili o teh težavah.
Pakt velesil pomeni revizijo mirovnih pogodb
Praga, 26. maja g. »Telegraf« se bavi v daljšem članku s paktom četvorice in pravi, da bi njegov sklep pomenil smrt Društva narodov. Pakt četvorice bo mogoč le tedaj, ako bo že vnaprej izključeval vsako akcijo za revizijo mirovnih pogodb. Ne more biti dvoma o tem. da je tako zvanl pakt četvorice akcija, katere glavni cilj je revizija mirovnih pogodb. To se je v prvem načrtu pakta jasno povedalo, v novi načrt, ki je bil izdelan v Rimu, pa nameravajo vzeti sicer zoklavzulirano, a vendar elastično formula, ki bo ipak omogočila revizijo. Nam ne gre za formulacijo, pravi imenovani list, temveč za smisel. Ni dvoma, da hočeta Italija in Nemčija revizijo. Anglija bi v gotovih okoliščinah pristala na revizijo le Francija vztraja na tem, da se izpolnijo mirovne pogodbe. To stališče Francije je docela v skladu z interesi Male antante. Mala antanta je najavila svoj ugovor proti paktu četvorice. S tem je bila ustvarjena situacija, ki je prisilila angleškega zunanjega ministra, da zaprosi za nove instrtikcije.
Konferenca s Poljaki
Pariz, 26 maja AA. Poljski poslanik Chlapowski je danes konferiral z Daladier-jem o ženevskih razgovorih glede razorožitve ln pakta velesil. Francoski zunanji minister Eoncour pa je danes v ženevi kon-
Prepoved uvoza iz Avstrije
Ministrski svet je izdal delno prepoved uvoza iz Avstrije, ki je stopila v veljavo opolnoči
Beograd, 26. maja. A A. Ministrski svet je izdal odlok o prepovedi uvoza blaga avstrijskega izvora. Prepoved se tiče 11. deila carinske tarife, ki se nanaša na papir, knjige, zemljevide in slike (od št. 442 do vštete 474 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi), 14. dela carinske tarife, ki se nanaša na kovine ki kovinske izdelke (od št. 527 do vštete 645 uvozne tarife zakonskega pred/loga o spošni carinski ta-riii), 15. dela carinske tarife, ki se nanaša na uvoz strojev, aparatov, raznih naprav, brzojavnih predmetov in prevoznih sredstev (od št. 646 do vštete 682 uvozne tarife zagonskega predloga o splošni carinski tarifi).
Odlok sitopi v veljavo, čim se razglasi v »Shržbenlh Novinah«, objavljen na bo v številki z dne 27. maja 1933. Prepoved uvoza navedenega blaga iz avstr^ske republike stopi torej v velja-
vo opolnoči med 26. in 27. majem 1933.
V zvezi s tem odlokom je finančni minister dal carinamam nalog, naj postopajo z blagom avstrijskega izvora, za katero veljajo gornja določila in ki bi prišlo do meje po u velja videnju odloka ministrskega sveta, po določilih carinskega zakona im po postopku za izvrševanje tega zakona.
Beograd, 26. maja p. »Politika« je objavila vest z Dunaja, da je sklep jugo-slovenske vlade o prepovedi uvoza avstrijskega blaga izzval v tamkajšnjih gospodarskih krogih izredno vznemirjenje. Ker vlada na dunajskem tržišču veliko pomanjkanje blaga, je avstrijska vlada dovolila za ta teden uvoz 500 prašičev iz naše države, za prihodnji teden pa nadaljnjih 500 prašičev. Kakor pravijo, namerava avstrijska vlada zopet uvesti stari režim in po določilih dosedanjega kontingenta.
Papen govori
o balkanizaciji Evrope
Nemško pojmovanje o ureditvi sodobne nacionalne države — Opravičevanje Hiterjevega režima
Berlin. 26. maja. AA. Državni pod kancelar Papen je imel v Freibiurgu govor, v katerem je obrazložil nemško pojmovanje o ureditvi sodobne naoionalne države. Po tem pojmovanju je narod partner države, toda skupnost mora biti osnovana na n-a-rodmostni kontinuiteti. Po sodbi Papena demokratska državna koncepcija 19. stoletju ni zadosti razvida prave narodnostne individualnosti, ker je vedno postavljala v prvo vrsto čisto državni mtercs, ne da bi
mače gledališke umetnosti. Skrbnejša vzgoja občinstva in večja, smotrenejša organizacija vsega kulturnega konzuma je stalen in vedno enako nujen problem, ki smo nanj v letih prosperitete komaj mislilL
Marsikaj je še mogoče storiti, marsi-kaka možnost še ni načeta in preizkušena. Ce se bo ustanovilo predlagano Društvo gledaliških prijateljev, se ne bo smelo omejiti na trenutno mobilizacijo vseh sil, marveč bo moralo skrbno proučevati pogoje za stalni napredek našega Narodnega gledališča tja do njegove popolne osamosvojitve in nezavisnosti, ki mora biti idela vsake, kvišku stremeče narodne kulture. Njene korenine se samo tedaj razrasejo na globoko, če ni zavisna od nikogar drugega kot od onih, ki jim je vsaj pasivna udeležba pri kulturnem stvarjanju naroda tako potrebna kot vsakdanji kruh!
zadosti upoštevalo načela o ohranitvi narodnostne kontinuitete. To je mo'-a,lc privesti k okrn-itvii narodnostne ideje zlasti pa jc podpihovalo veliki greh asimilacije tujih narodnih elementov.
Nadalje je Papen izvajal, da so mirovne pogodbe podprle razvoj v smeri, ki jo imenuje »balkanizacijo Evrope«. S tem se je nestabilnost v Evropi še bolj povečala. D ruštvo narodov in haaško razsodišče sta le malenkostni sredstvi proti temu zlu. Pravice narodnih manjšin niso dejanjsko zaščitene. V današnjih razmerah ni čudno, da ravno Nemčija zastopa tezo obnove državne ideje na čisto narodnostnem temelju, ker je nemški narod razdeljen v več držav.
Nato je prešel na sedanjo caringko politiko, o kateri pravi, da je nevzdržna. Vse današnje okoliščine silijo po njegovem mnenju Evropo, da posveti čim večjo pozornost novemu razvoju dogodkov v Nemčiji. Državni kancelar Hitler se je pokazal tudi na polju zunanje politike kot pravi evropski revolucionar, ko je v svojem govoru v državnem zboru izjavil, da ne mara niti čuti o kakšni germanizaciji tujih narodnosti in da spoštuje vsako narodnost. Po Papenovi sodbi omogočajo Nemčiji pomembni rezultati, ki jih je doslej dosegla nacionalna revolucija da se vse bolj posveti mednarodnemu sodelovanju za pobijanje mednarodnih težkoč in odpravo dosedanjih katastrofalnih sporov, zaradi katerih trpi Evropa.
Na koncu je naglasil, da mora tako poj-movan nacionalizem samo zbližati evropske narode, ne pa jih še bolj razdvojiti.
feriral z dr. Benešem in Normanom Davi som.
Preokret v Franciji
Pariz, 26. maja. d. Odpor parlamentarnih in političnih krogov v Franciji proti (podpisu pakta štirih čimdalje bolj narava. Najhujši ie odpor nacionalistov kakor tudi dela radikalne stranke, ki ni samo proii sedanj* zamisli in cvblikj tega pakta, temveč «a spilo*i načelno pobija, pri čemer oi»ozar-Oa na emi strani na nevarnost tranoossega pristanka na možnost revizije mirovnih po-godib, na drugl. strani pa na odločen otfpoi Male antante proti nameravanemu paktn in na nevarnost odtujitve francoskih zaveznikov v Srednji in Vzhodni Evropi. Bivši ministrski predsednik Herriot. ki je že predvčerajšnjim svoril v zunanjem političnem odboru poslanske zborniefi pred tem paktom, j« objavi! v listu »Ehre No uvel le* geslo, k.i ga je povzel tudi del ostalega pariškega tisfka in kj se glasi: Pakt štirih Je brez vsebine in torej odveč, ali pa dopušča ■možnost revizije, zaradi česar Je nevaren. Za Fra«c?jo sta samo dve poti. Na eni strani kaže prva večja iziava Normana Davisa ■povsem novo orientacijo zuraitfe politike Zedlnienlh držav ter nudi široko podlago za nadaljnje razgovore ln pogajania. Ta izjava •ponuja sveta nekatera nova mirovna jamstva. Francija bi napravila zgodovinsko •pogreško, če ne bi ugotovila soglasja z iRooseveltom v gotovih bistvenih točkah, •ker bi drugače dala zagovornikom ameriške politike izolacije v Zedinj«n\h državah nevarno orožje v roke. Na drugi strani n! -mogoče sijozmcti, kako bi se moglo kljub Vsem izboljšavam prvotnega načrta pakta Štirih izbrisati iz njegovega bea^drla miseJ aH pa norren revjz?je v imperialističnem smisla te besede. Nemogoče Je združiti par-t'!ukar?zem štirih velesil z univerzalnostjo.
| ha kateri temelji Po duha pakt? Društva narodov mirovna Ideja. Herrjo* se sfcliouje iz-»vestno na pakt Društva narodov proti paktu štirih, ki ga odločno odklanja.
V parlamentarnih krogih za t rju j eno, da ni •pričakovati podpisa pakta p"ed zaključkom Svetovne gospodarske korference v Londonu.
Novi francoski osnutek
Ženeva, 26. maja d. V krogih francoske delegacije je bila včeraj razširjena r ^slednja nova varianta pakta štirih evropskih velesil:
1.	Velesile se izjavljario pripravljene, da se posvetujejo o političnih vprašanjih, ki ki se jih skupno tičejo, r okviru Društva narodov z vpoštevan;em členov 30., 16. in 19 njegovesa statuta. Storile bodo vse, da bodo določbe teh členov postale učinkovite. pri čemer si izreono pridržujejo, da mora ostati odločitev ohranjena organizacijam Društva narodov.
2.	Za obnovo izjave sveta Društva narodov od 11. decembra leta 1932 o ena;kr». pramosti smatrajo velesile angleški rar,-orožitveni načrt kot primerno podlago za razipravo, ker more olajšati sestavo konvencije za omejitev ln zmanjšanje oboroževanja.
3.	Nemčija nrknava, da se more enakopravnost uresničiti samo t učinkovitem sistemu i.n postopno na način, kakor ga določa č'en 8. pakta Društva narodov tn na pod;la."ri nameravanih novih pogodb.
4.	Štiri velesile se obvezujejo, da se bodo medsebojno posvetovale o v*»eh vprašanjih skupnega evrop^keara hiteresa. Zadere, ki se tičejo piosnodarake oNnove, naj bi se obravnavale v evropskem o<fbom Društva narodov.
6. Ta konvencija se siklene za 10 Jet in se po ratifikaciji registrira pri Društva narodov.
Nemci ga odklanjajo
Berlin, 26. maja g. O francoskem protV načrtu pakta četvorice piše »Nachtausga-be« v očividno inspiriranem čianku med drugim: Besedilo pariškega predloga pomeni jasno zahtevo premočnega stališča Francije za vse bodoče politične razprave, ne da bi imela Nemčija direktno možnost za revizijo mirovnih pogodb. Za sedaj obstoja med Anglijo in Italijo na eni in med Francijo na drugi strani nasprotstvo, tako se zasedaj še ne more računati s skorajšnjo sklenitvijo pakta.
Rooseveit zahteva
odločilne sklepe
Debata o definiciji napadalca na razorožitve«! konferenci — Mala antanta soglaša z rusko definicijo
Washington, 36. maja AA. S-noči je Rooseveit telefonira.! direktno iz Bele hiše Jonu Simonu v London, da sa poročila i-z Ženeve čim dalje bolj vznemirjajo. Opozoril je Simona, da se bodo Zedinjene države, če bi se rarorožitvena konferenca Izjalovila, popolnoma desinteresirale od vseh zadev evropskega kontinenta in pustila dogodkom prosto p«t Intervenirale bi le tedaj, če bi morale zavarovati svoje lastne interese. Rooseveit je sporoči'1 Simonu, da "bi podobna iaiava britanske vlade pomenila silno močen pritisk in da bi utegniia pospešiti razvoj ženevskih no«:odkov.
Simon je baje odgovoril, da je misel dobra ln da bo v tem smislu podal izjavo, toda okoliščine, v katerih bi jo mogel podati, so za sedaj še preveč nejasne.
Ženeva. 36. maja AA. Na včerajšnji popoldanski seji glavnega odbora razorožit-vene konference se je vršila raziprava o definiciji nafpadalca. Romunski zunanji minister T i tule sen je pri tej priliki izjavil:
V imena držav Male antante izjavljam, da ml je zelo žal, ker se zaradi odgoditve debate o definiciji napadalca na ponedeljek
ne moremo te debate udeležiti. Predsednik odbora zunanjih ministrov Male ant«nte Jevtič je odipotoval v Beograd Dan sestanka Male antante je nepreklicen. Zato bova morala dr. Beneš in Jaz v najkrajšem času odpotovati v Prago. Tatoo bomo moi razpravo o varnosti vsi trije odsotni, če se to ne ria drugače ur«1i<t, Izjavljam v imenu vseh treh držav Male antante, da popolnoma »ogla&amo s predlogo«* rueke delegacije, ker vidimo v njem najtočnejio •definicijo. Od definicije napadalca je odvis-no vprašanje varnosti. V tem je glavni pomen razorožltvenega vprašanja. Zato našo tri države ne morejo pristati na to, da so tako *ažm} vprašanje odloži z dnevnega reda konference, ker je od tega odvisen mir.
Ko je Tttni'e*K-n končal, ao ga prisotni •delegati živahno akl«mirall.
Konferenca bo nadaljevala saeedanje jutri oopoMne, raaprava o definiciji napadalca pa je odložena na ponedetjek.
Danes popolr-ne je glavni odibor rassoro-žitvene konference nadaljeval proučevanje pomorskih klavzu/1 t britanskem ra®orožit-venem načrtu.
Razpust avstrijske komunistične stranke
Dunaj, 26. maja. s. Ministrski svet je danes sklenil razpust komunistične stranke zaradi njenega državi nevarnega in ilegalnega dela.
Največji korupcijski proces pred sodiščem
Država oškodovana za nad 60 mrlijonov
Beograd, 26. maja. p. Pred beograjskim okrožnim sodiščem se ie pričel danes senzacionalen proces, ki obravnava eno največjih korupcijtsikih afer. kar jih je Wo v naši državi«. Na obtožni klopi so bivši uradniki finančnega ministrstva Milena Be-rič, bivši svetnik ministrstva Petar Bori-savijevič in bivši, načelnik ministrstva Slo-bodan Diakovič. Obtoženi so. da so oškodovali državo za nad 60 milijonov dinarjev. Z raznimi manipulacijami so omogočali znani tvrdk Standard Oil Gomipagny uvoz 20 milijonov kilogramov nafte brez carine odnosno po skramo znižani carini.. Beričeva je kot inžemjerka ministrstva izdajala lažne analize, na podlagi katerih sta ostala d^a obtoženca rotem izdajala odloke za uvoz nafte brez carine odnosno po znatno nižj" ca rimi, kakor pa ie bila predpisana. Te manipulacije so trrai.a!e več let. zaradi česar ie dosegla višina škode za državo tako ogromno vsoto. Za razioravo vlada naravno ogromno zanimanje in ie dvorana nabito poVia. Vso današnjo razoravo ie izpolnilo čitanje obsežne obtožnice iti ugotovitev
osebnih podatkov obtožencev, kojih zasS-ševami« se bo rričerto hitri. P-roc« bo trajal več d<n\
Protirevkionistični miting v Beogradu
Beograd, 26. maja. p. Za nedeljsko veliko zborovanje proti reviziji mirovnih pogodb, ki so ga sklicala vsa patriotska društva, vlada izredno veliko zanimanje in vse kaže. da bo to eno največjih zborovanj kar se jih je doslej vršilo v Beogradu. Akcijski odbor, v katerem so zastopniki vseh nacionalnih organizacij, je danes izdal na prebivalstvo prestolnice proglas, v katerem opozarja na akcijo revizionistov, ki hočejo z osvajalnimi nameni in nasiljem uničiti vse to, kar so si pridobili slovanski narodi po stoletnem trpljenju in v mučeniški borbi za svojo čast, svobodo in pravico. Zato je potrebno, da dvignemo svoj glas in povemo vsemu svetu, da pomeni taka akcija novo vojno, proti kateri se morajo boriti vsi. ki jim je mir res pri srcu.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 26. maja AA. Za ekonoma državne bolnice za duševne bolezni v Novem. Celju v 7. skupim je imenovan Anton Man-fred, upravni uradnik in vršilec dolžnosti ekonoma iste bolnice v osmi skupini.
Gobbek gre v Rim
Berlin, 26. maja A A Minister za propagando Gobbels bo jutri odpotoval v Rim. Spremljali ga bodo njegova žena. šef nemške delovne fronte dr. Ley in več njegovih sodelavcev.
S kongresa PEN-klubov v Dubrovniku
Nad 300 delegatov iz Evrope In Amerike — Dva tabora — Včeraj se je ves dan vršila viharna debata o zadnjih dogodkih v Nemčiji
Dubrovnik, 26. ma^a. v. Kongres Fan-kUb<xsv' m u« zunaj iaaae Lot taua u&jvee->ua ui ua., /saai.tini ve kurtom m iui.iu.ie-
»uacij, k*ar jui jc boMj diooje^ v ii<aši m^avi. i oscono je creoa podur tati, da to voi &te-viiai možganska delegatu pojv nvaae o tepo Uui rutše jteuilje wi lul jam -»liponara iuivU, iu v	&vo>Ui pojavrn juisi« mliaoo sve-
-totji ui zdravje. vsi Uedginta brez izjeme ii>r«iii>o ck>i>ro or-gaoiznoijo kotigresa mi mj ž 1*31)1 O&dftjvoi^tjii Z li-tsoporouio lUtoO po-U)»jiiojuo s<ui)txo kq i Diusiiiina J£r.«te*nimia p<uwu-Lonki »lJrestoU*iti»le<iii(UC. 1'eUar* jcj *is.ralj Aifjvaajudier«, b imtteivma. j« pir^peia veoma Lae.ciojicev kttugit**!. .Na^e paruLke uzi.a-c^j^jO ua^ooi/ši vzor paaiiiiK.ov, ki Pi toK-j Uitiiajj] utst iu pm(xi ua^vecjim pcinor-Scv »ii rnurouoiii. .\ouiSuij delegat buisc-ii, tm bii pire j oi.cir uviašii« vojine (noruai<i<ce. j« ~u. >a vd liviVuaairj^ni, oa moia kot sutr mornar iztreui naši moriwtrioi v»e priz.u«itij-e ter
čestitata k našt vzgied ni ugovt»k.j mor-Uanii-c^ čeprav ni ojegovtd navsKia, du bi w
/Avljenje med delegat«, ki jih je okrog 300 u v&e L v rope i<u Amerike, je o»c i>i ki pra-v prisrčno io pn>aJ.e%sik<0i. Med uoma-c.m tiooinotvom ao deležni spk*s>n<e pozor-n->:«t.i in »mptiu-j. N« stanom zg<xiovtwij>kem trgu pred katedrali« je saodi zagrebška opera ob sode.ovtanju doruačih pevskih zborov iai »lainKi« v JcirasaiJi dubrovrnskih ne-rod-mh noaan upriimula. Gucduiočevo »Du-bnavko* z godbo Golovca. Predstava .ie po svoji utTtetn tek« viši>ai deiai« čast vstm so d»eiujoc*n tjeir je napnemla na goste uajgiob-y vtis «i izzvala pr.i vseh največje Mvdu Mata
Viharna debata o dogodkih v Nemčiji
Dogodiki v Nemčiji, zlasti pa preganjan je židovckii m n ti laciona l isti Oni n p.soev pu so od vsega počelka zanesli n>a kong res k i ii učno na/.polozttije, kj je danes uovedlo do burnih dftbac. Delegacija atiaških Peinklu-tx>v s»e je postavila na staifcšče, da ti uo-godki ne morejo biti pTedmet ra/prav na t- * ^irasu. še man>j pa predmet kakih »J, e P<*v. KorngTes se je nazde/ii zaradi lega v pravšen j* na tni skupine. Eno skup.no tvorijo Nemci, s kaLer.'.mi so se cx>.tidajtjzkaii Avstrijci iti Švicarji, rna dirugi stratai pa so irnanoozi, ki so se jim pridružila Belgijci m 1'olijaki. Vo<ii se najosbrejiša bojba za to. d>3 se z ostro resoluoijo obsodi poeto^pamje nemškega reižima s pisatelji, ki mu tiiso pu gocii. Američani zav„tma,jo kot tretja skupina kompromisno stališče.
\ rnajbolj deli ka tni« n položaju je jugoslovanska delegaoija, ker mona biti kott do-anaoi.n na prem vsem gostom enako Ljubezniva im v vseh sporih nevtrailna. Zato je izzvalo
mnogo začudenja in komentarjev, ko se je dopoldne izvedelo, da je del jugoslovenskih Penklubov (Ljubljana) podpjsnJ ostro francosko resolucijo, dočim je drugi dei (Beograd in Zagreb)' podpis odklonil.
Za
1 I: (
SV®
proizvodov
Da®ašnjo dopoldansko sejo, ki se je vr-Ži'!a v Bondinovvrn gledališču, je otvoriJ pnedisecn.iik \Vell-s. Pni verifikacija mandatov p05MfnezTi':.h delegacij so ugotovil ii, da fo zastopane vs-e inozemske države. V 40 centrih deluje 45 PENklubov. Knjižna na-^nada. ki jo je razpisala federacija, se je tiki-njia, ker se je iz vseh centrov pr'~?evi-lo le pet tel-movalcev. Število članov fede-Tacije neprestano narasla in letos so se kot carice prijavile ediraice iz Grčije, Iraka in Indije. V Bombavu posluje PENklub pod vodstvom Rabnindiratnata Tagoreja. Vsi PEN"klubi skupaj štejejo okrog 4000 članov Tamk ie končno še poiročal, da je prejel tol:.ko dopisov iz vseh oembrov o razmerah in položaja v Nemčiji, da ije nemogoče pre citati vse.
M adžaraki delegat Rado je pr-edlagail naj se razpiše rned.narodna PENklubska nagrada pod pokroviteljstvom Društva r »rodov za spis »O i.ntelebtuairai kooperaciji«. O tem so že ra-zDravliali na kongresih v Os'u I- 1928 in na Dunajn L 1929. ko so ugotovili, dw Društvo narodov nima zadostnih sredstev za to ko nagnado. Kljub temu bo Društvo na>i»do*\- ponovno razpravljalo o tem vprašan ju. Rado je nato prečita! resolucijo o zaščit" svobodnega kroženja du-hovnih proizvodov, o keiteri bo pnav tako razpravljalo tudi še Društvo rorodov.
Bolgairs.ka delegatka Dora Gabe je izjavila. da se bolgarski PENkiub strinja s to rosolucijo. obenem rc ie predlagala, naj bi s-e tudi; ukinile v vseih državah carine na knjige. Zlast; »e ie zavzemala za ukinitev carine tw abecednike, ki so prav zaradi tega predragi, da ne pridejo v roke vsem ljudem Njen predlog je bil sprejet.
Ameriška resolucija
Ameriško delegat Camby je med sploš-m;m zaninarajem govoril o preganjan.,u literature ic knjige ter je predložil tudi tozadevno resolucijo. Ta resolucija je izzvaia sdno napeto razpravo, kii se je zaiviekia tudi ua popoldansko aejo. V njej ugotavlja ameriški PENklub. da se je na svetu ,i;ova pojavil šovinizem, ka ponižuje človeškega duha in daje pobudo za preganjanje knji-ževn kov. Zato je dolžnost slehernega umetnika, da ohrarui svobodo svojega duha. da ne bi človeštvo zopet postalo plen c-e-znan ]a. zlobe i,n strahu. Član.i ameriškega P EN k luba polivajo vse oslaie oen-tre, naj ponovno po tir di jo najela, na katerih je osnovana vsa struktura di-naišnje človeške dfužbe m se spomnijo resolucije, sprejete L 1927 v Bruslju, ki govori o svobodi literature Ameriški PEN-khib pozwa mednarodni kongres, naj ukrene vse mogoče da bodo centri PENklubov zastavila vse 6voje sile za učvrstitev dobre volje in razumevanj« med rasami m nflirodi r da bodo nastopati; proti nepravičnemu preganjanju kn ji./evnikov. ki so izpostavl-irnti šovinizmu. Ici izvida iz ra-sne m-ržnje ali politične nestrpnosti.
Francoski predlog
Ko je Cambv preci-t-aJ to re-so^uc' jo. je predsednik WeHg prediral, naj kongres odlofta najprej o tej resoluciji, ker so vse
ostale, ki se nanašajo oa to vprašanje, 1« njene variante. Predsednikov predlog pa so
sprejeli francoski in drugi delegatje z nezadovoljstvom in kritiko. Francija, PEN-klubi Male antante" in nekateri drugi centri ▼ 16 državah »o namreč predložili kongresa drugo resolucijo, ki je mnogo ostrejša nego ameriSka.
Belgijski delegat Lyr je zahtreval, n-aj se ta druga resolucija takoj prečita, tode Wells ee je temu protivrij, češ da je bik predložena šele sedaj, dočim so Američainri izročili svojo resolucijo tajništvu federacije že pred 14 dnevi, pristal pa je na to, da se o drugi resoluciji govora med debato o ameriški resoluciji.
Nemški delegat E!<*ter je v imenu nemške d.elogao;je izdavil, da ne nasprotuje razpravi o ameriški resoluciji. Tedaj pa je francoski delegat Jules Romain zelo temperamentno zahteval. n«j 9e prečita tudli druga resolucija, ker jo je podpisalo 16 delegacij. Rsigi.jski ^Ionski delegat Thomas se >e zavzel z« to, da bi se prečrtali obe, todn \\'e!'l's je nasprotoval tudi temu, ker oi bilo tireb^ potem po njegovem mnenju prečHtati tudri v«se ostale.
Nejasno stališče Italijana Marinettija
Camby j>e menil, naj t>i se enostavno gilasovaio, toda pristaši druge resolucije tega niso hotela. Tudi poijjski deslgait dtr Brei-ter je zahteval, naj se druga resolucija prečita. Za njm se je oglasil k besedi italijanski delegat fatumist Mannetti, njegova izvajanja p.a -so bila nejasna, tako da se mi vedelo, za katero resolucijo se je zavzema it. Jasno je bilo opaziti, da se je konguec razdelil v dva nasprotna tabora. Marinetti je med splošnim razburjenjem in prepirom ponovno govorni i<n zahteval, naj se kom gres ne peča s politiko, češ, da je to nevarno za PENklube im njihovo skupnost.
Nemški delegat Elster je ponovno izjavil, da nremška delegacija sprejema ameriško re-aoiucijo, z drugo pa se nikakor ne strinja Nemci so prišlo na kongres, da sodelujejo za sporazum med nairodi io za. rri):r. Te besede nemškega delegata so nekatere delegacije sprejele z ironičnim smehom. Bister je nadaljeval in izrazil zadovoljstvo, ker se v ameriški resoluciji rabi sedaj beseda šovinizem mrmesto naciora-li-zem. kakor je biilo v prvotnem besedilu. Tudi Nemci so proti šovinizmu, vendar pa menijo, da nista šovinistična ne narodni sooalizem niti fašizem.
Beograjski delegat Stefanovič je podal izja-vo, ki je izmeoadila ves kongres. Dejal je namreč, da resolucije 16 centrov sploh ni prebral, čeprav je rečeno, da jo je podpisala tudi jugoslovanska delegacija. Na njegove besede je takoj repliošral ljubljanski delegat dr. Izidor Cankar, ki je pojasnil. da je bil Štefanove zaposlen v nekem drugem odboru baš v hipu, ko je bila ta resolucija predložena jugoslovensk-'m PEN-klubom v podpis, ki jo je zato predpisal v imeimi ljubljanskega centra.
Končno je Wells pristal na to. (k se fečta ta tako zvana francoska resolucija. Resolucija je sestavljena v zelo ostri obliki in je naperjena naravnost proti Nemčiji. V njej se energično obsoja sežiganje knjig in preganjanje židovskih intelektualcev, zfl kar je odgovoren novi narodno-sociatfstifni režim v Nemčiji.
Švicarski delegat dr. Stuckell>erg iz Baela ie pripomnil, da pomeni ta resolucija vee-kakor vmešavanje politik? v zadeve kongresa. Tudi avstrijski delegat Feliks Salten se ie izrazil proti drugi resoluciji in dodal, da ie lanski kongres sklenil eliminirati po-ltična vprašan ia s svojih zasedanj. Približno enako S3 je izrazil tudi Marinetti. fej je menil, da je Nemčija š? vedno v revolucij-skem stanju in da se bodo razmsre na njenem ozemlj i nedvomne izboljšaj3, ko se narodni socializem uredi in usmeri. V Italiji ni n kakega antisemitizma in v?ndar je fa-š'-zem tudi narodno - socialističen. Celo v italijanski vladi in na drugih odgovorn'h m*tih delujejo fašisti, ki so židje. Kontno ie nizozemski delegat Westermann pozval zbrovalce. naj s svojimi prenagljenimi zahtevami ne razdereio mednarodne skupnosti svojih organizacij.
Francoski delegat Creminonx je poudaril da je ameriška resolucija po svojem pomenu različna od francosk?, da določa n°ke splošne ukrene, dočim se francoska nanaša na konkreten dogodek iz najnovejšega časa. Zahteval je. naj Nemci še nadalje sodelujejo na tem kongresu, vendar pa nai priznajo, da nimajo r>rav. če trdijo, da je drjga resolucija rvolifčn^ga znpčaia. Medtem, ko ie še govoril, sta podpisali francosko resolucijo še grška in runinnska delegacija, tako da je število delegacij, ki sio podpisale to resoln-<*ijo. naraslo na 18. Creminoux je poudaril, da se ne sme nikoli dogoditi, da bi brahial-na sila prevladala nad duhovno močjo in odvzdn liudem svobodo nrlšijenia in izražanja. Ce se np snreim' druga resoluciia, bodo rveza PEN-klubov in z njo književ" ! vsega sveta osramočeni pred svetom.
Assseriška resolucija sprejeta
Nemški d^lreat je francoskenin odso^oril. da Nemci nikakor ne morejo sprejeti francoske resolucije, če bo kongres razpravljal o njei. bodo zapustili dvorano. Tedai je Martinetti predlagal, nai se o drugi r*sohi-c Ii razora vi ia £pte na prihodnjem kongresu Predsednik Wells je nato ponovno predlagal. naj kongres glasuje o ameriški resoluciji. ki bila snrpjfta z vsemi glasovi, tudi z nemškim in francoskem.
Francoski dplegat Creminoin je nato
ponudil 'raznravo o francoski	resoluciji
Nemški delegat je pristal na to	razpravo ki pp je pričpla popoldne.
Kongrps se j* nadalieval ob 15. že v pričetim razoravp r,3 =e jP pokazalo, da do "sporazuma ne bo orišlo. D^b.da sp je kljub tem i nadalievala in šp ni končana.
Veliko senzacijo jp vzbudil dan*s med kongr^sisti mani npmški književnik Toller k: so ga npmški narodni socialisti oregnali Prišel h na kongres v družbi šnanskega dp legata Foi\a. Pričakovati je, da ©e bo zara-
J <H njegovega prihoda atmosfera fe bol! V^
ostrila, ker bo bržkone ostro nastopil proti Nemcem.
Tudi vest, da Italijanska rtoda Bi tedate
potnega lista elovenskemu književniku Francetu Bevku iz Gorice, yi napravila med posameznimi delegacijami na kongresu zelo mučen vte. Končno eo poslali rueki emigrantski literati kongresu protest proti preganjanju svobodne literatore in tiska Sovjetski R lsiji.
Nove težave s paktom četvorice
Dobra dva meseca že trajajo pogajanja za
rimski pakt četvorioe> in histor;jat tega pakta bi pokazal množico diplomatskih sestankov, pa vendar vse to prizadevanje ni v ni-kakem sorazmerju z dosežen:m uspehom Še danes je popolnoma nejasno, kaj so bistvene 1oč1<^ rimskega pakta, dasi j? bil že v osnovi izpremenjen in T>reflplan. da bnjp prvotnemu niti slič?n ni več. Tako nas zdaj zagotavljajo iz dobro poučenega vira, kajti tudi prvotno besedilo ni prišlo v javnost, da bi se dala napraviti izčrpna primera. Ta okoliščina pa je tudi velika njegova ugodnost, saj omogoča reopažen umik v obliki korenitih izorememb. Jasno je. da se Mac-dortald, osobito pa Mjssolim ne moreta umakniti, ne da bi bil njiju prestiž občutno oškodovan. Pri splošni nejevolji, ki jo ie pri manjših državah vzbudila vest o snufočem se direktoriiu štirih vpl.ee:l, je postala ta zahteva in ž nio zlasti revizija meja nevzdržna. tako da so vsa naslednja pogajanja služila samo za častfn umik iz nepri-jetiri zagate.
Znano je. da }e Mussolini svojo prvotno zasnovo iz,datno izprem.^nil na priporočilo Macdonalda in Simona. V isiem pravni je delovala izjava Male antante. končno na je še Francija dosegla znatne modifikacij pakta; ostalo je samo im^ rimski pakt, v ta me-h r>a ie prišlo čisto drugo vino. Osebni prestiž duceja je s tem rešen, rimski oakt pa je postal — ne dopolnilo — marveč pl eonaz^em h Kplloggovi pogodbi in k srta-tutom Pnštva narodov. Ost. naperjena proti državam Male antantp. ki se ne dajo vpreči v voz italijanske d;plomacije. je temeIHto odlomljena. Pred dvema tednoma ie kazalo, da je rimska pobuda rx>kopana ra vedno, toda pogaiania so skrivaj tekla dalje, pričakovanje Hitlerjevega eksnozeja in kancelarjev govor sam r>a sta služila kot kulisa, za kat ero so se skrivala pogaiania pred pozornostjo svetovne javnosti. Nmadoma |e ta-iinetvena zadeva zonet splavala na površje, to pot že kot zaključen m v vseh podrobnostih domenjen dogovor štirih velesil. Kakor pa vse kaže. so se nad rimskim paktom zo-pat zgrnili črni oblaki.
To pot je na mesto Male antante, ki je že enkrat zrušila pakt. stop;la Poljska z izjavo, da tudi izpre.menjenega dogovora ne pripozna in da si svoje suverenosti ne da. kratiti od nikogar. V stvari j? to samo poostrena izjava Francke, ki je zahtevala izrecnega jamstva, da rimski pakt ne bo oško-doval njenih zaveznikov. Poljske in Male antante. Odločni poljski napad na pakt četvorice brez dvoma ne bo ostal brez posle die. saj te Poljska država sila. koie glas se v Evropi mora čuti in upošteva ii. Odkar si je zavarovala vzhodno mejo z vznostavo dobrih, skoro zavezniških odnošajev t Moskvo. je njena beseda postala še tehtnejša. ne glede na njenp tesne stike s Francijo m z Malo antanto. Vrh vsega so v Varšavi za-pretili, da se odtegnejo razpravam na raz-orož'tveni konferenci in te nevarne grožnje velesile ne bodo mogle nreslišati. Komai s»* namreč posr-čilo nekoliko zakrpati razorožitveno konferenco, se obeta nova neprijetnost. Velesile bodo morale voliti med rimsk'm paktom in med neokrnjeno razorožitveno konferenco, ali pa Mussolinijeivo idejo razredčiti tako zelo. da na temelju rimskega pakta ne bo mogoče izvršiti prav n?kakp mednarodne akcije.
V	današnjem položaju se tjdi jasno spozna. da ni bilo modro spravljpti v pakt četvorice obenem s točkami, ki jih osobito manjšip države ne morejo snrejeti. tudi vprašanje razorož;tve 'n varnosti. V tem pogledu je doprinesla lepo popravo francoska snomrnica. ki je postopno razorožitev napravila odvisno od varnosti. Ako bi bil-> prodrle francoske zahteve, bi bil m;r svptn zajamčen za dolgo dobo desdih let in bi v tpm času različna ppreča vprašanja toliko izgubila na svoji ostrosti, da bi b'li sporazumi med posameznimi nasprotujočimi si stališči močno olajšani. Pariška spomenica ii? tudi močno omajala Mussolinijevo nagla-šanje čl. 19. pravil Društva narodov, ki govori o možnosti revizije nevzdržnih mednarodnih pogodb s tem. da j? podčrtala še določila čl. 10. (nedotakljivost meja, ustvarjenih z mirovnimi pogodbami") in čl. 6.. govorečega o sanke'jah prnti kršilcu miru. Da s« ie Mi;s=olinii'i po^r^čilo prodreti samo s čl. 19., bi bila revjzionistična fronta dobila novo bazo. proti kateri bi nasprotni tabor ne mogel postaviti nobene novejše določbe.
V	ostalem misel pakta ČPtvorice ni bila napačna, kp-r hi moral» ravno velesile domeniti natanko za postopek v evropski noVHki. Sa; ie znano, da so ravno na^pro.-bifoči si politični interni v°lpsil ovirali in onemo^ali vsako usnešno delo za pom r-ienie. Rimski konppnt pa i* s-gel preko okvira, ko =j j? bnipl prilastiti absoli^no in brpzprizivno odločanje o zadevah drugih držav, namestu da b' vpl~sile prisilil, nai prej likvidirajo medsebojne spor* in na-sprotstva. ?ai se ravno zaradi njih razorožitev n=> gane z mpsta. na tudi drugn ne"-?-ča vnra^ania rpSuiejo skraino polovičarsko in le s stališča korist vel »sil. Rimski pakl bi zato bil zmož'n žiilionja 1? tedai. ako bi bil sprejemljiv za Malo antanto in Poljs-ko. kpr bi bil s tpm oodan dokaz. rla so se komnaesrenti ozirali tudi n-i drutre siverpne držav^. Pol'ski pr^tPs? pi kaže. da pakt četvorice tip vs^buip taksT^ široko-grudneera noimovania in unoštevania koristi manjših držav. Ako tedaj orid* do n'p-ga. bo ostal pr.tzna formalnost, ki naj reši nrpstiž rimsk^aa ;nic:atoria Dobra dva m»-epca din'nmatsVih oogajani in oToi-čp-notr« boja sta bila po tem take-m p^ovč^na 1p temu podrpjpnemn cilju, da dobi rim-ska vlada vsai navidezno zadoš*pnie.
KR. BANSKA TKALNICA PREPROG PKINSKE BANOVINE V SARAJEVU
Ota&u
xa§&tavo »atajev&lkifi preprog
v veliki dvorani hotela Uniona
od 27. maja do 31. maja, od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24-mesečno odplačevanje brez naplačila. «83
Angleški zunanji minister o razorožitvenem problemu
John Simon o stališču Zedinjenih držav in prizadevanju Anglije za razorožitev
London, 2*5- maja AA. Damee Je y spodnji zbornici zunanji minister sir John Simon Poročal o pogajanjih v ženevi. Izjavil je, da je glavna vrlina angleškega razorožit-venega načrta t tem, ker tvori popolnoma zaokrožen koncerpt v o^bJttii konvencije. Angleški načrt se ne izogiba nobemi težtaoči Veliko šitevilo držav je načrt t načelu že siprejelo in so tudi pripravljene sodelovati pri končni redakciji.
Posebno važnost pripisuje sir John Simon izjavi ameriškega delegata Normana Oavisa o pripravljenosti Zedinjenih držav, da v gotovih okoliščinah Izpremene svoj temeljni zakon o nevtralnosti. Važno pa Je da se pomen t® tej »ve ne pretirava. Amerika vztraja na tem, da ohrani pravico lastne soibe, kaj je prav in kaj ni prav v zvezi s sedanjimi pogajanji. Amerika trnu aa to svoje stališče dobre razloge. Njeno postopanje je v skladu s njeno zgodovinsko tradicijo in z njenim zemljepisnim položajem. Zed+n.jene države »o izpre<menile svoje dosedanje atal išče, hkratu na si tudi pridržujejo lastno sodbo o položaj« na bodočih konferencah držav. Zaradi te izjave ao morali izpremeniti poglavje angleškega načrta o varnosti. Po tej izpremembl se mora vršiti med državami podpisnicami razorožitvene konvencije _ In k temu ae bo
pridružila, kakor upa, tud! Amerika, čim
bo konvencija podpisana _ v primeru pre-
kršitve Kelloggovega pakta mednarodna konferenca. Zastopnik Zedinjenih držav je izjavil, da Amerika ne ve, kaj bo storila v vsakem podrobnem primeru. Pripravljena je sodelovati pri posvetovanju, odklanja pa sodelovanje r teki oblfki, kafcoT je pre^-ideval angleški načrt r svojem prvem delu. Zato je angleški zunanji mini-siter sestavi) besedilo, ki bi temn stanju odgovarjalo. Mislimo, da bodo Zedinjene države na podlagi Davisove Izjave r vsakem primeru sodelovale pri posvetovanju
držav. Sedaj »tau6anx> določiti, kakSni nad
t>odo predmeti teh posvetovanj. Davi« je sprejel naše predloge in je pojas^ia način kako se hočejo Zedinjene države pridružiti' temn delu razorožitvene konvencije Zedinjene države so izjavile, da bodo to storile z unilatera.ino izjavo, ker bi v drnsrih primerih imele ustavne težkoče. Zedinjene države bodo podale izjavo glede prvejra (varnostnega) dela raao roži trene konvencije, vse druge dele pa bodo toti formalno podpisale.
Simon je zatem govor« o an«leftkt ra* orečitveni politiki, ki se ravna po naslednjih načelih:
1)	Ve« svet naj sodeluje na ta n»«a,
»e zavzame ta splošni sprejem ancleške razorožitvene konvencije.
2)	An&lija je izvršila osromne redakcij«, zato ne more iti dalje brea sploftne^a pristanka Angleška razorožitvena konrvenelj« predvideva oanove bodoče take pogodbe.
S) Ajttgllja prtenava utemeljenost zahtev rasnih držav po varnosti. Prvi del angleškega razoroži t veneta načrta in tej a v*
Zedinjenih držav bosta odstranili pretira-no bojazen glede varnosti.
4) Angleška vlada je % Zedinjenlmi državami pripravljena sodelovati % drugimi državami nri vz-postavitvi varnosti io »prejema obveznosti, kakor jih predvideva pogodba o Društvu narodov in loeamski rasuim.
Naposled tejavljamo, je nadaijevai Simon, da je mednarodna raaorožitev nujno potrebna. Pretirano oboroževanje Je zoak. ki ga je mogoče odstraniti le s tem. da odstranimo njegove vzroke. Skušali bomo z vsemi svoj i m. i močim 1 obnoviti zaupanje, odstraniti ogromno medsefoodno tekmovanje in medsebojno trojimičenje. S tem bomo dosegli svoje željene cilje
V<Z\K NAROČNIK »|t'TI?\. je zavarovan za 10.000 dinariev!
Agitacijska kampanja JRKD
Beograd, 36. maja. v. Priprave za velike maniie^tacijsko zborovanje JRlKD v Sarajevu, katerega se bo po dosedanjih prijavah udeležilo nad 50.000 ljudi, gredo h kraju Zanimanje za ta shod ie v vsej zetski banovini, pa tudi v sosednjh banovinah iairedtio veliko iai je pričakovati, da bo to ena najlepših manifestacij JRlKD v nizu velikih zborov jn prireditev v tefcu letošnje agita-cijske kampanje. Na shodu v Sarajevu bodo govorili ministerski predsednik dr. Sr-škič, generalni tajnik stranke mkvister dr Ajbert Kramer, nadalje minj®tri Karame4i-medovič, dr. Tomašič. Stjepan SrkuSj, Ivan PuceH » Pavao Matica ter predsodinik stranske Nikola Uranovi d. Razen tega bodo govorili zastopmiiki seli ako v iz vseh okoliških s rezov ter delegati drugih pokrajin. Priprave za nedeljsko manifesta oljsko zibo-rovanje JRKD v Noveim Sadiu so končan«. Zastopniki pre>dse<Jstva stranke ra vtade odpotujejo v Novi Sad v nedeljo zjutraj ob 7.3C ter bodo po prihodu v Novi Sad takoj odšli na zborov al išče, kjer se bo zbral cvet nacionalnega življenja iz vse dunavske banovine.
Obsodba y>nstaševc(
Beograd, 26. maja. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bila danes razglašena sotJba v procesu proti tako zvanim »ustašem«, ki so prinašali r Rrfce orožje, municijo, peklenske stroje, bombe in propagandno literaturo, ki bi v Liki in drugih pokrajinah naše države izvršili revolucijo. Obsojeni so:
Julij Le n a c, brivski pomočnik v Senjo, na 16 let robije ln trajno izgubo državljanskih pravic:
Vladimir Sečko, trgovski pomočnik. 5eškoslova§k.i držav+jan. na 16 let robijs. trajno izgwbo častnih pravic in trajni izgon \<z Jugoslavije;
Anton D o b r i! a, poštni uradnik y Se-nju, na 18 let robije in trajno izgubo častnih pravic.
Dragutin V 1 a h o v i č, trgovski proku- ' rrst v Se-nju. na 8 let robije in trajno i-zgu-bo častnih pravic;
Nikola R u p č i č. dijak šumarstva v Zagrebu, na 3 leta robije in pet let izgube častn'h pravic.
Anton Jut. dijak prava. Vn Ivica Dragi-čev,č. direktor senjske hranilnice, sta bila »prnščpna
Ljublianski komunisti pred državnim sodiščem
Beograd. 26. maja. p Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričel danes proces proti 21 obtožencem iz Ljubljane in okolice, ki so obtoženi zaradi komunizma. Med obtoženci sta tudi dve ženski. Sodnemu dvoru predseduje dr. DTagotin Bu-banj, sodniki pa so gg Miodrag Kurtovič, Trajko Stamenkovid. Vladislav Margetič, Vojislav Paljič. Milan Vukajlovid in Mio-dra« Filipovic. Obtožnico zastopa državni tožilec dr. Ivo Marochino Po ugotovitvi osebnih podatkov je bila prečitana obtožnica ki navaja med drugim, da so bili obtoženci organizirani v komunističnih celicah in da so razširjali po Sloveniji razne komunistične letake, v katerih so pozivali ljudstvo k oboroženemu uporu proti sedanjemu političnemu in socialnemu redu v državi.	*
Agrarnim interesentom v gornjegraiskem srezu
G. inž. Alojzij Žumer nas prosi za objavo naslednjega pojasnila:
»Z ozirom na poziv g. nar. poslanca Kasta Pustoslemška. priobčen v »Jutru« dne 20. maja pod naslovom »Agrarnim interesentom v gornjegrajskem srezu«, izjavljam, da nisem skliceval na Rečici nobenega sestanka kakor tudi nisem na eno ali drugo odločitev agrarnih interesentov niti v najmanjši meri vplival. Nasprotno že več let priporočam vsakemu agrarnemu interesentu, če slučajno k meni zaide, da naj se r vseh zadevah agrarne reforme obrne na g. poslanca, kei mislim, da bi ta lahko največ pripomogel, da bi agrarni interesenti že vendar enkrat dobili zakupno zemljo, katere jim nihče ne oporeka v končno last.«
Upam, da bo uredništvo lojalni popravek priobčilo in se zahvaljujem za naklonjenost.
Slovenski železniški uradniki v Južni Srbiji
Beograd, 26. maja. p. Danes dopoldne je prispela v Beograd na povradk« iz Južne Srbiie, kamor je priredila 10-dr.evno turnejo večja skupina slovenskih žeieznišk.h uradnikov pod vodstvom višjega kontrolorja g. Jožeta Jaraka. Na svoji turneji/ so po-setiii vse večje kraje Južne Srbije, tako Skopije, Kurrranovo, Bito!);, Ohrid, samostan Sv. Nauma, Debar, Tetovo. Prištino. Kosovo polje itd. Vsi navdušeni nad rri rod nemi lepotami teh pokrajin, še boij pa jih je pre-seneitiia izredna gostoidubnosfc. ki so H) ji« izkazovati povsod, kamor so prišli. Vojaške oblasti so §le izletnikom še prav posebno na roko s tem, da so jim dodelile oficirje, ki so jim predavali o zgodovinskih borbah ra osvobojeni« in jim na teren« raz tolmačili razvoj šn potek bojev. V Beograd« ostanejo še jnitri. Danes so si ogledali mesto i" okolico ter priredili izilet do Pančeva, jotri pa poseitijo grob Icrafe Petra na Topoii, kjer bodo položHi venec. Jutri zvečer s« odpeljejo nazaj v Ljubljano. Na vsej turneji jih je spremftjal tudi predsednik Udruženja jiugoslovenskih železničarjev g. Hazlaki-ievič.
Poneverbe pri Saveza nahavljalnlh zadrug
Beograd, 26. maja p. Danes je bna objavljena sodba v procesu proti bivšim uradnikom Saveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev Marinu Bulidu in Antonu Markovidu, ki sta bila obtožena zaradi poneverb ln utaj v višini nad en milijon dinarjev. Bulid je obsojen na sedem let robije, Markovid pa na leto dni strogega zapora. Solidarno morata povrniti povzročeno škodo.
Vrememka napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Oblačno, nestalno, deževno, zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Nizki pritisk prevladuje nad vzhodnim jugovzhodnim in južnim delom Evrope ter ie razdeljen na vec centrov Zaradi tega se je vreme v vzhodnem in jvižnem delu kontinenta poslabšalo. Nad Jadranom se je pojavil močan široko, ki ip razburkal morje.
Dunajska rremen«ka napoved za soboto: Večinoma oblačno, od fesa do Saša padavine, zelo hladno, v prostih legah
*3UTR0« St 122
fWEo?a, 2TTV. 1933
4
kraji in ljudje
Razprava o umoru v Tunjiški mlaki
Nečak, ki je zasnoval umor svoje stare tete, je bil obsojen na 20, njegov pomočnik pa na 10 let robije« Tretji zarotnik je ubežal roki pravice
Ljubljana, 26. maja.
Posebno za naselje okoli Kamnika zelo zanimiva kazenska razprava se je danes vršila pred velikim senatom okrožnega sodišča. Opoldne sta stopila pred sodni dvor 32-letni bivši posestnik Anton Vomberger, doma iz Tunjic, in 28-letni čevljarski mojster Anton Hafner iz bližnjega Podboršta. Oba sta družinska glavarja. Obtožena sta, da sta sodelovala pri umoru posestnice in gostilničarke, 73-letne Ivane Rakef v Tunjiški mlaki. Pravi morilec, prosluli tihotapec in kriminalni tip Ivan Košnik je pobegnil roki pravice čez mejo in ga ne morejo izslediti. Na iniciativo Vombergerje-vo in ob njegovem sodelovanju ter na prigovarjanje drugega je Ivan Košnik izvršil ponoči 28. aprila lani umor starke, ki je bolehna spala v gostilniškem salonu na di-vanu. Izvršitev rafiniranega umora je trajala dobrih 10 minut Košnik je starko, ki je bolehala na vodenici, kratkomalo stisnil za nos in usta ter jo tako zadušil, da na njej drugi dan niso našli niti najmanjših znakov kakega nasilja. Vsi so sprva mislili, da je Rakefova umrla naravne smrti, šele pozneje, ko se je Hafner v pijanosti izdal, so orožniki letos 10. februarja aretirali oba obtoženca, ki sta po daljšem oklevanju priznala umor.
Vomberger ocfldanja odgovornost
»No, Vomberger, ustanite ln povejte po resnici, kako je bilo,« je dejal senatni predsednik s. o. s. g. Anton Mladič. — »Stvar je bila tako-le: Jaz nisem bil s Košnikom v nobeni zvezi. Res sem šel doli in odprl vrata. Hafner in Košnik sta sezula čevlje in sta v salonu sama vse opravila. Jaz nisem
bil poleg,« je začel močno prebledeli Vomberger svoj zagovor.
»Kdo si je izmislil vso stvar? Hafner, ali vi?« ga je prekinil g. predsednik. »Najprej je začel govor o tem Hafner,« je odvrnil obtoženec. »Bil je jezen na teto, ker ga je ovadila, da ji je dal ponarejen bankovec in je bil zato obsojen na osem mesecev.
Predsednik: »Zakaj se je vam, za božjo voljo, tako mudilo teto spraviti na oni svet. Teta je napravila za vse ugodno oporoko. Dr. Polec je rekel, da bi ona živela še kaka 2 ali 3 mesece.«
Obtoženec: »Sem mehke narave, vsak me lahko v slabo zapelje. Meni je sedaj žal in obžalujem.« Drž tožilec: »Tako mehak ste, da ste pripravljali za njo celo strup!« Predsednik je nato čital obširen zapisnik preiskovalnega sodnika, v katerem v Vomberger po svoje opisal razvoj dogodkov, ki so dovedli do umora starke. Priznal je, da je o tem res govoril s Hafnerjem ter mu pozneje dal 2000 Din in hranilno knjižico za 13.000 Din. Ker se je s teto spri, se je bal, da ne prekliče prvotne oporoke, s katero ga je postavila za edinega dediča. V nadaljnjem omenja zapisnik, da sta oba obtoženca teto zavarovala za posmrtnino pri mariborski Kmetijski essportni zadrugi za 20.000 Din. Obtoženec je vztrajal pri svojem zagovoru in je drž. tožilec pripomnil: »Boljše je, da vse skesano priznate, ker ste itak zafurali grunt in svobodo.« Obtoženec je drugače odklanjal odgovornost za umor.
Drug! obtoženec Hafner
je prostodušno in drastično pripovedoval, kako je prišlo do umora Vomberger ga je
k temu nagovarjal. Ko mu je omenil, da bo teta kmalu umrla, je pristavil: »Hudič bo živel še 10 let. Ima trdo dušo.«
Predsednik: »Kako ste prišli na Košni-ka?«
Obtoženec: »Večkrat je prihajal k meni Seznanila sva se v zaporu. Tihotapil je saharin. Teden pred umorom sem mu raz odel stvar. Košnik se je takoj ponudil, češ »Bom vse skomandiral. Jaz sem tega vajen, sem jih že več spravil tja na oni svet.« Pozneje je dejal Košnik Vombergerju: »Za nekaj denarja rad napravim!« Vombergar ga je bil vesel. Ko sem mu branil, je jezen odgovoril: »Hudiča! Saj sem bil žandarm in se bom znal dobro zagovarjati.«
Priče niso izpovedale nikakih bistvenih okolnosti. Kamniški zdravnik dr. Julij Polec je med dTugim omenil: »Bil sem domači zdravnik Rakefove, ki je bila bolna na vodenici. Vombergerju sem omenil, da utegne v 2 ali 3 mesecih umreti. Ko sem ga pozneje srečal v Kamniku, sem ga vprašal: »Ali je teta težko umrla?« Odgovoril je: »Ne vem. Zjutraj smo jo našli mrtvo.« Vomberger je še pripomnil: »Točno ste napovedali tetino smrt, samo za par dni ste se zmotili.«
Vomberger je po tetini smrti postal lastnik posestva. Njegovi bratje pa so sedaj zahtevali, da se zapuščinsko postopanje obnovi.
Drž. tožilec dr. Hinko Lučovnik je zahteval najstrožjo kazen, da se iz našega naroda iztrebijo taki izrastki.
Po daljšem posvetovanju je bila razglašena sodba. Vomberger je bil obsojen na 20, Hafner pa na 10 let robije ter oba v izgubo častnih državljanskih pravic.
Izleti v severno obmejno ozemlje
Nekaj misE k nedeljskemu pohodu Mariborčanov k Sv. Duhu na
Ostrem vrha
Dan i® dnem govorimo o tujskem pro-
metu in se naše postojanke pod najvišjimi pokroviteljstvi pripravljajo na novo sezono, kaj radi pozabljamo, da je v naši domovini še mnogo neodkritih biserov, ki željno čakajo kot Trnjulčica na svojega viteza. Kakor je Ljubljana šele pred kratkim odkrila Dolenjsko, ne da bi pri tem zanemarila gorenjski biser, tako bo morala tudi naša dravska prestolnica nekaj svojega zanimanja usmeriti drugam. Maribor je s
Sv. Duh na Ostrem vrha
svojim planinarstvom x redkimi izjemami navezan na Pohorje. Tam se je ogromno investiralo, tam so glavne postojanke in tja je obrnjena vsa propaganda. Z gospodarskega stališča povsem neoporečna zadava!
Pravijo pa, da hna planinarstvo s tujskim prometom vred poleg gospodarskih še tndi nekaj višjih ciljev: spoznavanje ljudstva, stiki med mestom in podeželjem, utrjevanje narodno ogroženih postojank, obisk obmejnih pokrajin itd. Tako vsaj pojmujejo svoje »poti in ceste« oni popotniki, ki jim je domovina ne samo z lepoto popisana knjiga, marveč pred vsem zajed-nica veselih in žalostnih ljudi, medsebojno odvisnih in povezanih v pisan venec naravnih krasot, ki pa vsebujejo večkrat tudi kito — pelina.
Na levem bregu Drave imamo obmejno Kobansko višavje, ki po marsičem pohorske planjave celo prekaša, vendar je silno
osamljeno ln zapuSčeno. In to predvsem zaradi nesrečne okolnosti, da ne premore — komforta. Ne vemo sicer, v koliko je to samo izgovor, dejstvo pa je, da izletniki s slovenskega ozemlja ne prihajajo na obmejne planine v takem številu, da bi bilo to v skladu z lepotami in — položajem obmejnih turistovskih postojank.
Res je, da Kobanske planine nad Mariborom ne premorejo luksurioznega komforta. Na vrhovih so pač samo idilične vasice s skromnimi gostilnami — le Sv. Pan-kracij je edina postojanka SPD. Vendar se tudi tukaj potrudijo ustreči željam razvajenih planincev. Tako tudi od te plati ni izgovora. Vsaj nemški turisti, ki prihajajo iz sosednje države, so popolnoma zadovoljni. In kako radi prihajajo! Zlasti v zadnjem času, ko se je očividno tudi nemška turistika strnila s političnimi načeli. Metode nemške ekspanzivnosti so postale izredno rafinirane ...
Vedno bolj čutimo, da nismo dovolj močni, da bi parirali ss uspešnimi protiukrepi nemške želje po ozemlju do Drave. Raje smo doma ali pa na Pohorju, Kobansko prepuščamo peščici »prenapetih rodoljubov«, ki naj s stalnimi obiski vzdržujejo zvezo z mejaši. Tako se razvija naša obmejna turistika že dolga leta.
Prvi večji poizkus novih smeri pripravljajo mariborski narodnjaki za jutri in v nedelja Takrat naj obišče centralno točko obmejnega višavja Sv. Duh na Ostrem vrhu vse ono iz Dravske doline, kar ima Se sploh razumevanje za težnje obmejnega ozemlja. Sv. Duh je ena izmed najbolj eksponiranih obmejnih postojank, ki jo deli meja tako nesrečno, da je več stotin naših rojakov ostalo v Avstriji, z njimi tudi bivša CMD šola, danes potujčevalnica obmejne dece.
Nedeljski izlet naj bo dostojna manifestacija naše narodne javnosti, da je Dravska dolina naša nedotakljiva last! Zato se bodo radevolje priključili vsi prijatelji obmejnih planin in bodo posvetili vsaj eno nedeljo kobanskemu Sv. Duhu!
Izkoriščevalec Regenstreif v škripcih
Ob njegovi aretaciji na Dunaju so ugotovili, da je delal tudi avstrijski
državi gospodarsko škodo
Sarajevo, 26. maja.
Naposled se je gorje, ki ga je s svojim samopašnim gospodarstvom v velikanskem lesnem podjetju »Krivaji« navalil na naj-siromašnejši del Herceg-Bosne znani Fric Regenstreif, vsaj malo začelo znašati tudi nad njim samim. Po dolgih letih so začeli vendarle klicati na odgovornost tega samo-pašneža in brezobzirnega izkoriščevalca, ki se je dal nazivati od siromašnih delavcev in njihovih rodbin »Herr Brotgeber«. O usodnih posledicah njegove samopašnosti in njegovega pohlepa smo že večkrat poročali, najbolj pa priča o njih seveda strašna pustinja na področju nekdanjega velikanskega in cvetočega velepodjetja.
Regenstreifa so te dni zaprli na Dunaju, ko so najprej v Potzleinsdorfu. v njegovi vili, ki je največja in najrazkošnejša v dunajski okolici, izvršili temeljito hišno preiskavo. Do preiskave in aretacije je gotovo prišlo na zahtevo jugoslovenskih oblasti. O aretaciji, ki je za Dunaj velikanska senzacija, avstrijska policija sicer ni dala nobenih pojasnil, kar pa je razumljivo posebno v primerih, pri katerih se morajo oblasti dveh držav medsebojno šele pogovoriti glede preiskave in kazenskega postopanja. Dunajski listi so že v prvih vesteh o tej aretaciii navajali, da so iz Jugoslavije prispele prijave o vsakovrstnih malverzacijah, ki gredo v težke milijone.
Rezultat hišne preiskave pa je dal še posebno senzacijo. Pri Regenstreifu, ki je star sedaj 65 let in naslednik nekdanje ugledne in bogate dunajske industrijske rodbine Eisler, so našli v tujih valutah za okrog 5 milijonov šilingov in ker se je izkazalo, da te valute niso bile po zakonu prijavljene avstrijski Narodni b-^nki. ie bil ves denar zaplenjen in bo, še predno pridejo na vrsto vse druge malverzacije, uveden pro-
ti Regenstreifu na Dunaju proces zaradi skrivanja neprijavljenih valut V zadnjem času je Regenstreif, ko je bil prepričan, da njegovo samonašno gospodarstvo v Bosni ne bo ostalo brez hudih posledic, trdovratno zatrjeval, da je avstrijski državljan že od leta 1923. Pri njem pa so našli sedaj dva potna lista zanj in za njegovo ženo, ki sta bila izdana od jugoslovenskih oblasti. Ce je res, da si je pridobil tudi avstrijsko državljanstvo poleg jugoslovenskega, bo nastala zanj še posebno neprijetna afera zaradi varan j a oblasti.
Ne glede na to, koliko škode je napravil Regenstreif v podjetju «Krivaji«, kjer so ostale tudi na dolgu mezde revnim delavcem, bo težak njegov obračun tudi z našo državno upravo. Ko je bil še neomejeni gospodar »Krivaje«, je Regenstreif z državno upravo sklenil eksploatacijsko pogodbo in je država poleg tega. da ni dobila po tej pogodbi niti pare, izgubila tudi svoj delež. Za železnico Zavidoviči - Han Pije-sak - Kusače bi morala dobivati država po pogodbi letno 52.O00 zlatih švicarskih frankov. Dobila ni niti pare, pač pa je po <jct-je zahtevalo od države odškodnino 55 mili jonov, češ, da je bila proga pasivna. Ko so sklepali to, za državo tako krvavo pogodbo, je bil Regenstreif deset dni v Ueogratid in si je za stroške zaračunal ravno — 495 tisoč 590 dinarjev. Potem seveda ni čuda, da so našli v njegovem domu v tujih va'u-tah okrog 5 milijonov šilingov. Kamen, ki ie sedai nprožen proti brezobzirnemu iz koriščevalcu, mora po vsej pravici povzročiti pravo lavinc.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Slava nase prestolnice
Beograd, na Spasov dan
Nimajo svoje krsne slave samo vse družine, temveč jih imajo tudi vsa društva in sploh vse ustanove in ustrojstva, med njimi vse vojaške edinice. Tako je popolnoma umljivo, da slave svojo slavo tudi občine, ki so prav za prav le široko se raz-rastle nekdanje družinske zadruge, katerim se je tekom stoletij primešalo toliko in toliko prišlecev od zunaj. Svojo slavo, praznik svojega zaščitnika, je tako slavil tudi Beograd že v starodavnih časih, toda pod vplivom vsega tujega zla, ki ga je zadevalo stoletja in stoletja, se je proslava beograjske krsne slave začela opuščati in je že skoraj zašla v pozabnost Lanskega leta pa se je zopet proslavila in na zelo slovesen način.
Slava prestolnega mesta Beograda je Spasov dan, praznik Vnebohoda, in tako je danes Beograd proslavil svojo slavo izredno slovesno, kakor pač nikdar še ro doslej.
Mestna občina je s posebnimi razglasi vabila vse meščanstvo brez razlike vere ni narodnosti, da proslavi žnjo ta veliki praznik.^ Danes je bilo vse mesto v zastavah. Svečana služba božja se je opravila v sa-borni cerkvi. Opravil jo je patrijarh ob veliki asistenci škofov • in svečenikov. Že pred 9. uro pa se je začel sestavljati v ulici Miloša Velikega veliki sprevod Ko so se tu zbirali udeležniki sprevoda, se je na novem pokopališču v prisotnosti predsednika mestne občine Milutina Petroviča in drugih predstavnikov občin opravilo spominsko opravilo za borce iz leta 1876., za brani-telje Beograda v svetovni vojni in pokojne predsednike beograjske občine.
Svečani sprevod je krenil iz Vaznesenske (Vnebohodne) cerkve. Vodil ga je patrijarh z ogromnim številom duhovščine. Sprevoda so se udeležile vse beograjske šole, vsa društva z zastavami in je sodelovala tudi častna četa vojaštva. Takoj za duhovščino je korakal predsednik občine z vsemi občinskimi odborniki, njim so pa sledili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Sprevod se je pomikal po ulici Miloša Velikega, Kralja Milana, Terazi-jah, Knez Mihajlovi do Kalemegdana in odtod v saborno cerkev. Povsod tod se je vse trlo občinstva, a s hiš so po starodavnem običaju obmetavali sprevod s pšenico in koruzo, kar naj pomeni voščilo, da pri-nesi proslava slave prestolnici vse blagostanje. Pred novim dvorom se je sprevod ustavil in patrijarh je tu opravil molitev.
Po zaključni molitvi v saborni cerkvi se je vršilo v veliki občinski dvorani »sečenje kolača«. Obred je opravil patrijarh s predsednikom in obema podpredsednikoma v navzočnosti posebnega kraljevega odposlanca in predstavnikov civilnih in vojaških oblasti. Patrijarh je izpregovoril kratek govor, v katerem je poudarjal, da vse dobro in tudi zadosti ob proslavljanju slave prihaja od Boga in da nihče, pa naj pripada katerikoli narodnosti in veri, ne sme pozabiti hvale njemu. Spominjal se je kralja, ki je s svojo globoko vernostjo pravi zgled vsem državljanom. Govor je zaključil s čestitanjem slave predsedniku občine. Njemu so sledili vsi ostali navzoči. Po
Magda Schneider
kot hči bogatega tvorničarja služi za model mlademu slikarju
Hermanu Thimigu
v velezabavni šaloigri
končanem čestitanju pa )e predsednik občine povabil vse prisotne v svoj kabinet, kjer jim je postregel po slavskem običaju.
Poleg prestolnične občine je slavila danes tudi še cela vrsta raznih društev in pa konjeniška brigada kraljeve garde. Prestolnica je bila tako res v izrednem slavnostnem razpoloženju, k čemur je tudi precej pripomogel izredno lep dan, ki je marsikoga tudi zvabil v Zemun, kjer se je vršilo svečano polaganje temeljnega kamna »Narodnega doma kralja Aleksandra«, v katerem bodo nastanjena vsa zemunska narodna kulturna društva.
Popoldne, proti večeru pa je po toplem, skoraj čisto poletnem dnevu začelo zopet rositi, kar je vsekakor vsaj kolikortoliko pokvarilo občo prestolnično slavnostno radost Vzlic temu pa: srečna slava našemu Beogradu!	-
Smrt starega narodnega delava.
Ljutomer, 26. maja.
V	ponedeljek 22. t m. smo pokopali g. Simona Jagodica, tasta odvetnika g. dr. Stajnka. Pokojnik je umrl za možgansko kapjo, ki ga je zadela v 74. letu starosti. Doma je bil iz Tekačevega pri Rogaški Slatini. Dolgo vrsto let je bil poslovodja znane mariborske trgovine Ulaga na Aleksandrovi cesti. Starejši Mariborčani in okoličani se ga še dobro spominjajo.
V	Mariboru je bil med soustanovitelji slovenskega Trgovskega društva, ki je budilo narodno zavest med našimi mariborskimi trgovci.
Pokojnega g. Jagodiča je odlikovala krepka narodna zavest v kateri je skupno s soprogo Antonijo vzgojil tudi svojo hčer.
BajerJev kril jtmfl ml pristnost in dober m-peb
PYRAMIDON-tablet
pri glavobola in nk Kreni.
V. „JUGEFA" t «, Zagreb, 6»(m 32. 0(t« k registr. pod S. br. 1031 M 18. I. 1933.
soprogo dr Marka Stajnka. Sedemnajst let je bival v Ljutomeru pri svoji hčeri, kjer je pomagal v zetovi pisarni in bil splošno znan po svoji dobroti in prijaznosti. — Na zadnji poti so ga spremljali številni sorodniki in prijatelji od blizu in daleč m tudi četa Sokolov v krojih. Pokojniku časten spomin, žalujočim naše sožalje!
Razstava ženskih ročnih del na dekliški osnovni SoQ
pri sv. Jakobu
Skupina učenk, na desni gospa Avgusta DostaJova
Danes popoldne bo otvorjena na I. mestni dekliški osnovni šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov. Učenke so se tekom šolskega leta marljivo vadile v uporabi narodnih ornamentov in so z veliko ljubeznijo izdelovale številne izdelke v narodnih motivih. Razstava bo odprta danes popoldne in ▼ nedeljo 28. maja od 8. do %13. m od 14. do 17. ure.	'
Gostilničarsko zborovanje
Ljubljana, 26. maja.
Zborovanje Zadruge gostilničarjev, krč-marjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in iz-kuharjev za ljubljansko okolico, ki se je vršilo danes v Ljubljani v prostorih salona restavracije »Pri levu«, je pokazalo, da so naši gostilničarji zaradi raznih prilik res zelo ogražani v svoji eksistenci in splošno v svoji obrti. Zbor je otvoril ob 10. predsednik zadruge, lastnik gostilne »Pri slepem Janezu« v Zapužah g. Fran Sušter-šič, ki je uvodoma pozdravil predstavnika Zbornice za TOI g. dr. Koceta ter ravnatelja Zveze gostilničarskih zadrug g. Petelina in goste, nakar je v kratkem ekspozeju podal sliko razmer, v katerih žive danes gostilničarji. Omenjal je razne primere, ki so na kvar gostilničarski obrti. Protestiral je proti krošnjarjenju in omenil tudi neuspeh v zadevi prošnje za podaljšanje po "icijske ure v ljubljanski okolici. Daljše poročilo o prilikah v gostilničarskem stanu je podal tajnik g. A. Pintar, ki je posebno naglasil, da bodo lastniki malih točilnic zaradi neprimerno visokih trošarinskih da jatev sčasoma prisiljeni, ustaviti svoje obrate. Tudi je omenil, da je zadruga napela vse sile, da se omeji krošnjarjenje ter je v ta namen opozarjala tudi ob vsaki priliki oblasti.
Zadruga šteje 321 članov ter imamo v ljubljanski okolici največ gostilen v vsej banovini. Na predlog preglednika računov g. Mrcine iz Spodnjega Kašlja je bil proračun odobren in podan odboru absoluto-rij. Zborovalci so sklenili, da ostane dosedanja članarina, in sicer v iznosu 40 Din letno. Med živahno debato je bil na predlog 2- Suhadolca sprejet tudi sklep, naj se zviša pristopninska taksa za nove koncesije od sedanjih 500 na 1000 Din. Sklenje-
Obiskovalcem zagrebškega velesejma
se priporoča slovenska gostilna
VLADIMIR ČERNE, Zagreb
Radičeva ul. 1 (dvor.) tik Jelačičevega trga
Danes premiera
ob 4., i/4 ln 1/410. BOMBA SMEHA!
no je bilo tndi, naj reši odbor vprašanje, da se uvede obligatorno članstvo pri gostilničarski »Samopomoči«. Zatem so bila soglasno sprejeta tudi nova pravila.
Ravnatelj Zveze g. Petelin je v obširnem govoru očrtal borbo za uveljavljenje pravic gostilničarskega stanu in navajal tudi konkretne primere, kako se škoduje go-stilničarstvu od strani raznih drugih poklicev.
SUZANA V KOPELI
MARION, TO SE NE SPODOBI!
Sodelujejo še: Otto VVallburg, Julij Falkenstein
Glasba in šlagerji: Otto Stransky
Znižane letne cene.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Pil ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vlomi in tatvine v škocijanski okolici
Škocijan. 26. maja.
V zadnjem času se je izvršilo v škocijanski okolici več vlomov in tatvin. Preteklo soboto je odšel Al<~jz Beretič, posestnik iz Smarjete, v klet, ki je malo oddaljena od stanov, hiše, in je opazil, da je okno kleti odprto. Stopil je bliže k oknu in videl na redkem omrežju sledove slanine Ko je hotel odkleniti vrata, je šlo to zelo težko; po dolgem obračanju pa je slednjič le odprl. Nedvomno so vlomilci izkušali priti v klet skozi vrata, kar se jim pa ni posrečilo. Ko je stopil posestnik v klet je i-del, da je s kolov izginilo vse prekajeno meso s slanino vred. Neznani lopovi so z dolgim cepinom izvlekli vse meso skozi okno. Tatovi so morali biti na vsak način ljudje, ki dobro poznajo domače razmere.
Tej tatvini je sledila takoj čez nekaj drvi druga. Pokradeno je bilo meso pri posist-niku Janezu Kaplarju v Savinku pri Skoci-janu. Ko je posestnik zjutraj vstal, je ona-zil, da je omrežje na oknu jedilne shrambe iztrgano. Ugotovil je. da mu je nočni vlomilec odnesel okrog 20 kg prekajen-sga mesa in slanine.
Botrije pri posestniku K. v Gaberniku v škocijanskih hribih se je udeležil tudi neki Hrvat krošnjar z manufakturnim blagom. Po veselem rajanju je odšel spjt Ko pa je zjutraj hotel dalje po poslu, je opazil, da je bila bala skoro popolnoma razvezana. Ugotovil je, da sta mu bila ukradena dva velika kosa blaga za obleke. Orožnikom se je po dolgem zasliševanju posrečilo najti krivce v mladoletnih otro-kih.
Med neštetimi
ponesrečenci
Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem podporo.
tflevma-
hopaltšče sveta"
se je prilagodilo današnjim prilikam ter uvedlo individualne pavšalne kure s 15 različnimi cenami. Tradicijonelno blatno zdravljenje revme, useda, ishiasa, ženskih bolezni. 5000 sob, poceni življenje, vsak dan reunioni, vse vrste športa in zabave. Pojasnila daje: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
♦	Nj. Vel. kralja Aleksandra bo na otvoritveni svečanosti 13. ljubljanskega vele-sejma dne 3. junija t. 1. zastopal koman-daat dravske divizije generalštabni bri-gadmi general gosp. Vladimir Oukavec.
♦	50 letnica mature na ljubljanskem učiteljišču. Dogovorno z nekaterimi tovariši vabim vse še živeče tovariše na jubilejni sestanek v Ljubljano 12. junija. Snidemo se ob 10. dopoldne v kavarni Zvezdi. Notica v >Jutru< z dne 24. t. m. pod gornjim nas o-vcsm ni bila čisto točna. Naši tovariši so tudi Pehani Friderik v Trebnjem in Le-skovic Bogoimir Ln Likozar Anton v Ljufo-Ijani, medtem ko Pogačnik Naval ni bil naš tovariš. Pričakujem polno.števLLno udeležbo. _ Turtk Josip, šolski nadzornik v p.
♦	Upokojen je bil pehotni narednik vodnik I. ki. v Valjev« g. Kucner Gustav, biv-61 sreski vojaški referent 6reza Maribora levi breg.
♦	Jadranski dan. Oba zagrebška odbora
Jadranske straže priredita jO. in 11. junija vrsto patriotičnih svečanosti, ki naj bi propagirale nologo Ja-drainske straže. Priredba se imenuje jJadranski dan«. Na slavnostnih priredibah bodo sodelovali večji o.ldelki vojne mornarice in mornariška godba. Prireditvenemu odboru načeluje soproga bana, gospa Perovičeva. Ob priliki svečane prireditve bo tovoljena tudi naj-lenša dama, ki dobi priimek >Jadrans!ka vila.*
Rjavi ali črni damski boks čevelj
LJUBLJANA	6387
Mestni trg 26	Stritarjeva ul. 1-3
♦	Vkrcanje ameriških Izletnikov. V Nevv
Torku se je 27. t m. vkrcala prva skupina ameriških rojakov, organizirana po slovenskem zastopniku g. Leonu Zakrajšku iz Xew-Yorka, na brzoparnik ylle de Fi-ance«, last Francoske linije Cie. Gle. Transatlan-tique. Izletniki prispejo ca bimkoštno nedeljo v Ljubljano.
♦	češkoslovaški Izletniki na Jadranu. Češkoslovaške državtne železnice so dale izletnikom na naš Jadran na razpolago poseben vlak, ki bo dce % junija vozil na dalmatinsko riviero. Izletniki se vrnejo 19. junija.
♦	40 letnica kopališča bi zdravilišča
Crikvenice se bo slavila ob binkoštih. Proslava bo pod pokroviteljstvom bana savske banovine g. dr. Ivana Peroviča. Udeležba proslave bo, kakor kažejo dosedanje prijave, praiv številna.
♦	Sokolska imena ulic na Sušaku. Mestno zastopstvo na Sušaku je sklenilo, da se dosedanja Zvonimirova ulica prekrsti v Ulico dr. Miroslava Tvrša, sedanji Regentov trg pa v Sokolski trg. S tem je zastopstvo Sušafca dalo lepo priznanje veliki sokolski ideji in njenemu ustvariteljn.
♦	Reguliranje beograjskih ulic ln trgov. Po generalnem načrtu je treba za ureditev Beosrrada približno dve milijardi dinarjev. Doslej je beograjska občina v to svrho potrošila okroglo sto milijonov dinarjev. Za to vsoto je ekspropriirana površina 170.000 kvadratnih metrov.
♦	Gojitev Industrijskih rastlin v Dalmaciji. Med kmeti v južni Dalmaciji se pojavlja zanimanje za saditev industrijskih rastlin konoplje in lanu, ki so bile doslej tamkaj neznane. V ta namen je bila naročena večja količina 6emena. Ako bo podnebje in zemlja pripraivna za te rastline, se bo njihova gojitev v Dalmaciji hitro razširila.
♦	Bogat ribolov. Po lepem vremenu bi
tihi noči so ribiči v okolici Splita preteklo sredo nalovili več stotov sardel in drugih rib. Na splitskem trgu se jih je prodalo približno 5000 kg. V Zagreb so poslali 700 kilogramov rib, manjše količine pa v Beo-srrad in druga mesta. V Splitu sta bila na
Pri nagnjenju k maščobi, protinu,
sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« greneica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo.
drobno prodana dva tunja, eden 80, drugi 52 kg težak ter velika riba >Iiirac«, ki je tehtala 62 kg.
- Koroško novice. V četrtek 25. t. m. priredi oktet »Ljubljanskega Zvona« izlet ua Koroško in bo to priliko porabil, da nastopi pri nekaterih domačih prireditvah. Ob 15. nastopi pri Prangarju v Zmotičah, v soboto zvečer pri Tišiarju v Št. Panžu, v nedeljo ob 15. pa pri Rutarju v Žitari vasi. Za nastop si je izbral kratne slovenske pesmi, ki bodo koroške rojake gotovo zanimale. — Izkaznice za ljubljanski velesejem dobe interesenti na Koroškem pri upravništvu »Koroškega Slovenca« v Celovcu. Vetrinjsko predmestje šev. 26. — V Lipi nad Vrbo je te dni nastal požar v gospodarskem poslopju pri Tenčkarju. Ogenj se je kmalu razširil tudi na Tenč-ka
Tjevo in Jagrovo hišo. Poslopja, vse orodje in stroji so uničeni, rešili so komaj živino. Vzrok požara ni znan. V Celovcu je praznoval« osemdesetletnico gospa Magdalena Ferjanoičeva, vdova po revizorju slovenskih posojilnic. Izmed 13 otrok jih živi še 10. Vsi so preskrbljeni.
♦	Pel metra snega v Bosanski Krajini. Neprestano deževanje v Bosni je povzročilo, da so reke in potoki močno narasli in poplavili vso okolico. Na hribih je padel sneg, ponekod nad pol metra visoko.
♦	Pohištveni mizarji na velesejmu. Na letošnjem 13. pomladnem velesejmu bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu (nad 1500 m* razstavnega prostora). Pohištveni mizarji iz Ljubljane, St. Vida in Vižmarjev pri Ljubljani ter iz ostalih krajev Slovenije bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištva kakor: v raznih in-terieuirih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Obiskovalci velesej.ma naj ne zamude prilike in naj si temeljito ogledajo pohištveno razstavo.
♦	Odprte planinske koče. Sa/vlnjsfca podružnica SPD v Celju sporoča, da so odprte in oskrbovane naslednje planinske postojanke: Piskemikovo zavetišče v Logarski dolini, Kocbekov dom na Korošici (ugodna smuika), Frischaufov dom na OkrešOju (odprt od binkoštne soibote preko praznikov), Mozirska koča na Mozirski planini in Celjska koča nad Celjem.
♦	Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega bivši lesni trgovec in posestnik Franc Stopar, ki se je 4. marca 1931. na splavu v Savinji blizu Rimskih toplic smrtno ponesrečil.
Povečano sliko zastonj
13X18
dobi vsak, kdor kupi pri meni film ter da istega kopirati. Poslužite se prilike in poskusite !
Foto Tourist Lojze šsssmc
Miklošičeva 6, vis-a-vis hotela Union
♦	Strela ubila kmeta. Pri Melencih v Banatu je predvčerajšnjim strela ubila kaneta Savo Toškova, starega 29. let Ko se je vračal s polja, ga je zalotil vihar, pred katerim se je zatekel pod streho občinske hiše. Tamkaj je že stal neki moški, kateremu se ni zgodilo nič hudega, Toškova pa je strela ubila.
♦	Grozen samomor, V Slraču v savski banovini se je delaivec Janko Mandovič spri s svojo ženo. V jezi si je v ustih za-palil dinamitno patrono, ki mu je raznesla glavo.
♦	Hišica Je zgorela. V noči na sredo Je nastal požar v Valterskem vrhu. Gorela je koča posestnika Jožefa Koširja. Ker ni v hišici nihče stanoval, so opazili sosedje nesrečo šele potem, ko je bila pomoč izključena. Znosili so pa vendar na prosto nekaj živil in oprave, kar je bilo last Jurija Buha, sorodnika od lastnika koče. škoda je krita z zavarovalnino. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
♦	Zagonetna tatvina mikroskopa. Upravitelj morfološko-biološkega instituta v Zaigrehu, univerzitetni profesor dr. Boris Zamik je policiji prijavil, da je iz instituta bil predvčerajšnjim ukraden mikroskop, vreden 4000 Din. Policija je takoj obvestila vse optičarske prodajalne, ker je verjetno, da bo tat skušal prodati ukradeni mikroskop.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje ?
Zjutraj za rano boste imeli normalno milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—S dražeje
A H T I N
DR. VVANDERA.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina
škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat.	3705
01«brwtw> pr. m:wle treevc soc. poi&tfke ta n*. ->dnega tdr»vj*. »an. odd^p-k 8. br. 12356 od 12.	1932.
Iz LjtsMJan®
u— Cestni železničarji so pogajajo z
družbo. Za včeraj dopoldne je Delavska zbornica pozvala na razgovor o mezdnih redukcijah na cestni železnici zastopnike delavstva, NSZ in Ujelinjenega saveza železničarjev. Razgovor je izzvenel v želji, naj DZ intervenira pri Maločelezniški družbi, da se izvedba redukcij od.godi in da stopi družba z delavstvom v pogajanja. Družba utemeljuje nujnost redukcije mezd z navedbo, da kaže šibki promet v prvih štirih mesecih tekočega leta, da bo Izkazal ljubljanski tramvaj letos okrog 700.000 Dim deficita. Delavstvo pa je mnenja, da spričo dolbrih sezon, ki se cestni železnici še obetajo (velesejem, jesenski meseci itdč) letnega proračuna ni mogoče generalizlra-ti že po začetku leta. — Ujedimjeni savez železničarjev je tudi 6estavil podrobno tabelo, v kateri se mezde cestnih železničarjev primerjajo s plačami ostalih mestnih uslužbencev. Poleg tega, da »o prejemki cestnih železničarjev že doslej znatno nižji c»d prejemkov ostalih mestnih uslužbencev najnižjih kategorij, bodo redukcije mezd med drugimi anomalijami dovedle celo do tega, da bo tramvajslki uslužbenec, ki bo delj časa ostal v službi, imel zato nižje prejemke. Voznik ali sprevodnik bi imel s 33 leti službe 1787 Din mesečne plače, po 36 letih pa samo 1677 Din (tored za 110 Din manj). Profesionist s 24 leti sl-užbe hi imel večje prejemke kakor njegov enako kvalificirani tovariš s 27 leti.
u_ Jugoslovansko profesorsko društvo,
sekcija Ljubljana se zahvaJjuje vsem članom izfpraševalne komisije za profesorske izpite v Ljubljani, zlasti predsedniku g. univ. prof. dr. R. Nahtigalu in tajniku filozofske fakultete g. V. Zal ar ju, za blagohotno naklonjenost članom našega društva, ki so v letošnjem terminu mogfll brezplačno delati profesorske izpite, ker se je izpitna komisija v svoji uvidevnosti prostovoljno odpovedala taksam.
u_ Jakob Petelln-Gallus je bil eden največjih glasbenikov 16. stoletja Napisal Je za takratne rajmere jsrromno število zborov, po večini šest in osmeroglasnih zibo-rov, pogostokrat pa je pisal zbore za 12. 16 in tudi 24 glasov, Veliko svojih del je izdal tudi v tisku. Jakob Gallus je sin našega naroda, podpisoval se je s pridevkom CarnioLus in rojen je bil baje 31. jnilija 1550. leta v Ribnici. Glasbena Matica ljubljanska je na lanskem glaslbenem festivalu dala koncert. Gallusovih skladb, ki je izmed vseh prireditev skoro najlepše uspeL Ta koncert ponovi pevstki zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča v petek 2. junija v ljubljanski stolni cenkvi sv. Nikolaja. Na tem cerkvenem koncerta bo sodeloval kot vir-tu oz na orgiah m on s. Stanko Premrl Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice od 50 Din navzdol.
u— Produkcija gojencev drž. konaerva-torija oh sklepu šolskega leta 1932-33 začno v prihodnjih dneh. Skupno bo 8 produkcij državnega konsenvatorija ta še 1 produkcija šole Glasbene Matice. Prva konservatorijska javna produikcija bo v ponedeljek 29. t. m. ob četrt na 7. zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo gojenci: Loparnik Gustav (fagot), Drimota Anton (klavir), Ivančič Sonja (sopran), Burger Kajetan (violina), čampa Viktor (flavta), švigelj Cveto (bariton), Trio: Men ar d i Pija (klavir), Ornlk Francka ((violina), šivic Gustav (čelo), dalje Mucha Bo-žena (klavir), Piannecki Zoran (violina), Petrovčič Tone (bariton^, klarinetista (Gregorec Janko in Rueh Branko, ter šao-lja Božena (klavir). Začetek produkcije točno ob četrt na 7. zvečer, vstop prost proti nakupu sporeda, ki se dolbi pol ure pred začetkom produkcije v veži Filharmonične družbe, sicer pa v knjigarni Glasbene Matice.
u_ Stanovanjski urad 13. ljubljanskega velesejma opozarja ki vljudno naproša vse, ki bi mogili za čas velesejma, to je v dneh od 3. do 12. junija 1933 ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trg 27-in, soba št 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. Ker se zbere v teh velesejmskih
Slami* nad! — sem ie slišal, zrezek nam pariški, slasten, da nam bo bolj dišal kot ocvrti piski!
dneh v 'ijubljaini mnogo tujcev, katere moramo sprejeti z največjo gostoljubnostjo, naj bodo prijave kolikor mogoče številne, u_ Mladinski odsek Sokola I. Tabor
priredi v nedeljo 28. t m. izlet moške in ženske dece na šmarno goro. Vabljeni so zlasti starši in prijateflji mladine, kakor tudi naraščaj in članstvo. Zbirališče in skupen odhod je ob 13. uri z avtobusi, oziroma cestno železnico izpred Sokolskega doma na Taboru.
u_ Poizkusne duSefilovne vaje na naši
univerzi se bodo odslej na željo obiskovalcev vršile v naslednjih časih: vsak ponedeljek in torek od 18. do 19. ure. vsako soboto pa od 16. do 17. ure v sobi št 40. Dalje se vsi prijavljeni obiskovalci vaj naprošajo, da zahajajo k vajam kolikor mogoče redno in polnoštevilno. Dobrodošli so tudi oni, ki se dosedaj še niso prijaivili, a se vkljub temu zanimajo zanje. Zakaj uspeh teh vaj zavisi od čim večje udeležbe občinstva iz vseh stanov in starostnih dob in od čim rednejšega obiskovanja opazovalcev. Novi obiskovalci se sprejemajo pred in po poizkusnih vajah v filozofskem seminarju, soba št. 72. — Vodstvo seminar!a za eksperimentalno pslho1ogijo.

KINO »LJTIRL.IANSKI DVOR« Telefon 2730
Ognjeni jahač
V glavni vlogi JACK HOL.T Ob	in 9. ari zvečer.

V/^:*-^' ,j"''- '' ,

u_ Potujoča kmetijska razstava, nameščena v vagonih posebnega vla&a, prispe v
Ljubljano dne 1. Junija, hi bo svečana otvoritev isti dan ob 9. dopoldne na glavnem kolodvoru. Razstava ostane v Ljubljani samo dva dni to je 1. }n 2. Junija in priporočamo vsem Ljubljančanom iu okoličanom, da si jo ogledajo. V vagonih so zelo nazorno in poučno nameščeni razstavni .predmeti kmetijske, zelemjadarske in živinorejske stroke, tako da si bo vsak obiskovalec razširil svoje strokovno »nanje in pridolbil obširen pregled poljedelskega razmaha v naši državi. Kmetijski strokovnjaki bodo na razstavi tolmačili posamezne predmete in priredili tudi par poučno-strokovnih predavanj. Opozarjamo vse občinstvo, zlasti pa. tudi naša šolska vodstva na to razstaivo in priporočamo njen obisk.
u_ Danes ob 14.15 Marlene Oistrlohova v
velefilmu »Maroko«. ZKD predvaja danes v Elitnem kinu Matici prekrasen velefilm >Maroko<. V glavnih vlogah nastopata Mani ene Dletrieh ln Garrv Cooper. Film, ki je eno najlepših filmskih del umetnika, režiserja J. Sternberga, priporočamo vsakomur v ogled.
u_ Mestra ženska realna gimnazija va-
bi starše in sorodnike gojeni in prijatelje zavoda, da si ogledajo razstavo risanja in ženskih ročnih del v UL nadstropju Hcesj-skega poslopja. Razstava Je otvorjena v nedeljo in ponedeljek, vsakokrat od 9. do 12. ure ki od IS. do 18.
u_ V zadevi Martinščlce poroča tneftna
ženska realna gimnazija, da morejo deklice obiskati Martinščico samo v avgustu. Prijave morajo biti ravnateljstvu končno oddane do 10. Junija.
u_ Smrtna nesreča zaradi elektrlinsga
toka. V Vlžmarjlh j« doletela siaioči tra^ gičina smrt komaj 19 letnega mizarskega
Danes premiera ob 4L, 7. In 9.
Fe!ix Bressart
popularen iz nepozabnih filmov
»Gospodična tajnica«, »Nedolžni Jakob« itd., v kriminalnem filmu iz berlinskega podzemlja
Bressart ve vse!
Bressart kot poulični pevec, kot lažni policist, prijatelj in rešitelj otrok. — Sodelujejo:
SVETISLAV PETROVIČ GRETL THEIMER PAUL MORGAN ln THEODOR LOOS
Zvočni kino Ideal
Za negovanje las
Prhljaj izgine.
Lasje ne izpadajo več. Lasje zopet rasejo.
pomočnika Cirila Arha, zaposlenega pri mizarskemu podjetnika Andreju Kregarja nasproti kolodvora. Imenovani je dobil na praznik obisk dveh Korošcev, s katerima se je podaj na izprehod. Ko eo se vračali zvečer proti d-omu, je okrog 22.30 prijel Ciril Arh v bližini domače hiše za električno žico z visoko napetostjo. Farta Je hipoma streslo ln ga vrglo po tleh. Nezavestnega in hudo obžganega so prenesli ▼ bližnjo Tometovo hišo, nakar so telefonirali po reševalni voz v LJubljano. Bila pa Je izključena vsaka pomoč; mladenič je bil ie mrtev. Kako se je nesreča pripetila, ni Se povsem pojasnjeno. Pokojnik, ki je bil bilo doma iz Podkorena, je bil zelo priljubljen mladenič ter sočustvujejo r. njegovo tragično nsodo poleg staršev in sorodnikcuv tudi številni njegovi šentviški prijatelji te znanci.
u_ Vlak povozfl konja. Na prazEfk se Je
pripetila v Vižmarjih nesreča na železniškem prelazu. Hlapec v Zaletelovi vele-iganjarni v Stanežičah, Matevž gušterfič je vozli z dVovprežnim vozom po vižmar-ski cesti. Na postaji je baš tedaj staj gorenjski vlak, ki je vozil iz 'j^jubCjame. ftu-čteršlč ga je hotel prehiteti te uiti pod zaipornicamL Pri tecn pa se je preveč osi-ral samo na stoječi vlak te zaradi rapotm nekega motoclkla nI čn.1 prihoda vlaka, ki Je prihajal z Gorenjskega. Lokomotiva Je zabela enega kenja r bok in ga odbila. Komjeve poškodbe so bf!e tako hude, da »o ga morali pnnneje uamrtitL
a— Slabo vreme. Letošnji dmJ cam Je prinesel vse prevelfiko obilico dežja hi smo 6e menda vsi slabega vremena že ekrajno narveiičalL Sonca zelo primanjkuje tar j« pusto vreme na kvar življenju te prirodL Trava sicer bujno raste, vendar to fte ni vse, kajai zunaj na polju hfepijo JroJtnre po blagodejnih sončnih žarkih. Včeraj Je zopet nastopilo še slabše vreme, kakor ezao ga bili navajeni doslej. 2e oikrog 3. ponoči ee Je nebo pooblačilo čez te čez, na*ar je pričelo deževati ter je dež vzdržal do po-snega popoldneva. Nepotrebno deževje ja posebno v škodo delom v Ltubljamičnl strogi, ki bo jih morali včeraj zopet oetavftL Spričo deževja je padla tudi tempei a tur a ter Je kazal zjutraj toplomer samo T stopinj. V hribih je tndi 6neSilo ter bo pobeljeni vrhovi Polhograškega pogorja pa todt Krim Je spet tekam dneva dobil belo kac*v o— Športne In modne srajce, piZaina, majice, krarrate te naramnice ne kupEjta-pred ogledom prt tw.dk 1 MilcS Kanriičmfk^ stari trg.
Iz Cslfa
a— Polkoma aJava. V ned^Jo JS. t &
proslavi 89. pehotni pofe v Ce^jn swdJ» slavo v HPomki n« zavzetje Cme aa Koroškem po oddeikiii celjskega pehotnega potka L 191S. Ob 9. dopoldne bo v vojašnici kralja Petra spominska svečanost v čast na Koroškem padlih jumafcov 3S. pehotnega polka, ob 10. bo na Glaziji pmvosiSa-vao to katoliško bogoslužje, parad& gamizije te zakuska, od IS. do IS. pa. vojašfea Mbava. Ob 2L se prične družabni večer v Narodnem domu. Sokoli se boiSo udeležili proslave ob 9. v vojašnici ta ob 10. na Gla.ziji r krojih.
t_ Lepo prtzranjt Ictepa^cdceiHv pomočniku. Anton . Na^otnfk. kleparski pomočnik na Lavi pri CeJjn, Je hsdelai Ss pločevine ličen državni grb (belega orla) te ga poslal NJ. VeL kralju. Sedaj Je prejel od uprave dsvora naslednji dopis: >Upnavi dviora čast Je sporočiti V asm Bahv&lo za pažnjo to poslano delo ter Vam obeneca nasnanKI, da Vam Je poslala 2CCK5 Din v pomoč. Uprava dvora.«
e_ Na birmo v Laškem r rsede?k> 86- t.
aa. bo v«refl mestni avtobus H Celja ob T.80, 8. in 8.30, vračal pa se bo b La^kejaa ob 1L, 11.30 to 12. POleg tega bo tudi redna vožnja v Laško is Celila ob 12.30 in fes Loškega ob 13.10.
e_ 8 kovčegom Je pobegnit. Na pramffe:
okrog 14. je nesel sla trgovca Ivama V. iz Gaberja očetov kovčeg napotajeai z oblekami, perilom in računi v mesto, da. ga odda v garderdbi na celjskem kolodvoru, ker se Je nameraval oče peljati b popoldanskim vlakom v Zagreb. Na državni cesti blizu Westnofve tovarne Je fanta dohitel voz, na katerem je sedel posestnik Anton C. ia Nove cerkve, ki se je peljal v bolnišnico po botaika. Fant Je prosil posestnika, da M vzel težki kovčeg na voz. Posestnik je ugn-dll prošnji, nenadno pa je pognal konja, se odpeljal v bolnišnico po bolnika te nato krenil proti Novi cerkvi Celjska pclicija, ki je bila tafeoj obveščena o zadevi. Je sledila posestniku z avtomobilom, dohitela voz pri Vojniku te odvzela posestniku kovčeg. Posestnik se bo moral zagovarjati pred sodiščem
Br Cavejla o Molierefevem „Tartuffeu"
K nocojšnji premieri r naši drami.
Po daljši odsotnosti se bo dr. Branko Ga-vf-lla drevi spet predstavil našemu gledališkem.! občinstvu, ki je po njegovih doseda-nj b režijah na našem odru spoznalo v njem gledališkega umetnika izrednih kvalitet Dr. Gavella ie režiser modernih razgledov v najplemenitejšem pomenu besede. O >Tar-tuffeu«, o tem klasičnem delu Molierejeve-ga duha. nam pripoveduje:
Ali sem 2rešil zoper Moličrejev duh, ko sem se drznil odstopiti od nekaterih od njega eamega. pa tudi od tradicije utrjenih sseenskih oblik? Moram iskreno reči, da o tem vprašanju sploh ne bi razpravljal, če bi mi ne bilo za to, da odbijem od sebe sum. da s*>m postopal iz želje, dati predstavi za vsako ceno neki originalen pečat. Postopal sem namreč tako. kakor to vedno delam; stremel eem po tem. da notranji duh sam določi scenško obliko. Prepričan sem. da ie naiboli zapazno odstopani-e od tradicije. to je menjanje pozorišča. v vsakem dejanju utemeljeno s potrebo, da vsako posamezno dejanje proži možnost, da se gledališko popolnoma izživi. Ali je sploh mogoče pregledati tisto specialno atmosfero, ki vlada vsega Tartuffea. tisti parfum francoske meščanske družbe, francoske družine, mo-
ralno religioznih spopadov, ki so se godili v tej okolici? To ozračje je tako konkretno, tako živo v defj samemu nakazano, da je bilo treba samo malo prisluhniti skoro neslišnim, vendar jasnim udarcem, ki jih daje ritem vsemu scenskemu dogajanju. Ni mi bilo treba Molierejevih posebnih scenskih opazk, iz teksta samega sem povsem nevsiljivo konstruiral niz točno opredeljenih slik.
Upam, da bodo predstave dokazale, kako so scene dobile s tem podrobnim konkreti-ziranjem ozadja svoj odgovarjajoči okvir.
V ogrodje dela, v tekst, nisem nikjer posegel. Trdim pa, da je moje pojmovanje uloge in značaja Cle3nta sic.^r odstopanje od dosedanje tradicije, toda v popolnem soglasju z zgradbo komedije same. Napravil sem iz Cleanta živo osebo, kontramotiv Tar-tuffeu, toda nisem se dal zapeljati blago-zvočnosti njegovih fraz, da bi mu dal idealno pozitivno masko. Clea.nt je prazen, samo-všečen »liberalen« gobezdač, nasproti postavljen Tartuffeu, ne kot njegov pozitivni kontrast, temveč kot prav takšen lovec Or-gonove duše kakor Tartuffa sam. le njegovo orožje je dnigačno. Ali je treba za tako pojmovanje drugega potrdila kakor paznega čitania njegovih praznih deklamacii — ali še več — ali ni ta »filozof« najbolj razkrinkan z dogodki v V. dejanja in e svojo ko- . mično nemoejo, da tu z dejanjem dokaže ti- '
sto, kar je skozi štiri dejanja pridigal. Mislim, da morem odgovor na to vprašanje mirno prepustiti občinstvu, zlasti ko vem. kako so mi pri delu za dosego mojih idej živo vdano in inteligentno pomagali umetniki ljubljanskega ansambla, pri konkreti-ziranju pa idealni prevod g. Zupančiča.
Priznati moram, da mi je delo na Tartuffeu 9 tako simpatičnimi kolegi bilo eno izmed najsrečnejših epizod v mojem gledališkem udejslvovanju.
„Trboveljski slavčhi" v Ljubljani
Ljubljana. 25. maja.
Po svoji pevski turneji v Češkoslovaški in na Dunaju (prav za prav še vedno nepojmljivo privlačni cilj in ideal vseh naših muzikalnili stremljenj) 90 se pevčki »Trboveljskega 6lavčka« (»Die Trifailer Nachti-sali«) vrnili in priredili dva rekordno obiskana koncerta v Ljubljani prošlo sredo zvečer in dam s dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Takega triumfa še ni kmalu doživel koncertant v našem, sieer mlačno razkričanem mestu: ljudje so besneli navdušenja in spremljali »slavčke« v šnalirju prav kot nekoč politične voditelje. Ta tri-umf je bil po svoji muzikalni plati docela zaslužen, kajti zbor trboveljskih pevčkov lahko smatramo danes v vsakem oziru kol našo najuspelejšo zborovsko tvorbo. Ne 1;, da eo jako disciplinirani, temveč njih pelje je muzikalno neoporečno, vzorno, intonacija či sta, vokalizacija, fraziranje brezhibno, dina-
mika uravnovešena in skladatelji mladinskih zborov so lahko zadovoljni, da imamo sedaj vendar interprete. ki so poklicani, na vzoren način podati naše mladinske pesmi. Seveda gre levji del zasluge pevovodji učitelju Avgustu Šuligoju, ki je znova dokazal, kakšne moči in energije je zmožno naše uči-teljstvo, ki 6e ne straši nobenega truda in vzpona, da ustvari iz malih, nebogljenih razmer, iz neznatnega mladinskega zborčka upoštevanja zaslužen koncertni faktor.
»Slavčkk so izvajali svoj turnejski program, seveda obakrat z mnogimi ponovitvami, ki jih publika zahteva. Na 6poredu so bile skladbe Adamiča (10), Mokranjca (3) ter po ena Grgoševiča, Tajoeviaa, Mirka, Bravničarja, Kogoja, Osterca, Matetida in Poza j i ča. Deloma so bile te skladbe originali, deloma pa priredbe narodnih. Z vsemi izvajanji (tudi to pot se je posebno nežno izkazala solistka), so »Slavčki« dokazali, da so vredni navdušene hvale, ki so je bili deležni povsod in slednjič tudi pri nas ter da bo vsak njihov koncert jako dobrodošel. Njihovemu zborovodji pa čestita med drugimi tudi	L. M. Š.
Iz češkoslovaške
V Pragi, konec maja.
Znani slovanski filolog in profesor Karlove univerze v Pragi, Weingart, je izdal v popularni zbirki državnega založništva delo >SJovanske stati« (Kytice sv. 11.) kot nlod svoje dvajsetletne marljive delavnosti. Ta univerzitetni strokovnjak ni gojil slo-
vanske Biologije samo v učaajašketn ju, temveč je bil vedno todi vnet propada-tor sistematičnega proučevanja znanstvenih slovanskih vprašanj za najširšo javnost.
Delo ima propaganden in popularen namen. V uvodnih odstavkih poadarja Wehv gart enotno pojmovanje slovanske kulturne celote in praktično poznavanje celega slovanskega sveta. Razlaga vpliv bizantinske kulture na slovansko prosveto, govori o bo-gomilstvu kot prvem presnavljajočem pobožnem gibanju pri Slovanih, odtod prehaja zopet k najaktualnejšim vprašanjem dneva, o namenu učenja slovanskih jezikov na šolah.
Wedngart slika dve izraziti podobi slovanskih znanstvenikov, Dobrovskega in Zobatega, pri tem se zamisli nad nsodo slovanske vede. Previdno rešuje vprašanje, da li naj piše češki znanstvenik v ta jem jeziku. Pri tem odklanja sovražno razmerje do nemščine, kakor tudi znanstveno nečimer-nost, ki zre samo na svetovno slavo. Vendar želi, da bi češkemu znanstveniku nemščina ne bila edini svetovni jezik. Poudarja, da potrebuje veda v prerojenih slovanskih državah gmotne podpore, ako hoče vršita svojo dolžnost napram celotni kulturi. Nadalje izvaja, da je danes Rusija nekako izstopila is enotnega slovanskega obsega, kar vsekakor ni na mestu, zakaj znanost je in mora biti svobodna ter neodvisna od političnih nazorov.	#
Drago pomembno strokovno dekt je tndi J >Ruske e£blady srbskebo realisma«. To delo
•— Izredni občni zbor cegefce >floče< bo
▼ nedeljo 28. t m. ob 16. r Narodnem do Ker gre za važno vprašanje, ki se tiče pnoepevanja drsdtva, nad ae ga vsi člani prav gotovo udeleže. Odbor.
•— V celjski bolnici so umrli: v Bredo 94. t m. 27 letni čevljarski mojster Martin Stojan z Vrbekega pri št. Juriju ob južni železmici, v četrtek 25. t. m. 67 letni občtoski revež Boštjan Brečko fe '*x)kavca pri Loki pri Zidanem mostu, v petek 26. t m pa 9 letni sin ipismonože Tomaž Kole-nik iz Celja
Elitni kino Union. Danes ob pol 17. ta po1 21. zvočna opereta >Orlov< in zvočne predigTe.
Iz Maribora
a— Ljudska onJvanpa bo priredila po za fcljnčfai svoje ipredavalne sezone še izredno predavanje v ponedeljek 29. t m. ob 20. Predaval bo ožji rojak, misijonar p. Jožef Kerec o svojem 12 letnem bivanju na Kitajskem. Predavanje bodo spremljale mnogoštevilne ekioptične slike.
a— Lju<Jska univerza priredi v poneče-Itfek 29. t. m. popoldne ekskurzijo v tukajšnjo tovarno >Zlatorog<. Udeleženci se bodo zbrali ob 13.30 pred Veliko kavarno. Vodja ekskurzije bo g. gumljak.
a— Strokovno vodstvo po muzejskih zbirkah. V mariborskem muzeju bo jutri ob 10. uri strokovno vodstvo po zibirkah Stari Maribor.
a— Znanstveni Irlet na črno (Ptujsko) poro bo jutri do vsakem vremenn. U*le!e-žanci se zberejo ob pol 12. uri na peronu p.avn&ga kolodvora \\jeni listki se vzamejo do Sv. Lovrenca aa Dravskem polju.
a— Mariborsko olepševalno društvo priredi Jutri čopoldne med 11. hi 12. uro, če bo lepo vreme, v mestnem parku prome-nadni koncert Igrala bo Schoncherjeva godba
a— Smrtna kosa V Maribora je včeraj premfcifl g. Avgust Cejan. višji davčni kontrolor. Pogreb bo jirtrf ob pol 15. na
frančiilkansko pokopališče na Pobrežju. _ PofkojnEku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
a— RazKfelttev evidenčnih tablic ©k0ll-ftklm kolesarjem. Jutri od 7. do 12. dopoldne ee bodo deli/le evidenčne tablice za kolesa na Teznu Ln sicer kolesarjem iz občin Stndenci, Pobrežje. Radvanje in Tezno. Vsi kolesarji iz omenjenih občin morajo prinesti swyje evidenčne knjižice. Od 12. naprej se bodo delile evidenčne taiblice kolesarjev tz ostalih okoliških ot>čin na česnem bregu Drave.
a— Mestno kopališče v Kopališki ulici je s danaSnjim dnean spet od/prta
a_ Prijet vlomilec. Mariborska policija Jf aretirala predvčerajšnjim mladega brezposelnega delavca 4vana P. Iz Rad i zla pri Slivnici, ki ga je zasledovalo orožništvo ie dalje časa zaradi vloma, ki ga je izvršil r noči na 22. aprila v mesnico mesarja Fr. ?<a?ovca v Slivnici. Pri vlomu mu je pomagal neki Franc T., ki pa že sedi na varnem. Tedaj sta vlomilca odnesla ža-eovcn celega zaklanega prašiča, poldrago tele ln škaf nasoljene sveže svinjine, vse skupaj vredno 2500 Din. Vlomila sta na ta mački, da sta l-zfi-oorpala pod steno v zemlji velftao luknjo ln priSla v notranjost mesnice. Ptrl raskršanju Je Ivan P. priznal, da ;fe okraje! 19. aprila posestniku Korena r rri Slivnici 600 Din »vrednega psa in *sa takotf prodal. Izročen je bil sodišču.
Z Jesenic
a— FTlra e graafliriaaii vsesolcolskem
rletn v Pragi se bo predvajal danes v soboto v kinu Radiu na Jesenicah. Predstave bodo ob 14. in ob 16. za mladino, ob 20.30 pa za odrasle.
ti Hrasfsti&a
b— PeSpot od Logaukove gostilne do vasi Studenec je občina temeljito popravila, kar je hvale vredno.
h— Razstava risarskih in pismenih izdelkov obrtno-trgovske nadaljevalne šole bo v nedel jo 28. t. m. v deški šoli. Odprta bo od 8. do 16. ure. Ogled se priporoča posebno gg. mojstrom in pomočnikom.
Iz Ftssša
j— Najdeno truplo 18 letnega pastir^. Plačali smo. da je poses-triik Majerič v V«-lovkku pogrešal sv>o|je<*a pastirja. 18 let nc-•cn Janeza Vilčniika že od preteklega pet-Jca. .Sedsaj so našli njegovo truplo v potoku Pe«niei v Podvinc;h pred ziatvornicaimi Toplakovegta mlina. Vilčnik je ime'! na obeh rokah prerezane žile ki <ae zavadi tega domneva, dia je wvrr§fl samomor na ta na-^n. da si je prerezali žile, nato pa skoči-l v potok
Iz Ko??ic
nj— Prijave va, pokrajinski zlet v Ljubljani je treba oddati najkasneje do 10. junija pri starešini br. dr. Mejaku. Obenem je plačati za zletni znak, s katerim so zvezane vozne olajšave, prehrana in vstop na telovadišče, znesek 27 Din.
nj— Za 28. t, m. sklicana izredna skupščina sreske organizacije JRKD se prekliče.
je napisal mladi slavist Julij H e i d e n -reich, izdal pa Slovanski ustav v Pragi. Avtor si je zbral za vzorec MasarTkovo delo »Riisko a Evropa'. Heidenreich je razložil vse socialne, politične in kulturne smeri Srbije v letih 1P60—1870. V tem obdobju je bila Srbija močno pod vplivom ruskih slav-janofilov. Sledil pa je obrat k evropskemu zanadu in osvoboditev imperialističnega ru-ks-'ga carizma. Vsi ti vplivi so bili temeli kulturnem lirvi današnje Srb"je. Ta Henden-reichov spis je izšel kot prvi del, nastopni pa se bo približal naši dobi.
Vera Dostalova.
Danilo Gorinšek je izdal zopet drobno zbirko pesmi za deco. Knjižica nosi naslov >Vf?ijdine pesmk. Založila in natisnila io je Podravska tiskarna v Mariboru (predstavnik Loize Strašnik).
Slovensko predavanj? v Pragi. Na povabi-
lo ^Jednote (slovanskih žen« je predavala Ljubljančanka dipl. phil. Vera Dostalova dne 23. t. m. o pesniku Simonu Gregorčiču, uvodoma orisala položaj našega naroda v TtaTii in končno rotirala pesem »Sočk. Praški listi so simpatično registrirali to slovensko predavanje.
»Vova Evropa« za maj 1933 je posvečena kongresu PEN klubov v Dubrovniku in prinaša poleg informativnega gradiva in prispevkov raznih pisateljev in pisateljic sliko pokojnega romanopisca Johna Galsworthyja ter posnetek nlakete. ki io je napravil za udeležence dubrovniškega kongresa kipar Ivan Meštrovič.
HELIODONT
|e najpopolnejša pasta za zobe. Napravi zobe snežno bele in osvežuje usta.
Cena Din 5.— za tubo.
182
Iz življenja na deželi
BLED. Danes in jutri bo predvajal zvočni kino »Bled« 3i]ajno nemško opereto: »Huzarji prihajajo«. Kot dodatek nov Fo-xov tednik in film >Nj. VeL kralj na lovu na divje koze v Kamniških Alpah«.
GORENJA VAS. Zvezna strelska družina otvori na slovesen način strelišče 28. t.
m. ob 14. Po končani aiavnostl aa strelišču bo v Sokolskem domu pevski koncert Sokola iz Škofje Loke pod vodstvom g. Adamiča. Po koncert« prosta zabava s
plesom. Pridite!
STUDENEC-JG. Združene podkrimske krajevne organizacije JRKD prirede v nedeljo 28. t. m. ob pol 9. velik shod na Igu pri Francu Gerbcu. Shod posetijo minister g. Ivan PucelJ, narodna poslanca gg. Koman in dr. Rape in zastopniki s reške in banovinske organizacije. Vabljene sosedne organizacije in prebivalstvo Ljubljanskega barja .
Iz Trbovelj
t— Sokolsko gledališče. Veseloigra z godbo in petjem »Rodoljub iz Amerike«, ki je bila podana z velikim uspehom ▼ četrtek ob prenapolnjeni dvorani, se na splošno željo občinstva ponovi jutrL — Vstopnice dobite v podružnici »Jutra«.
Gospodarstvo
Prepoved uvoza avstrijskega blaga
Kakor poročamo na drugem mestu je naša vlada odredila cel.no prepoved uvoza blaga ia Avstrije, in sicer kot odgovor na avstrijsko prepoved uvoza svinj is naše države, ki predstavlja težko kršitev, trgovinske pogodbe. V naši trgovinski pogodbi z Avstrijo nam je zajamčen letni izvozni kontingent od 140.00^ debelih svinj in 21.000 peršutarjev. Ta letni kontingent se izkorišča v tedenskih kontingentih, glede katerih je v pogodbi določen minimum. Avstrija bi smela torej po pogodbi prepovedati samo uvoz preko tega minimalnega tedenskega kontingenta. Kršitev pogodbe pa je s tem večja, ker prepoved uvoza ne velja za Madžarsko. Kršen ie torej tudi princip, ki je izražen v pogodbeni klavzuli o največjih ugodnostih. Ker tvorijo svinje glavni predmet, našega is?vo-za v Avstrijo (lani je od našega skupnega izvoza v Avstrijo v višini 676 milijonov Din odpadlo 205 milijonov na sjvinje in svinjsko meso) je morala naša država na avstrijski mkrep reagirati. Avstrija je kot razlog za prepoved naveza nizke cene na domačem trgu. če bi mi tak razlog priznali, potem bi vsaka država lahko v vsaki priliki prepovedala uvoz posameznih vrst blaga, kar bi imelo <za pcs'edico, da bi pogodbene pravice ostale le ,na papirju. Pa tudi če bi bil od Avstrije naveden razlog za urvozelo prepoved dovolj tehten, tedaj bi moral vsekakor veljaki tudi za Madžarsko. Avstrija bi se morala zaveda-ti, da naša država ne bo mogla Ki preko tega ukrepa, ne ča bi iz-dada primernih protiukrepov.
Naša država je kot odgovor na prepoved uvoza svinj v Avstrijo, >do nadaljnjega prepovedala vsak uvoz avstrijskega blaga iz naslednjih tarifnih postavk naše carinske tarife: 442 do 474, nadalje 527 do 645 im 646 do 6S2.
Tarifne postavke 442 do 474 se tičejo naslednjih predmetov: lepenka, pivni papir, ovojni papir, papir za tiskanje, risanje in pisanje, prešan ali marmorni pa.p<ir,
svileni papir, cigaretni papir, pobarvan ali prevlečen papir, brusilni papir, pomaščen (indigo) papir, koledarji, milimeterski papir, stramin iz papirja, tapete, fotografski papir, .papir za pisma in kuverte, vrečice iz papirja, poslovne knjige, zvezki, belež-nice bloki, pilatnice, torbe, kartonažni izdelki, nmetne cvetlice, drugi izdelki ia: papirja, zemljepisne karte, slike, knjige in periodične izdaje Uvoz Je torej prepovedan za vse predmete iz 11. dela carinske tarife, razen št. 411., ki se nanaša na papirno maso in na odpadke.
Tarifne številke 527_j©46 obsegajo ves 14. ded carinske tarife (kovine in izdelki iz njih) itn se nanašajo na naslednje predmete : Izdelki Iz zlata, platine In srebra (nakit); železo, piločevina, žica, cevi, železniški material (tračnice, podložne plošče, železni pragovi, osi, spojke), želenne konstrukcije, ba^l, železno orodje, sekire, lopate, krampi, koee, noži, iage, pJugl, vijaki, okovi, vzmeti, žeblji posode Iz železa, kot-larski izdeliki, verige, ključavnice, blagajne, žel. pohištvo, jedilno orodje, nožarski izdelki, likalnikl, Igle, peresa, ostali izdelki iz litega ali kovanega železa; aluminij, svinec, cink, kositer, nikelj, baker In vsi izdelki l2 teh kovin, zlitine In izdelki iz njih ter pozlačeni in posrebreni predmeti.
Tarifne številke 646—682 pa se končno nanašajo na vsakovrstne stroje, (parni kotli, Iokoanobtle, črpalke, vodne turbine, kmetijski stroji, stroji za obdel. lesa, šivalni, pletilni tekstilni stroji, stroji za razne industrije, ibrizgalme, tehtnice) na električne stroče ln elektrotehnične predmete (el. stroji in aparati, elektr. svetilke, elefctr. vo'e) ter končno na vsakovrstna prevozna sredstva (vagone, kolesa, avtomobili, motorji in vozovi).
Kakor je razvidno Iz besedila vnačkne objave, bodo carinska oblaetva zavrnila vee pošiljike blaga, za katero velja sedaj uvozna prepoved, kolikor ni bilo uvoženo v našo državo do sobote
Vino v trgovinski politiki
Iz referata predsedniika Vinarskega društva za dravsko banovino nar. posL gospoda Lovra Petovarja na vinarskem kongresu v Novem mestu posnemamo: Glavmi Izvoz krize v našem vinogradništvu je dejstvo, da nimamo dovolj izvoza v inozemstvo. Zato je potrebno, da se s tem vprašam jem malo bližje ba-vimo. Države, kn pridelujejo večje množine vina. kakor ga rabijo aa domačo potrošngo, so Španija, Portugalska, Italija, Madžarska. Rumunija. Grčija, Bolgarija in Jugoslavija. Pri vseh trgovinskih pogodbah, ki jih sklep« jo te države, 6kušajo doseči ugodnosti za izvoz svojega presežka vina. V Evropi imamo nad-produkcijo vine_ kaT je vzrok, da nobena država, ki uvaža vina, ne daje za vino no-l^^nih kompenzacij odnosno ugodnosti, dobro se zavedajoč, da vino lahko kupi v eni aM drogi izvo.ni državi, kolikor hoče in to brez vsaike proti usluge. Tako vsi napori naših delegacij niso rodili pri kaki vinouvoz-ni državi uspehov za naše vino.
Mnogo je med našim prebivalstvom razširjeno mnenje, da bi bilo treba ukiniti zaščitno carino na pivo, dovoliti torej prost uvoz piva iz Češkoslovaške, češ da bi imelo to za posledico, da bti potem tja svobodno izvažali vino. Po dobljenih točnih informacijah Češkoslovaška republika doslej pri nobeni priliki tega ni zahtevala. Dokler imamo v veljavi carinski sistem največjih ugodnosti, bi vsaka ugodnost, ki bi jo mi dali Češkoslovaški, a vtomartično pripadla tudi Avstrija m Madžarski. Od ukimjenja uvozne carine na pivo bi imele avstrijske in madžarske pivovarne gotovo največjo korist, saj imajo še v mnogih primerih pri nas svoje objekte hi druge pr? ve.
Mi smo dali za uvoz piva iz češkoslovaške neke ugodnosti, imamo pa tudi glede u^oza vina v Češkoslovaško tudi vsakoletni kontingent, ki ga pa žal ne izkoristimo. Pripomniti je treba do od prostega uvoza piva vinogradniki nikakor ne bi imeli koristi, pa če bi tudi za kompenzacijo izvažali vino. Mi imamo v naši državi tako veliko produkcijo alkoholnih pijač, da nikakor ne moramo zahtevati, da bi se take pijače še uvažale.
V dravski banovina in to oso*v'ito v sre-ziih Ptuj in Ljutomer, prihaja za izvoz vina najbolj v poštev sosedna Avstrija, ki je pred vojno ko n/umirali a skoraj vso produkcijo teh srezov.
Avtarkija, katera je postala ciilj vseh držav po vojni, je povzročila, da se je vinogradniška površina v Avstriji znatno razširila. Tehnika in kemija pa sta pripomogli do tega, da se tudi razna šibka in bi rekel 3koraj neporalria vina napravijo uporabna. Mi vidimo v drugih državah med tamkajšnjimi kmetovalci mnogo solidarizma. Vsi se afcriniaio s tem. da ie treba vinu z visokVni zaščitnimi carinami držati cene. Ta solidarizem žal mi vinogradniki med na-štimi tovariši dni^ih kmetijskih panog mnogokrat pogrešamo.
Vrhu tega je treba upaševati. da je velika brezposelnost v Avstriji kakor tudi v vseh drugih državah ki uvažajo vino. zmanjšala kupno moč prebivalstva ir 6e ie krog potrošačev močno zožil. Zaradi tega ie uvoz vina v Avstrijo padel na minimum, ne da bi se v druge držflve povišal Češkoslovaška in Nemčija uvažata v pretežni večini le najslabša vina. ki jih rabita samo v mainipulaoijske in industriiske svrLe. Ukinjenje pnohiWoije v Ameriki pa nam
za«nkmt še ni prinesla nobene koristi, ker
tam konz-um vina še mi splošno dovoljen.
V prodaji buteljjčouh vin na načm, kakor imata bo uvedea» Nemčija in Francija, pa mi žal tudi ne moremo konkurirata iz enostavnega razloga, ker noroamo talko močnih podjetij, ki t>i zamogia. pričeti konkurenco s starimi že uvedenimi tvrdkdim, kajti že za ureditev zaloge v kakem mestu (pa bi bila to Pranja aJti VaTšava ali kako drugo mesto) bi potrebovati mnAijonske investicije.
Izvozno premijo je morala naša <frž«va
ukiniti. Država je ptedeveAa 80 par nagrade za izvoz na liter vkoa. sa katerega je produicent pogosto doM te 30 par za liter. Tak način pospeševanja izvoza nd bdi več nacionalon. Dogajale pa so se še razne zlorabe. Dogodilo se je, da je prišlo 10 vagonov vina iz Francije nazaj, ze katere se ni našel odpošilja tel j. Bili je to dogodek, Jd nas v inozemstvu ni postavil ▼ najboljšo luč. Od naše strani pač ne manjka dobre volje in vztrajnega napora, da bi se čim več našega vina izvozilo, vendar pa imamo toliko nepremagljivih ovir, da uspeh ni povod jen. Več uspeha imamo pri izvozu grozdja, ki je iz južnih krajev priJično dobro organaziiran. Preteklo jesen smo dobili tudi odjemalce v Gradcu, ki so z avtomobili izvozili precejšnje množine grozdja iz srezov Ljutomer in Ptuij. To akcijo bo treba z vso vnemo podpirati in razširiti, v kolikor se bo dala. Zel pa je naša vinogradniška površina tako velika, da tudi izvoz grozdja ne more glede na oelobnd pridelek vina mnogo vplivati.
Preostaja nam torej le še domači trg — domači konzum. Slej ko prej smo za najožje sodelovanje vinogradnikov, gcstilmi-oa-ijev in vinskih trgovcev. Prosimo pa te da upoštevajo naš težki položaj in da ne smatrajo borbe za noš obstanek ze borbo proti njim.
Gospodarske vesti
= Razgrnjen razpored za rentuiiio.
Davčna uprava za Ljufrljano-mesto razglaša: V smislu člena 131 zakona o netpo-srednih davkih in pravilnika k tem« zakonu naznanjamo, da js razpored rentmine za davčno leto 1933 razgrnjen m na vpogled davčnim zavezancem .med običajnimi uradnimi tsramj v časn od 27. maja do 3. juni-ja t L pri davčni opravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št 5-JI. soba SL 11. Vsi davčni zavezanci bodo še posebej obveščeni o ugotovUiema da von i osnovi "n odmerjenem da viku s ipSačifciimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove ji odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Ko'ek za pritožbo znaša 20 Din.
= Nov sfatut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Na podlagi čl. 126. zakona o zavarovanju delavcev od 24. maja 1922 je minister za socialno politiko in narodno zdravje odobril statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in njegovih krajevnih organov, ki ga <e sprejelo ravnateljstvo Osrednjega ura la ia svojih sejah dne 2S. in 29. novembra 1932 Izpremenil odnosno dopolnil je ta statut v toliko, da stopi v veljavo 27. maja 1933. Tega dne izgubi veljavo dosedanji statut omenjenega urada in njegovih krajevnih organov, ki je stopil v veljavo 24 januarja 1923z vsemi kasnejšimi izpremembami in dopolnitvami.
Kaj trpiš in moleduješ, K«) ne reš, da ASPIRIN
Mučiš se in obupuješ. Reši Te vseh bolečin!?
r. «.: »JUCEFA. k. i, Zatfrcfc, G*Vt« 32. Ofl— w r«*Mr. pod S br. 3123 od 23. K. 93L
= Ljubljanski veselejem zaseden. XTJL Hjuirfijanski veiesejem, kd bo od 3. do 12 junija, je k$jub obsegu razstavnega prostora (40.000 kv. metrov) popolnoma zasedat Zaradi strogih deviznih predtpisov in carinskih omejitev razstavlja letos mana inozemskih tvrdk ,zafco pa je mnogo več domačih, bi jih na prejšnjih velesetjmih nj bilo. Tako se bo letošnji ljubljanski velese-.iem vršil predvsem v znamerejiu domače industrijske in obrtniške produkcije.
Borza
26. maja.
Na ljubljanski borzi je deviza Newyork v skladu z zunanjimi notacijami nekoliko popustila. dočim je London oslal stabilen. Nižja notirata tudi devizi Trst in B?rlin. Avstrijski šiling se je t privatnem kliringa ponovno dvisrnil in je bil zaključen no 9.00 (v Zagrebu 8.88, v Beogradu 9.00. 8.85). Grški boni eo ee v Zagrebu trgovali po 41, v Beogradu pa po 43.25.
Na zagrebškim efektnem %rfi5čn se }e Vojna škoda za kaso trgovala po 193, za junij pa po 196. Dolarpki papirji so nekoliko popustili. V 1*1* Blairovem posojilu )e prišlo do prometa po 31.75. Zaključek je bil še v delnicah Priv. agrarne banka po 215.
Deriie.
Ljubljana Amsterdam 2309.29 — 2320.05, Berlin 1341.25 - 1352.65, Bruselj 799.13 do 803.07, Curih 1108.35 — 1113.86, London 153.8« — 195.46, New Tork ček 4919 37 do 4947.63. Pari* 225.88 _ 227.—, Praga 170.90 do 171.76, Trst 297.9« _ 300.36 (premija 28.5*/.).
Curih. Pariz 20.32, London 17J505, New-vork 446, Bruselj 72.10. Milan 26.90, Madrid 44.25, Amsterdam 208.55, Berlin 121.20, Dunaj 58.50, Stockholm 90, Oslo 89, Koben-havn 78, Praga 15.41, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08.
Dunaj. {Tečaji ▼ priv. kllrinjrn.) Beograd 11.27, London 30.57, Milan 46.81. Newyork 775.71, Pariz 35.46, Praga 25.43, Curih 173.99, 100 S v zlatu 127.47 S pa p.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 194 _ 196, 7investicijsko 43 — 45. 7°/e Blair 31.50—82.50. 8®/o Blair 32 — 33. 7«/« Drž. hipotek, banka 40 den.. 41/* aerrarns 23.50, 6°/« begluške 31.50 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 194 — 195, za junij 194 — 195, T>/» investicijsko 43 — 45. 4°/o agrarne 23.50 den., TI* Blair 31.50 — 32, 8°/o Blair 32 — 33, 6% begluške 31.50 _ 32.50; bančne vrednot?: Narodna banka 3600 den., Priv. agrarna banka 215 — 220; industrifske vrednote: Šečerana Osiik 145 — 150, Trbovlje 140 do 170.
Beograd. Vojna škoda 194, 193 zaklj., 7•/• Blair 32.50 bi., 7%> investicijsko 46 bi.. 4*'« agrarne 27.50 zaklj., 6V» begluški 32.25 zaklj., Narodna banka 3750 zaklj., Privil. agrarna banka 220 zaklj.
Dunaj. Dunav-SavaJadran 14.75. Trboveljska 15.95, Alpine - Montan 12.90.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 26. maja Začetni tečaji: Plenica: za maj 70.125, za julij 71.75, za sept. 72_50, za dec. 45.25: koruza: za maj 43, za julij 45. za sept. 47.25. za dec. 49.25.
+ Winnipeg, 26. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 62, za okt. 64.50.
+ Ljubljanska borza (26. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postaio) plačilo 30 dni: pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 ke po 277 do 282.50. baška 77 ka po 295-297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 — 115, za maj po 120—122.50; moka: baška »0« po 425 — 430, banatska po 435 — *40.
+ Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca slaba. Promet je bilo 76 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor, Novi Sad, srednjebaška, baška ladja Begej, gor-n je baška in sremska 202.50 — 207.5.); baška potiska in ladja Tisa 205 — 210; gornieha-nat. 200—205. Koruza: baška in sre m. 62—64: za fanij—julij 66—68 ; 9lavonska 65—67: banatska 61—63: baška ladja Sava 64—66. ladja Beeej 65—67: ladja Tisa ali Dunav 66 —67. Oves: baški, sremski, slavonski 90—92. .feftnen: baški. sremsk;. 64'65 ke 95 —97.50. oomladni 66/67 ks InO—102 50 Moka: bn 5ka in banatska >0?« in >0gg< 345—360: »2« 325 -340: »5« 305—320: >6« 277.50 do 282.50: >7« 175—185: »8« 65—67.50 Otrobi: baški 52.50—57.50: banatska 52.50- 55.50.
+ Somborska blacovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 65 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor, errni-ska. slavonska, gornjebaška. banatska 200 do 202.50; banatska potiska 202.50 — 205;
baška potisfca 205 — 207.59. Kornsa: baška 62 — 64; za junij - fulii 66 _ 68; Dunav, Tisa šiep 65 — 67. — Moka; baška, banatska >Og< in >0gg« 340—355; »2< S20 —335; »5< 300—315; >6< 270—280; »7« 170 —200: >8« 65—67.
-f Budimpeštanska terminska borza (36. t m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za junij 11.23—11.24, za okt 10.90 —10.92; rž: za junij 6.13—6.16, za okt. 7.30 —7.32: koruza za junij 7.35—7.37, za avgust 7-36—7.58.
2IV1NA.
+ Na sejem za prašiče, Id ae J« včeraj vršU y Mariboru so pripeljali 266 glav. Prodanih je bilo 16 praši»če»v. Cene so bi4e naslednje: za 5 do 6 tednov stare 100 <Jo 120 dinarjev, 7 do 9 tednov 180 do 220, 3 do 4 mesece 250 do 350, 5 do 7 mesecev 450 dm 550, 8 do 10 mesecev 650 do 680. za eno leto stare prašiče pa 750 do 850 Din. Cena za kilogram žrve teže je znašala 7.50 do S dinarjev, za kilogram mrtve teže pa 9.5fl do 11 Din.
Repertoarji
LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČU DRAMA
Sobota, 27.: Tartiffe. Premiera. Izven. Znižane cena.
Nedelja. 28.: Tartuffe. Izven. Znižane cene.
Ponedeljjk, 29.: Izpreobrnitev Ferdiša Pi-štore. A.
OPERA
Sobota, 27.: Andrč Chčnijr. D.
Nedelja, 28.: Erika Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, 29.: Zaprto.
Premiera Molierevega >Tartu ffac. aatn^
nite in izredno duhovite komedije, ki jo je postavil na naš oder režiš«- dr. Branko Ga-villa. bo drevi. Dr. Gavella uživa v domovini in v inozemstvu sloves tako odličnega in originalnega režiserja, da nam že njegovo ime jamči za prvovrsten umetniški užitek. Za prfmiero in za prvo reprizo jutri zvečer veljajo znižane cene od 26 Din navzdol. Naslovno ulogo Tartuffa igra g. KrJj, v ostalih ulogah nastopijo ge. Marija Vera, Nabločka. Vida Juvanova, Mira Danilova ter gg. Lipah. Jan, Drenovec, Jerman, Sancin, Zeleznik in Margelj.
»Andrd Chenicrc je izvrstna operna predstava letošnje sezone, vsebinsko in muzikal-no izredno zanimiva Dosedaj je bila opera vselej z velikim navdušenjem sprejeta, zato obisk najtopkje priporočamo.
Opereta »Erika«, delo dveh domačih avtorjev, skladatelja Janka Gregorca in libre-tista Maksa Simončiča, je bila vedno igrana z velikim uspehom. Vsebina je zabavna glasbeni vložki sodobni, izredno melodiozni, v nekaterih so porabi j ?ni tudi znani narodni motivi, instrumentacija pestra. Za Jplrr šnjo uprizoritev veljajo izredno znižan« cene. _
MU n dia
Sobota. 27. maja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.46: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče. — 17: Salonski kvintet. — 18: Iz našega narodopisja
—	18.30: Angleščina. — 19: Pedagogika in kultura. — 19.30: Počitnice pod platneno streho. — 20: Prenos opere jz Zagreba — 22.30: Ča6. poročila, plošče.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Pevski koncert. — 19: Lahka godba — 20: Prenos opere iz Zagreba. — Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Program >Doma 6lep h< v Zagrebu. — 21: Dve eno-dejanki. — 22.10: Lahka glasba. — PRAGA 19.25: Zborovski koncert. — 20.15: Mešan program iz Moravske Ostrave. — 22.15: Prenos iz Brna. — BRNO 19: Prenos iz Prage.
—	22.15: Orkestralen in violinski koncert _ VARŠAVA 20: Večer lahke glasbe. —
2.05: Chopinove klavirske skladbe. _ 23:
Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 15.15: Koncertna ura. — 16.45: Popoldanski konc?rt. — 1910: Klavirske skladbe. — 20: Koncert združenih vojaških godb. — 22.15: Prenos ciganske godbe iz Budimpešte. — KfiNIGSBERG 2010: Koncert vojaške godbe. _ Plesna glasba. — MCHLACKER 20: Vojaške Koračnice. — 20.30: Prenos oper?te iz Monakovega. — 22.45: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert delavskega pevskega zbora. _ 20.55: Koncert ciganske kapele. _ 22.15: Lahka godba. — 23.30: Jazz.
—	RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen konejrt. — 21: Preno9 Rossinijeve op-w» »Pepelka« iz Flor«*«.
»JUITtOc 3L 122
6
Sobota, 2Z, T. 3335
AngteSci Osti poročajo o nenavadna ras-»tero. ki eo jo nedavno otvoraH v Moskvi. R r^zsta-v« predstavlja muzej abnormalnosti in zenima kot tajita ne le učenjtake, ampak tudi ljudske mase. VLa-da pa ne dopušča obiska te razstave vsakomur. Ogledati si jo smejo zgolj tisti, ki ima-jo posebno dovoljenje.
Zbinka vsebuie bogato serijo abnormalnih bitijj in obsega gradivo, ki so ga v Rusiji nakopičili v par sto letih. Rusija je noimreč vedno imela mecene, ki so se zanimali 7fi antropološke redkosti. Eden izmed teh mecenov je bil tudi car-Tefonnator Peter Veliki.
Razstavljeno j«e c^romno gradivo. Med n«.j rrteresa.otnefjše objekte spadajo človeška okostja z dvema giiavama in druge takšne posebnosti, kri seveda nt;so bile zmožne dolgega živlijetija in so jih po etnrti oddali v muzej. Nekateri okostnjaki kažejo svojevrstne spremembe posameznih udov, zlesti rok. Dve otroški okostji imata n. pr. na rokah po štimi, odnosno šest prstov. Pri drugih primerkih je videti ref nemestu nog itd. Posebnost je tudi v špiritu konservi-ran želodiee moža, lei je umrl L 1850 m je bage prežvekoval. Ta lastnost je pri človečku zelo redka.
Skupaj zrašcena - rojstna lista
V	neki vasici pri Bresciji je neki kmet prijavil, da sta se mu rodili skupaj zra-ščeni hčerki. Ker uradnik ni vedel, kako naj bi to prijavo vpisal in potrdil, se je obrnil na državnega pravdnika v Bresciji in je od tam prejel pravo salomonsko nar vodilo: Ker gre nedvomno za dve novi bitji, mora za vsako napisati poseben rojstni list, a ker sta obe bitji skupaj zraščeni, morata tudi oba krstna lista s trakom m pečatom biti zvezana tako, da nista ločena. Ce bi se pozneje izkazalo, da je brez nevarnosti mogoče siamskl dvojčici razdro-žitl % operacijo, tedaj bo državni pravdnik prerezal tudi spojena krstna lista.
Trdovratna barska plesalka
Pariško sodišče je nedavno izreklo ločitev zakonskega tovarištva med ameriškim polkovnikom in tvomičarjem Nelsonom Morrisom ter njegovo ženo plesalko Joan-no Aubertovo. Morris se je bil seznanil s svojo ženo pred letom dni, ko je pohajkoval po Parizu m iskal odmora v zabaviščih. Zasnubil jo je. dobil njen pristanek, jo vzel s seboj čez morje in se z njo oženil v Ameriki.
V	Newyorku ji je uredil prekrasno vilo, kjer je imela vse, kar si je poželela. Toda kljub temu se je kmalu naveličala luksu-sa. Zahrepenela je vnovič po Parizu tn prosila moža, naj jo vsaj za nekaj tednov pusti domov, da vidi »srce sveta«. Morris je privolil v njeno željo. Komaj pa se je Aubertova pripeljala v Pariz, so jo jeli oblegati lastniki varietejev z laskavimi ponudbami, če bi zopet hotela nastopati na odru. Oblegali so jo tako dolgo, da se je uklonila. To pa je bil povod, da je nastal spor med njo tn možem. Morris je zahteval, naj takoj zapusti oder in se vrne v Ameriko. Aubertova se je nekaj časa odtegovala moževi zahtevi, naposled pa mn je pisala, da se mn ne more pokoriti. Nato je vložil Morris v Parizu tožbo za ločitev. Francosko sodišče je priznalo njegove argumente in ločilo Aubertovo brez pravice na odškodnino z utemeljitvijo, da ženi tvorničarja Morrisa ni treba nastopati v nočnih zabaviščih.
0 zdravju in bolezni
Med rudarji v Rudogorju so tri četrtine umrle od raka na dihalih; ko eo rudnike
končno zaprli, so obolenja prenehala. *
Bacil tuberkuloze je 1. 1882. prvi opisal m naslikal Baumgarten; isto leto ga je odkril, neodvisno od njega Robert Koch in
ga spoznal za povzročitelja jetike. •
Biološki temeljni zakon pravi: »Mali dražljaji izzivajo delovanje, srednji ga po. spešujejo, močni ga ovirajo, najmočnejši pa ga ustavljajo.«
Primer za to nudi alkohoL
Fiziolog Ernst Brilcke je trdil, da ustrezajo štirje kilogrami ribjega mesa po redi lnosti trem kilogramom mesa sesalcev. *
Telesna temperatura narašča podnevi stalno 1n doseže maksimum med 17. in 20. uro, ponoči pada ln doseže minimum zjutraj med 2 in 6. uro Srednjo temperaturo ima telo tretjo uro po zajtrku.
Otristl so žleze, ki stoje pod vplivom živcev ln ki izmenoma izločujejo zdaj reč zdaj manj seči.
VelezanieoBv je oddelek, v katerem m
razstavljeni pritlikavci *> velikani. Najlepši primerek v tem ivzu je okostje moža. ki ga je b;J Peter Veiikš pokioniH antropološkemu muzeju. To je koščato ogrodji Fra-ncoza Eourgeoisa iz Caiaisa. Pod Petrom Velikim je služi-! Boorgeo« ra. gardama na dvoru. C«r ga je irtaknil v A mster-d-rnu, kjer je telesna višina orjaka tako zadsvila vladarje, da rm: je namoči. naj Kt*v-pi v njegovo službo. Francoz je ponudbo sprejel, car [» imi je določil posebno pot^ da ne bi ga na prehodu skozi P rušijo pridržali tam- V Rusiiji so velikan« uvrstili v Petrovo g>ardo in po smrti ie c-3r n vegov okostn *ik antropološkemu Tmtzeja, doerim so branili Bourgeoisovo ssroe v žpii tu. Protiutež temu velikanu je pnitl3ca*ec» ki je bil visok samo 22 palcev. Bil je »a* nekega vojaka in je uoak«! trideset let. Revež je bfl brez rok, no-je tm i<=> imel nkmj^-ne in upoarrine v kolenih. Kljub temu je urno hodH iti T^ritponpediiriejo tudi. d« to tudi šo precoj hitro pisal z levo nogo. D% šp več. b?l je celo risar in je prav dobro itfsad zemljevide.
Na razssta-vi j« WVo vrdM^ okr^ts^št pritlikave ženske, fe je bile visoka }edv« 20 pakev ter ie umrla devet let »'ara. Da-®je kosti Angleža Sr*rwerja, ki je irmd v Ti letu to je tehtal 675 funtov Izročilo pravi, dia je to »težko ribo« nekoč napadel atentator ki trm je zabodel rezil. > noža 7 cm pod kožo. Toda ranil ga ni, kajti plast trA-šče je biJa večja nego dolžine nezikL. Poteg te^a monstruma je videti med antropološkimi svojevistnosfcm-i posnetek »afcetga. v Rusrji iivočeiga ArntemSiana. ki j* » uur! lotst 1900 in je dol-on vel jal z^a najbolj mnŠBpro bitje na svetu. 2av«1 )e 47 let, tehtaj pa komaj 27 kg.
Evropski prvak v boksa
Anglež Jack Hood
je premagal v Brrmingbamu Belgijca Adrijana Aneeta
Anekdota
»AH je vredno, da. ee ti čevfjl Ae entea*
pqpravijo?«
Čevljar: j<Sever*a. l$ui» gospa. Ce jfcu damo nove podpiate in novo gornje usnje, bodo čisto dobri... luknje za trske pa eo itak še tako dobre kakor nove.«
Vsak dan ena
Gospodinja: »Zadnjič se je zgodilo, da sem oddala sobo takšnemu sleparskemu letalen s padalom.«
Iz življenja in sveta
Dunajska policija prisega Dofttnssn
Izjalovljen atentat na postaji v Kaira
Nova zlitina iz aluminija
Iz Benlima poročajo, da se je poerečilo
znani tvrdki I. G. Farbeindusifcrie sestaviti zlitino lahkega aluminija, ki uspešno kljubuje morski vodi in nikoli ne iagubi barve. Specifična teža zlitine zntaša 263 do 2.59. Zlitina ima tudi vrlino, da je zelo trd-n^. Novi kovini se obeta bodočnost zlasti v pomorskem in zračnem prometu.
Paderewski v Franciji
Bivši poljski državmi predsednik pianist Paderewski, ki se je v družbi Edvarda Her-r.iota pripeljal iz 'Amerike v Evropo, je te dni priredil dobrodelen koncent v Versail-le<su. Izkupii5ak prireditve je namenil samostanu sv. Kazimira, kjer se šolajo otrooi emignaintov in sirote. Izvajati je izključno Ghopinove skladbe. Koncertu je prisostvo-vw'ia elita francoske družbe. Dame so prišle na koncert — ki se je začel ob 17. popoldne — v toaletah orne. pleve in peščene barve, klobuke pa so jim krasile majhne osplie. Mnog? poslušalke so prisile na koncert tudi s srebrnimi 1 isi-oami, kair se je posebno opazilo.
Morgan pred sodiščem
Dollfussova vlada je zaukazala, da morajo vsi uradniki priseči na »neodvisno Avstrijo«. Tukaj vidimo, kako prisega dunajska policija
Te dni je skušal izrvršiti napad na egiptskega ministrskega predsednika Sidki pašo neki radikalni nacionalist, ki so ga še pravočasno prestregli. Napadalec je skrival revolver, s katerim je hotel usmrtiti političnega dostojanstvenika, v kosu papirja
Zbirka abnormalnosti
Zanimiva antropološka razstava
Francoski astrofizik in klimatolog dr. Charbonneau, ki deluje ta čas na zrvezdar-ni Fabra v Barceloni, trdi, da je odkril s posebnim merilnim instrumentom, ki ga je izumil sam in mu dal ime estenometer, novo vrsto električnih žarkov v sončnem žarkovju.
Žarki so »dinamične oblike« in jih je mogel zmeriti v mili voltih. Zanimivo je pri njih to, da se spreminjajo v redni periodi, in sicer traia ta perioda 6 ur ter se vrši predpoldne v negativnem, popoldne v pozitivnem smislu. Sprememba sama se zgodi opoldne, ko sonce doseže poldnevnik. Oblaki povzročajo motnje, in sicer se v tem primeru sprememba izvrši tudi celo uro prej. če je nebo čez in čez pokrito z oblaki, ostane žarenje pozitivno, a se nagne na negativno stran, če se nebo raz-
Merežkovskij na Dunaju
Znani ruski pisatelj Dimitrij Merežkovskij tse zdaj mudi na Duuaiju, kjer je te dna v francoščini predaval o bodočnosti krščanstva. izvajal je. da sta nepovedovaaa krizo evropskega krščanstva že dva duševna velikana — Leomatrdo da Vioci in Goethe. O sebi je izjavil, da je hodil v mladih letih po Nietzschegevih etopinjaih, zdaj pa da je prišel do drugačnega prepričanja in vidi rešitev človeštva le v sooialncm krščanstvu. ki je edino zmožno obnoviti kraljestvo božije rta zemlji.
Novi holandski ministrski
predsednik
Colijn
je voditelj protirevolucionarne stranke
Nova stavka pri CJtroerra
V začetku tega tedna je izbruhnila v C5-troenovih avtomobilskih tvornicaih nova 9'avka delavcev. Od 24.000 delavcev, ki jih zaposluje podjetje, jih stavka sedaj 5200.
Hirologija v zdravniški praksi
Hirologija je nekaj drugega nego hiro-mantija. Dočim napoveduje ta usodo kakšnega človeka iz črt v njegovih rokah, hoče hirologija iz teh črt in iz oblike rok razbrati značaj človekov .njegove podedovane in privzgojene lastnosti, ki se izražajo v rokah baje prav tako točno ali še točneje nego v obraznih potezah.
Hirologi smatrajo svojo stroko vsekakor za zelo važno, odločno zavračajo identifikacijo te stroke z okultno, nerealno hiro-mantijo in jo smatrajo za eksakt.no vedo, ki naj omogoča vpogled v psihologijo ljudi in naj rabi pred vsem zdravniku duše-slovcu v njegovi praksi. Hirologija je po njihovem samo nekakšno poglavje patološke anatomije.
Med novejšimi raziskovalci, ki skušajo iz hirologije napraviti resno znanost, je omeniti zlasti psihopatologa dr. Julija Spiera. Spier se pri svojih raziskovanjih naslanja na lastnosti obeh rok. Dočim izdaja po njegovem desna roka bolj psihološko rodbinsko zgodovino kakšnega človeka, je leva roka bolj nositeljica individualnih lastnosti. Spier razlikuje tudi pet tipičnih oblik roke: prva je lopatasta roka, ki se širi iz zapestja proti prstom in izdaja ustvarjalno nadarjeno osebnost, druga je roka ,ki se od zapestja proti kon-
čisti. Močna difuzna svetloba ima Isti vpliv kakor oblaki.
Važno je po Charbonneaujevih opazovanjih to, da je novo žarenje v nekem določenem razmerju do vremenskih prilik, in sicer tako, da bi se dalo vreme na podlagi estenometrskih meritev, ki kažejo stanje v najvišjih ozračnih plasteh, napovedovati za cele tedne naprej. Toplotno žarenje sonca je najvišje, kadar je električno žarenje enako ničli, in najmanjše, kadar je to žarenje največje. Vse kaže, da ustvarja to električno žarenje tudi jedra, iz katerih nastajajo potem oblaki.
OficiaJna meteorologija je napram Char-bonneaujevim odkritjem še zelo skeptična in hoče najprvo počakati na podrobne podatke, preden izreče o njih svoje mnenje.
Nemški begunci v Franciji
Na seji francoskega ministrskega sveta v Parizu so prosi e dni obravnavali vprašanje poEtiondh 'beguncev, ki so pri bežali iz Nemčije ne francoska gostoljubna ti a. Ugotovili so, da znaša število žrtev Hitlerjevega režima, ki so se zatekle v Francijo, okolu 30.000 duš. Še sedaj prihajajo iz Nemčije begunci, katenžh število se poveča vsak den za povprečno 70 oseb. Ministrski svet j® sklenil, da poj de žrtvam Hitlerjeve politične nestrpnosti na rotko. V Franciji skrbi za begtuooe tz Nemčije poseben odbor, katerega podpčna francoska vlada iz državne bla-gatjoe.
cu prstov oži in je lastna za vsak zunanji vpliv občutljivemu in neodpornemu človeku; tretja je kvadratična roka logično in sistematično delujočega realista; »filozofska roka« je dolga .oglata in z vozlattmi prstnimi členki; okorna, brutalna roka izdaja človeka, ki ni sposoben duševnega razvoja.
Teh pet »čistih« oblik ne najdemo seveda skoraj nikoli; običajne so mešane oblike, po katerih je mogoče razbirati, kakšne podedovane in v zunanjih okoliščinah privzgojene lastnosti imajo njih nosilci. Mnogo pove oblika prstov. Kratki prsti se spodobijo bolj realistom, dolgi pa fanta-stom, krepak paleo kaže odpornost in usmerjenost v neki smoter. Važne pa so seveda tudi črte v dlaneh, ki jih hirologija v splošnem deli istotako kakor hiroman-tija v »življenjsko črto«, »črto usode«, »črto glave« itd. Podvojena življenjska črta govori o strahu pred življenjem in oklevanju, izrazita »črta intuicije«, ki poteka iz okolice zapestja proti četrtemu ali petemu prstu, govori o glasbeni nadarjenosti
i. t. d.
To so najnovejši oblikovni elementi, s katerimi operirajo hirologi. Koliko je stvarnega na njih in koliko je izročenega praznoverja, o tem se še prepirajo. Vsekakor bodo morali hirologi še dosti stvari raziskati in dosti svojih trditev podpreti s stvarnimi dokazi, če bodo hoteli, da jim bo moderna skeptična znanost prisodila označbo resnosti.
John Piermont Morgan mlajši sloviti newyorški bankir, ss mora zagovarjati pred ameriškim sodiščem zaradi nedovoljenih špekulacij
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Feldmarš^l Finske
Maxie Baer ki se bo v kratkem spoprijel v newyorškem Madison Square Gardenu z boksarjem M. Schmelingom, trenira za vse, kar ga čaka, s pomočjo svoje ljubke žene
Smrt dr. Wottawe
V Rrašflri bofci^šnicB je umri te drvi 57 letni
poslanec dr. August \Vott3wa, nekdanji , vodje Veflenemcev v dunajskem parlamentu. Pokojnik ie bil po poklicu filozof in ee je začel razmeroma zgodaj udejstvovati v norodno-ob ra mb n i'h organizacijah, ki 90 podpirane nemštvo. Bil je duša »S0dm«r-ko-u Po prevratu L 1918 je osnoval natrodno-demokraitsko stranko, i. 1923 pa je bH imenovan za pred'sednika Avstrijske knjižne zaSožlbe, kn spada pod kompeteroo prosvetnega ministrstva. Dr. Wotta\va je znan pri nas kot velik protislovamski gromov-niik.
Peš iz Belgije v Rim
Petdesetletni Belgijec Edmund Denvi-vier je v 51 dneh priomel peš iz svojega domačega kraja v Rim. Prehodil je 1670 kilometrov, k en ni imel sredstev, d« bi pla-ča4 vožnjo. Mož se hoče peš vrniti tudi domov, toda senzacija, ki jo je izzval s tem, d« je šel peš v Rim. mu bo najbr.že prinesla mecena, ki mu bo plačal vožnjo za povmtek.
Pariški mecUcinci stavkajo
Te dni so pariški medioinai napovedali stavbo in jo tudi začeli takoj izvajati. Za-stavkali so zato, ker je pristojno ministrstvo poostrilo dosedanjo izpitno prokso. Dijaki zahtevajo, da se izpitna praksa ukine vsaj za starejše dijake.
general Mannerlieim Povodom 15-letnice osvoboditve Finske je imenovala vlada v Helsinkih zaslužnega generala Mannerheima za feldmaršala finske oborožene sile
Nepretrgani polet New York — Perzija
Italijanski znakoplovec general de Pšne-do, ki se trenutno mudi v New Yo<rku, je izjavil predstavnikem tiska, da bo v kratkem starta! k nepretrganemu poletu New York — Perzija. Njegova namera je, prelete fii v nepretrganem poletu Atlantski ocean, Evropo in Malo Azijo ter pristati v Abašeru na perzijskih tleh.
Prijeten trening
Vremenske napovedi na podlagi sončnega žarenja
Parlament slovenskih vinogradnikov
Občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino in kongres — Težnje in zahteve vinogradnikov — Uspela
razstava dolenjskih vin
Novo mesto, 26. maja.
V sredo ki četrtek so zborovali v Norem mestu, kri je brilo vse v zastavah, slovenski vinogradniki, kakor smo že kratko poročala, da položijo račun dela v svoji organizaciji, Vinarskemu društvu ze dravsko banovino in da se pon&zgovone o tcin, kaj bi bilo potrebno za zaščito in pospesevan.e vinogradništva, te važne naše kmetijske panoge? kri je zdaj hudo prizadete po splosrn gospodarski stiski. V sredo popoldne se je vršil v hotelu »Metropohi«
občni zbor delegatov društvenih podružnic
Zbor ie otvonil predsednik narodni poslane« g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev m po zdravi.1. zastopnike bonske uprave vinarskega nad/o-nika g. inž. Lukmana, tajnika Kmetijske družbe g. Kifola, urednika »Jutra« o Omiladičo, zastopnika gosti kv.carjev ravnatelja g. Petek-.a in druge. Zatemi je pr©d'a"al vdanostno brzojavko MiJ. vet. k-ai ju "in pozdravne brzojavke rn.irastrs.ke-rmi predsedniku g dr. Srškiču kmetijskemu ministru g. Tcmašiču in banu g. dr Me-rušiču, kar j>e bilo z živahnim odobravanjem sprejeto.
Porodilo g. predsednika se je največ bavi.lo s trošarinsko novelo in je ugotovilo, da so se s to novelo vino-grarkliki rešiti vsake kontrole in da kt.hko spravljajo vnno v promet brez vsakih kontrolnih listov. Nov sistem plačevanja taks <xi strani maioprodajalcev v obliki pavšala je vzrok, da se je pojavila med nj:irn znatna konkurenca. Cim več kdo proda, tem manj znaša taksa po Htm. Posledica je. da ka'kuliira vsak zelo natančno rn izkuša biti tbajoenejši. Cene na drobno so zaradi tega ze:o pedle. Možnost neposredne prodaje porabn:ku v množinah od 5 litrov iroprej je povzročila neposreden stik med izdelovalcem im porabnikom. Visoko obdavčenje industrijskega špirita ima za posledico, d« se tu špirit za likerje in podobno sploh ne umora bi ja več. Neizpodbitna so r« dejstva, ki so nedvomno. Ce že ne dvigmila porabo v;tk>. pa jo vsaj obdržala m a enaki vnšinu Cene vinu se žal niso zvišale Z zakonom •se pač oene nikaikim pridelkom ne dedo dvigniti. Ce bi bil stari trošarinski zakon ^ v veVovi, bi biile kleti vinogradnikov še mnogo bolj poine im s tem cone še nižje.
Novela tnošarinskega zakona pa ima tudi svoje velike proti vnike, med njimi go-stibiičBTsko organizacijo in predstavnike ob" i ti im banovin, kfi trdijo, da so s tem izgubili velik del dohodkov. Vinograde"ki vedo prav dobro, da potrebuje jo gosti lin i-čarje kot prodajalce vina, in morajo priznati. da je gosfeilnrčar tudi sicer v našem življenju v a.žen č-riitelj, in to glede na tujski promet, rw prehrano ljudi im na javno živHen-je sploh.' Morda pa gostilničarji mnogokrat pozabljajo, da j« pretežno kri-v« • manišaniu njihovih poslov veMike go-snoda-ski st;ska.. N«najo pa vinogradniki ničesar proti temu. če 'se gostiničaTska organizacija z vso odločnostjo bori prota zlom bi tega zakona,
G. predsednik je dejal dalje med dru-ff;m, di so tudi vinogradniki nasprotniki •prekomernega pijančevanja, žele pa si nedvomno memege umivanja vina. Veliko vznemirjenje je vzbudil predlog senatorja g. Silovita, ki zahteva pečatenje kotlov im postavitev pridelovalca pod najhujše nadzorstvo. r*r!eg tege pa hudo obremenitev ■vrne in drugih alkoholnih rijač, kar ie ne-lizvedlnvo.
Govornik je pozval raposled v:nogradn«i-ke. nai budno p«#o, da jliih ne doleti kako presTieScRTje, in gr? jal. da K število organiziranih Kanov tako sramotno majhno. Ce se ne bo to izboljšalo, potem se ne bo čuditi:, 5e ne bo uspehov.
Tajniško poročno je podal v:šji vinarski nadzornik v pok, g. Josip Zabavnik iz Maribora, Med drugim je Navedel, da je glavni odbor na sejah pretresali pravnim k za. trt n.i carska odsek. Ta pravilni i k, izdelan od Martine Hrga, trsni-čarja iz Bratonceic, in ga sprejel s primernimi korekturami. Trsnicarski odsek v okrilju društva je bil ustanovljen novembra lani v Ptuju. Iz vinogradniških krogov se ponavlja zahteva po iz-premeinbi vinjčarskega reda. Banska uprava je pozvala društvo, da se o tem izjavi un gLavmi odbor je sklenil odgovor, v kat-c-rem pravu, da viničar-ski red res povs>em ne ustreza današnjim razmeram To uredbo bivše mariborske oblastne skupščine pa bi bilo mogoče iz-preinealti ie z novim zekonom, za kar danes malo u-p-anja. Društvo priporoča članom. de izkušnjo trdote uredbe paTalizireti pr; sklepanju primarnih službenih pogodb. Izkušnje u^e. d-i so tožbe predvsem tam, k jer med gospodarjem in viničarjem nii bila sklenjena pismena službena pogodba. Mnogo je razpravljal glavni odbor o troša-rini na alkoholne nea.l.koholne pijače. Vi-rogiadniki zahtevajo sa-mo to. kar pravi zakon o trošarini.
Tajnik je d>ailje poročal, da Glavna zvez« vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije budno zasleduje vprašanja, ki segajo v vinogradniško gospodarstvo in z veli-km trudom izkuša omiliti težave.
Članarina Vinarskega društva zrala dinarjev do 3 oralov vinograda, za vsak nadaljnji, oral se poviša ze 5 Din. Naročnina 73 skupno glasilo »Kmetovalec« se je znižala in zn-aši 25 Din letno. Naročila na »Kmetovalca« brez nakazila članarine in naročnine se ne morejo upoštevati. Poto-čeva!f>c je prosnl. da zbor ta Pklep odobri.
Ta.'n:kovo poročilo se je dalje bavilo z banovinsko v;nsko razstavo v Ptuju, kjer je bilo razstavljenih 400 vzorcev vin. in ie navedel, da ie bil dosežen glavni namen razstave, to je nroTagandfl za vinsko kupčijo ;r večjo porabo. Tz i</teg« namena se je nriredila tud; v Novem mestu vinska razstava * sejmom.
S trsnim sortment^m za dravsko banovino se ie 2'avni odbor nonovno ha vil. Ves mite'-;<il 'e zbral !m za tisk pripravil 9 'nž. Ivo Zupanie. ravnatelj banov:nske kmetijske 5o1p nn Grmu Rešiti je še f;nančno vprašanje. Glavni odbor ie razpravi ia! tudi o osnutku zakona o kmetijskih dru-š^irih ki ni slab
Društvo šteje 2728 vpisanih članov, pla-bj foči.h članov pa je imelo ob koncu lan-
skega leta 569. Število ustanovnih članov je 18. Društvo ima 17 podružnic.
Sedenji položaj vinogradnike naravnost sili, da se organizirajo in z vsemi dopustnimi sredstvi branijo ogrožene koristi. Organizacija pa mora stremeti tudi za tem. Ja vinogradniki tehnično napredujejo v svoji stroki. Zaključil! je poročilo s jx>zivom, da se vsi vinogradniki organizirajo v svojem društvu, ker le v slogi je moč.
Iz poročila blagajnika g. Josipa Zcbavnika je povzeti, da so dohodki v preteklem poslovnem letu znašali okrog 71.000. izdatki okrog 41 000 in saldo ie okrog 30.000 Din.
Pregledn'k računov g. dr. Ferdo Lašič, odvetnik in posestnik rz Maribora, j-e izjavil, da je našel račune v redu. Predlagal je razresnioo s pohvalo, ki je bife soglasno sprejeta.
Poročil« urednika za vinarstvo in kletarstvo pri »Kmetovalcu«
g. Josipa Zabavnika je med drugim omenilo. dn se ponavljajo glasovi po /X>petni izdaji lastnega glasila »Naš'h goric«. Tej mi-sli nihče ne nasprotuje, toda vinogradnikov je premalo, da bi se mogla iziaja »Naših goric« brez materialne izgube nadaljevati. Na vrsto je prišla
obravnava podružničnih predlogov ia pritožb,
nanašajočih ee v glavnem na tisnačeirstvo. na petlitrsko in desetlitrsko prodajo vna,-na trošarinski zakon, na viničarski red, na možnost izvoza v Ameriko in druge vinogradniške zahteve. O vseh teh predlog*h s<" je vršila izredno živahna razprava, katere so se udeleževali gg. Petovar. dr. Laš č, Sa-gadiin, inž. Lukman. Kuret, Gcrmbač o drugi. Med debato je bil določen tudi vecoian-akn odbor, ki je dobil nalog, da na p ""i'a g' vseh teh predlogov im debate sestavi resolucijo, ki je bila potem predložena kongresu.
Članarina
je ostala za novo poslovno leto neizip-re-menjema.. Za kraj prihodnjega občnega zbora se j>e določil Meribor.
Pri volitvah
je MI. kakor smo že poročali, med splošnim odobravanjem ponovno izvoljen ze predsednika g. Lovro Petovar, neumoren in zaslužen borec za koristi po hudi stiski prizadetega vinogradništva. Ostali od'bor je bil fcudi objavljen že v včerajšnji številki.
Kongres
je bil otvorjen v četrtek dopoldne v nabito
polni telovadnici ljudske šole, kakor smo že poročali. Z borova! ci so z največjim zanimanjem sledili strokovnim izvajanjem gg. inž. Iva Zupanioa, inž. Pranja Luknjana, Frana Gombaoa im Lovra Peto vam ja (referati bodo v daljših izvlečkih objavljeni v prihodnjih številkah). Sprejeta ae bife naslednja
resolucija*
I.	Zakon o vinu m pravilnik k temu zakonu uai de iiajstrože izvajate v vsakem pogledu.
£. Država kaikor banovina naj pospešujeta v največji meni produktivno vinarsko zadružništvo. Le skupna zadruge predelave grozdja in prodaja na ta način negova-nai vin enotnega tipa more rešiti malega in srednjega vinogradnika. Ker se pa take produktivne zadruge morejo ustanoviti zaradi velikih investicijskih stroškov ie z javnimi podporamn, naj se v to evrho v državni kakor tudi banovinski proračun vnesejo primerni zneski. S sredstvi, ki bodo na ta način dana, naj se vsako leto razpolaga tako, da more zadruga za zadrugo takoj pričeti delo.
3.	Zakon o pobijanju draginje, odnosno tozadevne odredbe, naj 6e tudi pri vinu strogo izvajajo, da ne bo prevelike razlike med ceno, po kateri vinogradnik vino proda, in med ceno. ki jo mora plačati porab-uik v točilnici.
4.	Pri vseh trgovinskih pogajanjih s tujino^ na j se gleda na to, da se dosežejo oim večje ugodnosti ze izvoz našega namiznega grozdja in vina v tujino. Naj se izkuša doseči pri trgovinskih pogajanjih, da ln dovolile tuje države za uvoz našega vina, odnosno namiznega grozdja^ čim večje kontingente ali čim nižje uvozne oarine. odnosno drugačne ugodnosti.
5.	Osnuje naj se poseben koneorcij z večjo državno podporo v svrho izvoza vina v tujino, zlasti v Ameriko.
6.	Ukine naj se vsaka carina na galico, žveplo in sploh na vsa sredstva za pokon-čevanje trsnih škodljivcev in bolezni.
_ 7. Izterjevanje davkov v vinorodnih krajih naj se, dokteT traja taka denarna in vinska st:ska, po možnosti omili.
8.	Uvoz tujega vina in drugih aTkohol-n'h pijač v našo državo na,j se do skrajnosti otežkoei.
9.	Produkoiia tako zvan;h brezalkoholnih pijač, v katerih ni trohice naravnega, mti sadnega, niti grozdnega soka, naj se zakonito prepove. Ako bi' to ne bilo mogoče. naj «e naloži ra te pijače taksa, odnosno trošarina.
jO. Pri podeljevanju dovoljenj za vino-toče na j se postopa strogo ro Balkonu.
II.	Devizni predpisi močno otežujejo voz našega vina. ker dob:vajo zedevna dovoljenja le protokoli rane tvndike. Dokler se ti predpisi ne ukinejo, nai se dajejo dovoljenja tudi posameznim vinskim pridelovalcem. loi vino izvažajo.
12.	Vinogradniki dravske banovne odločno cd,k 'anjaio vsnk poizkus spremembe trošarinskih predpisov za vino.
13.	Dovolijo naj se spet brezobrestna posojila siromašnim vinogradnikom pri obnovi viogradov.
14.	Zahtevamo strožjo Oblastno kontrolo nad zasebnimi trsnneami. Dogmano je. da se v vel'ki množini proda,jajo trte od ne-konces;oniranih trsničirjev in to ne glede j na čistost sorte in podlage.
15.	Kr. banska uprava naj no sreskih načel st vi h dostavi vsem obč^n^m sezname trsmčarjev. ki imajo od kmetiiskega ministrstva dovoljen ia m tmičarske obrate, da dobijo vinogradniki vpogled, kje morejo dob;ti zajamčeno pristno trsje.
16 Strogo naj se prepovesta krošn;erie- j nje in prodaje trsnih oepljenk po sejmih, '

ljudi upofal)lja dne\Tio Chlorodont.
To dokiizuje, kako dobra je la zobna pasla. Samo opazujte ljudi, kako zelo se zanemarjajo nego zob in spoznali boste, kako prijetno Vas presenetijo sveža usta z negovanimi zobmi. — Dobiva se povsod. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.-
17.	Zakotni t-rsničarji, ki so v veliko škodo celotnemu trsničarstvu. se naj ik; jstrože
[ kaznujejo.
18.	Kr. banska uprav« naj skrb' -za to. da j se bodo vse javne banovmske trsnice č'm j prej prilagodile novemu trsnrmu izboru ter I gojile le v trsnem izboru določene sorte in
podlage.
10. Ker se z zelenim cepljenjem ponovno razmnožuje jO manj vredne stare domače sorte, naj se gojenje korenjakov v javnih im privatnih trsnicah zniža na najnižje število. siremešnim in vredn;m vinogradnikom pa naj omogoči kr. banska uprava s primerno podporo za obnovo vinogradnikov neba-vo prvovrstnih dobro vken-n in jenih suho cepiVenih trsov.
20.	Z vso odkčnost)o se na(3 nadaljuje br-f proti šmarniici.
21.	Propaganda ze povečanje rabe presnega grozdja rej se vrši z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Hamo-vinski trsni nasedli r.aj preizkušajo še druge sorte po'eg že v izboru navedenih namiznih vrst.
Vmska rs7,stava s sejmom
je bi'a prav okur«io pnirej<'»iia pod vodstvom »roškega kmetijskega referenta g. Vriska v salonu NVinduscherijevega hotela, kakor smo že poročali. Vseh vzorcev je bilo blizu 200 iin od vsakega vzorca po tri steklenice. Vzorce sta ocenili dve k<m:siji. Prva komisija (načelnik komisije višj.i kleta-rski nadzornik v p. g. Fran Gombuč iz Ljubljane) je ugotovila, da so vina v splošnem dobna in pravilno kletarjema. V primeri 6 prejšnjimi sejrrui je ugotovila znaten napredek. O vinih, ki jih je ocenila druga komisija (načelnik komisije ta;n:k Kmetijske družbe g. Fran Kafol). je bilo izrečeno podobno mišljenje. Pri vseh je ugotovljen znaten ropTedek zlasti glede spra-viianja. Vino.gr.adn:ki goje vedno bolj kvalitetno trsje. Večjih napak in bolezni pri vinih ni bilo opažati Glede rdečih vin (cvička) se je komisija zelo pohvalno izrazila in nekatere črrrne je glede na kakovost označila za prvovrstne. Izločenih je bilo v celem le 14 vzorcev zaradi manjš'h rapfl.k.
V devetem kolu Ig^a v Ljii&lfaiii BASK
Jutri popoldne gredo na ferišču Primorja v borbo za točke črno-beli Ljubljane s črno-belimi iz Beograda
BASK (biv§i SK Soko) igra sedaj prvič v Ljubljani. Znan je nam samo po svojih dosedanjih uspehih in neuspehih. V ligi ga jemljejo vselej z resne plati, ker si človek nikoli ni na jasnem, kaj je prav za prav na tem moštvu. Igra in zmaga nad najmočnejšim favoritom, potem pa povsem odpove in se pusti tolCi od outsiderja. Tako se rine iz kola v kolo in je vedno ah pri vrhu tablice, ali pa kje na sredi. Najgloblji padec mu je bil po četrtem kolu, ko se je našel na osmem mestu.
Do sedaj je igral Bask osem tekem, prav toliko kakor Primorje. Zanimivo bo primerjati dosedanje rezultate. V osmih tekmah je Bask rešil sedem točk, Primorje jih ima šest. Obe moštvi sta do sedaj igrali z istimi protivniki, s to razliko, da je Bask absolviral že obe tekmi s Haš-kom, Primorje pa obe s Concordio. Bask je igral z Bskom 4:3, z Gradjanskim 0:2, s Hajdukom 1:3 ^ Ha-škom 0:3 in 2:2, s Concordio 2:1, z osiješko Slavijo 2:4, s sarajevsko Slavijo 7:2. Primorje pa beleži te rezultate: z Bskom 1:5, z Gradjanskim 2:3, s Hajdukom 0:3, s Haškom 4:1, s Concordio 1:1 in 0:5, z osiješko Slavijo 2:2, s sarajevsko Slavijo 2:1.
če primerjamo te rezultate, vidimo par
močnih razlik. Tako Je Bask zmagal nad svojim lokalnim rivalom Bskom s 4:3, Primorje pa je to bitko izgubilo z 1:5. Težak je tudi poraz Primorja po Concordiji z 0:5, dočim ima Bask v dobrem z druge strani visoko zmago nad sarajevsko Slavijo s 7:2. Zato pa je Primorje na boljšem s Haškom z rezultatom 4:1. Podobna sta rezultata obeh moštev s Hajdukom in z Gradjanskim. Vse skupaj vzeto da kot usedlino dejstvo ,da se ne more v tem srečanju govoriti o izrazitem favoritu.
Zadnjo tekmo je Primorje odločilo s premočno igro v svojo korist. Bask pa je še na praznik pustil obe piki v Zagrebu, Gradjanski je bil pač srečen, ne pa tudi prepričevalen zmagovalec. Bask mu je postavil nasproti par rezerv ,v Ljubljano pa prihaja kompleten. In če ne bo v svoji moči popustil, se lahko nadejamo velike, napete, po medsebojnih močeh izravnane bitke. Primorje ima zase svoje igrišče in svojo publiko, Bask je, posmatran kot celota, gotovo močnejše moštvo. Katera okolnost bo padla s krepkejšim poudarkom na tehtnico' Dve točki sta na razpolago i enemu i drugemu, obema bi prišli prav, še posebno pa našim. Bilo srečno!
Mednarodni sabljah turnir v Mariboru
SaMčaškl turnir v Mariboru bo prva to-Tirstna prireditev v večjem stilu in mednarodnega kova v naši državi. Turnirja se bodo udeležila razna sabljaška udru-ženja te naše oržave, in sicer Ilirija iz Ljubljane, Maikabi in Concordia te Zagreba, Otilič iz Vel. Bečikereka, Hakoah iz Subotice, mačevaJna šola Vučič-Djakovič iz Splita, Mačevalni klub te Siska, Maka-bi iz No ves: a Sada itd. Nastopilo bo okoli 100 najboljših satoljačev te naše kraljevine, med njimi državni prvaki Podhraški, čika, Cristian in diržavna prvakinja v damskem floretu Margit Cristianova iz Vel. Bečikereka Turnirja se bodo udeležili tudi znani sabljači hi sablfiašiki mojstri mednarodnega slovesa te Gradca, Lin-za in Dunaja s sedanjo svetovno prva kino v damskem floretu Ellen Preisovo na čeln, ki je odnesla na lanski olimpijadi v Los Amgelesu prvo mesto.
Prireditev bo pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo g. dr. Hanžeka, ki se bo udeležil osebno tekmovanja. Svoj prihod so prijavili tudi gg. ban, podban, avstrijska konzula iz Zagreba in Ljubljane, predsednik jugoslovenske sa.bijaške zveze minister g. dr. Mažuranič s celokupnim odiborom itd. Iz Avstrije pa bodo prišli med drugimi tudi predsednik avstrijske sabljaške aveze Brunner, predsednik avstrijske akademi'e sabljanja genenal Trenner, poveljnik aka/emije v Wienner Neustaditu polkovnik Verderber, general Klettlingen, univ. prof. Werdnik itd.
Udeleženci na prireditvi imajo na železnicah polovično vožnjo. Pri izhodni postaji naj kupijo udeleženci celo vozovnico, ki pa je ne smejo oddati v Mariboru, tem-ve; jo predložiti pri blagajni turnirja v >Unionu« v svrho žigosanja. Z žigosano vozovnico se udeleženci lahko brezn.lačno vrne'o domov.
Podroben razpored turnirja bomo še objavili.
Službene objave l.NP
(Seja p. o. dne 24. maja 1933.)
Navzoči gg.: Stanko, ravn. šetina, Novak, Oman, Zupane, Brumen, Kovač, odsotni (upravičeno) g. Petrič, (neupraviče-no) gg.: Saksida, Anko, Benedetič.
Za nedeljo 28. t. m. se določijo prvenstvene tekme v Ljubljani igrišče Primorja ob 17. državna ligina tekma Primorje : BASK. Dovolita se predtekmi ob 14. Primorje II. : NSK Sparta in ob 15.30 Primorje I. : Slovan. Službujoči odbornik LNP g. Oman .nadzor nad blagajno g. Jugovec. Primorje mora postaviti deset rediteljev Celje igrišče Celja ob 16. Celje : Atletik SK. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik LNP g Svetek. Trbovlje igrišče Tr-bovlja ob 16. Trbovlje: Dobrna. Dovoli se predtekma rezerv. Službujočega odbornika
določi MO. Jesenice igrišče Bratstva ob 16. Bratstvo ; Elan, Novo mesto. Službujoči odbornik g. Friedl.
Odobri se prva poskusna tekma Zarja, Zg. Kašelj : Primorje IL 25. maia na igrišču Primorja. Odobri se prijateljska tekma Domžale : Svoboda, Zalog 28. maja v Domžalah, nadalje mednarodna tekma Ilirija • FC Budai 11, Budimpešta kot nočna tekma 1. junija v Ljubljani. Tajnik n.
Službeno iz LNP. Seja u. o. 24. t m. V
upravni odbor se kooptira g. Jenko, v kazenski odbor g. K. Pogorelec. Funkcijo ITI. tajnika prevzame g. Pevalek Jos. OZKS se preda g. p. s. Reitmeister z ozi-rom na dopis MO Trbovlje. SK Jadran se kaznuje z globo 50 Din, ker ob priliki gostovanja v Kranju ni oddal postave moštev na predpisani tiskovini. Prijava g. s. s. Wesnerja in MO Maribor zaradi incidentov pri gostovanju Sportkluba Gradec se odstopi JNS. Na dopis SK Belokrajina se odgovori pismeno. Moštvo SK Laško, ki je povzročilo prekinjenje tekme Laško : Celje dne 14. V., se kaznuje s 14dnevno zabrano igranja, računajoč od dneva objave. Na pritožbo Atletik SK se zniža kazen igralcu Križancu na en mesec, tako da je kazen 15. t. m. prestal.
Službeno iz OZI>S pri LNP. Za sojenje tekem so delegirani v nedeljo 28. t. m.; v Ljubljani, igrišče ASK Primorja ob 14. prva predtekma g. Dolinar, ob 15 30 druga predtekma g. Mahkovec, stranska sodnika ki tekmi BASK : Primorje gg. Martelanc in Oalič. Ob 10. dopoldne kvalifikacijska tekma Zarja : Primorje jun. na igr. Primorja. g. Vidic; v Celiu; Celje : Atletiki ob 16., g Nemec iz Maribora; v Trbovljah: Trbovlje : Dobrna ob 16., g. Zupan; v Domžalah: Domžale : Svoboda. Zalog, ob 16., g. Gotwald; na Jesenicah; Bratstvo : Elan ob 1C.30, g. Lukežič.
Poverjeništvo zbora nogometnih sodnikov v Celju sklicuje za ponedeljek 29. t. m. ob 19. v klubovi sobi hotela »Evrope« v Celju strogo obvezen sestanek vseh saveznih in podsaveznih sodnikov. Neopravičeni bodo strogo disciplinirani .
Službene objave LHP. (Seja upravnega odbora dne 24. V 1933.) Na znanje se vzame ostavka g. Doberleta na odborniško mesto. Za vršilca dolžnosti tajnika se imenuie Baltesar mesto dosedanje tajnice gdč. Ruplove. Naslov podsaveza se glasi odslej; L. H P Ljubljana, kavarna Evropa. ra kar se opozarjajo vsi klubi. — U. o. pošlje nr izredno glavno skupščino .THS, ki ho v n^d^lio 28. t. m. ob 8. v Varoški pivnici v Zagrebu svojega delegata, ki bo zastopal vse slovenske klube. Klubi se naprošajo. da pošljejo svoia pooblastila takoj nq novi podsavezni naslov. Po sklepu sa-vezne uprave dovoljuje odslej internacionalne tfkirp samo savezna uprava, zaradi fesar moraio klubi prijaviti take tekme preko podsaveza savezu. Vsi klubi se ponovno opozarjajo, da se vršijo ▼ nedeljo
D- vi. t LjuMJairi podnvcBt soMSkl topiti, na katere naj klubi opozorijo vae interesente za hazenske sodnike. Točna, navodila za te Izpite daje podsavez.
XI. redna glavna skupščina JZSS se vrft v nedeljo v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Skupščina je sklicana za S Mi zjutraj in prosimo točne udeležbe. V soboto je v damski sobi kavarne Emone ob 20.30 diskusijski večer, ki se naj ga udeležijo delegati klubov in podsavezov. Vsi udeleženci imajo pravico do polo ':čne vožnje Na odhodni postaji kupijo cel vozni listek in se z istim vračajo. Potrdilo o udeležbi prejmejo na skupščini.
Hermes : Triglav. SK Triglav bo priliki slavja svojega polka odi<jresi v nedeljo oh 17. v vo ašnioi n« Pobsnski oestt prijateljsko tekmo s Hermesotn. Vstopnine ni.
ASK Primorje (nogometna sekcija).
Igralci: Stare, Svetle, Hassl, Zemljak, So-čan, Boncelj, Jug I, Erman, Joža, Franci, Lute morajo biti danes ob 20. pred Emono. — V nedeljo dopoldne ob 10. igramo prijateljsko tekmo s SK Zarja, ob 9.30 morajo biti v naši garderobi; Marc, Ulaga. Habiht H., Strnad, Janežič n, Vahen I in II, Sovine Raca, Osterman, Petrič I in IL
S. K. Ilirija. Upravni odbor .sklicuje za ponedeljek 29. t. m. ob 20. uri v restavracijo štrukelj članski sestanek plavalne sekcije. Na sestanku bo upravni odbor poročal o sedaniem položaju kluba, nato pa bo prosta debata o organizaciji, delu in programu plavalne seKciie. Upravni odbor se želi tako seznaniti z vsemi željami članstva kakor tudi slišati razna mnenja in aasvete, zaradi česar je dolžnost vseh prijateljev plavalne sekcije, da sestanku pol-noštevilno prisostvujejo.
ž. S. K. Hermes. V smislu sklepa 8. seje centralnega odbora se suspendirajo do končne preiskave igrala Pleš Josip in Zupančič ter član Jeglič Vinko. (Nogometna sekcija.) Danes ob 20.30 sestanek vseh igračev pr! Beliču. I. moštvo igra jutri na pukovski slavi prijateljsko tekmo s Triglavom v vojašnici Kralja Petra.
8. K. Reka, Jutri ob 10. strogo obv-zre sestanek vseh članov nogometne sekcija pred letnim telovadiščem Sokola WL
Vsemi bratskim edlsisam!
Fadi;opTopaga.ndr!i> odsek obv<?š5a ▼«* ediniee, da je saveava načeViištvo odredilo naslednji razpored pren-ose godben« spremljave z navodili j» radiu:
V	ponedeljek. 29. mara. in ponedeljek. 12. jun:ja obaikrat od 19.30—20 prenos godbe za vere moškega naraščaja, vodstvo brat Loire Vrhov ec.
Ob torkih. 30. m?rj«. 6. jumrja in 13. hm<ia od 20.—20.30. — prve četrt ure prenos godbe aa ženska naraščaji, vodstvo sestra Tr»-tarjeva, druge četrt ure jrrenos godbe m član.ice. vodstvo sestre Bairiova
Qb sobotah^ 3. 10. ki 17. junija od 20 do 20JO. prenos godibene spremljave za proste vaje članov. Vodi brat Rudolf.
V	smislu že razposlane okrožnice opozarjamo torej vse bratska mačelništva, da n* objavljene večere odrede telovadbo v pošt ev prihajajočih oddelkov in de m preskrbe radio aparat, kjer jnh sama društva nimajo. Obenem se bodo ob teh po lunah objavljala tudii kratka navodila in vesti za zlet, zato naj ne bo edinke, ki bi ne izrabila te priHke, da se vaje dobro predelajo ob godbe« spremljav« in z navodili, ker bo služilo občemu uspehu zleta. Nadaljevanje predavanje br. dr. Rika Fuxa »O Ljubljanskemu Sokolu od ustanovitve do svetovne vojne« se bo wši3o v ponedeljek, drve 29. maje od 19.—19.30.. neslednje predavanje pa bo imel br. Jeras? sa vezni pod-načelniik na dan 2. junija ob isti uri.
Uspeh sokolske mladine v Celju
V početku leta je 13 naraščajnikov na pobudo br. Preloga ustanovilo prednjaški zbor moškega naraščaja pod predsedstvom br. Cergola. Na sejah se je razpravljalo o pripravah za župne in društvene nastope, tekme in akademije, izbrani so bili referenti za razne panoge telesne vzgoje. Določali so se izmenoma člani tega zbora za vodnike oddelkov naraščaja in dece, ki so - bfli obenem pomočniki rednim vaditeljem. Vršil se je vaditeljski tečaj z razpravljanjem o tehniki telesnih vežb, gojila so se tudi idejna sokolska predavanja
Za 2. maj je bil sklican ustanovni občni zbor PZMN v Sokolski dom v Gaberju. ki se ga je udeležilo nad 30 naraščajnikov in nekateri gostje ter zastopniki celokupnega prednjaškega zbora oz. upravnega odbora, katerima je ustanovljeni zbor podrejen. Po nekaterih izpremembah je bil sprejet načrt poslovnika, ki urejuje delo zbora. Izvoljeni so bili bratje: predsednik Božič Pavle, podpredsednik Cergol, tajnik Gro-belnik, blagajnik Grohar E., prosvetar Ma-rinček B., statističar Marčič, referent za lahko atletiko, odbojko in smučanje Fa-vaj, za plavanje Grohar E., revizorji Pre-log, Grohar M. in Sorčan.
Sestavljajo se tri vrste tekmovalcev ▼ odbojki, vršile se bodo tekme s šoštanjča-ni in Zalčani, nadaljeval se bo redni trening v lahki atletiki, gojilo se bo plavanje. Zbor je sodeloval v pripravah in izvedbi nastopov na orodju, v metu krogle, skoku v višino itd. ob društvenem pešizletu v Veliko Pirešico, sodeluje z vso vnemo v pripravah za nedeljski nastop na Glaziji.
Vse delo te delavne mladine je prostovoljno. kaže velike uspehe že zdaj, še več pa jih obeta za bodočnost.
Načelništvo sokolske župe Ljubljana
sporoča vsem ljubljanskim in bližnjim sokol skim društvom, da bo vadba posebne župne točke za pokrajinski zlet v soboto, dne 27. maja t. L ob 7. uri zvečer na letnem telovadišču Sokola I. na Taboru (in ne na telovadišču Liubljanskega Sokola kot je bilo to pomotoma iavl icno) Opozorite na to vse članstvo in naraščaj. — Prosimo, bodite točni!
Sokolsko društvo Jesenice priredi jutri ob pol 8. zvečer materinski večer s petjem, deklamacijami in godbenimi točkami, ki jih bo izvajal mladinski pevski zbor in mladinski orkester. Očetje in mamice naraščaja in dece iskreno vabljeni Vstop prost'
t
Junec OH ver Csnrood:
12
Hči divjine
Roman
Ozrl se je v misijonarjev mirni, zadovoljni obraz, pogledal Tho-reaujevo z dimom ovito glavo ioi prvič po mnogih tednih začutil, kaiko se drami v njem stara želja. Med tem, ko so jedli, sta bila Mu-koki m še neki drugi Indijanec p r me sla njegov kovčeg in njegovi torbi; stopil je k eni izmed ie-teh. jo odprl ter vze1 iz nje svojo pipo im tobačni mehur. Ko je natlači'1 glavico svojega angleškega vivčka in prižgal tobak, mu je obraz očeta Rolanda kar zasijal skozi dišeči drtri hud.sonba.vske mešanice. Ob steni, nekoliko v senci, tako da ni mogel nihče misliti, da srto v njihovo družbo ali razgovor, je bila sedla Marie; okrogli podbradek ji ie slonel v dlani rjave roke, in njene temne oči so bile vse srečne ob pogledu na zadovoljno trojico. Prizori, kakršen je bil ta, so ji obilno povračali njen gospodinjski trud. Bila ie blažena. David je čutil, da ie v tej kodi doma zado-voljnost. Pola.ščala se je tudi njega in čudno, skrivnostno prodirala vam. Med temi lesenimi stenami je čutil navzočnost njenega duha -— duha radosti na-d tovarištvom m življenjem — ki mu ga »e toli strašno manjkalo v njegovem nekdanjem bogatem in razkošnem domu. Samo enkrat je ta večer slišal Marie, da je spregovorila, ko je s tihim, mehkim glasom nekaj rekla Thoreauflu. Molčala ie. kakor molči krijska žena v tujčeva navzočnosti, a vendar je vedel, da v njenem srcu ž-vo utrip lje sreča, itn zato je bil kar vesel, ko mu je Thoreau ponosno pokazal z glavo na zaprta vra<ta in omenil, da je mati. Marie ga je slišala, in tisci mah >e David zalotil na njenem obličju tak izraz, da ga je srce zabolelo — izraz, kakršen bi mora! biti tudi del njegovega življenja, a ka ga v njegovem življenju ni bilo.
Kmahi nato ga je Thoreau odvedd ▼ čomnato, ki nro )e bfh
določena za prenočevanje. Currmata je bila majhna, z deskami pre-grjena na dvoje; Davidovo ležišče je bilo v njem, misnjonarievo pa v drugem predelu. Ltsicorejec je postavil svetilko na mizico ob postelji rn vošči!] Davidu lahko noč.
Ura je šla že na tri, a David še ra' čtrtfl nfkake želje po spanju. Ko se je sezul m deloma slekel, je sedel na rob postelje in si jei t mislih obnavljati dogodke zadnjih ur. Spet se je spomnil ženslke v vlaku — ženske s prečudnimi temnimi očrni in nepozabnim obrazom, in nehote potegnil iz žepa zavoj, ki ga .ie bila pozabila. Radovedno ga je obračal v rokah. Ogledal je rdečo vrvico, se prepričal, da .ie bila trdo zavozlana, in še nekaj časa sukal zavitek, preden je prerezi motvoz. Nekam sram ga je bilo lakomne želje, da bi videl, kaj je spravljenega v ogoi.ienem časniškem papirju. Cufci.1 je kaznji-vost svoje radovednosti, čeprav si je zatrjeval, da ni razloga, zakaj ne bi zdaj preiskal zavoja, ko je njegova lastnica že kdo ve kje. Vedel .ie. da ne bo te ženske nikoli več videl hi da mu bo ostala na vekomaj uganka, razen če mu to, kar je držal v rokah, odkrije skrivnost njene osebnosti.
Čez pol minute se je nagnil v svetlobni krog svetilke, stiskaje v rokah predmet, ki se je bil pokazal, ko ie padel papiT na tla. Njegove oči so bile polne strmenja, njegove ustnice odprte od zavzetosti, in srce mu je zastajalo v neizmernem začudenju tega trenutka!
5. POGLAVJE.
Dekle na sliki.
David je držal v rokah fotografijo — sliko mladega dekleta. Že ko je jel odvijati papir in zagledal rob sive lepenke, je bil zaslutil, kaj bo našel. V naslednjem trenutku ga je bilo presunilo kakor strela h jasnega. Ta noč je bila zanj res polna čudnih izprememb: moči, ki jih je komaj slutil, nikar pa da bi jih bil razumel, so ga bile potegnile v začetke skrivnostne pustolovščine; pregnale so bile njegove
mfsfi o sebi; dbnrfle so bSe njegovo pozornost na droge re£3 k druge ljudi ter mu odprle pogled aii dva v druga življenja. Videl je bil tragedijo in srečo, občutil dobrodejno izkušnja vo smeha m groznico nenadnih izprememb. In zdaj, ko je sedel sam na robu posteče, je bil prišel vrhunec vseh presenečenj.
Dekle na sliiki ni bilo mrtvo — ni bilo samo neživa senca, ujeta od fotografske kamere. Bila je živa! To je bila njegova prva misel, njegov prvi dojem. Biio je, kakor da bi bil nenadoma stopil orei njo ter jo s svojo navzočnostjo presenetil in prisilil, da mu je naravnost in napeto pogledala iz oči v oči — nekoliko plašna, a vendar kljubovalna, pripravljena, da vsak trenutek pobegne. V tem prv?m hipu se skoraj ne bi bil začudi?!, če bi se bila jela gibati, se umaknila cd njega in hitro kakor ptica izginila s fotografije.
Pri svetilki je sklonil glavo in napel oči. Dekle je stalo na ploščatem kamnu tiik ob vodnem tolmunu. Za njo ie bila bela peščina, onkraj peščine pa skalna soteska igi gorsko pobočje. Bila ie bosa. Njene noge so se belo risale na temni skali. Roke, do komolcev gole, so se bleščale v enaki belini. Vse te reči je zaznavaj drugo za drugo, kakor bi jih bilo preveč, da bi se mu vse hkratu vtisnile v misel. Deklica na kameniti plošči se je sklanjala nekoliko naprej in krilo ji je segalo le malce niže kakor do kolen; oči so se j? bliskale, usta so bila razklenjena, in lasje so ji v prelestnem neredu padali na prsi in ramena. Videl je solnce, kako je igralo na njih; pri svetilki se mu je zdelo, kakor da bi vihrali, bilo je. kakor da bi njena prsa dihala itn bi se hotela usta zda.rzdaj za gibati in iz pregovoriti. Vitka kakor trstrka je stala pred divjim ozadjem gorske soteske, polna lepote in vsa drhteča od življenja. Bila je več, ne samo slika. Bila je življenje. Bila je tu — pri Davidu, v njegovi sobi — tako gotovo, kakor je bila prej tista ženska pri njem v vlaku.
Globoko je zasopel in se vzravnal. Slišal je očeta "Rolanda, kako je v sosednjem predelu zlezel v svojo škripajoč o posteljo. Nato je začni misijonarjev glas:
»-Lahko noč, David.«
Cene molim oglasom
Ženttve in dopisovanju: vbeseda Dm 2.— ter enkratne pristojbina za šifro aii za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglest. ki spadajo pod rubrike »K»m pa kanit, »Airto-moto«. »Kapital«. »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Sta-novrrnja odda«. »Stroft«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaelužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužke ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, »e zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbine za šifro aii zs dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 pat za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
m
rv-Vir	rn***u> [yrt
nit«,. p^ufa n t »ako 5(1 r»r; m 1*
janje na^krva aJi za 4ifw> 8 Ifn. — Kd-o» sprejema potnike, pla fca b-v-do po 1 Din; i« 4a.ni.;« naslova »!: ta «-fT« r« 5 Din. (o)
Podzastopmke
t v f f h kraiih banovine sprejm-e za v« rova'n ra. — Ponudbe txi nas-! »v: /ar i rov*lr»<*. Maribor. Mai-R-.jvj 1C/I.	163t>2-6
K o <J r f (t A ga.-iuL&a.
plač* ta vsako besedo V> par; za aaVrov a!' Šifro 3 D n. — Kdor a a d i i&rtur.-^k. pa m v»ako besedo 1 Din, ii dsjan:e na«'ova s?" za sifr« rw 5 I>ln. (T,)
£koda za vsakega
kd«*r še nt* ve. ka. m ti 'abko pove o zd-avju. n« predk-it n v*-m // vi Vo .n Tmdsrjenj gr«?*>'o-?
Paul Gutvillen
T- >iir;-e u« :ti poletite pa ;m Envvnr»ki reeti štev. 10 p-iriie.V ;j>i:/.: r;■ eono-^pomen.:k.V. Na ž*15;'0 p-:de tii«l: na dom za r	-orrt.i itn-ajo po-
pust. V N tri or^ene le še Da r d.iui. It»>Tti-3
V^ajLa	p«.-:
sa dajanje iijwlffva al; z a iltr* Da 3 Din. fl1
Pek. vajenca
tudi iroajšega pomotoika i !av<i:in k-vefno. ki bi raznak-ith. z vix> rv*r->v. r' >■	Jan-
irtkovi-č. Zabre®ni<a firi iir-i>v-ii'«i. Gorenjsko.
Prvovrstna
kuharica
k- f» -t^ji '«t obolel™ nn it-!o4^ii kuhala (dietič na branal *e išoe. n- p^.nndbe z	k.e
je f.!j.>bo-va'a. ne ogf!a«r! oddelek »jutra« pod 5:fro 16370-1
Steparica
k' w Sfva.ti n*nj»te Hv«-
ri in Tahrbtmi-k-e, dn-bn * ti-fV . Zirlasiti m1 v delav-» ci v Vošnjateori n!ii'i 2.
16388-1
Sbižkmla
kuba-M-a. bi hi mfrala «tst: t-mii vea drw»a goepo»i«mjfke d-f.a. ter Afi dela don-jače^m vrt». t dobrimi afriV-^vali, di>'rr an^bo n-i '•ri<Sia«slri d nižin; v ti-uhttfcni. Bi"Ji mo-a Tvd-a-va i« *"ara 35 iLo :sr> w, — P-"ri»r<ii>e na ■T a«, odd-elei »Jutra« p*"!
šifro > "-.ci^ft
I>ri'Ln« in r>*n<lm>e<. 16^79-1
Mladega brivca
Malne^tt i-npr-mn	za
-•»i-hKjte in TH-de-ij-e išve Pf-t-kovlč t Do«ria'.ah. 10373-^1
Damska frizerka
fw»rft-ktna i®
vrvrfjm tram« i«i v<wllW-V	maniiknr«.
dobt ^ !a'tio 4-vtfoo. Na -
-rop	a-'-	ri-;	r *
Ponmllbe p o-'aAH-n«nii	p«-
r»	Krr«jy	Jo-
a-o. n,Kw.kc t daiarti	fri-»r, Siinei,«
Brivskega
pomočnfka
de^avra tis.',;«; T •'a''«* ei^SIbo iTan Lrl«a«,	I. 164/K-l
Frizerko
prrmr*'nr> Mirejnn«
>«	v T/irW:aii- —
S:-5"r»v T o^a«t«n »dd-^^n »JiM.ro«.	1642S 1
m
Petnajstletni deček
želi v >rk v	trnovi n.1 OT^šarv*?« b'a?a.	kj»r bi m»«I v»o »si-^K/ t	biši. Na^i-ov: Joeii, Tnšii.
ie»4«
V » j >- la 1 1> ia ia«B>« iuMOTa ( n iilro v '	f
Pozor, mesarji!
Rr.b:j»)cv. a do+i-o »hranje* Biita fso.. kupi Jane* V nrd i t, Trški. G-(v-e<nj«iko.
16377 29
Službe išče
V'«el» lMW«da 50 ia	B»«S(»*a ali
fifn« pa 8 Dra. (21
Dekle
nr-idma. marijava io polena. «a.ra 20 l-K. *m-3?,na I>o kBiresij«. ie-Ii jJ-nSbo na.takari«,e. Porod-bo »a ne'1 ne-, tvddele-k .7'jt-a T»-kd znaiSko »Marljiva :n jrlmoat-fSna«.	16373-2
G. Th. Rotman:
Vrtismrček in Šflonoska spet na delu
»Veš kaj?< sem vzkliknil. »Počakaj nu, skočim k svojemu mojstru po lestvico!« Kakor sem rekel, tako sem storil. Ne da bi me opazili, sem iztihotapil lestvice »kozi zadnja vrata in kmalu nato je Šilonoska ie plezala po njej. da bi smuknila skozi okno v hiSo. Ali _ kaj je bilo to?? »Stoj-ta!< je zaklical glas.
Otroška vrtnarica
s fntffe&uiiin Mkanjem n-em-Miitc in dobri mč va.Ii, i46e »lužUio: Naslon: Dona W «b e r. Ona p*i Pr«v«l jah.	16359-2
Gospodična
ki j« dovršila 6e»k® m*-ščam^co šolo in je »motfsia v-^-h ui»a ntiškah 4*>i, »i-e ka kfeliiib« — najraje k »troko-m. Nas-l-o^v: T. Pome ra-n. Sebe-bore*. po^ta Jfa<-'»jain«-i, Pre-kimuj-e 16391-2
Natakar
r«S8 kasarn« in rcsUMrra-
otj«. «t26 tet,
bo. Po potrebi oži M« i kavcijo. PtMMidb« na pe-drn-šnieo »Jutja« v Marfbo-r« pod Buiokio vNata ka-r«.
16433-2
Prodam
Ustaai tr*. m»6aja po	[
I &ia b«»e4a; M da	f
j« »j« naalo^a »fl n	1
Šifra • Din. — Ofiasi	j
iocialoogia RM^aja r»a	1
ka b««e<i!a 5* par; u	1
Ja»B>« tva*(<rva ali ca	j
Mh* Ma * Dta. (6)	|
Norveško ribje olje
Mjfioejie, e>vei«, vediio r
zalogi. Naročila Mino pr«-ti povietju. Piccoli, Tyri« va (Dima;«vka) e&»ta št. 6.
68-6
Ure za birmo
na Hranilne knjižice proda« Iv«wi Pakii. bjflbijana — "Pred itofijo 15.
1«75-«
Otroški vozički
naimo»«;fc po-b<>ki. »poet
Mi, trvoikli, pralni vo na.ie.efle.iw pni M. Tomšič. Št. Pe-tra e. 32 1687.V6
ia oeoed«. O^rla« eijainega toar-a ja po jO	Za da
>ai»>« aasioTa aH t» Šifro 8 Din, oziroma 5 Din.	(lil)
Damsko m moško kolo
dobro ohranjeni ojrodno naproša j. IVir.ve » v ri-no^oč« r Vošnjako^-i o:!. 4.
16881-11
Moško kolo
r a 450 D' .n na prodal t Idri^ki glVei 3. J639T-11
PdKiiivo
V»a*» be^d« l Din; m d»ja.nj« aaMor« ali *ifrn pa 5 Dm. (12)
Več raznega
pohištva
radfi	naprodaj
na Ceioviii ee«tš	81.
1&C6-1S
Rabljeno spalnico
radi	»elšt-re t«k»j
irto poeemi	pr~Vam. Na
slov po-ve	oddelek
»J««ra<.	16484-lž
Viaka beaeda I Dl.n, '.a 1a>an>« na.«k)Ta aii w »ifro pa R D»n rifi)
Do 400.000 Din
potn>iiia u zgradbo t.rgpn-v K-ke h(»e na prom-oi.n^tm krajo v Ljwbij««i. rab'm ia »fcoj, pro-ti vknjiiib: na prvo me* t«. Pismen« ponnid'be na f^ia* »dde*>-* »Jttira« pod »Prvo mesio«.
164:36-16
Vložne knjižice
Kmewke pfmojilnife m VC^sr.ne hranilnice ijubijan *ke kupimo. Po-nndbe na >d<1eiek »Jutra« pod »Otorma«.	16432 16
Hranfhio knpžico
uhamk branilimfe IjuW'jan-«ke, z vlo^o 11 .f^O Din, prodmn sa 76 %. Naflto.v v ogla^aK« crd^i^eiki: »Jutra«.
164R3-16
J V*a^a b«aoda 1 Din; I j u da.ja.-nj« oaatova a-M E
j ia iifT8 I« 5 Din. (30) C
Kupim posestvo
t erai do SO.000 Din. »a vlogo Mestne bran>ihM<e maribo-K^e. Ptonud-be na »g1!«*;. <xJ'de4ek »Jw.ra« pod
163iži-20
10 stavlmlh parcel
po 900—1000 m*, prid a m pri Modvors v Vitmarjšh apr ejrn em tudi vioine k nji ve«. Pojasnila t Vižmar-jab St. 100-50. 1607020
| V a»ta boae^ 1 Dia; I za daj«}« nj«!i>va ali [
•a šifro pa 5 Diu. (19 [
Buffet v Splitu
do'bro valjan, na na.jpro-mstovejSem k -nn njoduo pr<vdam. Ifa^or v o^rl . oddelku »Jutra«. 160«M9
Fotografski atelje
doi>ro vpeljan, s komcVet-
n-lm Mnvpntarjcm prodam v ee-n-mi mivra. Pimndbe na »Jutra« pod wfrw »Atrije«. I&M9-1S
Trgovino
i mešanim bU^om — radi preža pot? I eno^i i u g1 o- d n o prodam v Ljmbljom. — Por-zve »e; »Al-va«, Š-len-bargova i.	16369-19
Vsak* beseda 1 Din; *a dajanj« najdo^va aH
ia Šifro ps 5 Din. (17)
Kavarno v Ptuju
oddam takoj p»d ugrod.mm<i pogoja v najini. Pojasnila doje Lovrenc Kraj.mi, gostilna »Sioa« v Ptuju.
16127-17
Obrtno pravico
t» trg?ovitto špecerijskega biaca in dellkate^o. oddam v nnj^m. Port udbe na o-?!«*, oddelek »Jutra« pn-d »Obrtaa pravica«. 16374-17
Mesarijo in
prekajevaloico
na prmnehnii to^k1! v itulu-M-rijsliem kraju Celja o-d-dn » 1. jmn^jem Lebi« Jo-9p. Hn>diTV>a 2S. Celje.
164:4-17
Stanoval*}?
mmmzzfmm
Vsaka b«»eda 1 Din; ta dajanj« uas!o>va aH za Jifro oa 5 Dio. (31)
Dvosob. stanovanje
s priitifeflTVttJfK "dnlaui takoj t Zg.	— blir/u m-:tni«,e. Po<i7.v e t tr-prrvioi Ha velika. Oelo^ka ?wt» fifi. 1633-21
Stanovanje
i-HMain v viiii n« Prulah. — feto-tam oddam tudi
podstrešno stanovanje
•m-b« io kuhinje. Vprašati na Sv. Petra ce>»ti š:. 45.
16407 21
Stanovanje
2 so-b m kubioije, tramvn-jMke pwtaje odd« Za R-0'ž.aia do!in«. Cesta na Brdo It. 2. 16390-21
Trisob. stanovanje
komfortno —■ s feopetaico odidam za avg-uet. Natanč-nele ppi hišniku v Fiigiier-jevi trlm 12. 16400-31
Trisob. stanovanje
» komim1«©,	io
komfortno,1- o^-iajti z jv-(TttStcmi aa B.eiwej«ov< e.
st. »-ii i«tvi». i&ns-a
IV«.ka	5f' pa-r; f
w ■iaja.ni« nasJoTr« ali j ia 4ifr« S Dm. (21-a) [
Dvosob. stanovanje
s pritiikiioanri na periferiji— najraje v h!ii;i>i Jtik-jba ali Sv. Joiefa i^če m.irna drniina z« avgue-t ali seipteimber. Pfwr»dbe na oglasni 0"1de!et »Jutra« po<l Jitr-o >L'-dobnrr«t
16221-2.1«
Vsaka b«-«»da 50 par; za dajanje na-sJora aH
za ši,fto 3 Din. (23-a)
Upokojenec
iiVe Sčtio. prazen«. eo-Im^TKi s-olj>o z oskrbo. 6 1. j-fflijem P^niid-He na	oddel«k
»Juira« pied šifro »Miren giortpnd«.	16399-23/a
Solnčno sobo
leipo n-premiljeno iJ) ptrogo ri.ra no, s koipailmoo, v centru m*»sta iiee s 1. junijem diO'brn ei.tuirana g<>-spodi&na. 1'onudbe na fhgi. o-ddeiek »Jutra« ped ^ifro »1. julija«.	10398-23/a
Sobo pdda
V.-iaka t»?seda 50 pur. za dajanje naslora ali za Šifro 3 Din. (231
Opremljeno sobo
s p<*e'bnim vhodom od<l«ra »tainermu goe^odu. Naslov v oc-laen«!! ovld^iktt Jutra 16371-23
Separirano sobo
t cemt.ru. le.]io opr< m!.if-no. s ko-palmico tako>j oddam. S«»>v v o^r'a«wem oddelku »Jutra«.	lffim-23
Opremljeno sobo
9	vk,.;,. nt — t
centru m-e^ta oddam 1 ali 2 o^eb«3ia po ugodni ee^pj Naslov v o£"ia«n«m oddelku » Jutra«.	16200-23
Sostanovalca
eve^vt.. s brano ftprejimen» v lircdiini me~»'a. Naslov pove oyia*mi oddei<»k ».Jutro«.
16,163-23
Opremljeno sobo
z e«>o »Ii d-v-Tiui po«te!ia-m« m poeebrom vlindnm. fA mit5M<ii b izu 'rr m va rxxvemi o<ident. Sp. 5 Sta. Cern<«eT« 51/1-4. 16696-23
Lepo sobo
oddam	a'<
r R<»wi:	15
16102 23
Sobo
t H^VriiV*1 ro »»ve^Jra-vo.
pa-ketom i-n poe^bfimi) vhodom. v I. na.lrrtr-otp.m i*g">d-no o d d a ra bial-ueimi po-MMtdu v K r.' <-7.k' it. 31/1.	' 16437-23 1
Dve sohičn! sobi
kaj«', oifireimijecii. s po«»-b-mim v.h-"Hltnm g &oopnj ic, od-da.tr. na Napole-ooo^-em trgu št. 6/H.	16101 -26
Pritlično sobo
s po^ebmi ju vhodoan z div»<-riik-ti iti elektriko oddam * 1. junijem na Sv. Petra sesti št 81.	16412-23
Opremljeno sobo
o<Jda.ni gospodo aii gwpo-diični v Jeroejeri u.lici 8. pri.ti^ie, lervo — Ljubljana 'VIL	16415-23
V»aka beseda 50 pa.r; ta dajanj« rvisJora al«
*a »ifro pa 8 DHi. (28)
Usnjata peresnica
rjava, z naii\-nian peresom in ključem je bila izgubljena 23. maja do-poldne t Zvozdi. — Polten najdit-edj naj jo proti nagradi izroč' vra-^rj« »niverze. 16418-2S
V'-»ka beseda 1 Din; '.» iaiani« na^fora ali t« V -b, 5 Oin
Striženje 5 Din
britje 3 Din
MriV^j* dom 6 Din, ocidu-laoi-ja 7 Dva. OkkšfIte briv nioo »Rji.pid«, Kolodvorska ulica 35.	16385 30
Vsaka btx*-da 1 Di.n; <a dajanje uaslora ali za Šifro pa 5 Din. (37)
SEJEM ŽELEZA IN STROJEV
Velika izbira tračnic, L in U., tra-verz, betonskih palic, pločevine, cevi, orodja, jekla, sesalk, strojev in delov, jermenov in trugega materijala
Miroslav Kras, Zagreb, Sajmišna 48a
_ S2.-.9
KOPALCI!
naročil! 8kupine romano* 12 »Ju-trove« to^ižnice po znižanih cenah
il
Naročite, da boste deležni dohro-dejnega razvedrila !
KOPALNO PEČ
v dobrem stanju, kapacitete 1500 kg na uro. odprtine 800 mm.
Ponudbe na: Prvu Jugcslovensku fabriku radiatora i kotlova a. d..
Veliki Bečkerek.	6509
Ne pozabite vzeti s seboj Uranovo kremo za sončenje, preden greste na sonce. Uranova krema deluje kakor balzam na kožo, jo obvaruje hudih opeklin, morebitnega vnetja, ker ta čudežni, dobrodejni balzam prodira skozi vse tri kožne plasti in ne samo kot običajno druga mazila, ki ostajajo na površini kože. Koža izredno lepo potemni, a je pri tem transparentna, gladka, gibka.	6521
Zahtevajte povsod samo
Uranovo kremo za sončenje
cm BOTOT
paste za zobe v tubah na Sčetkici zadostuje
za enkrat. Bo to t pasta je kompaktna in zaradi tega izdatna in ekonomična v uporabi.

Tovarna najmodernejših
VRTNIH SONČNIK OV
Mak so Salgo k. d.. Osi jek Pred nakupom zahtevajte katalog!
Najtoplejše kopališče v uravsKi Dam j v. ni
ČATEŠKE TOPLICE
pri Brežicah
so odprte od 14. maja t. 1. Radioaktivna terma 50 stopinj Celzija zdravi revmatiz. ta, išias in ženske bolezni. V predsezom popusti. Zahtevajte prospekte! 6S45
	
	
Kupimo 30 do 40 vagonov
£-a železne strojne litine
v ne prevelikih kosih pod 20 kg, brez zavornih čeljusti in rešetk, brez jeklenih in kovanih nastavkov. — Kupimo rabljeno KOPALNO PEC v popolnoma dobrem stanju, kapacitete 4 tone na uro, 1500 mm odprtine. Ponudbe na: Prvu jugoslovensku fabriku radioatora i kotlova a. d.. Veliki Bečkerek.	6509
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVI .JENJE IN SVET«
ania
po nizkih cenah pri J. VILM AR, urar
Ljubljana, Sv. Petrs c. 36
KAM GREMO V NEDELJO?
Na Pšato k Janežiču i3.a otvoritev
NOVE GOSTILNE
na dobro kapljico, ples in godbo.
G49*
V palači ^GraSIki" se o-iMa
s 1. lsml|em. 649o
Poizve se Uprava palače Grafike, 4. nadfrtr.
ŠPEDICIJA
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno tn po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brerpla-čno.
Telef. Interurban 24-59 Vllharjeva c. SS
(nasproti nove carinarnice)
UUBUANA
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri
in sedem ton nosilnosti. Telef. biterurban 21-57 Masarjkova e. 9 (nasproti tovornega kolodvora) 159
ZAHVALA
Za vse dokaze pre3rčnega sočustvovanja ob nenadomestljivi izgubi naSe ljubljene soproge in dobre mamice, gospe
Marije Verfeic
izrekamo presrčno zahvalo.
Zahvaljujemo se preča-stiti duhovščini, čč. sestra;n v Leonišču, Sokolu Vrhnika za častno spremstvo in za lepo petje in vsem, ki so cd blizu in daleč prišli poslovit se od naše ljube pokojnice in jo spremili na njeni zadnji poti. in vsem darovalcem krasnega cvetja.
Srčno zahvalo izrekamo domačemu zdravniku g. dr. Klepcu, posebno pa še g. dr. Haussu, ki ji je v dolgoletni bolezni stal na strani s svojo zdravniško pomočjo in ji lajšal trpljenje.
Vsem, ki so počastili spomin naše ljube soproge in mamice, še enkrat presrčna hvala.	6511
Vrhnika, dne 26. maja 1933.
ANTON VERBIČ, trgovec, r rorHv*>n
brejuie DavoriD Ravljen. Lzaaja sa Konzorcij »Jutra« Adoll Ribmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inserainj dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi e Ljubljani