Ste v. 19
V Trstu, v nedeljo, 19. fanuarja 1919
ie'nik Xl!V
Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznlMh. —
Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslškega X), !. nadstr. Diplsi naj se po5l'ja,o uredništvu. — Ne'rankirana pisma se ne pre« Jemajo, rokopisi sc ne vrafa;n. — Izdajatelj in odgovorni urednik Steian Godina. - Lastnik k« vorc j lista „Edinosti". — T.sk ti-sk«rne Edinost. — Tclelon uicdnišlva in unrave štev. U-57. — Naročnina znaSa : za cclo leto 60 K, pol leta 30 K, tri mesece t* K — za nedeljsko izdajo za ceh leto 12 K, pol Ma 6 K.
DINOS
Posamezna številka za Trst in okolico 20 vin., zunaj tO vin Oglasi trgovcev in obrtnikov mm io 0 vin ; ngmrlnuc, zahvali-poslanice, vabila, oglasi dinarnih zavodov mm po 50 v.; ojjljsi v teksti. 1'sta do 5 vrst 30 K, vsaka npdaljtia vrsta 3 K. Mali oglasi po S vin. beseda, i a manj pa 80 vin. Oglase sprejema in-seratni oddelek Edinosti. Nlročnina in reklamacije s - poSiljaii izključno upravi „Edinosti". Uprava in inseutni oddelek sc nahajata v utfcl sv. Frančiika As. 20. - PoJtnohran. račun 8it.552
Pogajanja med Jugoslavijo In Romunsko.
BELGRAD, 18. jan. Uradno se poroča, da se vrše med srbsko vojaško upravo in Romunsko pogajanja o demarkacijski liniji med jugoslovansko in romunsko interesno sfero v Banatu. V političnih krogih se pričakuje, da bodo sledila vojaškim dogovorom diplomatična in da se bo po-sr&čilo nesoglasja med Jugoslavijo in Romunsko glede razdelitve Banata prijateljsko poravnati.
Vrnitev legli v domovino.
ZAGREB, 15. jan. Včeraj je prišel v Zagreb oddelek drugega polka jugoslovanske divizije. Oddelku poveljuje kapetan Dobrijevič ter šteje 400 mož s 5 častniki, med njimi Slovenec podporočnik Stanko Vclkavrh iz Ljubljane. Prvotno je bilo določeno, da pride ccl polk v Ljublja-nio ali Zagreb, ker pa sc je vsled italijanskih Intrig pričelo širiti po Albaniji banditsko gibanje, je moral del polka ostati na črnogorski meji, da brani južno mejo naše države. Pri tem oddelku, ki jc ostal v Crnigori, se na-haia'ta slovenska podporočnika Hajnrihar in Ogorelec.
Kje bo zasedal ; v . * >
BELGRAD, 18. jan. Centralni jugoslovanski parlament bo zasedal v prestol rti dvorani starega dvora. Dvorana se v to svrho že preurejuje.
Zakaj se žigosajo bankovci?
BELGRAD, 17. jan. Na vprašanje, zakaj se žigosajo av-stro-ogrski bankovci, priobčuj-ejo srbski listi to-Ie pojasnilo: Bankovci sc žigosajo edino radi tega, ker smatra naša država 'te kroce, glede katerih Avstro-Ogrska nI bila upravičena, da jim daje prisiljen kurz, kot nekake re-kvizicijske nakaznice nemške in avstro-ogrske države. Z ozirom na to bo naša država na mirovnem kongresu zahtevala, da ji neprijateljske države izplačajo te krone po kurzu, po kterm so jih spravljale v promet v Srbiji, t. j. po 2 dinara za vsako krono. Radi tega je bilo potreba, da se ti bankovci odvoji jo od ostalih. Nežigosane krone zadene ista usoda, kakor ostale krone v Avstro-Ogrski in Madžarski.
Uradni kurz avstrijske krone.
BELORAD. 18. jan. Finančni minister jc odredil, na! se pri državnih blagajnah računa 250 kron za 100 dinarjev. Po tem kurzu bodo sprejemale državne blagajne vplačilo avstrijske krone. Po istem kurzu sc bodo izplačevale plače srbskim državnim uradnikom v onih krajih kraljestva Srbije, Hrvatov in Slovencev, kjer jo odrejeno, da sc plačuje v kronali.
Zaprisega dr. Trumblća.
PARIZ, 17. Jan. »Petit Parlsien« poroča, da ie dr. Trumbiča kot ministra za zunanje stvari države SMS zaprisegel v Parizu poslanik Vesnič.
Personalna unija med Madžarsko In Jugoslavijo?
ZAGREB, 18. jan. Budimpeštanski listi poročajo, da so jugoslovanske osebno stopile z ogrsko vlado v dogovor j:lede ožje zveze med Jugoslavijo in Madžarsko. Obe državi naj se združite na podlagi personalne unije pod vlado srbskega prestolonaslednika Aleksandra. V tem slučaju bi se cnteutiiic čete umaknile z ogrskega ozemlja. — Vesti ogrskih listov so samo kurljoznc izmišljotine, ako nimajo listi morda naloge poskusnih balonov, kako bi Jugoslavija sprejela kak podoben predlog z madžarske strani. To je tembolj mogoče, ker se slična namigavanja ponavljajo v madžarskem časopisju že nekaj časa sem.
Drobne vesti.
ZAGREB, 16. jan. Jugoslovanski dopisni urad poroča: Kakor znano, je pred kratkim izdala hrvatska vlada tuaredbo- ki zahteva pod težkimi gmotnimi kaznimi, da morajo ona industrijska in trgovska podjetja, ki imajo svoje obrate na hrvatskem ozemlju, svoje sedeže pa zu-jiaij, dežele, premestiti vodstvo podjetja.v ozemlje države SHS. Večina prizadetih podjetij ie tej zahtevi že ugodila. Samo hrvatske viciualnc železnice, ki imajo svoj sedež v Budimpešti, se dosedaj še niso odzvale. V četrtek bo v Zagrebu seja poverjenlštev, kjer bu tudi sklenjeno, kako naj se ravna s temi in drugimi podjetji, ki dosedaj še niso ugodila omenjeni naredbi.
BELGRAD, Iti. jan. Srbski vojni tiskovni urad poroča, <!a en polk ententnih čet z oddelkom artiljerije pod poveljstvom francoskega generala zasedel mesto Segedin.
KOTOR, lb. jan. Jugoslovanski dopisni urad poroča: Danes je prispelo semkaj Iz Francije 350 jugoslovanskih legljonarjev, ki so se borili na zapadni fronti. Doma so po večini iz Boke Kotorske.
ZAGREB, 16. ran. Ban je izda! naredbo, kl uvaja cenzuro za vse kinematografske filme.
Dr. Masarvk o odnošajlh med Cehi tn Poljaki.
PRAGA. 16. lan. Cehoslov. tisko. urad poroča brezžično iz Haaga: »Times« objavljajo daljši razgovor svojega korespondenta v Pragi s predsednikom dr. Masarvkom, v katerem je predsednik povdarjal potrebo poštne zveze s zavezniškimi državami in uvedbo zračne zveze med Prago iil Strassburgom. Kar se tiče državnih meh se bo Čehoslovaška republika podvrgla razsodbi mirovne konference. Ozemlje, ki ga Poljaki zahtevajo zase. tii izključno češko. To ic pravzaprav dežela, ki ne pripada nikomur, ki pa ima veliko gospodarsko važnost. Tamošnjih tnanjšjn uc smemo izročiti Poljakom, ki so zasedli vs-i sporna ozemlja. Poljaki dosedaj nimajo stalne vlade in v lastnem ozemlju tiu morejo vzdržati reda. Zaradi tega šoto ozemlje priznali Cehom. Predsednik je nadalje govoril o odrskih Ukrajincih in ugotovil, da so zaprosili, da se smejo pridružiti Cehom. Tega koraka Celii niso provocirali, odkloniti te prošnje pa ne morejo.
Čehi zasedalo.
KRANCISKOVE KOPELI. 13. ian. Pun. kor. urad poroča: 10. t. n?. rc 80 mož Cchoslovakov zasedlo Fran-čiškove Kopeli. Zupan je protestiral proti zasedbi. Na vprašanje, zakaj so določili za Frančlškove Kopeli tako močno posadko, je izjavil častnik, da je vsled nameravane ustannovit\c mrjtc obmejne straže potrebna navzočnost večiega Števila čet.
HEB, 16. jan. Dunajski koresp. urad poroča: Cehi so zasedli bavarsko mejo tikoma pred bavarskim ozemljefi. Straže stoje čisto blizu druga od druge in sicer ob vsej čeho-slovaški mejni črtt.
Pogodba med francosko in češko-slovaško republiko.
PRAGA. 18. jan. Cehoslov. tiskovni urad poroča: V seji narodne skupščine je govoril v debati o zadnji Izjavi ministrskega predsednika dr. Kramara poljedelski minister Prašek. Za članico narodne skupščine Zeninove, ki je govorila proti oderuštvu, je poprijel besedo ^dr. Stransky ml. Rekel je, da se mora narodna skupščina odločiti al;i za rusko orientacijo, ali pa za evropsko in ameriško smer. Dr. Stranskv jc tudi mnenja, da sc mora odločiti, kaj naj se zgodi s češkim boljševikom Muno, ki jc prišel kot odposlanec sovražne Rusije na Češko. Nato povzame besedo ministrski predsednik dr. Kramar. Izjavil je: »Slišal sem, da je bila vložena tudi interpelacija glede zavarovanja naših sil in da se je očitalo vladi, češ da ic v tem oziru v vladni izjavi vrzel. Priznati moram, da je to res. Ker so v zadnji dobi nastali v naši javnosti dvomi, da-li ie naša vlada v tem pogledu kal izjavila, dovoljujem si predložiti dokument, ki ima za to stvar poseben pomen. Minister za zunanje stvari dr. Beneš me je pooblastil, da obelodanim pogodbo, sklenjeno med francosko in našo vlado na dan sv. Vacfava 1918. Pogodbo je podpisal za vlado francoske republike minister Pichon in za češkoslovaški narodni svet Češkem generalni tajnik dr. Edvard Beneš. Pogodba se glasi: Pogodba, sklenjena med vlado francoske republike in čehoslovaškiin narodnim svetom glede države čehoslovaškega naroda: 1. Čehoslovaški narod bo za dobo sedanje vojne podpiral francosko republiko s svojo armado. Glavno in najvišje vodstvo armade ostane v rokah narodnega sveta, ki jo bo po zahtevah položaja uporabljal na različnih bojiščih. To vporabo uredi med francosko vlado in čehoslovaškini narodnim svetom vojaška konvencija. Francoska republika priznava češkoslovaški! narod za zavezniški in bojujoči sc narod, čigar suverenost predstavlja čehoslovaški narodni svet s svo'jo v dejstvu obstoječo vlado. Francoska vlada se obveže, da bo tudi niiadalje podpirala svobodno čehoslovaško državo in da bo sodelovala pri realizaciji rekonstrukcije neodvisne čehoslovaškc države v njenih zgodovinskih mejah. Francijo in čehoslovaško drž,avo bodo družili tudi v bodoče prijateljski odnošajil. Celvoslovakom sc bo dovolilo, prisostvovati konferencam, v katerih se je pogajalo o čehoslovaškcm ozemlju. Ceho-slovaki bodo imeli v Franciji iste pravice, kakor državljani prijateljskih narodov. Dr. Kramar citira nadalje brzojav ministra za zunanje stvari, Pichona, kjer tudi slovesno obeta, da sc bo čehoslovaška država ustanovila v svojih zgodovinskih mejah. Dr. Krama? je nadalje izjavil: Moremo torej reči, da so dvomi glede mej nedopustni. Dr. Kramar se sklicuje na formalno pogodbo v Franciji in izjavlja, da mislijo tudi drugi zavezniki tako. Dr. K ram a f nadaljuje: Zastopnik angleškega kralja je dospel včeraj v Prago in brzojavka iz Italije nam Javlja, da bo tud: Italia imenovala svojega zastopnika pri nas. Interes vseh, ki živijo z nami v skupni domovini in v skupni republiki zahteva, da opustijo svojo agitacijo proti nam in da pokažejo, da tivažujejo razmere, ki so močnejše naicgo njih volja, kakor končno tudi, da so v stanu delati za blaginjo vsesa prebivalstva češkoslovaške republike. (Burno odobravanje.) Seja je bila nato prekinjena. Prihodnja sela jutri.
Iz Madžarske.
BUDIMPEŠTA, 14. jan. Ceho-slovaški tiskovni urad poroča: V včerajšnjem ministrskem svetu so baje razpravljali o razmerju ogrske republike z Italijo in z Jugoslavijo. V kratkem bo odpotoval član ogrske vlade v Italijo, kjer se z ozirom na dogodke v Jugoslaviji kaže pripravnost za skupen nastop z Ogrsko.
BUDIMPEŠTA, 13. ian. Cehoslov. tisk, urad poroča: Nad mestom in okrnjeni ostrogemskem jc proglašen pre-ki sod. V zadnjih dneh je bilo tam več plenitcv, ki so sc jih udeležili tudi vojaki 14. honvedskega polka in 26. pehotnega polka. Po proglasitvi prekega soda so vojaki zapustili mesto. Ostrogonski narodni svet jc sklenil, da se ne bo upiral vkorakanju eehoslovašklh čet v mesto. Cehi nameravajo zasesti premogovnike v bližini Ostro-gona, kar bj pomenilo katastrofo za Budimpešto. S tem zasedenjem je ogrožena dobava elektrike in vode mestu Budimpešti.
Boji na Koroškem In Štajerskem,
CELOVEC. 14. jan. Dunajski koresp. urad poroča: Vrhovno armadno poveljstvo na Koroškem razglaša: Naše obmejne varnostne čete so v noči od 13. na 14. t. m. prodrle do Trstenika. Sentvidske čete so pregnale Jugoslovane z Vobrske ceste, in 13. t. m. popoldne vkorakale v Grebini. Cele iz Labudske doline so zasedle Lipniski potok. Izgube so majhne. Poročnik Lercbenbauer je padel za svojo domovino.
LJUBLJANA, 15. lan. Liubllanskl knrespondenčni urad poroča z dne 14. ian. ob pol 8 zvečer iz uradnega vira: Pri Podrožčici, na Llttbellu in pri Vellkovcu položaj ne-izpremenien. — V okrožju mariborskem so Ncmci na-p dli Lučauc. Bili so odbiti. Napad se ie vršil proli zapovedi nemške deželne vlade v Gradcu, kakor trdi to nun. Naše izgube pri Lučannh: pešec Andrej Devet i/ Malega Brda pri Poštnini težko ranjen, pešec Anton To-mažič i/. Sole pri Postojni lahko ranjen. Izgube Nemcev: 2 ranjena, vjetl na I častnik, en četovodla In 1 pešec.
MARIBOR. 14. jan. t) napadu na Lncanc sc nadalje poroča: Danes okoli 4 zjutraj, so Nemci napadli Liičane od vseh štirih str;: ni. Napad je bil sijajno odbit. Pri napad j je bil ubit poštni sluga Iz Lučnu, ki ic služil Nemcem kot vodnik. Naša vrla posadka notraniskih fantov so jc držala nad vse hvalevredno, Zahvaliti se je le odločnemu nastopu posadke brez izjeme vo'akov, čaMftikov in orožnikov, da se Nemcem t! posrečila njih nakana. NavJuše* nost naše posadke je bfczprimerna. Orožništvo v l iča-
MARIBOR, 14. jan. Občina Fram pri Mariboru jc Imenovala generala Maistra in vodjo okrajnega glavarstva v Mariboru dr. Srečka Lajnšiča za častna občana.
Povollen uspeh pogajanj v Trstu.
LJUBLJANA, 16. jan. Med načelnikom generalnega štaba italijanskega guvernerja v Trstu polkovnikom Urassijcm ter poverjenikoma Narodne vlade v Ljubljani dr. Irillerjem in inž. Remcem so bile tc dni v Trstu konference o izmeni blaga. Političnih vprašanj se v oflcijal-nih razgovorih niso dotaknili, ker poverjenika v to nista bila pooblaščena od osrednje vlade. Dogovorili so se. da se v svrho olajšanja medsebojnega prometa uvede redna, obojestranka cunzurlrana kurirska služba med Ljubljano in Trstom, ki bo posredovala tudi zasebno trgovsko korespondenco. Blago se bo izmenjevalo v Logatcu. Italijani so pripravljeni dobavljati sol, riž, južno sadje, manjše količine petroleja in testenin, strojno olje in po možnosti tudi primerno množino angleškega premoga za plin. V izmeno so zahtevali uvoz stavbenega lesa, ki bi ga rabili približno 3000 vagonov, nadalje že-Iczje in eventualno premog (tega pa le v izmeni za angleški premog). Italijani želijo tudi, da sc njihovim ofl-cijalnim odposlancem in kurirjem dovoli prost prehod čez ozemlje Slovenije. Narodna vlada bo imenovala v Trstu posebnega pooblaščenega zaupnika, ki bo posredoval pri guvernerju v njenem Imenu ter Izposloval zlasti potrebne potne listine za vzdržavanie trgovskega prometa, — Poverjenika sta obiskala potem ameriško misijo, ki sta jo o vseh na&ih razmerah temeljito informirala. Misija, ki ii načeluje prvi veleposianiški tajnik Zedinjenih držav Mr: Hugh Gibson, je sporočila našima poverjenikoma, da jc za kraljestvo SHS na potu iz Amerike sedem parni kov z živili, vrednimi 35 milijonov dolarjev. Člani mlsiie so obljubili, da pridejo v najkrajšem času zaradi nadaljnih Informacij v Ljubljano.
Živila In blago za Jugoslavijo.
LJUBLJANA, 18. jan. Medzavczniška prehranjevalna komisija sporoča, da je ententa poslala za Jugoslavijo sedem velikih ladij, ki so nakrcanc z živili in raznim blagom. Pet izmed teh ladij jc že dospelo v odrejena pristanišča, dočim sta dva še na potu. Velike težkoče povzroča izkrcevanjc živil In blaga, ker v teli pristaniščih niso na razpolago potrebne priprave. Vsak dan, ko ladja stoji brezdelno v pristanišču, stane 4000 dolarjev. Na Nemško Avstrijo je poslala ententa samo dvo ladji živil, a še ta živila so določena samo za Dunaj. Živil In blago, določeno za Jugoslavijo, se porazdeli najprej za tiste pokrajine, kjer je največ a beda, t. j. za Srbijo, Bosno in Hercegovino in Dalmacijo. Potem prideta na vrsto Slovenija in Hrvatska.
Zavrnjen nemški protest
DUNAJ, t8. lan. Dun. kor. urad poroča: NemSko-nv-strtjska vlada jc večkrat pri nevtralnih državah, pri Zedinjenih državah in pni entcntl protestirala proti zasedbi Nemške Češke, Sudetske dežele in okrožnega glavarstva Z noj m a po Cchoslovakih ter nemških ozemelj na Koroškem lu na Štajerskem po Jugoslovanih in prosila za odpomoč. Zastopala je stališče, da bo mirovna konferenca določila meje teh ozemelj. Da se pa pojasnijo želje naroda, naj se čimpreje izvode ljudsko glasovanje in naj sc določi razsodišče. Glasom odgovora francoskega ministrstva za zunanje stvari z dne 20. decembra 191 s švicarskemu poslaništvu v Parizu, se ne more ugoditi temu predlogu. Francosko ministrstvo pripominja pa, da sc bodo definitivne meje med Čehoslovaško državo in Jugoslav. zares določile na mirovni konferenci. Radi tega se bodo zavezniške vlade čimprej posvetovale o tem vprašanju. Medtem pa naj ima čehoslovaška država po mnenju francoske vlade in po priznanju zavezniških vlad do odločitve mirovnega kongresa za niiie zgodovinske meje province Češke, Moravske in Slezije. Kar sc tiče Slovaškega, imej čehoslovaška država nastopne meje: Donava od sedanje zapadne meje ogrske do reke lpoly, potem ob reki Ipoli do mesta Rima Szombat, potem v ravni črti od zapada proti vzhodu do potoka Unka, dalje ob potoku Unki do meje Galicije. To jc črta, za katero iu Odrska po naročilu generala Franchct d' Esperava nmakr'h s^'c xete. Meia je torej sedal resnično uvaže-vana. Poročilo francoskega ministrstva jasno kaže, da ni nooeik' izjave enteute čehoslovaški ali jugoslovanski državi glede njunih mej in podjarmijenja nemškega ozemlja. Ententa stoji nia stališču, da se bodo definitivne meje čchoslovaske in jugoslovanske države določile na mirovnem kongresu.
Demonstracije.
BUDIMPEŠTA. 14. jan. Cehoslov. tisk. urad poroča: Včeraj dopoldne ic par tisoč mladinskih delavcev priredilo demonstracijski obhod po mestu. Zahtevali so uvedi)o osemurnega dela na dan, znižatiie vajenske dobe na tri leta in izključno uporabo kot strokovni delavci. Med obhodom so demonstranfje oddali nekaj strelov, razbili šipe ilzložb In kavarcn ter upravnlštev listov. Končno ie narodna bramba odločno posegla vmes in aretirala približno 20 Izgrcdnikov,
fz Nemške Avstrije,
DUNAJ. 14. Jan. Ceho-slovaški tiskovni urad pr,:r.ča! V današnji se?i ustavnega odseka nemško-avstrijsl e narodne skupščine ie predložil poslanec Kcmeter zakonski načrt In razne predloge glede zavarovanja nemško-av-Mrijske rekublike kot nemške narodnostne republike, Naćrt kakor tudi predlogi zahtevalo, da bodi uradni Jc/.ik vsh državnih, deželnih In občinskih uradov, k ikor tudi I učni jezik na šoluh nemški, nadalje da prevzame država j ali dežela le take osebe v svojo službo, ki bodo nemške narodnosti, Raztrn tega nai tudi vse akcijske družbe Iti
lah je po nap
radi njegovega žilico proti Jut 'i.1 '.iH. i/r zjvncmu pravduiStvu.
tretiralo tamošnjega kaplana Pichlerja ;bno trdovratnega hujši;; mja raz pri-so ga mariborskemu dr-
zadrtige občujejf tovaitia o teh p
DUNAJ. 14. k
V včerajšnji >^<vi neknj senzacHon XIII. oki
tcdscbohio v nemškem jeziku. Posvc« llctfit šc niso dovršena.
Ceho-slovaški tiskovni urad poroča: nnalskega voja^kc^a sveta so razVriH icga, namreč, d.) je bila v kadetnici v ipornikov, katere se ie udeležilo v
liastmikav iu goieuccv kadutnicc. Narodna obrana jo
Sfran (T.
»EDINOST« štev, 19,
V Trstu, dne 19. januarja 1919.
vdrla v kadetnico In zaplenila orožie monarMstov, in si-
ccr 30.000 patronov, 40 pušk, 3 strojnice in tudi 2 plamc-nometa. Razkritje je povzročilo veliko razburjenje na seji vojaškega sveta.
Licbknecht in Roza Luxembtirg mrtva.
CURIM. 17. jan. Iz Berolina se poroča: Vlada objavlja
uradno poročilo o usmrtitvi Libknechta in Roze Luxem-bure dne 15. t. m. Glede Libknechta pravi poročilo, da je t^kom prevoza v avtomobilu nekdo udaril Licbknechta ro glavi, da je krvavel. Na vožnji v Moabit, kjer sc na-iia a jetnišnlca, se je avtomobil pokvaril in Liebknecht je s svojim vojaškim spremstvom nadaljeval pot peš. Med-potomu je skušal pobegniti Liebknecht. Začel je teči v smeri proti BeroMnu. Vojaka, ki ga je hotel ustaviti, je ranil z nožem na desni roki. Ker na večkratni poziv ni Iv tel obstati, so nekateri vojaki ustrelili za ftitm in zgrudil sc je mrtev na tla. — Glede "Roze Luxemburg ie bil i.-'.in ob 10 dopoldne ukaz. da naj jo prepeljejo iz liotela »lident v preiskovalni zapor. Zbralo se je pred vrati veliko število občinstva, ki ie hotelo naskočiti aretiranko. katero so nezavestno položili v avtomobil. Ko je avtomobil krenil izpred hotela, Je nekdo skočil narti in ustrelil z revolverjem na aretiranko. Množica ie mrtvo truplo potegnila iz avtomobila. Trupla še niso našli. Uvedla se je preiskava proti obema vojaškima spremstvoma, ki prideta pred vojno sodišče.
Italijanska ministrska kriza rečena.
RIM. 18. jan. Ministrstvo se je sestavilo takole: pred-scduištvo in notranie: Orlando, zunanje Sonnino, prevoz ii začasno notranic Villa, kolonije Colosimo, zaklad Striiiglier. firtance Meda, rnorarico Pel liono, vojno in pokojnine Caviglia, pravosodstvo Facta, poljedelstvo Rlccio, obrt in trgovino Ciufelli, nrehrano Cresni, javna dela Komorni, nauk Bcrcnini, pošto in brzojav Fera, za Julijsko Benečijo Fradelctto. Bilo je tudi raznih izpre-memb v državnih nodtajnlstvih. Politična smer kabineta c tane ista kot doslej. Iz prejšnjega kabineta so izstopili: jNitti, Sacchi, Miliani, Zupelli.
Wi!son za gladujoče ▼ Evropi.
\VASHlNQTON. 18. ja.n. Reuterjev urad poroča: Predse Inik Wilson je kongresu poslal spomenico, kjer zahteva kredit 100 milijonov dolarjev za ublaženle lakote v Evropi in Izvaja, da' je mogoče zajeziti razširjajoči se boljševizem !c ?. živili, ki so ključ za položaj v Evropi !n za mir.
Podaljšani« prcmlrla t Nemčijo.
PARIZ. 17. jan. Na konferenci v Trierju so Nemci sprejeli vse ententne predloge ln sc le premirje podaljšalo Za en mesec. Za Nemčijo je podpisa! pogodbo Erzberger.
MIROVNA KONFERENCA.
Objave v časonlsjti. Rusko vprašanje.
PARIZ. 17. jan. (Uradno.) Predsednik VVilson, ministrski predsedniki in ministri zunanjih stvari zaveznili in pridi u.'enih dr?.av ter japonska veleposlanika v Parizu In Londonu .so se sešli včeraj k seji, ki je trajala od 10'30 i' p. il i 12*30 pop. Razpravljali so vprašanje odnošajev 11 i konferenco in časopisjem in so skleirli, da naj se
5i danes popoldne ob 5 v *Circle de la Presse Etran-
rc« sestanek z zastopniki zavezniškega in pridružen-;kega časopisia v svrlio tostvarnih dogovorov. Nato se e nravi ja!o o položaju v Rusiji in se je sklenilo, da si, vlade sporoče zadnje informacije, ki so lili dobile, v svrlio njih skupne proučitve. — Vrhovni medzaveznlSkl vojni svet je imel danes sejo od 10'30 dop. do 12*30 pop. In jo bo nadalieval ob 3 popoldne.
Vpileii v krepke roke I
Iz naše Javnosti se zadnje čase oglašajo pritožbe, češ, da jc narodna vlada premalo previdna pri imenovanju raznih ljudi na važna mesta in da sploh ni vse tako, kakor bi bilo /cfctl in kaftor bi moralo biti, ako hočemo priti do dobre in res naše državne uprave. Na razna važna mesta da prihajajo ljudje, ki ne sodijo tja v jugo-< lov..uski državi, ker jim po vsej njihovi minolosti nI liiucti zaupati. Mnogokaleil teh imcnovancev da je bil
doslej WJS'15tfttnlk rmlh narodnih stremljenj, ali je celo n ravnost mrzij naš narod. Pregreha da je tako imenovane na ifiiT naroČtnt stvari In na naši bodoči državi. In to tem bolj. ker Imamo dovoli res svojih ljudi.
Take pritožbe sc oglašalo često in tudi v našem listu jc bilo nekaj Iznescnih s konkretnimi podatki. Marsikatera teh prltožeb le upravičena — vdkdar na vendar ne! Toda, tudi v tem pogledu sc včasih strelja preko cilja. V interesu dobrega ustroja uprave bodoče jugoslovanske države in z ozlrom na potrebo momenta, ki ^n preživljamo, m položaja, ki sc nam v tem hipu predstavlja. moramo sedaj presojati stvari cum grano sali-s in nc smemo — kakor nravi tisti znani pregovor — z vodo izlivati tudi otroka! Treba jc, da smo razsodni in
PODI 1STFK.
Umor v Sarajevu.
(DostavitI k dr. J. A. Albertovim odkritjem v knjigi »Der
Mor d von Sarajevo mul 'lis/as Schuld an dem VVclt-kriege«.)
Tr dni ic dospela v Uubl'ano v drugI In tret^ Izdaji knjižica z naslovom: Der Mord von Sarajewo und Tl-s/ s Schuld an dein \Veltkriege. — Pie serbisehen War-i -vet: ir:;d dne schw i:rige< gcrichtliche Untcrsuchrng. I)i. A. Albert. Iiihliilickar an der Unlvcralffit Wicn. \\ ien 1^18. Selbstvcrla* (les Verfassers.« Knjižica je bila v svoji prvi l/djiii namene ha politikom, da bi ti imeli ob mirovnih pogalaniih nekaj v rokah, kar osvetljuje avstrll-kc notran e razmere ob izbruhu v< ne In nudi gradivo, da sc razkrinkajo stare laži. da je povzročila umor v Sa-r .jcMi Srbija, ker ie stvar baš narobe res: umor Je bil pripravljen v gotovih krogih r.a Dunalu In v Budimpešti. () •) devl ie dr. Zlbert ltifonniril pokojn.jcn dr. Kreka, \ od 'vo Jugoslovanskega kluba in tlel iicrc osebne znan-c Kr i/ ta jc bita torei spisana za I1":i, ki so razmero-) i !'im!i iz osebnega poročila, in le hotela nudiH le av-t :t l'io bc edilo. oziroma podrobne podatke k raznim doti,'ni'oni že znanim dejstvom. Diuga In tretja izdaja sta nekoliko razširjeni in namenleni širšemu krogu bralcev, Vuilar pa mislimo, da ne bo odveč, ako podamo
da znamo modro razlikovati. Ce Jc bil kdo notorlčen sovražnik našega naroda in če smo uverjeni o upravičenosti domneve, da je tudi danes še sovražnik ter da le v hipni stiski Miril Pavla, k1 se jc izpreobrnil 11 Savla — tak človek res ni vreden tistega zaupanja, ki ga mora biti vreden, kdor hoče na važnem mestu sodelovati na organizaciji tmrave naše bodoče drŽave. Ne sodi med nas in daleč proč naj ostane od nas!
Je pa tudi ljudi, slabičev, ki niso imeli poguma ln odločnosti,. da bi Mjilbovgfi razmeram, pod katerimi so ddsTeT živeli in služIli in ki so HTi srnle, da niso bili naši, kaj šele da bi brez bojazni izpovedovali pripadnost k naši narodnosti, ali celo tudi k našim stremljenjem, da bi se kazali »narodne« v tistem navadnem smislu. Daiic ie tudi ljudi, ki Jim je bik.vsa vzgoja, attfcbno tudi po-ored, nego vstopili v praktično življenje, taka., da niso anogli postatt naši po svojem notranjem čustvovanju. Prosimo: odkod nai bi bi! človek, ki je n. pr. -svoja mlada leta preživel v naših kadctnicah z vsem njihovim izključno nemškim ustrojem in ob vzgoji v n tih v strogo nemškem duhu. ko je bilo nemško vse okoli nJega, povelje. beseda, občevanje, disciplinarni red, da, ves vzduh, ko so Jim kričali, da so stremljenja narodov vclerzdaj-stvo na državi, in ko je ta človek potem tudi v praktičnem Življenju. v služb), v vojašnici, moral dannadan poslušati tako zastrupljovalno muz'ko: odkod naj bi bila v dušo takega človeka prišla narodni čut in narodna zavest?! Bil Je pač tudi on produkt razmer, v Katerih ie Živel, in vzgoic, ki so mu }o vsi'jevali. NI bi! torej indiferentan do naše narodne stvari In brezčuten za naša narodna stremljenja vsikdar iz lastnega globokega čustvovanja in iz lastnega uverjenja, in niegovo nasprot-stvo ni Izhajalo iz lastnih prvotnih nagonov. Bil je v zmoti, zaveden, desorijentlran — j sveden. In takih jc bilo mnogo tudi V Mfltlli^l liierithilirT^faftem človeku ic prav lahko možno, da sedai ko ic prišel v drugačno razmere, ko vidi, kako hudobno in krivo so ga vzgajal', ga učili in mu zapovedovali, ko vidi. v kaki zmoti Je bil, kako krivično je sodil o svojem narodu In njegovih stremljenjih — da ie sedai res postal iz Savla Pavel! hi če je tak človek tudi strokovno — to mora biti, to je neizogiben pogoj — sposoben za kako mesto v naši državi: ali naj ga zavržemo zato, ker ga doslej nismo mogli šteti med naše?
Nočemo nagtaiatt, da bi bilo to krivica za njegovo osebo. Ne gre za osebe! Ali, nc bi bilo na korist uora\c našed ržave! Ne presojajmo stvari površno in lahkomiselno. Organizacija nove države — upravna in milila-rična — ni lahka stvar, ni Igrača, je marveč naravnost gigantska naloga.
Nekega dne je menda »Jugoslavija« — menda z czi-rom na dogodke na Koroškem — da »silni tok čusov zahteva, da sc pr^ft bojne črte prepuste mlajšim krep-kčilim.aasledntkom, FT?" svojo Zđtavo cjierjtlio.-siaurnc-fe odstranijo ovfffc zdravemu razvoju naše mlade domo-vmrc-- ucHavo; soglašamo, ali le tedaj, fe je dan pogoj: da so ti mladi nasledniki res tudi strokovno usposobljeni. Kajti energija sama ne zadošča! NI dovolj, da jc bil kdo doslej »naroden« v tistem običajnem smislu, ampak rn^a biti tudi doraste! <ežki nalogi! A sedaj vprašamo: koliko Je bilo pod avstrijskim režimom n. pr. slovenskih Častnikov na važnih mestih, kjer bi si mogli pridobiti Šele potrebnega znanja wi izkustev? Koliko jih je bilo n. pr. pri generalnemu štabu?! In vprašamo: nli ni med tistimi, ki so na slovesu »narodnih«, takih, ki sedaj ne vrše dovolj »vestno« svoje naloge?! Pomislite le In jasno vam bo. kako težka naloga je to: organizacija volske v novi državi!
Zato moramo svariti: ne bodimo prenagli in nepremišljeni v sodbah in obsodbah! Le v slučajih, ko Imamo absolutno gotovost, bodi beseda ostra in brezobzirna I
Ponavljamo pa še enkrat pripoznanje, da pri rtas ni vse tako, kakor bi moralo biti, da se dela mnogo pogre-šek. A tudi vpričo tega dejstva ne smemo metati kar na slepo kamen'a v osebe, ki odločajo. Stvar je pač taka, da smo skoro Iznenada prišli v nove položaje in smo postavljeni pred povsem nove naloge. In v takih položajih tudi najpametnejši človeek z nafboUiml narnoni lahko — zgreša. Najbolje je pogodila zagrebška »Riječ«, razpravljajoč te dni o sedanjih do^dklh v Sloveniji. Tudi zagrebški lisjmcril. da tako nemore in nc sme iti Odločno bescčfo ilaj izpregovorl naša — centralna vlada! To Je res edina pot. ki more hitro — ni smeti zamujati časa — dovesti do (da rabimo besedo »Jugoslavije«') očiščenja, do srečne uredbe razmer. To ie resnica, ki pa vsebuje obenem grenko lekciio za tiste, ki so se šc flc" tjjjvuo razvnemali "za*-- renuMlkrv. AH potrebulemo organizirane države In organizirane vojske — potrebulemo avfttfTtete. Ne z«tiskaimo si ftPl pred dejstvom, ki Jc m-ravna pr*ledfea minolosjl	njegovega .vfičito-
^leNarod naš jc bil navajen videti o-roMkaToen^	pri politični oblasti in — brid-
ko sabljo. Potem je ubogal, sc je pokoril, je šel tudi v
[ ogenj. Saj smo videli, kako Je ob mobilizaciji začetkom 1 vojne naše ljudstvo drvelo vanjo! S suženjsko pohlev-nost'o so drveli v boj za svoje sovražnike in — proti sebi! Ne čudimo se temu in ile obsojamo našega ljudstva: prešlo mu je to v kri. Zato pravimo tudi tnU.vcfin-tfalnavlada s svojo avtoriteto vzemi vajeti v roke' fiim v rtifSeh deželah!
N ši pravo.
Na Se pravo Je pravo osvrrboienega, samostojnega In
neodvisnega naroda. Tak narod ima L sveto pravico 2a najširše izražanje svoilh potreb in koristi; 2. pravico* da se udcistvuie povsod z vso svojo mlado močjo In sfH • v kolikor to ni na škodo onim Interesom, ki ga najtesno* ; ie spajajo z drugimi narodi. To jc tudi dolžnost naroda ; proti svoji oreteklosti in prihodnjosti. ki jo mora izpolniti, i ako noče zagrešiti samoumora. Prihodnost bi sc grdo j maščevala nnd narodom, ki molči in drži roke križem v tako usodcpolnem trenutku, ker zamujena priložnost se ne vraća nrkdar več.
C as je. da začnemo že enkrat res sami odločevati n svoii usodi! Dozdeva se, kakor da bi slovenski narod ne bil za to sposoben, kakor da ga je tisočletno suženjstvo tudi duševno usužnjilo. In drugi narodi so že pre-I pričani, da smo mi rojeni sužnji zame. Zato ker smo tako nesamostojni, bojazljivi ln obotavljajoči se ljudje. Bodimo odločni! — Pravilo, da nimamo zgodovinskih pravic. Kot samostojen narod nismo še nikdar samostoh no nastopili. Toda. ko bi imeli doslej le Matijo Oubca in 11 i jo Gregorica, bi imeli nekaj. Sedal smo Jugoslovani, državljani svobodne države SHS,
Ako nas Slovencev noCejo priznan, morajo priznati ^be. SIcer pa, da sc nismo ml v svetovni vojni čisto nič bojevali za svojo svobodo, da smo svoio osvoboditev le dolžni drugim? Da smo sc branili svojih osvoboditeljev in smo Šc pomagali svo* jim zatiralcem? No! Več kakor voiaškl boj, smo mi bojevali politični, gospodarski in kulturni boj„ ki }e bil tudi naša zmaga h avstfo-ogrsk« monarhije poraz doma in na tujem. Na fronti pa so bili ravno Jugoslovanski vojaki, ki so svoie pozn,an!c šibkih strani avstro-ogTskih strelskih Jarkov porabljali v prid rušiteljem monarhiie. Nemalo ulogo so Igrali oni naši voiaki, ki so na italijanski fronti eni z Italijanske strani metali s pračanrt na avstro-ogr^ke strelske jarke razne letake, in drugi na avstro-ogrskl strani, ki so te letake Širili in od moža do moža od znotraj kršili fronto in z izkoriščanjem slabih razmer ln raznega pomankanja lajšali enteuti n.ir«v>
Naše udejstvovanie v Jugoslavlli bodi predvsem kulturno. Slovenski narod, kot zapadni In najkultumejši člen jugoslovanske družine ima tu častno nalogo. Posredoval bo med zapadom in vzhodom. Ako so si SlvencJ našli pravo pot med hrepenenjem In san'ami zapadnih narodov in primitivnim življenje n našega naroda, jo bodo znali kazati tudi svojim vzhodnim bratom. Solnce zapada ne srne preslepiti naših vzhodnih sosedov. — To so že priznfili najvažnejši činitelji Jugoslavije. Srbo-hrvatje ceivi.o zelo narc kulturno prvenstvo. Prispodab-1'an'e našega jezika v lugoslovinsko smer more najbolja pogoditi naravrf proces v sktipnm političnem, sodial-n;in. rosrodarskem in kulturnem Življenju SHS. Delo jezikoslovcev je le, izbirati najboljše slovnične oblice in driiKegp nič. To v pomirjenje našim mladim kulturnim dclavcem!
Ps j>:£$flovanskGga s^eta.
SkoraHnJe Imenovanje nove vlade v Ljubljani. Dogovori med slovenskimi strankami so končani in v kratkem se pričakuje imenovanie nove vlade iz Uelgrnda. Nova vlada bo sestavljena iz 7 članov. Vsaka stranka Imenuje
vsebino kn'ižice s komentarjem in opišemo glavna v Vnii-žici obdelovana dejstva tako, kakor jih gldamo na podlagi spisa in ustmenih Informacij pisateljevih.
Zadeva je važna. Kaže nam razmere v monarhiji v čisto drugačni luči. kakor smo jih bili navajeni gledati skozi očala oficijelnih poročil. Da sc ni vojna končala z razpadom Avstrije in padcem habsburške din; sli e, bi te stvari ne mogle priti vsaj pri nas v širšo Javnost. Plast blata, ki ga je nametalo na Srbe avstrijsko in ogrsko časopisje. bi sc ne odstranila leta in leta. S tem bi pa tudi obstajalo nadalje sovraštvo med srbskim, nemškim in madžarskim narodom v še hu.išl meri. kakor bo morebiti tudi kljub temu dolgo Časa še. In vendar tega sovraštva niso krivi narodi, ampak avstroogrska vlada, ki jc v interesu svotfli mogotcev vodila umazano politiku proti Sr-biii brez ozira na sredstva. To je popolnoma gotovo, da bo predsodek glede zveze Srbije s sarajevskim umorom padel prel ali slej povsod. S tem bo dana pcdlaga za sporazum med narodi, ki bot' ^ videli, s kakšnimi lažmi so bili tirani v to vojno. V tt i smislu nmevamo opombo pisateljevo v naslovu, da je knjižica »prispevek k sporazumu med narodi.«
Eno dobro le prineslo ta vojna: kakor še nikdar doslcl, bo mogoče seda) Iskati krivce brez ozira na njih stan in Ulogo, ki so lo igrali v državah. Stoter M i o ob časih nečuvenih grozodejstev rva Balkanu in zatiranja slovanskega prebivalstva pri vojakih in v civilu imeli željo: Vsaj toliko časa naj bomo svobodni, da bo mogoče, po-
svetiti z lučo zgodovine v to tmo, ko so padali na nas
udarci, da tvismo dostikrat niti videli, od!.;;d. Vsa resnica ne bo seveda nikdar prišla na dan; če bi n< bilo drugega v.Trt ';a za to. Je ic ta neizpodbiten, da so umrle pfkr in zgoreli akti. f!no pa nas bo zgodovina-učitcljica vendar nanula: da jc potrebna >poštena demokracija«, da rubimo izraz iz naslova, da ne srne biti nekontrolirane oblasti. ki bi razpolagala ua podobni način z življenjem tlsočev.
Se en namen bo dosegla kn'iflca med Slovenci. Gledali smo avstrijsko vlado le od daleč, spoleni smo bili z Du-najem skozi str letia in zato se ne Čudimo, da so mnogi pod vtigsom zgodovine in tendencijoznih informacij * Dunaja in o drugih državah pričakovali rešitve le od avstro-ogrske monarhije. Ce ie človek delal za izboljša-n;c 'vojega polo/aa skozi desetletja v gotovi smeti, se tukako vživi v gotovo razmere in ih prenaša kot nciz-prcmenPivo breme. Vsi ti sc bodo prepričali, da le bilo vodstvo A v stri ie In Ogrske tako gnilo, da odtod ni bilo pričakovati pomoči, da Je bila monarhija popolnoma zrela za razpad.
M.il prispevek v te} smeri nudi dr. 2ibert«va knjižica. Dunaiskl policiji jc pa l ti!o dana dolžnost, da odkrije še
nadaljn?a dejstva. A preidimo k stvari!
* • #
Dne 1. mainika 1014 Je bila nddana n* Dunalu na pošto na naslov mon,;gnora Janćarla. župnika nemškega viteškega reda, okrožnica take vsebine, da pravi pisateli
V Trstu, dne 19. Januarja 1919.
»EDINOST« S ter. 19.
Stran m.
po dva. vrhuteea pa predlaga SHS Se predsedrr'ka. Kakor čujemo iz neoficiielncga vira. sc namerava vlada sestaviti takole: Predsednik dr. Ek&Lc liLS), podpredsednik dr. ŽerlavJjps), rfofranie zadeve dosedanji vnd'n okralrrctirgTavarstvn ljubljanski knmianr Onjj,^ (SLS) sodstvo dr. Vladimir gavnihar (IDS). narodno jtosprantr-stvo A. Kristan ("^ruTmTT'io skrbstvo AL Prmlvli (JSDSh /'osa-meziTim pover enikom bodo prideljeni še nekateri manjši referati. — Glede ključa za državni /bor se le določil naslednji kfjuČ: JDS 12. SLS 20 in .»SDS 6 mandatov. Vsaka stranka odstopi po en mandafza ir-žaSke Slovence. — V deželni, zber pošle JDS 27. SLS 47. JSDS 14 in Trst 2 oosfanca. Med strankami se je sprejel tuđi program za koaMcrlsko vlado, ki nai jamči za nepristrano vladanje ter dvigne narod na znotraj, pripravljen za težke Čase. ki mu jih nalaga lastna obramba.
Začasni državni zbor SHS bo štel 321 poslancev. Sicer jih bo .107 iz Srbije in MakedonrČ. Crnegore. 24 iz Bačke. B;inata in Baran'e, f>2 iz Hrvatske in Slavonije. 14 Iz Dalmacije. 2 iz Medmufja, I z Reke, 50 iz Bosne in Hercegovine. 38 iz Slovenije in 9 Iz Istre. Po ljudskem štetju 1910 odnade torej na 41.000 prebivalcev en poslanec.	--—-—
Žigosanje bankovcev. Na ukaz ministrstva za finance v Belgradu je rok za žigosanje bankovcev avstro-ogrske batikc podaljšan do vštetega 2. februarja 1919. Poverjenik za finance.
Kulturen čin. Častniki zbor mariborskega poveljstva generala Maistra jc zbral 1870 K za Cankarjev spomenik. Ta brezprimerni kulturni čin kaže pač duha. ki veje med slovenskimi častniki tega poveljstva — vrednimi njihovega v vsakem oziru odličnega in vzorltega voditelja. Naj bodo zgled vsem kulturno čutečim Slovencem, katerih narodna dolžnost je prispevati za spolnenik najvećemu slovenskemu in jugoslovanskemu geniju 1
Na visoki šoli za poljedelstvo (Hochschule filr Bodcn-jtultur) na punaju znmorejo podaniki države SHS neovirano študirati. Predavanja so se začela 15. t. m. Interesenti naj pridejo kolikor mogoče hitro na Dunaj, ter naj prineso dokumente (vojaške odpustnice, itd.), ki opravičijo zakasnelo prijavo.
1 kaznic (zapadlih) za kurivo, se odreja v tej stvaTi na-j slednje: Lastniki modrih izkaznic za kurivo odajo te Izkaznice o rum prodajalnicam. kjer dobivajo tedenske apro-| • vizacijske odmerke, od uonedeljka. 20. t. m., dalje ob na-1 kupu tedenskega odmerka, prihodnji teden pa dobe tamkaj nove izkaznice. AprovizacijiJke prodajalnice (jestvin- j Ičarii, zadruge) morajo samo tekom tega tedna priiete j modre petrolejske izkaznice oddati, ločeno po dnevih te-! denskih odmerkov, uradu aprovizacirskc komisije za ku-1 rivo v ul. Cassa di Risparmio št. 13, III. nadstropje.
ŽltJJa Aprovlj^'Jsa kombija
za toden od 20. jan. do 28. ian.
KRUH: normalni odmerek 30 dkg za delavce pri težkih delih 10 dkg več. — ENOTNA MOXA: pol kg enotne moke po K 1'28 kg. — TESTENINE: četrt kg po K 2'lb kg. — GPAH: četrt kg graha po K 7'20 kg. Grah se mora 24 ur namakati v vodi in osol;en kuhati tri četrt ure. — FIŽOL: pol kg fižola po K 5'40 kg. — KAVA: 15 dkg sirove kave po K 31)'— kg. — JAJCA: dve jajci na odmerek po K T40. Jaica so hramema v aonu in sc torel ne smelo kuhati v vodi.-— ZABELA TORRESANI: 10 dkg po K 15'— kg. Treba jc prinesti s seboj posodo. — SLANINA: 14 dkg slanine po K 15'— kg. Za nakup slanine sc razdelc strankam normalne male Izkaznice št. 65 (za U dkg) in dodatne izkaznice št. 105 (za 3 dkg). Slanina se bo prodajala od pond. 20. jan. do ponedeljka 27. jan. Pri nakupu slanine na male Izkaznice 65 je treba predložili nadodatno izkaznico (accessoria), ki se preščipne na Št. 5, z dodatno izkaznico št. 105 je treba predložiti tudi izkaznico za nnkup kruha. Male izkaznice št. 28 za nakuo olja so veljavne do vštetega pnnd. 20. t. m. In dodatne izkaznice št. 10-1 tudi. — CIKORIJA: 15 dkg cikorije do K 6'— kg. — SOL: osminko kg soli po 2h vin. kg. — KIS: eno osmln'-o 1 kisa po (?4 vin. liter. — JEZIK: po K 44 - 'kr - LOSOS: po 10 K ŠkatMa pol kg. -TUNINA V OLJU: 5 dkg na odmerek (na,mani 10 dkg, na 1 več 30 dkg) tunine v olju po K 34 — k k. — KONDENZIRANO Ml.EKO: Kondenzirano mleko po K 7'80 škatlia, za otroke 2 škatlji, za starce in bolnike 1 škatlia. — Prc-ŠČinne so Št. VI. rumene Izkaznice (za otroke) In št. Ul. sive Izkaznice (za starce in bolnike). — V RIDJ1 TRŽNICI: Nadaljevala se bo prodaja namočene polenovke po K 8'— kg ter nasoliene sardele in tiosoljena tunina. — KUHINJE IN UBOŽNICE: Lastniki izkaznic za javne
kuhinje in ubožnice dobe: cikorijo, sol, kavo in kis. * « •
Razdeljevanje petroleja.
Tekom tega tedna sc razdele lastnikom petrolejske izkaznice z rdečo črto male izkaznice št. 33 za nakup petroleja proti pre^i pnjen u št. 8 s strani aprovlzacljsLh prodajalnic ob izročitvi izkaznic in proti preščipn ciru Št. 8 s strani prodajalcev ob prodaji petroleja. Petrolej se bo proda'al od ponedelika, 21. t. m„ do ponedeljka, 27. t. m. Na vsako malo izkaznioo št. 33 sc dobi pol litra petroleja. Cena 1 K liter. Prodajalci petroleja sc opozarjalo da ne smeio oddati petroleja na Izkaznice Št. 33, izdane od zadruge državnih uradnikov, ker leti dobe petrolej v zadrugi.
Modre Izkaznice za kurivo.
Ker sc je izkazala potreba za izpremenitev modrih iz-
o njej.: »Vsebine pamfleta ni mogoče ponatisniti.« Pisatelj — duhovnik in zgodovinar — ostudnih izrazov ne mara ponoviti; v teku spisa je seveda večkrat primoran, omeniti posamezne izraze v celori ali vsaj z začetnico. Fotografijo dotiuie okiu/.iiiee sem imel 19. oktobra 1918 v rokah In sem si jo prepisal. Razprava jc brez celotnega besedila tako težko umljiva. da sc ml zdi potrebno, da besedilo ob avini. Lipam, da se ne bo nikdo skandalizira! nad tem. Dobro ime umorjenih oseb, do katerega imata pravico, tudi nc bo trpelo. Obratno: sočutje z blagim pokojnikoma — tako ju smemo Imenovati brez Mnavšči-ne In brez stranskih namenov — katerih smrt je pretresla vso Evropo, bo tem večje, če vidimo, kaj sta trpela na Dunaju z vednostjo dunajske policije.
Dotično pismo se glasi tuko-le: Prot. Nr. 4399.
Etrcr Hochwiirdcn!
Es ist nicdcrtrachtig, dass diese Per*on SopMe Hohen-berg. welche trotz ihrein skandaldsen Ruf (beim Volk nicht andeis als die »bOmische Hurenbestie« benannt) noeh zu Veranstaltungen, klrchllchcn Fcsten, Patenstellen u. s. w. zugelassen vvird. Nicht genug der bvkannten Skandale »Nagi« und derglcichen mehr.
Dicser bohinische TratiiDl, dic den Frieden Im ganzen Lande aufs cmpfindlicbste gestort, muss noch unter Mur-dershand krcpicren.
Niedcr mit dem Estehund und der buhniisclicn Dreck-saul .	^uij-j
Dcmafe vesti.
Na potu v Pariz. Včeraj dopoldne je dospelo iz Belgra-
da preko Reke v Trst odposlanstvo vlade SHS za mirovno konferenco in sicer dr Ivan 2olger s svovirn tajnikom. ministra Nlnčlč in Gavrllovlč, ravnatelj Zeleznič, Božo Vukovlč, narodni zastopnik Slavlč, dva francoska majorja in več oseb spremstva. Ob 3 popoldne je odposlanstvo odpotovalo iz Trsta preko Bolonje proti Parizu.
Osebna vest. Gospdd Anton Gasperčič iz znane sveto-ivanske narodne rodovlne je bil 17. decembra I. 1. promoviran za doktorja prirodopisnih ved v Fribourgu v Švici. Po tolikih nesrečah, ki so zadele to narodno rodbino v zadnjih letih ji iz srca vsi prtvcSčijo ta žarek veselja!
K razpisu zdravniških služb dostavite mestni, magistrat, tla ie s službo okralnega zdravnika za lil. okoliški okraj (Bazovico) v VI. činovnem razredu zvezana letna plača na K 2100'—, pravico do dveh štiriletnic po K 400'—, stanarina letnih K 1000'— in pavšal letnih K 500'— za voz. -- Do 14. februarja t. I. je razpisana služba sekun-daria v mestni blaznid, ki se imenuje za dve leti z letno plačo K 1600'—, voznim pavšalom K 400'— ter stanovanjem in hrano I. razreda v zavodu. Služba se more od leta do leta oodaljšati za nadafini dve leti, tekom katerih se zvišuje plača na K 1800'—, za tretje In četrto dvoletje pa na K 2000'—. Prošnje, pravilno opremljene, je vložiti na mestnem magistratu.
Statistika Reke In Voloskega-Opatlje. Po uradni statistiki je bilo na Reki Italijanov: I. 1880 : 9237 ali 44M od sto; 1. 1890: 13.012 ali 44'1 od sto; I: 1900: 17.492 ali 44'9 od sto; 1. 1910: 24.212 ali 48'5 od sto; Jugoslovanov pa: I. 1880: 10.227 ali 48'7 od sto; 1. 1890: 13.478 ali 46 od sto;
1.	1900: 16.197 ali 417 od sto. 1. 1910: 15.263 ali 30'7 od sto. — Madžarov: I. 1880: 379 ali 1'8 od sto; 1. 1980: 1062, ali 3'6 cxl sto; I. 1900 : 2842, ali 7'3 od sto; I. 1900 : 6493, aH 13 od sto. — V okraju Volosko-Opatija je bilo leta 1910 47.S42 Jugoslovanov (93'1 od sto), Italijanov pa 954 ali 1*8 oU sto. AH, vsi vemo. kako so se delale uradne sltatistike — gotovo ne Slovanom v prilog.
Opozarjamo naše občinstvo na veselico, ki jo priredi danes pevsko društvo »Kolo« v prostorih »Konsumucga društva« v Rojanu. Znane so zasluge, ki si jih je to društvo s svojim delovanjem že v prejšnjih časih pridobilo za našo stvar. V naivečio zaslugo pa moramo šteti »Kolu«, da poleg »Glasbene Matice« tudi v seadnjih težkih Časih t>i prenehalo z Izvajanjem svoje kulturne naloge. Zato se nadelamo, da mu naše občinstvo tudi danes poda svoje priznanje s številno udeležbo. Začetek ob 4 por.oldne.
/enska podružnica CMD v Trsta prične s prlrejeva-nj(*m pravljičnih popoldncvof. Prvo pripovedovanje pravice bo v sredo, dne 22. t. m., v veliki dvorani Narod-ncea doma. Začetek ob 2 popoldne. Odbor namerava s prireievanjem teh Dopoldncvov nuditi naši mladini par prijetnih in poučnih uric na teden. Naj bi bilo to, kot topel solnčni žarek v to zimo naši mladini. Starši, pošljite svoje otroke k temu razvedrilu. Začetek je namenoma tako zgodaj; da pridejo otroci lahko brez spremstva še za dne domov. Cene: Stojišča 20 vin., sedeži brez razlike 40 vin. Lože oq 5 kron z vstopnino vred.
Mladinska predstava. Starši, ki žele, da bi njih otroci sodelovali pri prihodnji predstavi, naj jih pošljejo jutri ob dveh v Glasbeno Matico.
Bivši vojj.i ujetniki, ki so se nahajali v ruskem ujetništvu v Tari. gubernija Tobolsko v Sibiriji in bi vedeli kaj o praporščaku Francu šustersiču se naprošajo da bi sporočili, kar vedo, družini Sustersič, Trst Zgornja Greta 401.
Pevsko društvo »Adrlja« v Barkovljah vabi na svo) 26. redni občni zbor dne 19. t. m. ob 4 pop, v dvorani
Nar. doma v Barkovljah.
Zabavni večer s plesom priredi L svečana ženska
podružnica CMD v veliki dvorani Narodnega doma. Pri sporednih točkah in plesu svira orkester. Toliko v pred-naznanilo. Podrobnosti o tej prireditvi se objavijo pravočasno. Ker je čisti dohodek tega večera namenjen za božični dar naši revni deci, se odbor uadela častne udeležbe našega občinstva.
Alrtvl vstajajo. Prošli mesec, 27. decembra 1918., Jc bila v našem listu objavljena osmrtnica Mirka Rijavca, ki da ie pa<<el pred nekim časom na bojišču. Povedali .so to njegovi tovariši, češ da so ga videli raztrganega po Jiranatf. Sedaj pa je Rijavčeva rodbina prejela od svolena Mirka pismo, pisano 9. januarja t. I, iz Alcssandrijc v Picmontu. k'er se nahaja, kakor piše, žnjim vred tudi več drugih tržaških znancev, kakor n. pr. Ignac Mihelj od Sv. Sobote ter več Roiančanov in Gretarjcv. Naslov se glasi: Campo concentramento Pirgionieri nazionaliti itallana, Alessandria d'Italia, Opera Valenza. — Čestitamo Rijavčevi rodbini na tako srečno od smrti vstalem sinu!
Semena. »Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da si je preskrbela sledeča semena: čebulno belo in rdeče seme. raznovrstno zelje, petcršilj, broklje, ohrovt, raznovestne solate, karfljol, korenje, korenček za juho. rožni kapus, majsko repico, konopljo, redkev Črno. red-kev rdečo, črni koren, kumare, peso za Živino, poljske buče, travno mešanico in mangold. Kmetovalci, ki potrebujejo semena, naj se oglaslio v uradu Tržaške kmetijske družbe v ulici Vienna št. 10, 1. desno.
Atestna zastavljalnica. V ponedeljek, 20. t. m., dopoldne sc bodo prodajali na lavni dražbi razni nedragocenl predmeti, zastavljeni meseca avgusta 1918 na zastavne listke seri'« 143.
Aretacije. Dne 17. t. m. so tIH aretirani: zaradi tatvifne
2,	goljufije 1. ropa 1. žaljenja 1, zaradi nedovoljene no^e orožja 6. - Ovadbe: zaradi prekoračenja policijske tire 1, zaradi ne-govollcnega krošnjastva 1, zaradi kriitve za-j kona o monopolih 1.
Pomoruskl promot. Prispel: »Dlunamare« Iz Burme* Avresa, Odpluti: >Kar!sbad« v Benetke, »Cleopatra« v j Napulj.
Drzna goljufija. V Sosichevo gostilno v ul. Pozzo del
mare sta prišla popoldne ob 4 dva »bersaljerja«. Naročila sta pol litra vina, potem sta pa nastopila »uradno«, pre-iaskala tu goste, ali Imajo pri sebi kako orožje, in potem tudi gosttlničria to njegovo blagajno. Odnesla sta gostom !n gostilničarju denar, bele po njunem odhodu so spoznali, da sta bila prevejena preoblečena tatova. Gostilničar je niaznanil stvar varnostni oblasti, a tatov doslej ni bilo mogoče ujeti.
Nenadne smrti je umrla v svolem stanovanlu v ul. S. Marco št. 25 neka 451ctna Antonija Fabbro. Poslali so po zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti edino le smrt za kanio.
Okradena. Ani Poluzzl iz Ronk je žcnnl tat odnesel
B fri |ir;i;ni in ?oo K. Prijavila jc stvar kvesturl.
barovi.
— Prilično v veseli družbi se nahajaioč v gostilni Josipa Pirievec ml. se je nabrala svota K 131 v prid ženski podružnici CMD v Sežani. Darovali so: Bnar Josip 4 K, Kanobel Josip 5 K, Kenič Franc 20 K. Pirievec Marija 10 K. Mahnlč Anton 2 K, Plrjevcc Josip Barb. 4 K, Macarol Rudolf 2 K, Mislej Rudolf 4 , Čebule Antmi 6, Macarol Stanko 2 K, Bckar Josip Francin 10 K. Gulič Fcrdo 10 K Planinšček Karol K 10, Meriak Janko K 4, Karli Andrej 10 K, Kineze Aloj« 4 K, Rebcc Josip 2 K. Mreščak Anton 5 K, Kocjan Janez, železničar 5 K, Hreščak Ivan 2 K, Škrrniat Franc 5 K, Stolla Josip 5 K.
Slovensko gSedall.;če v Trstu
Dan: s, v nedeljo, 19. jnnuarja 1919 cb treh pop.
„Kralj na Be^ajnovi".
Drama v 3 dejanjih. Spisal 1. Cankar. Ob pol osmih zvečer:
Deseti bral.
LMsIka fara ,s petjem v sedmih slikah. Po Jurčičevem romaini spisal F. Govefra/r.
Prodaja vstopnic med 9—12, 2-3 In 6-pol a V četrti k, 23. t. m. „OCE", tragedija v 3 dejanjih.
HALI OGLASI
Učitelj
ali učitel ic« srho hrv«. ii'lne sc Itfe. N»>l3v povt riUUUi Ins. c.UO. Edinosti.	1' pr llldjc
Pro;'QH
t Jtiil n.
Jivalnl n|roJ , ?lnger»ji 100 kioii. l'Onderla 5 ti10
*iViiinl strol .«i * " P>nflNl*irn vino no G K.
sv. M. zg.. Bivij prODDjnin ™no.
(Hitam v nijem 2 ..ammnji	CCneje" ~ Mroolo 2
UJUuIll 600 in obd^nega vri.. 1'UliČ.	8J(H
ler sadnim drevjem. Cojasnil« Campo--------■■—■—	—-
ttclvedere 2, totiaknfiia.	ft ' l*fl VHttko množin«,
__n vnttno nnaiM, po
D'flifl qe m;if,,,,(0 "rotlje. Ul'<>iUXliw cele vh^oom, kupi
dvorl!ll ^Vluan, ul. SooraoriK 8. 3248
Produ" l",v*s te,t!-l"n, 1---■
Kapici i
sketfa
prodaj Slok han 6e/ai»» J4. M4 kemtenjaste bojo 1 visoko
Proiam irz*1 MJS0^1« ^t; n rt,ljI
niano Ib^l (pri žel. pritaji), Putok. 6 1,16 ^»POMJ« i J^ojlco go-
s^odo, u XII. redu, lij*vo, vidjeli Vas tamo jeduora u ka/altttu : pri prvom uprU
•■I caranlirano«riiten, fen ,	* • ,
iU 150 kff avelle^n spomladan j1 J° ODo^ft pata, pn J.fvoj
na t^r f r o i<r jisenskrKa ima n« protatavl „Mutala", u odjela daj stok l(an Beiain 32-14 kemtenjaste boie l vi»'oko
_324
izdeluje harmonik- vseh vrst,
Josip Petek
delovno in po cnl. Ul. Oi.-mha ,or,nju ^.gfkruh^litl^i
Pređa
In i
9Cln4nn * S t i I n i ar, pnso tnlk, faUibli.ll l«ll /nanja v svrho Iv nitvt' t kosmoJi'iio ali vdovo, staro do .'fl let, ki ima prmolenje. /*o-nn be pod .Kesnoii' na iti«, o.M Edinosti.	7
ilrana ufi (ran
frt sledeče pohiltvoT «a ik,"iti,n'1 1 »f> '	1»UU,
JC konska S .ba 7 vnneli pri B Morali" dok j« Vaše » ne, s lenin m mramorjem inmrio vlnsl, OVOCra tiutl
I mi|,,v.l» ljtlhlčaaU 3, I. K rane.	3..S4 WipiCR, — Nad.(0 BKIA Sf, d»
Dflrlnff poltena" i V' nVaTlčTijiaJ^-® V t« vi<lj«ti pil idui^i'in,
rllUllUi kuliatl.iiubi dobro »lulbo novom u rly.«r®niu aft^ir pri družini dveh oseb. Naalov pove ,0li5ta mui|„ ,,,„	u.
In«, odd. Edinosti.	3.M «	Nrtdu lUO JC \7.<htla:
#inHft||n . 2 >,bama. HuhT P^^*1	0<i , 1 rve
Minovu J; njo, veltko tnavat-lp«« kroz	cijeli mik pr«a Uva^
lo klet o, milim podstrešjem in j io prvo	„Duieti biut*, Vaij
pods oimlMem se i«!da » najem v f|jj b||	N ftotalAtu, korw
d orcu kot cd n> mu »tanovaltu. ul. J ..	. •, , ,,
O uli*, vogal S. Cililto 444 (hlim le	nikuda V «>» nemaj
kame).____MO n,i koncertu tNcw-York) iU
irnn OJ G U tcnmo » ednjel^^olicr ne 1 UljB, da Va»
rim.i, otioiki fedji v šoki it. 35 sitru/im? li<l:C Vus naAi ? — piodajo, Squero nuovo I. I. I.vo. \7H j)rvo ^Moritle", HaitlO ]V
dan put vidjeli Vaa vani; na ?}. jaiuirn podlije podne. • opfu lijepoga dana metala ste na obali, pokraj mola
............,	. San O rio, u pratnji jedno*
Uf i4n f 'ft diplom rana uči Iran ... , u J ,••	i- 8
UCIlB J.U, c.'.k. odr«tle In la-N 10
lula hl« de»etak koraka uda*
Ijt'im od m 'no, n lijepoj Iju-
Pnfftrrnf Anton Jerl<,? P0,,uie » ^ fin^toj kapici od baršuna.
iUiJjjiUl i^ujtm i a jSju v Jrstu .i	i, mim(1
Via deTl« l osle kt-11).	4(- . I mim0 mCn«
7rir-nlhnin ^'K5Tl*i*c m10*1".;3kr#qno »an» ■ i jo4
iurcvijjnjg kure t si rti p k..n.j>l"go gl dao, dok Van tzgtj. ceutnraiirKa <3ls«pail^lla vilico et hih iz vida u rnnetici ljudi, trakti. Najbolj,! in naiusieJueiii pri- t *.: _ u , _	. a
ppmoeek u 'ćUenj« krvi. Leka'na, Ff.V0 *I Cod.Tinati, rl K uor^ojl. 1301 Mljeli h Vas, ali nfij®s'o toga
O'tfft fp * «»)«'« prazna ali OHiadnh pribijen, uep raifiao. t U iL melil rana »uba. Ulica To je bio trefti pitt na.««®
Ak..rd< 3A III. >evo,___S*0 v;g(Mlja| Kr,nuo' B ,m ^
vdovi lift pratno aobo kooačno Ba B^Je,^ g lnoii.
lličju ali pr-em nadsir»o|u. i'oniidb- tvom. da to no l>udo Kadiji
na as. o<ld, pod ..Vdovav__ R 30 put. .. - l^o vlgji'nja Iju-
Uiriin 1,1 NuRlniika oprava ac b > as a kapiro, <k) vitienfa
ni.na proda. 1*,^ 29.1. i,ltt lll% ^ uli j0
Prodaateat 2 P^PJjnj , i^Ht njaI K';.d bi bij« alo-3J42 b« dnat ma bilo to u šture v? tko ci^io. **1 ma grobom, Inko r -ra bih sretan bio, da sp ovi đjin S^lU Varra birem dva borak* po putu života I — O^fl. u-I) m prijamni odgovor pod « nn, 010U ul Tra\n; aloiil, IJubift i'a kapica na ina, liodce U, 1. Cene li-Ake. 3.50jcld. LJinosti.	3^511
Cttnike /a \2 K ineieCito. Acqii* doti' IV, le\o.	2»v,
Priletna v sredini niesta, v pri
Pri Ika!
(amj, Ftrrl<
Tcpctnlk
M I. \r. t>.
JlMensKa sitiijn
■ novi postelji Ferrlera 17, t.ipetnlk. [ r^iema idi na doin.
Stran fV.
»EDINOST« štev. |9.
V Trstu, dne 19. januarja 1919.
i ŽIVNOSTENSKA BANKA I
PODRUŽNICA v TRSTU	'
Ilica Ponterosso vogal ul. Maria Tsresa. - Lastna palača.
DelolSka glavnica K 120.000.9QQ. . Rez. zaklad K 41,500.000
Izvršuje hlautno m bančne io mWm transakcije.
= Uradne ure od 9 1 pop. - ■•
PFHFF
Stroj za Šivanje in vezanje pravi nemški uzorci.
Seidel & Neumann in .Singer* Oast & Gasser.
Bogata zaloga vseh ]jo' reb
Z iako dobro vpeljan0 ščin- Mehanična delavnica za
*	i vsako popravljanje irflAlfinn Sli Tvrdk." ustanovljena 1. 1878.
irgovir.g in francesco bednar
rifiiS^lT^O Trst, ulica Oampanile 19.
„a deželi |e na prodaj	jtBijt
2a 55.000 K. DAGUERRE
•	Trst, Corso atev. M, Trst.
Pismene ponudbe podRazgkdnicevpiatinu. sPj-r	r |cija iteta: Slike v barvah,
„Trgovska h!šau na ins. fotosehizri. kabinet, vizit,
ipovcčanja, reprodukcije vua-oddelek Edinosti. Ikevnite.Elektr. razsvetljava,
Priporočljive tvrdke.
ROKAVICE IN MODNE POTREBŠČINE. It. Venier & Corap. Corso 11. Modne potrebščine in Iz delovanje rokavic. Čiščenje in popravljanje rokavic. — Cene zmerne. Postrežba točna.
TRGOVINA JEST VIN. Ivan Bldovec, Trst, ul. Campanlle 13 (Trg Ponteros
so). Ima v zalogi: čaj, paradi/.no konservo. ženf, kisle kumarcc, kocke za juho. Konjak, vermouth, maršala, rna linovec in več vrst mineralnih vod ter blago aprovizacil ske komisi|c.____•	414
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvaraica Osvaldella. Via Medla 26. Izde-
lovanie in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pletro Pippan. Trst, ulica Valdlrlvo 19. Artistična vezava. ZoDni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri)
posebnega sistema.	201
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI.
M. Zeppar, ul. S. Glovannl 6 ln 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.__202
j Avgust itsilar "
j odlikovano krojaško v ulici San Fraticesco 34, III. Priporoča se slavnemu občinstvu za nova dela in popravila.
NAZNANILO.
Pogrelo tlru:!va ..asiHATEi" v EariicvIioD
naznanja svojim članom da bode imelo
letng oblni zbor
v nedeljo, 26. januarja t. 1. v dvorani „Obrtnijskega društva" ob 1 V®
DNEVNI RED: 1. Na«ovor predsednika. 2. Predloženje letnih računov. 3. Posamezni predlogi in nasveti. 4. Volitev odbora za dobo 3 let.
ODBOR.
HOTEL CONTINENTAL Trst, ul. San Nleold št. 25 blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. (190 PAPIR.
Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. On s tone Doliinar. Trst, Via del Oclsi 16._ 256
DAMSKA KROJACNICA. A. Rleger. Trst, ulica Commerclale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna.	337
Umetni zobje
UILJEN TUSCHER, Ronc. zobotetinlk,
Trst, ulica Caserma Štev. 13, II.
— Ordinira od 9 predpoldne do 6 zvečer. —
uieh vrst in u usski množini
kupuje in prodaja
! tnooina secer & Romp.
Trsi, Vin tielie Posta l.

Tečaj za riisanle in slikanje
n začetnike
odprt od 15. januarja 19 It* naprej.
Pojasnila in vpisovanja od 9 do IQ v ul. San Fran-c.-sc i d1 Assisi št. 4 (druge stopnice), IV. n., vr. 23.
V. RendK.
ZBato, srebro in dragulje
ki puje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Pcvh, v Trstu, Barriera veccbia 3.
ZoMrnunlk Pr. Mražek
Tr i - Corso 24 — 9. n. — Trsi.
Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
MMiiM Mm zoii, $M\m lil umeini zohjo.
s
d-
v ijm posrano Metle — Trsi
Ciorso 47(pi i Trgu Piazza delia Legna) Tel. 1402
Pi -eskrbuje vsakovrstne pogrebu, prevoz uirličov na vse !:■ :tje države. Z;iloga it. ra prodaju nirtvaSkih predmetov,, rst iz kovine in vsako rstn.-^a lesa, v raznih oblikah, i inoev, svoč itd. po zmernih conah. Skladišča v lastnih pi ;ont.orih via della Tesa 31. — Brzojavi Novo pogrebno *	podjetje — Trst.
- TRST -
VIo tmn tlt Rlsparirlo 5 - Via S. Nleold 9.
Podružnice: Dimu Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spada« daj oče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
SQT v lirah In kronah
po najkulantnejsih pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13,
TrSovsko-oMna z-Mn u Trstu
reg. zadr. z neoni, jamstvom
uL S. Frančiška AsiJfcgn št. 20 II. nad. sprejema hranilne vloge
od 1 K dalje ter jih obrestuje po
pr 4°|o
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pusice na dom. — Rentni
davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave
vrednostnih listin.
j
Uradne tire vsaUl dan izvzemši nedelj $ in praznikov od 8 do l.
I
i.,v!
1 m
Ll*nsRa Mltnii fetuiJiti
PodruinSca v Trs:«. --Centrala v Ljubljani.--
Podrninieaj Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, {Split.
DefnlSka ^avn' a: K	15.030.000. .
Rezervni zakldl: K	3,900.000.-.
/zobozdravnik BR J. ČERMARj
i Trstu, ul. Oicacliino M\\A 1? vouai al. delte Posle
s (izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja j Umetni zobje.	Umetni zobje.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posic. — Sprejema vloge: na knjižice, ter jiii obrestuje po 3l/8 70» "a tekoče račune -i v fcronaČ? Ssra^s, pO najkuiantnej-f! ših p gojili. - Izvršuje bOTifn 3 narobe.
f lij Te! št. 5 18. - Blagaj a je odprta od 9 13. &
Sj	sstJPSmm /iu Zkladi
Vsaki titin novi dohodi !
Josip 'truckei
Trst, ucgal Marin Teresa-S. Coierina.
Novi dohod, velika zbera volnenega i blaga za inoike in ženske. — Blago za suknje, žamet, barhent, svile in velika Ubera
KOŽUHOM
ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah.
H
DsaKi dan novi mli i\
Dobroznana trgovina manSfaStiurnega b(B33
v Trsta, a!. Ulncenzo MM Iteu. 13 (pig m li »a nor,si)
Ima veliko isbero sledstoja b!ega:
Zefiri za srake, sukno za sospe, izeot^vlieno žensko paHBo, molke in ženske nosavke itd. vse po konkurentnih censSi.
VsnHl don novi dohodi
UsrtKl dan novi do.iotil