OSREDNJA KNJIŽNICA — ' ~f1 SHa us~ :^m::0dr^ je dal ril ustanove I". , , ' ' nevnik Posumila piačana v gotov uu ^ rnn .. Abb. postale 1 gruppo IvCIlll OUU IIF Leto XXXIX. Št. 66 (11.482) TRST, nedelja, 20. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17. se]ptembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnia številka. Bil ]e edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasuzniem bvrop ■ DOLGOTRAJNO POGAJANJE FINANČNIH MINISTROV DESETERICE V Bruslju še nobene odločitve o spremembah vrednosti valut Evropskega denarnega sistema Francozi grozijo z izstopom U EDS, če bonska vlada ne ovrednoti marke za več kot 5 odstotkov - Liro naj bi razvrednotili za 3 odstotke BRUSELJ — Več kot dve uri in pol je trajal včerajšnji sestanek med finančnimi ministri držav EGS, o novih paritetah zahodnoevropskih valut pa niso dosegli nobenega sporazuma. Zasedanje so prekinili in v večernih urah so se vrstili številni dvostranski pogovori v upanju, da bo mogoče doseči sporazum, vendar zaman. Ob uri, ko poročamo, je zasedanje še vedno prekinjeno in ni znano, kdaj se bo nadaljevalo. Osrednje vprašanje, o katerem je govor, je spor med Francijo in Zahodno Nemčijo. Francoski minister Jacques Delors je namreč jasno povedal, da se namerava Francija umakniti iz evropskega denarnega sistema, če ne dosežejo »zadovoljivega* sporazuma. Francija zahteva, kot je povedal Delors, 10-odstotno revalvacijo nemške marke in ne namerava razvrednotiti francoskega franka. Po drugi strani pa so zahodnonemški predstavniki napovedali, da so pripravljeni na ovrednotenje svoje valute, vendar pod pogojem, da pride istočasno do devalvacije franka. Minister Stoltenberg, ki na bruseljskem sestanku zastopa bonsko vlado, je predlagal ovrednotenje marke za 5 odstotkov in istočasno razvrednotenje franka za 3 odstotke. Francoski minister pa na ta predlog ni pristal in se je pri tem skliceval tudi na zasedanje monetarnih strokovnjakov, ki je bilo včeraj dopoldne v Bruslju. Leti so namreč menili, da bi bilo treba nemško marko ovrednotiti za 8 ali 9 odstotkov. Vsekakor pa vsi soglašajo, da bo treba ovrednotiti marko za precej več kot razvrednotiti ostale valute. Kar zadeva Italijo je zakladni minister Giovanni Goria, ki v Bruslju zastopa Fanfanijevo vlado dejal, da nasprotuje devalvacije lire, ker bi to izničilo prizadevanja Italije za znižanje stopnje inflacije. Skratka, vsi pritiskajo na Zahodno Nemčijo, naj ovrednoti marko. Razlike so v tem, kolikšno naj bo to ovrednotenje. Vsekakor pa monetarni izvedenci menijo, da bi samo 5 odstotno ovrednotenje ne imelo večjega učinka na evropsko monetarno stvarnost. Nizka stopnja inflacije namreč dovoljuje Zahodni Nemčiji ugodno plačilno bilanco in uspeh restriktivne monetarne politike. Nemci pa, kot kaže, niso pripravljeni ovrednotiti marke za več kot 5 odstotkov, pa še to pod pogojem, da pride do znatnega razvrednotenja francoskega franka. Francozi bi bili morda pripravljeni razvrednotiti frank za največ 2,5 odstotka, vendar pod pogojem, da Nemčija ovrednoti marko za mnogo več kot 5 odstotkov. Stališča So si torej narazen in taka so bila še sinoči. Kar pa zadeva druge države kaže, da je Italija pripravljena razvrednotiti liro za največ 3 odstotke, Irska je pristala, da prvič v zgodovini razvrednoti svoj funt, Nizozemci so pripravljeni ovrednotiti gulden, vendar največ za 3 odstotke, Danci in Belgijci pa nikakor nočejo razvrednotiti svojega, denarja. Belgijci tudi zahtevajo, naj morebitno ovrednotenje marke v primerjavi z belgijskim frankom ne presega 3 odstotkov. Iz te slike je kaj jasno razvidno, kako daleč je sporazum. In Vendar bodo morali sporazum doseči najkasneje danes zvečer, kajti jutri se ponovno odprejo valutna tržišča in bi lahko bile posledice pomanjkanja kakršnekoli odločitve porazne za nekatere evropske valute. Sicer pa bo o teh vprašanjih govor tudi na «vrhu» EGS, ki bo v ponedeljek in torek v Bruslju in na katerem bosta Italijo zastopala ministrski predsednik Fanfa-ni in zunanji minister Colombo. Na sliki (telefoto AP): finančni ministri prihajajo v palačo EGS v Luksemburgu. NAPADI NA MEDNARODNE MIROVNE SILE V BEJRUTU SE NADALJUJEJO Zopet streli na italijanske vojake vendar niso tokrat ranili nikogar Peklenski stroj v libijskem veleposlaništvu - V Tripoliju ubit sirski vojak PLO obsoja atentate na mirovne sile - Med italijanskimi vojaki niso samo prostovoljci BEJRUT — Noč od petka na soboto je bila prva po torku, ko i-talijanski vojaki, člani mirovnih sil v Bejrutu, niso bili vpleteni v noben incident. Ponoči so neznanci sicer sprožili nekaj rafalov proti njihovim položajem, vendar niso ranili nikogar. Na strele so odgovorili z ognjem tudi italijanski vojaki, vendar kot kaže niso zadeli nikogar, niti niso ugotovili, na koga so streljali. Poveljnik i-talijanskega kontingenta general Franco Angioni pa je potrdil, da i-majo njegovi vojaki ukaz naj ponoči streljajo, če se na njihov poziv nihče ne odzove. Zaradi zadnjih napadov v italijanskem taboru tu- di niso pod vzeli kakih novih varnostnih mer, povečali, so le budnost. Vsekakor opravljajo pripadniki italijanskega kontingenta svoje naloge po določenem razporedu, poveljstvo pa je odločno zavrnilo vesti, po katerih naj bi med četami prišlo do določene živčnosti. Na področju, ki je poverjeno nadzoru italijanskega kontingenta, so včeraj naleteli na peklenski stroj, katerega so strokovnjaki za razstreliva pravočasno onesposobili. V jutranjih urah je namreč libanonska žandarmerija prejela od neznanca telefonsko obvestilo, da je v poslopju libijskega veleposlaništva bomba. Pogled poslopja Avolio pozitivno ocenil občni zbor Kmečke zveze Podpora prizadevanjem za globalno zaščiti RIM — Predsednik vsedržavne konfederacije kmetov Giuseppe Avolio je pisal predsedstvu in tajništvu tržaške Kmečke zveze ter izrazil svojo1 pozitivno oceno glede poteka in izidov občnega zbora KZ, v teku katerega so prišli na dan pravi problemi tržaškega kmetijstva in specifični problemi slovenske narodnostne skupnosti. Avolio izraža tudi upanje, da se bo Kmečka zveza udeležila kon-gresa Vsedržavne konfederacije kmetov s kvalificirano delegacijo. Takoj za kongresom bo konfederacija začela z uresničevanjem obvez ki izhajajo iz občnega zbora KZ: sestanek s predsednikom in odbornikom za kmetijstvo pri deželi, da bi jima predočili potrebo po zaščiti specializiranih dejavnosti, kot so cvetličarstvo, vrtnarstvo vinogradništvo in živinoreja, ki prevladujejo v naših krajih ter nujnost izgradnje infrastruktur, ki so potrebne za razvoj produktivne dejavnosti in za namakanje; srečanje kvalificirane delegacije članov Kmečke zveze s predsednikom republike Pertinijem pritisk na parlamentarne skupine, da bi čim prej odobrili zakon o globalni zaščiti in končno, kot zadnja pobuda, obisk italijanske delegacije v Sloveniji. . n —— V Rimu so manifestirali za mir je kmalu razkril dva kovčka razstreliva z nastavljenim vžigalnikom, katerega so strokovnjaki odvili. Libijsko veleposlaništvo je trenutno prazno, ker je bilo med izraelskim letalskim bombardiranjem Libanona poškodovano in ga zdaj obnavljajo. Iz bejrutske bolnišnice pa so sporočili, da so od tam odpustili že vse lažje ranjene italijanske vojake, ki so se že vrnili v svoje enote. Med temi je tudi kapetan Barto-lini, ki je spet prevzel poveljstvo nad svojim oddelkom padalske enote Folgore. Filippa Montesija, vojaka, ki je bil težko ranjen v torkovem atentatu, so v petek zvečer prepeljali v Rim in so ga včeraj opoldne operirali. Montesiju je krogla, katero so med včerajšnjo dveumo operacijo odstranili, prestrelila hrbtni mozeg in zdravniki so o-cenili, da ima mladenič zelo malo možnosti, da bi še kdaj hodil. Vsekakor bodo poskušali fantu povrniti sposobnost za hojo tudi z raznimi fizioterapevtskimi vajami. Iz Libanona poročajo tudi o izjavi, ki jo je dal časnikarjem poveljnik italijanskih enot general Angioni o sestavi svojih čet. Potrdil je, da v njegovih enotah niso samo prostovoljci ampak tudi »neprostovoljci*. «Kdor služi danes v Italiji redni vojaški rok,* je dejal general Angioni, «mora vedeti, da ga lahko v vsakem trenutku pošljejo v Libanon.* Medtem je palestinska poročevalska agencija WAFA sporočila, da vodstvo palestinskega osvobodilnega gibanja obsoja atentate proti italijanskim, francoskim in ameriškim vojakov v Libanonu, ker imajo taka dejanja »namen sabotirati mednarodne mirovne sile, da bi izraelske sile še naprej delile Libanon na dva dela in ga držale okupiranega.* V severnem delu Libanona pa je včeraj spet prišlo do streljanja, ki je v Tripolisu terjalo življenje nekega sirskega vojaka, pripadnika tajne službe. Ubili so ga med spopadom, v katerem so na eni strani sodelovali islamski integralisti, na drugi pa sirske čete. Streljanje se je nadaljevalo ves dan. if natečaju so najvišja priznanja prejeli za pesništvo Loredana Bogliun, za pripovedništvo Luci-fero Martini, za gledališče Lucia Scher in Ondiria Luša, za časnikarstvo Ennio Opassi, za slikarstvo Mauro Stipanov in Bruno Pa-ladin ter za znanstveno delo Antonio Mirkovič, (eo) Tihonov jutri v Beogradu BEOGRAD — Jutri bo prispel v Beograd pa petdnevni uradni o-bisk predsednik sovjetske vlade Nikolaj Tihonov. V Rimu je bila včeraj velika manifestacija za mir. Pobudo zanjo (la so se inu nekatere politične stranke, sindikati, gibanja In razne n.ski odbor za mir, primožili (Telefoto AP) Priznanja za pripadnike italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji KOPER — Mednarodne žirije najpomembnejšega natečaja u stvarjalnosti Italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslavija tlstria nobilissima* so včeraj pregledale več kot sto poslanih prispevkov in znanstvenih del. Po pregledu vseh predloženih del na tem 16. MOSKVA - Med Libijo in Sovjetsko zvezo so — kot je poročala včeraj moskovska televizija podpisali pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Sovjeti imajo podobne pogodbe že z nekaterimi drugimi arabskimi državami. SEJA TO SKGZ ZA VIDEMSKO POKRAJINO Beneški Slovenci posredovali poglede o izvajanju zakona 828 Zadovoljstvo ob izvolitvi Pavla Petričiča v kontrolno komisijo CK KPI in Romana Specogne (KD) za deželnega odbornika ČEDAD — Na seji teritorialnega odbora Slovenske kulturno-go-spodarske zveze za videmsko pokrajino, je predsednik prof. Viljem Černo poročal o prizadevanjih, da bi se v skladu s sklepom zadnje seje TO sestali z deželnim odbornikom Colonijem in mu predstavili svoje poglede na izvajanje zakona 828 o posegih za razvoj gospodarsko zaostalih območij. Ker deželni odbornik zaradi preobremenjenosti ni utegnil sprejeti delegacije, je njen predstavnik zahteve TO SKGZ posredoval predsedniku gorske skupnosti Nediških dolin. V nadaljevanju seje so preučili odnose s kulturnimi društvi, zlasti odnose z novima kulturnima društvoma Arengo in Naše vasi. Društvo Arengo (pod beneško republiko se je tako imenoval občinski svet) so ustanovili v tej zimi in ima na sporedu nekaj zanimivih pobud, ki se nanašajo tudi na vprašanja naše narodne skupnosti in na odnose ob meji. Pomembna je nadalje akcija, ki jo je društvo začelo, da bi zavarovali najstarejšo cerkev v Benečiji, cerkev sv. Silvestra, ki je zapuščena in propada. Društvo Naše vasi pa deluje v občini Tipana in predstavlja tisti združevalni element v kulturni in politični dejavnosti, ki je imel za posledico uspeh enotne liste na občinskih volitvah v občini Tipana in predstavlja gonilno silo pri iskanju takšnih gospodarskih pobud, ki bi omogočile zaposlitev domačega prebivalstva na kraju njegovega bivanja. Beseda je slekla tudi o upravnih volitvah, ki bodo letos_ spomladi v dveh beneških občinah, v Dreki in v Tavorjani. Na seji so z zadovoljstvom sprejeli imenovanje deželnega svetovalca Romana Specogne (KD) za deželnega odbornika in izvolitev prof. Pavla Petričiča za člana kontrolne komisije centralnega komiteja KPI. Imenovanje Romana Specogne v deželni odbor ni samo posledica sprememb na vrhu stranke relativne večine po zadnjem kongresu, ampak gre po splošni oceni tudi za vključitev prvega Beneškega Slovenca, čeprav izvolje- nega na listi krščanske demokracije, v to pomembno oblastveno telo, kar upravičeno dopušča upanje, da bedo poslej problemi Benečije bolj prisotni v deželnih o-dločitvah. Z izvolitvijo Beneškega Slovenca prof. Pavla Petričiča v kontrolno komisijo, se pravi v plenum CK KPI, je partija uveljavila načelo, da je slovenska manjšina ena sama in da jo povsem enakovredno lahko zastopa vsak v stranki izbran Slovenec na to mesto, ne glede na pokrajino, v kateri živi. Poleg tega pa izvolitev prof. Pavla Petričiča predstavlja še posebno izbiro partije. Stranka je hotela z izvolitvijo takšne aktivne politične osebnosti kot je Petričič, opozoriti na nerešeno vprašanje Beneških Slovencev. Ob koncu so sestavili tisti del delegacije Slovencev v videmski pokrajini, ki se bo v prihodnjih dneh v okviru enotne slovenske delegacije v Kulturnem domu v Gorici sestala z delegacijo hrvaškega sabora, (gv) CIUDAD GUATEMALA - V Mehiki vztrajno krožijo vesti o skorajšnjem padcu gvatemalskega predsednika generala Efraina Rios Montta. V vodstvu države naj bi ga zamenjal general Fede-rico Fuentes Corado. Sedanjemu predsedniku naj bi bile usodne nedavne obsodbe na smrt, ki jih je izrekel in zaradi katerih je bil deležen tudi papeževe kritike. RIM — V torek se bo ponovno sestalo vodstvo Krščanske demokracije. Govorili bodo o reformi inštitucij, nato pa bo tajnik De Mita uvedel razpravo o pripravah na spomladanske upravne volitve. V ZVEZI S ŠKANDALOM V KRAJEVNIH UPRAVAH Komisarji PSI v Turinu prevzeli svoje funkcije Včeraj še dve sodni sporočili - Nadaljujejo se zasliševanja TURIN — Izredni komisarji, ki jih stranka imenovala, da vzpostavijo red v turinski federaciji PSI tako na občinski, kot na pokrajinski in deželni ravni, so prispeli v piemontsko glavno mesto in že prevzeli svoje funkcije. Gre za Maria Didoja, za Giuliana Amata in Giusija La Gango, ki so včeraj imeli vrsto pogovorov s krajevnimi socialističnimi predstavniki. V pogovoru s časnikarji je Giuliano Amato v zvezi s perspektivami za sestavo novih odborov na občini in na deželi dejal, da je treba marsikaj spremeniti, vendar bi formula morala ostati nespremenjena. Občani morajo razumeti, pravi Amato, da za napake posameznikov ne more biti odgovorna ..................... Za ovrednotenje sodelovanja ob meji politična formula nekega krajevnega odbora. Kar zadeva komunistični predlog, da bi Diego Novelli ostal turinski župan je Amato dejal, da to ne more biti pogoj, saj bi tak pogoj bil nesprejemljiv. Novelli je sicer vsega spoštovanja vreden, vendar sedaj je treba izdelati novi program, ki naj velja do prihodnjih volitev leta 1985. Preiskava o podkupovanju v Turinu se nadaljuje. Sodstvo je poslalo še dve sodni sporočili, ki zadevata demokristjanskega občinskega svetovalca Giovanni.ia Fallettija in uradnika pri tvrdki Siemens Franca Salvinija. Za oba velja domneva, da ju utegnejo obtožiti združevanja v zločinske namene, zasebnega interesa in korupcije. Preiskovalni sodnik Grif-fey je včeraj nadaljeval z zasliševanjem oseb, ki so jih aretirali prejšnje dni. Včeraj je zaslišal socialista Gialuigija Testo in Clau-dia Simonellija (oba deželna odbornika), ki pa sta zavrnila sleherno obtožbo. Popoldne pa je Grif-fey zaslišal komunista Franca Re-vellija (načelnika skupine KPI v deželnem svetu Piemont), nakar ga je soočil z demokristjanom Li-bertom Zattonijem, ki naj bi posredoval med njim in »poslovnežem* Adrianom Zampinijem. Re-velli je poudaril, da je nedolžen, medtem ko je Zattoni potrdil, da mu je v imenu Zampinija izročil deset milijonov lir. O vprašanju levičarskih krajevnih odborov ter o polemikah glede sodstva je včeraj spregovoril tudi Craxijev namestnik Martelli. Slednji je dejal, da PSI kot stranka v Turinu ni vpleten v škandal, levičarske krajevne uprave pa so na splošno dobro opravljale svojo vlogo. Kar zadeva vprašanje višjega sodnega sveta, pa je Martelli rekel, da je sodstvo v Italiji edina institucija, ki ne mora odgovarjati za svoja dejanja. Skratka javni tožilec ima tako nalogo in oblast detektiva, kot obtoževal-ca in sodnika, ki lahko nekomu odvzame svobodo. V Boljuncu so včeraj na pobudo dolinske občine predstavili javnosti gradivo o seminarju o Glinščici, ki se je odvijal pred dvema letoma. Temu je sledil pohod po dolini in prosti prehod meje pri Botaču. Manifestacijo je sklenila kulturna prireditev. Poročilo o tej pobudi na drugi strani. (Na sliki: pogled na dvorano gledališča Prešeren med predstavitvijo publikacije) .................................... Obrnite se na občinsko upravo! Našemu Igorju se je m Reviji otroških in mladinskih zborov v Kulturnem domu zgodila prejšnjo nedeljo tkrivica». Ker dve pesmi ni znal pravilno zapeti, mu je učiteljica svetovala, naj samo odpira usta, od sebe pa naj nikar ne da glasu. Otrok je vzel vso stvar tako resno in se tako pačil, da so tisti, ki so ga opazili, pozneje spraševali, ali je z njim vse v redu. Pritožili se bomo na občinsko upravo! Rekli boste, da pretiravamo in da je bolje, če stopimo do učiteljice ali do ravnatelja, če že imamo kaj ugovarjati. Toda zagotavljam vam, da je občinska uprava najbolj primeren forum, na katerega se je treba obrniti, če v šoli kaj ne gre. Poglejte no_ primer. Icaj se je ta teden zgodilo na tržaški filozofski fakulteti. V okviru fakultete so pred nekaj leti ustanovili jezikoslovni oddelek, kamor spadajo seveda tudi slovanski jeziki. Program za tiste študente, ki hočejo diplomirati iz slovenščine, ruščine in srbohrvaščine, predvideva tudi izpit ali dva iz slovanske filologije. Tega predmeta na naši fakulteti nismo imeli in ga je bilo treba torej na novo uvesti. Ker v Italiji slovanskih filologov s primerno didaktično prakso ni kot peska in trave, se je zdelo primerno poveriti poučevanje docentu iz Ljubljane. Delo je lepo steklo in študentje so se dobro znašli. Ljubljanski strokovnjak je prišel v Trst z namenom, da bo predaval v italijanščini, toda primerilo se je, da so vsi študentje, razen enega, Slovenci. In tudi oni, ki ni, se v slovenščini znajde. Zaradi tega je ljubljanski kolega brez posebnih pomislekov prešel na slovenščino, čeprav je vedno znova vabil študente, naj mu povedo, ali je tako prav. Ni bilo prav! Nenadoma so se namreč pojavili »študentje* (fci jih na inštitutu nismo nikoli videli), in protestirali m občini proti pregrešnemu početju Ljubljančana. Ni se jim zdelo primerno stopiti najprej k samemu docentu, h kakšnemu drugemu profesorju ali — naprej po hierarhični lestvici — k direktorju inštituta, k vodji celotne filološke smeri, k dekanu fakultete in k rektorju. Ne, obrnili so se na občino in ta je takoj ukrepala ter zahtevala pojasnila. Kajti, kam bomo prišli, če bomo dovolili, da se v svetih avlah tržaške univerze pojavi slovenska beseda, pa čeprav v ozkem krogu študentov, ki so si izbrali slavistiko za poglavitni predmet svojega zanimanja. Da po svetu na univerzah, ki nekaj dajo nase, ni nič nenavadnega, če so predavanja v tem ali onem jeziku, nikogar ne moti. V Trstu se kaj takega ne sme zgoditi. Vsaj kar se tiče slovenščine ne! Tako veste. Če bo vaš Peterček prinesel iz šole petico, ali nikar ne protestirajte pri učiteljici, temveč sc obrnite kar na občinsko upravo! JOŽE PIRJEVEC TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V BOLJUNCU PREDSTAVILI GRADIVO TEGA POMEMBNEGA SREČANJA Seminar o Glinščici je potrdil sodelovanje in sožitje ob meji Predstavitve sta se udeležila tudi visoka zastopnika dežele F JK in SR Slovenije - Včeraj in danes prost prehod meje pri Botaču Med včerajšnjim kulturnim sporedom pri Botaču S PREDSINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA SEKCIJE SDGZ ZA OBRT Razvoj obrtništva mogoč s številčno krepitvijo članstva in sodelovanjem Izvoljen novi odbor: predsednik ostal Rado Andolšek, tajnik je Boris Grilanc V občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuncu so včeraj zjutraj ob prisotnosti številnih uglednih gostov in strokovnjakov uradno predstavili zajetno gradivo o mednarodnem seminarju o dolini Glinščice, ki se je odvijal pred dvema letoma v istih prostorih. Seminar, ki ga je priredila dolinska občinska uprava pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine in UNESCO je kot znano naletel na izedno veliko zanimanje tako v obmejnem kot tudi v širšem mednarodnem prostoru ter predstavlja stvarno izhodišče za posege, ki imajo namen zaščititi in ovrednotiti to prelepo naravno bogastvo. Po predstavitvi teh aktov so se gostje in zastopniki krajevnih uprav udeležili pohoda po Glinščici in pri Botaču prosto prečkali državno mejo, ki je bila za to priložnost odprta v znak in v potrdilo prijateljskega in dobrososedskega odnosa med državama ter tesnega sodelovanja med občinama (dolinsko in sežansko), pobudnicama pohoda in prostega prehoda meje, to je zgledne iniciative, ki jo danes lahko že uvrščamo med tradicionalne tovrstne prireditve. Srečanje v gledališču «F. Prešeren* je odprl dolinski župan Švab. ki je tudi na kratko orisal vsestranski pomen mednarodnega seminarja o Glinščici in seznanil prisotne o sklepih, ki jih je občinska uprava v tem času sprejela v korist krajinske zaščite te doline. Bolj poglobljeno o teh vprašanjih pa je spregovoril občinski odbornik Stojan Sancin. Na včerajšnji predstavitvi sta spregovorila tudi deželni odbornik za načrtovanje Coloni in član izvršnega sveta SR Slovenije ter predsednik republiškega komiteja za varstvo o-kolja Jože Kavčič. Zastopnik vlade F-JK je pozitivno ocenil tako strokovni simpozij o Glinščici kot pobudo o orostem prehodu meje. «Botač», je med drugim povedal Coloni, «ne sme ostat: le dogodek, ki nas spominja na najbolj odprto mejo v Evropi in čeprav razumemo gospodarske težave, s katerimi se v tem trenutku sooča sosednja država, menimo, da so sedanji restriktivni ukrepi beograjske vlade v nasprotju z načelom videmskega sporazuma med dr- Mejni prehod pri Botaču bo danes odprt med 9. in 17. uro. Za prehod meje zadostuje le kakršenkoli osebni dokument. žavama ter proti samim interesom obmejnega prebivalstva.* Deželni odbornik je tudi izrazil upanje, da so ti ukrepi le začasnega značaja in da se bo vsestransko sodelovanje med sosednjima republikama v bodočnosti razvijalo v še višjih in kakovostnejših oblikah. Predsed.uk komiteja za varstvo okolja SR Slovenije Kavčič pa je v svojem pozdravnem nagovoru naglasil pomembnost in nujnost sodelovanja na področju varstva in ovrednotenja narave, ki je jasno prišlo do izraza na konferenci o Glinščici ter izrazil prepričanje, da so sedanje omejitve pohodov meje začasne. Pred pričetkom razprave pa je spregovoril tudi predsednik sežanske občinske skupščine Tihomir Kovačič, ki je izrazil željo, da bi zaščita Glinščice potekala vzporedno tako na eni kot na drugi strani meje. Naj omenimo, da so se včerajšnjega srečanja v Boljuncu med drugimi udeležili tudi predsednik deželnega sveta Colli, predsednik tr žaške pokrajine Clarici, generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič, predsednik SKGZ Race, predsednik KGZ Budin ter številni predstavniki krajevnih uprav in drugih organizacij. Predstavitve dvojezične publikacije, ki obsega nad 700 strani, se je udeležila tudi inž. Marija Vičar -Zupančič, ki je na seminarju > Glinščici vodila delegacijo SR Slovenije. Uspeh gojencev Glasbene matice v Kranju S slavnostnim koncertom, na na katerem je nastopal tudi o-boist Mojmir Kokorovec, gojene Glasbene matice, ki je zasedel absolutno prvo mesto v svoji kategoriji, se je včeraj zaključilo v Kranju republiško tekmovanje učencev glasbenih šol Slovenije. Gojenci Glasbene matice iz Trsta so se tudi letos izvrstno izkazali. Uspehom oboista Kokorovca, ki si je priboril tudi pravico za nastop na zveznem tekmovanju v Titogradu, in klarinetistov, o čemer smo že poročali, so se včeraj pridružili še drugi. V tekmovanju trobentistov je Miran Kante (1. kategorija, razred prof. Evalda Krevatina, spremljava na klavirju Bogdan Kralj) prejel pohvalo. Prav tako Marko Jagodic (3. kat., razred Sveta Grgiča). V kategoriji kitar je Marko Feri (3. kat. razred prof. Tullio Možina) zasedel odlično drugo mesto, Aleks Košuta (2. kat., razred prof. T. Možina) pa tretje mesto. Med klarinetisti je Miran Košuta (5. kat., razred prof. Manuelli, spremljava Mojca šiškovič) prejel visoko pohvalo. Kot smo uvodoma že napisali, sta predstavitvi publikacije sledila pohod po Glinščici in prost prehod meje pri Botaču. Manifestacijo je sklenila prijetna kulturna prir iditev na odprtem, pri kateri so sodeiovali u- Politična bodočnost odborov, ki trenutno upravljata tržaško občino in pokrajino, je v teh dneh spet v središču pozornosti. Kot znano so komunisti že prejšnji teden predložili resolucijo, v kateri zahtevajo takojšen odstop pokrajinskega odbora, podobno zahtevo pa so v petek predložili tudi županu Cecovi-niu. Isti dan pa so zahtevo po odstopu predsednika pokrajine Clari-cija postavili tudi demokristjani in to v duhu zadnjega zasedanja pokrajinskega vodstva te stranke, na katerem je KD postavila kot pogoj za politično razčiščenje »izničenje* tako pokrajinskega kot občinskega odbora. V zvezi s tem strankarskim vrvežem pa je vsekakor omembe vredno enotno stališče, ki je izšlo s petkove seje pokrajinskega vodstva PSI, na kateri je poročal tajnik Pittoni. Socialisti so se jasno izrekli, da morata oba odbora polnopravno delovati do deželnih volitev, kar pomeni, da zastopniki PSI v teh organih ne nameravajo v tem trenutku odstopiti. Na tej seji so tudi določili, da bo strankin pokrajinski kongres v soboto, 23., in v nedeljo, 24. aprila. Teden prej pa se bo v našem mestu odvijal pokrajinski kongres PSDI, ki se ga bo udeležil minister za javna dela Ni-colazzi. Prvo preverjanje političnega vzdušja bo vsekakor na sporedu že na jutrišnji seji pokrajinskega sveta. Skupščina bi morala oceniti in seveda tudi glasovati o resoluciji z zahtevo po odstopu odbora, ki so ju predložili komunisti in demokristjani. Razprava se obeta precej polemična, izid glasovanja o obeh resolucijah pa je v tem trenutku precej negotov in tudi odprt raznim rešitvam. Naj omenimo, da v primeru izglasovanja «nezaupnice» odbor ni po zakonu dolžan odstopiti, čeprav bi tak razplet dogodkov pomenil hud politični udarec za koalicijo LpT-laiki, ki pa je, kot kaže trdno odločena upravljati pokrajino in občino vse do deželnih volitev. Težave v obratu Filatura Triestina Položaj v obratu Filatura Triestina, ki pripada grupi SNIA, se nevarno slabša. Ravnateljsvo je namreč te dni obvestilo tovarniški svet, da se 200 delavcev v dopol nilni blagajni ne bo vrnilo na delo jutri, kakor je bilo prvotno določeno, temveč šele čez štiri tedne. Hkrati s tem je ravnateljstvo Po petkovi celodnevni protestni manifestaciji na Trgu Unita, s katero so ponovno opozorili javno mnenje in pristojne oblasti na čedalje resnejšo nevarnost, v kateri se nahaja škedenjska železarna, so se delavci Terni (bivše Italsider) včeraj dopoldne sestali na sindikalni skupščini v menzi obrata. Pregledali so uspeh manifestacije, ki je potekla brez incidentov kljub nevarnosti, ki so jo predstavljala tovarniška vozila, ter izrekli pozitivno mnenje o enotni resoluciji, ki je bila sprejeta na petkovi seji občinskega sveta. Delavci so ponovno poudarili nujnost sklica novega srečanja med predstavniki grupe Terni, državne čenči in dijaki iz dolinsKe in iz sežanske občine. Med prireditvijo, ki je potekala v sproščenem vzdušju, sta Coloni in Kavčič nazdravila prijateljstvu in na sodelovanju med republikama in med državama. sporočilo, da je predstavitev načrta za obnovitev obrata, do katere bi moralo priti 25. marca, ponovno odložena za nedoločen čas. Tovarniški svet je ob teh vznemirljivih vesteh sklical za jutri ob 8. uri v menzi obrata sindikalno skupščino vseh delavcev, katere se bo udeležilo tudi 300 ljudi v do polnilni blagajni. V petek občni zbor Slovenske gobarske družine Slovenska gobarska družina - Trst prireja v petek, 25. marca, svoj V okviru 2. Ricmanjskega tedna, ki ga prireja KD Slavec, je vse pretekle dni vladalo v ricmanjskem bregu dobro razpoloženje. P&edsi-nočnjim je v celovečernem koncertu zapel moški pevski zbor »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, veliko veselje pa je društvo pripravilo domačinom sinoči, ko so na skupni prireditvi nastopili otroci iz vrtca in osnovne šole ter člani društva. Že veliko pred pričetkom kulturnega sporeda je bila dvorana v Ricmanjskem kulturnem domu nabi- družbe Finsider in vsedržavnega ter krajevnega sindikata kovinarjev FLM, da bi na njem dokončno u-redili vprašanje prehoda k alternativni proizvodnji v škedenjskem o-bratu, brez česar bi bila usoda te tovarne praktično zapečatena, kajti povpraševanja po sufovem železu, ki ga tu proizvajajo, je čedalje manj. Na skupščini so sklenili nadaljevati z bojem v obrambo ogroženih delovnih mest ter bo delavstvo v tem okviru nastopilo danes masovno na stadionu «P. Grezar* s protestno manifestacijo pred začetkom nogometne tekme Triestina -Spal, jutri pa se bo zopet zbralo na sindikalnem shodu, da določi nadaljnje oblike boja. Jutri obisk delegacije sabora SR Hrvatske Predsednik deželnega sveta M. Colli se je včeraj sestal z generalnim konzulom SFRJ v Trstu D. Miro-šičem. V prisrčnem razgovoru sta med drugim določila program obiska predstavništva sabora SR Hrvatske, ki ga bo vodil predsednik Jovo Ugr-čič in ki se bo mudilo v naši deželi jutri in pojutrišnjem. V razgovoru je bila nadalje poudarjena koristnost sodelovanja na raznih ravneh med sosednima in prijateljskima republikama. Program obiska je naslednji: jutri, ob 9. uri si bo hrvatska delegacija ogledala Rižarno, ob 10. uri se bo srečala s predsednikom deželnega sveta M. Collijem in z načelniki svetovalnih skupin. Opoldne bo sledil obisk pri predsedniku deželnega odbora Comellija in članih deželne vlade. Po kosilu si bo delegacija ob 15.30 ogledala tržaško pristanišče, nakar se bo udeležila uradne večerje. V torek, ob 8. uri bo delegacija odpotovala v Gonars, kjer si bo o-giedala spomenik umrlim jugoslovanskim internirancem. Ob 10. uri bo sledil ogled tovarne Danieli v Buttriu, ob 12. uri pa Karnijskega muzeja ljudskih umetnosti v Tolme-ču. Po kosilu bo delegacija ob 15.30 prispela v Gorico, kjer si bo ogledala Kulturni dom in se srečala s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Povratek delegacije v domovino je predviden ob 18. uri. redni letni občni zbor. Člani in simpatizerji se bodo zbrali v openskem Prosvetnem domu. Dnevni red ■občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30, obsega poleg odobritve zapisnika lanskega občnega zbora še predsedniškega in tajniškega poročila, razpravo in razno. Ker po statutu družine letos niso predvidene volitve upravnega odbora, bo občni zbor časovno razmeroma kratek. Upravni odbor je zato sklenil, da bo predvajal nekaj barvnih diapozitivov o lanskih gobjih zanimivostih os-kvaškeg*- področja. Vodstvo gobafške družine vabi k čim številnejši udeležbi ter ob tej priložnosti poziva .'.Člane, da poravnajo- -članarino. to polna. Z vaškega trga je proti domu neprenehoma kapljala reka mladih in starih, kajti vse je zanimalo, kako se bodo izkazale kreativne sile društva. S pesmijo, recitacijami in plesom so se najprej predstavili najmlajši, ki obiskujejo otroški vrtec. Pripravili sta jih učiteljici Marija Prukar in Mirjam Švab. Za njimi so nastopili učenci celodnevne šole «1, Trinko - Zamejski* iz Ricmanj in «M. Samsa* od Domja z dvema duhovitima prizorčkoma. Spored šolskih otrok je sklenil šolski zbor, ki je zapel nekaj pesmi pod vodstvom Fride Va-letičeve in ob spremljavi harmoni-karice Suzane Žerjal. Prijetno presenečenje je vzbudila domača dramska skupina, ki je prvič po več kot 20 letih ponovno obudila to obliko kulturnega delovanja v Ricmanjih. V zelo kratkem času so člani skupine pripravili veseloigro «Sv. Jožef včeraj in danes*, ki jo je napisala in režirala Tatjana Turko. Večer je obogatil tudi mešani pevski zbor «Slavec», ki je pod taktirko Draga Petarosa zapel šest priljubljenih. Naj na koncu omenimo še promenadni koncert godbe na pihala s Proseka - Kontovela, ki je zaigrala včeraj popoldne na vaškem trgu. Njej bo danes sledila godba na pihala iz Ricmanj, zvečer pa bo v kulturnem domu nastopil vokalno instrumentalni ansambel Nevv Svving Kvartet iz Ljubljane. Kulturni spored, tradicija, prigrizek in dobra kapljica — vse torej vabi danes v Ricmanje. Na sliki: nastop godbe na pihala s Proseka - Kontovela. 0 Z današnjim dnem bodo avtobusi štev. 29 spet vozili po običajni progi vzdolž Ul. Soncini. Prejšnje odce- Novi odbor obrtniške sekcije SD GZ bo moral napeti vse sile za pritegnitev novih članov. Več članov pomeni več rok in možgan, to spet pomeni večjo težo v pogajanjih z oblastmi in Slovencem nenaklonjenimi krogi. Le z združenimi močmi, vzajemno pomočjo in sodelovanjem bo mogoče prebroditi težave, ki izvirajo iz gospodarske krize tostran in onkraj meje in učinkovito razvijati obrtne poklice v so- V nizu priprav na deželni občni zbor SDGZ dne 27. t.m. v Gorici bo v torek. 22. marca, ob 16. uri na sedežu združenja v Ul. Cicerone 8 občni zbor gostinske sekcije. dobnejši smeri, kot to velevajo nove tržne razmere ob neprestanem napredovanju tehnologije. Na Tržaškem je še kakih 400 obrtnikov slovenske narodnosti, ki niso organizirani v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Sedaj je pravi čas, da storijo odločilni korak: obrtna sekcija SDGZ si je z lastnim delom in požrtvovalnostjo članov končno priborila enakopravnost s sorodnima italijanskima obrtniškima organizacijama ter z njima pričela tvorno sodelovati in skupno nastopati nasproti javnim upraviteljem. Sekcija za obrt in SD GZ kot tako uživata danes vsesplošen ugled, prav nobenega razloga ni, da bi se Slovenec kot član slovenske organizacije moral čutiti zapostavljen in diskriminiran. Nasprotno: prav z enotnim, množičnej-šim in odločnejšim nastopom bomo pometli lahko še z zadnjimi ostanki raznih šikan. Gornje smo izluščili iz poročil in posegov v razpravo na predsi-nočnjem občnem zboru sekcije za obrt pri SDGZ v openski prosvetni dvorani. Predsedniško poročilo je podal Rado Andolšek, tajniško pa Dušan Pangerc, nakar se je na vabilo direktorja združenja Vojka Kocjančiča razvila živahna diskusija, po kateri je bil izvoljen novi odbor, ki je takole sestavljen: predsednik - Rado Andolšek; tajnik -Boris Grilanc: odborniki - Karlo Grgič, Dušan Pangerc, Darko Malalan, Mario Sedmak, Pavelj Do-Ijak, Emil Ota. Federico Frančeškin, Lojze Škabar, Andrej Renar, Anton Koršič, Srečko Paulina, Ladislav Lozar, Angelo Krmec, Boris Bizjak. Danilo Cunja, Luciano Malalan, Pino Gruden, Boris Sosič, Ferdinand Bogateč, Peter Zupan. Claudio Ota, Boris Zidarič. Milena pe po Ul. Flavia - Valmaura - Ul. Carpineto, ki so jih uvedli zaradi poparil v Ul. Soncini, bodo seveda ukinili. V TOREK NA OPČINAH Večer o problemu asimilacije Z razpravo o temi «Manjšina med asimilacijo in narodno bitnostjo* bo knjižnica «Pinko Tomažič in tovariši*. ki deluje na Opčinah v okviru SKD «Tabor», začela vrsto srečanj, na katerih naj bi prisotni sproščeno spregovorili o raznih vprašanjih, ki so za našo narodnostno skupnost življenjske važnosti. Tako beremo na vabilu za srečanje nekaj vprašanj, o katerih naj bi vsak udeleženec večera že vnaprej razmislil, kot na primer: Koliko smo že sami asimilirani? Ali lahko govorimo celo o našem doprinosu k asimilaciji, ko glasujemo za svojo stranko? Druga vprašanja se nanašajo na vlogo šole, kulturnih in drugih društev ipd. Razpravo bosta uvedla avtorja knjige «Tiha asimilacija* . Danilo Sedmak in Emidij Susič. Srečanje bo v torek, 22. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. S prisrčno prireditvijo so sinoči v telovadnici v Repnu počastili dan slovenske kulture. Kulturni večer je bil razdeljen na dva dela: v prvem so nastopili domači ustvarjalci, v drugem pa mlada skupina iz pobratenega Logatca. V pozdravnem nagovoru se je Sonja Lazar, predsednica KD Kraški dom, ki je bilo pobudnik te prireditve, spomnila, da je bilo prav pred letom dni formalno sklenjeno pobratenje med občinama Repen-tabor in Logatec. Razveseljivo je, da se to sodelovanje tvorno in spontano utrjuje, predvsem na kulturnem področju. Goste iz Logatca, med katerimi so bili tudi najvišji politični predstavniki, je pozdravil tudi repentabrski župan Pavel Colja, ki je naglasil, kako pomembno je, da se srečujejo predvsem mladi med seboj. Vecchiet in Franko Mingot. Izvoljeni so bili tudi delegati za deželni občni zbor SDGZ, ki bo danes teden, 27. t.m., ob 9. uri v Kulturnem domu v Gorici. Predsednik Andolšek je v svojem poročilu izčrpno orisal delovanje sekcije v minuli mandatni dobi ter njene nesporne uspehe, nad katerimi prvači seveda paritetičen nastop združenja z organizacijama As-sociazione degli artigiani di Trieste in CNA na ravni dogovarjanja z deželnimi oblastmi. Omenil je pobude sekcije v okviru predlogov SD GZ o izkoriščenju sredstev v smislu člena 10 državnega zakona 828, o čemer smo v našem listu nadrobno že poročali, ter med njimi prizadevanja za uresničitev obrtne cone v dolinski občini, za kar bi potrebovali 4 milijarde lir; okrog načrta so razne težave, ki jih bo treba odstraniti z odločnejšim nastopom. Predsednik je izrecno poudaril pomen poklicnega usposabljanja in kočljivi problem vajenstva, dalje je obžaloval, da obrtniki premalo segajo po kreditnih instrumentih, naglasil težave v zvezi s socialnim zavarovanjem, pokojninami in davčnimi predpisi ter zapletenostjo zakonodajnih besedil, posebno se je ustavil ob široko razpasenem šu-šmarjenju (črnem delu) in med drugim izrazil potrebo, da se obrtniki razdelijo po poklicih in ustanovijo ustrezne kategorije, ki naj bi bile čimbolj avtonomne, in to kot prvi korak k novim organizacijskim prijemom znotraj SDGZ za učinkovitejše reševanje specifičnih problemov in utrjevanje vloge sekcije in združenja v celem. Dušan Pangerc je v tajniškem poročilu osvojil marsikatero Andolško-vo tezo, zato naj povemo le, da je omenil sodelovanje SDGZ z drugima obrtniškima organizacijama pri izdelavi listine z mnenji o deželnem razvojnem načrtu, dalje podpis nove pogodbe za kontejnerske avtoprevoznike, sodelovanje sekcije na razstavah umetne obrti, ustanovitev odbora «Comitato Mode Artigianato Triestino*, sodelovanje s CNA pri organizaciji konference o obrtništvu in sodelovanje z ESA pri razvoju akcije za obrt na Krasu, pa še sodelovanje z Zvezo obrtnih zdru- Jutri seja rajonskega sveta za zahodni Kras Jutri ob 18.30 se na Proseku sestane rajonski svet za zahodni Kras. Dnevni red obsega med drugim tudi mnenje o spremembah regulacijskega načrta v zvezi z gradnjo avtoceste. V bistvu gre za vinkula-cijo tistih zemljišč, na katerih bodo zgradili vstope in izstope avtoceste. Poudariti je treba, da bodo v glavnem uporabili javna zemljišča in ne zasebna, pri čemer ima veliko zaslugo ravno rajonski svet, ki se je zavzel da je podjetje ANAS spremenilo gradbeni načrt, ki je prvotno predvideval gradnjo cestnih vstopov in izstopov na pretežno zasebnih zamljiščih. Pomemben predmet jutrišnje razprave bodo tudi županova pooblastila predsedniku rajonskega sveta. Gre za štiri pomembne pristojnosti, ki bodo odslej neposredno poverjene predsedniku in sicer pristojnosti za izdajanje dovoljenj za osmice, za pobiranje suhega dračja in za vožnjo po prepovedanih poljskih poteh ter pristojnost za ugotavljanje ekonomskega stanja družin. ženj Slovenije in organizacijo raznih poučnih izletov. Zborovalce je med razpravo pozdravil predsednik SDGZ Vito Svetina. Razvoj obrti, je dejal, je treba pojmovati v modernem smislu, kajti prilagoditi se je treba norim razmeram, to pa je mogoče samo, če si konkurenčen, če znaš koristno izrabiti svoje znanje in sodobne tehnološke dosežke. Kakor smo nacionalno odporni, tako bodimo tudi v svojih poklicih trdoživi; tembolj, ker so kljub vsemu možnosti nadaljnjega razvoja še velike, slonijo pa na sodelovanju, ki edino more obrtniku omogočiti prehod k maloindu-strijskim, torej kakovostnejšim dejavnostim. Svetina je še dal razu- Kulturni program je bil kajseda pester in bogat. Tako sta zapela o-troski pevski zbor Zvonček in ženski pevski zbor Repentabor pod vodstvom Toneta Bedenčiča. Domači recitatorji so podali izbor poezij mlade tržaške pesnice Suzi Pertot, v glasbenem intermezzu pa sta zaigrala kitarista Peter Križman in Franko Guštin. V drugem delu so kot rečeno nastopili člani društva mladih glasbenikov iz Logatca. Skupina za izrazni ples je ob glasbeni spremljavi mi-mično podala prebujenje pomladi, dekliški pevski zbor pa je pod vodstvom Zdravka Novaka zapel venček narodnih pesmi. Nastop sta dopolnila flavtist Igor Resnik in kitarist Matjaž Albreht. Sledila je prosta zabava ob zvokih ansambla Aries. B. S. meti, da bi kot Slovenal morali biti bolj samozavestni, in v tej zvezi utemeljil zahtevo združenja po ustanovitvi sklada 30 milijard v treh letih za razvoj slovenskega gospodarstva v Italiji, (dg) POPRAVEK Pri navedbi novih odbornikov sekcije SDGZ za malo trgovino smo v petkovem poročilu napak imenovali Egona Medena. Namesto njega bi bili morali navesti kot odbornika Mirka Hrvatiča. 9. aprila občni zbor tržaških industrijcev Industrijska zveza iz tržaške pokrajine bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto 9. aprila. Skupščina, ki se je bo udeležil tudi minister za industrijo Pandolfi, bo potekala v Avditoriju. Začela se bo (ob 16. uri) z uvodnim poročilom predsednika zveze dr. De Riuja. Ob sedmi obletnici smrti Ivana Gustinčiča se ga z ljubeznijo spominjajo žena Ivanka, vnuk Ale% in snaha Jolanda Trst, 20. marca 1983 ! Trst, 20. marca 1983 Sporočamo žalostno vest. da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustila naša draga MILENA PERTOT por. MARTELANC Pogreb bo v torek, 22. t.m., ob 12. uri iz barkovljanske kapele na pokopališče k Sv. Ani. Žalujoči: hčerki Eliana in Mara in sin Emil z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih 'izrazih sočutja ob smrti našega dragega MIRKA ŠVABA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Martelancu za dolgoletno nego, župniku Viliju Žerjalu in vsem poslovnim prijateljem. Sin Darko z družino Trst, 20. marca 1983 ZAHVALA Ob izgubi dragega RINA BRANDA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in počastili njegov spomin. Žena Gianna Dolina, 20. marca 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega RINA BRANDA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. SVOJCI Dolina, 20. marca 1983 20. 3. 1981 1 § m 20. 3. 1983 Ob drugi obletnici smrti našega dragega FERDINANDA KRIŽMANA se ga z žalostjo in ljubeznijo v srcih spominjajo svojci Repen, Sv. Križ, 20. marca 1983 14. 3. 1982 14. 3. Ob prvi obletnici smrti naše dragega FEDERICA BRESCIANIJA se ga z ljubeznijo spominjajo svojci Briščiki, 20. marca 1983 21. 3. 1981 21. 3. 1983 r'b drugi obletnici smrti ŽELJKA ČOKA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Milka, sinova Svetko in Aldo ter hčerka Meri > družinami Podlonjer, 20. marca 1983 •iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJE POKRAJINSKE SEJE Deljena stališča političnih strank glede bodočnosti krajevnih odborov IPSI meni, da bi morala odbora na pokrajini in na občini delovati do deželnih volitev DELAVCI NADALJUJEJO l BOJCU Danes manifestacija na stadionu «Grezar» Jutri v tovarni nova sindikalna skupščina OB TRADICIONALNEM PRAZNOVANJU JOŽEFOVEGA Drugi Ricmanjski teden v znamenju kulturnega in umetniškega dela NA POBUDO KD KRAŠKI DOM PRISRČNA KULTURNA PRIREDITEV V REPNU Primorski dnevnik 3 NA SLOVENSKI OSNOVNI ŠOLI «IVAN GRBEC* ŠKEDENJSKI STARSI ZA CELODNEVNI POUK Prošnjo so podprli tudi starši otrok, ki obiskujejo otroški vrtec, krajevno Združenje staršev in kulturno društvo «lvan Grbec» Škedenjska osnovna šola «Ivan Grbec* naj s prihodnjih šolskim letom 1983/84 postane šola s celodnevnim poukom. To je želja škedenjskih staršev in nekaterih drugih škedenjskih družbeno kulturnih dejavnikov in to željo so pretekle dni formalizirali z uradno prošnjo šentjakobskemu didaktičnemu ravnateljstvu, ki so jo poslali v vednost tudi tržaškemu šolskemu skrbništvu in odborništvu za šolstvo tržaške občine. Svojo prošnjo utemeljujejo ške-denjski starši z nekaterimi ugotovitvami. Med osnovne državljanske pravice naših osnovnošolskih otrok, je rečeno v utemeljitvi, spadata možnost stalnega izpopolnjevanja kakovosti šolskega pouka ter širjenje Storitev, ki jih lahko nudijo sodobne družbene strukture; to omogoča predvsem popolnejši in vsestranski razvoj njihove osebnosti. S premostitvijo nekaterih razredov italijanske osnovne šole «Ezio de Marchi* v nove prostore v Ul. Marco Praga ter z dodelitvijo starih prostorov naši osnovni šoli, je nadalje rečeno, bi struktura naše šole ustrezala vsem pogojem, ki jih zakonska določila predvidevajo za u-vedbo celodnevnega pouka. V tretji točki utemeljitve je rečeno, da v tržaškem mestnem področju ni nobene slovenske šole s celodnevnim poukom, kar predstavlja za slovenske osnovnošolske o-troke. ki tu živijo, hudo prikrajšanje z ozirom na italijanske vrstnike v mestu ter na slovenske otroke v okoliških občinah, ki že razpolaga- ta sredo, 16. t.m., je na videmski fakulteti za tuja slovstva in jezike diplomirala MARA ŽERJAL JOGAN Prisrčno ji čestitajo vsi domači in drugi sorodniki. Na ljubljanski fakulteti arhitekture je dne 15. marca z odliko diplomiral DANILO ANTONI jo, vsaj deloma, s to socialno storitvijo. Podobno prošnjo so pristojnemu ravnateljstvu poslali tudi starši o-trok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Skednju. Nadalje se je temu predlogu pridružilo tudi Združenje staršev škedenjske slovenske osnovne šole ter kulturno društvo «Ivan Grbec*. Uvedba celodnevnega pouka, je rečeno v pismu, ki ga je poslalo društvo, bi pomenila bistveni doprinos k posodobljenju temeljnih javnih vzgojnih ustanov ter k njihovi prilagoditvi potrebam sodobne družbe. To bi bil tudi prvi korak k tesnejši povezavi med o-snovnošolskim izobraževanjem otrok in splošno vzgojo, ki jo nudijo druge teritoriju, predvsem OTVORITEV BO V ČETRTEK. 24. MARCA Demetrij Cej v TK Galeriji Nova razstava v galeriji Tržaške | Benetkah, Rimu, Celju, Velenju, knjigarne,, ki jo bodo otvorili v četrtek, 24. marca, ob 18. uri, nam predstavlja domačina slikarja. Po dolgem času, ko smo gledali grafiko, bomo tokrat gledali slike, Ceje ve slike. Demetrij Cej je priljubljen domač umetnik, ki je začel svojo umetniško pot v Gorici in se nam je v vseli teh letih večkrat predstavil in uveljavil svoj umetniški izraz. Demetrij Cej se je rodil leta 1931 v Beogradu. Nekaj let po začetku vojne se je preselil v Gorico in tu obiskoval Tehnično šolo za umetnost. Razstavljati je začel leta 1949. Od leta 1953 do 1964 je delal v trilčki ladjedelnici, v sezoni 1964-65 pa se zaposlil kot kostumograf in scenograf v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Od 1964 do 1982 je iz- K ran ju in drugje. Skupinsko je razstavljal tudi na Dunaju v Gradcu, sodeloval je na mednarodni razstavi umetnosti Kvatrienali v Pragi O Ceju sem pisala l. 1981 naslednje: «V celem njegovem razvoju zasledimo neko konstanco, ki označuje njegova dela: vzgojenost med človeškim okoljem in kozmičnim prostorom; omejeno pokvarjeno in onesnaženo človekovo okolje v nasprotju z vesoljnim Psemirjem, urejenim in umirjenim. Krajinski izrezi, ki nam jih Čej posreduje, odražajo realnost, izražajo tesnobo današnjega človeka, ki živi v svetu plastike in odpadkov, ki se oddaljuje zmeraj več od svoje poti in svoje identitete, ki je zmožen le še razdejanja in zato ne more biti srečen.* Jožko Vetrih pa je v katalogu o delal nad 40 scenografij, sodeloval I Gejevi razstavi v Kulturnem domu v pa je pri mnogih drugih. Samo-1 Gorici ob proslavi prve obletnice stojno je razstavljal v Gorici, Vi cen Kulturnega doma napisal sledeče: zi. Padovi, Veroni, Vidmu, Milanu, «V tržaškem obdobju se Cej bolj strukture na kulturna in športna društva. .....................................m,mm...........................................................................................mm.......... zavestno približa Krasu, seveda mu ; ni do naturalističnega Krasa, pač, pa predstavlja zanj Kras duševno j pokrajino: to pokrajino upodablja z j najbolj prefinjenimi tehničnimi po- \ močki, kar jih je dotlej uporabljal, j Od Krasa se sedaj pomikamo proti kozmosu: zdi se, da se tu skuša rešiti vse utesnjenosti, ki mu jo povzroča pokrajina v naravi, katero vedno bolj ogroža človek. Rad bi se pognal v višino in raziskal brezmejna prostranstva vesolja.» Umetnikovo središče se je v tem času le spremenilo, kot bi bila kon-trapozicija človeški svet - kosmos rešena. ali bi se umetnik vdal svojemu okolju, to pa bomo le razumeli v četrtek, ko bo Cej predstavil večja in manjša dela. Čaka pa nas tudi majhno presenečenje. BARBARA GRUDEN SLOVENSKO , STALNO. l-^ GLEDALIŠČE P* V TRSTU Kulturni dom Pl ERO CH1ARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ Razstave OB 5. OBLETNICI POIMENOVANJA Proslava na šoli «Karel Širok» Čestita mu družina. Včeraj je bilo na osnovi šoli Karel Širok v Trstu praznično razpoloženje. Ob 5-letnici poimenovanja so namreč pripravili učenci lep in pester program potem ko so se ves mesec pripravljali na ta dan. Seznanili so se s Širokovim življenjepisom in delom. Učili so se njegove pesmi in risali na njihovo temo. Sodelovali so tudi otroci z vrtca v Ul. Conti in Ul. Ginnastica. Tako smo na razstavi lahko videli poleg VIKI V SPOMIN Vest, da je u-1 V začetku sem omenil, da sem mrl znanec, do- Viko spoznal v partizanih kot zrelo ber prijatelj ali dekle z izkušnjami narodnega In tovariš iz minu- protifašističnega boja. Vika je bila lih let, mi vedno v zadnjih letih pred vojno povezana I vzbudi tesne ob-; čutke. Ko sem v slovenskih listih prebral, da se je pred dnevi izteklo življenje Viki Brešan Smerkoljevi, so se mi v spominu zvrstili prizori iz najinih prvih srečanj v goriških Brdih, kjer sva Nekako istočasno postala partizana Gregorčičeve brigade. Spominjam se je mlade, živahne, bojevite deklice, dejal bi kar zrelega dekleta z izkušnjami narodnega in protita-šističnega boja vsaj od leta 1940 dalje. Igraje je prenašala napore Partizanskega življenja in v mnogih težkih trenutkih nam je s svojo vedrino in optimizmom bila v oporo in spodbudo. Spominjam se je. ko sva v prvem jutranjem svitu z' višine streljala na most v Plavjah 'ned najino prvo ofenzivno partizansko izkušnjo, spominjam se je z našega prvega pohoda v Beneško Slovenijo, še posebej mi je ostal v spominu dogodek med «ledinsko bitko* aprila 1944, ko smo se Črt Kolenc. Vika in jaz. v večernih urah vračali iz Žirov na Brezno, kjer je bil nameščen naš propagandni odsek XXX. divizije. Ker smo se zakasnili, smo se vračali brez gesla, stražar, ki nas je zaustavil pred vasjo, pa nas ni in ni hotel pustiti "aprej. Dve uri smo ležali v snegu Pod njegovo naperjeno puško. S Črtom sva se jezila in stražarju dopovedovala, da nas vendar pozna, a zaman. Viko je smešna situacija "a moč zabavala. Na ta račun smo ?e po v.ojni večkrat pošteno nasmejali. Potem so se najina partizanska Pota razšla Vika je ostala v Gre gorčičevi brigadi in pozneje prešla k okrožnemu sodišču za zahodno Primorsko in nazadnje pristala v štabu LX. korpusa, vedno v sodnem oddelku. Tam je tudi bolje spoznala svojega poznejšega življenjskega druga, najinega skupnega prijatelja in prvega bataljonskega komisarja v brigadi, diplomiranega Pravnika Stojana Smerkolja, in se Po vojni z njim tudi poročjla. Vikina želja je bila, da bi po osvoboditvi ostala v Gorici v neposredni bližini svoje rodne Pod Sore, kjer se je rodila leta 1921 v Zavedni slovenski družini, toda službene obveznosti so jo zadržale v Trstu, najprej v obnovljeni Zadružni tiskarni v Ul. sv. Frančiška, Potem v založništvu Primorskega dnevnika in nato v delegaciji jug. “dečega križa. Leta 1955 se je z [Požem Stojanom, sodnikom, preseli 'a v Koper. Leta 1959 je v tragični Prometni nesreči izgubila svojega Javljenjskega tovariša. Da bi z delom skušala ublažiti težko izgubo. Se je leta 1960 znova zaposlila in delala vrsto let v koprski upravi {'-s notranje zadeve, potem še devet *et na generalnem konzulatu SFRJ * Trstu in spet pri UNZ v Kopni do upokojitve leta 1977. v tržaško goriški slovenski študentski družbi. V protifašističnem gibanju se je družila s krogom Pina Tomažiča in zato so jo v zvezi s sodnim procesom proti njemu in drugim slovenskim protifašistom različnili nazorskih opredelitev, oktobra 1940 zaprli. V zaporu je bila pri Jezuitih v Trstu v večji družbi tržaških deklet, kot na primer s sestrama Vojko ’in Tatjano Šftiuc. Zoro Perello. Pinovo sestro Danico. Darinko Veljak, sestrama Danilo in Mileno Sila. Olgo Ban. Marijo A-bram. Aleksandro in Elviro Vremec, Angelo Sosič - Morpurgo, pred meseci umrlo goriško aktivistko Nežico Vižentin in drugimi. Izpustili so jo februarja 1941. a je ostala še naprej aktivistka OF do vstopa v partizane. Vika je do kraja izpolnila dolžnost zavedne primorske Slovenke, borke za svobodo svoje zemlje in svojega rodu. Kljubovala je nemilim u-darcem usode dokler ni pod njimi omagala. V nas, ki smo jo poznali in z njo živeli, pa čeprav morda le za kratko dobo. čas velikih zgodovinskih let, ostaja v lepem in spoštljivem spominu. Jože Koren risb osnovnošolcev tudi risbe, ki so jih na besedilo pesmi o polžku pripravili otroci iz obeh vrtcev. Na razstavi so bile na ogled tudi foto grafije s poimenovanja. Pred obe ležjem so se prisotni lahko podpisali v spominsko knjigo in dobili nagelj z rožmarinom. Program, se je nato odvijal v telovadnici. Učen ka Nastja Colja je pozdravila vse prisotne, posebno pa še pesnikovo sestro Ivanko Širok, ki je bila pri šotna na proslavi. Program je na pedovala Tamara Lipovec. Nato so učenci prvega.in drugega razreda podali ljubke pesmi o polžku, sta rejši učenci pa so deklamirali pesmi iz ztyrke Jutro, vsem sta leno igrala na harmoniko Andrej Volpi. na kitaro pa Dean Oberdan. Najlepša pa je bila zaključna točka. Marjana in Dean sta zapela domačo «Kej me boš taku zameru*. učenci četrtega in petega razreda pa so v narodnih nošah zaplesali nekai domačih plesov in zaključili s plesom «Stu ledi*. Včerajšnje proslave se ie udeležilo tudi zastopstvo učencev in šolnikov iz osnovne šole Dobrovo v Brdih, s katerimi vzdržuje šola «Ka rel širok» dobre prijateljske stike. Gostje, ki so jih med samo slovesnosti počastili z dobrodošlico, so si ogledali tudi Rižarno in nekatere druge zanimivosti mesta. stili uradnika z znanjem slovenskega jezika, in navajajo, da bi se ob reševanju uradnih zadev v teh u-radih veliko lažje izražali in sporazumevali v svojem materinem jeziku. Uradnika z znanjem slovenskega jezika pa pogrešajo predvsem starejši občani, ker jim pojasnila v italijanščini večkrat niso jasna. Piedvideva se. da bo rajonski svet za območje skedenj - čarbola razpravljal o tej prošnji že na pri hodnji seji. Slovenci iz skednja bomo predloženo prošnjo še bolj pod prli tako, da se bomo te seje tudi številno udeležili. Me. V: SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Še danes, 20. marca, razstava «Lutke Agate Freyer*. Razstava bo odprta od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih je odprta slikarska razstava B. Zu-liana in D. Švare. Urnik: danes od 10. do 22. ure. Danes, 20. marca, ob ■ 16. uri ABONMA RED G Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane CARLO GOLDONI SLUGA DVEH GOSPODOV KOMEDIJA v četrtek, 24. marca, ob 16. uri — ABONMA RED I, J. H ob 20.30 - ABONMA RED D. E v petek. 25. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A v soboto, 26. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B, F v nedeljo, 27. marca, ob 16. uri - ABONMA RED C, G Cen j. abonentom sporočamo, da je združitev abonmajev nujna zaradi odmerjenega časa gostujočega ansambla. Prosimo za razumevanje. Zveza slovenskih kulturnih društev KD Vesna Združenje pevskih zborov Primorske Primorska poje v petek, 25. marca, ob 20.30 v LJUDSKEM DOMU V KRIŽU Nastopajo: ženski zbor Repentabor, mešani zbor Bertoki, mešani zbor Lipa (Bazovica), moški zbor C. Kosmač (Koper), mešani zbor Rupa Peč, oktet F. Bevk (Otalež), moški zbor Divača, mešani zbor Vrtojba, mešani zbor Divača, TPPZ Pinko Tomažič KD ‘X JU iance Glleielen BOLJUNEC vabi na KONCERTNE VEČERE V GLEDALIŠČE F. PREŠEREN Sobota, 26. marca, ob 20.30 kitarist SAMO JUŽINIČ, tamburaški ansambel F. Prešeren, mladinski pevski zbor F. Prešeren Sobota, 9. aprila, ob 20.30 mešani pevski zbor OBALA iz Kopra - dirigent Mirko Slosar. Petek, 15. aprila, ob 20.30 otroški pevski zbor F. Venturini -Donijo. mladinski pevski zbor F. Prešeren, pianistka MURA KODRIČ Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami: za PANAMO: 2 izvedenca v deželnem upravljanju in v delovanju nacionalnih ustanov za poklicno izobraževanje; za IRAK: 1 šef ekipe izveden v upravljanju hrane in pijače v hotelskih strukturah: za FRANCIJO: 4 civilni inženirji z izkušnjami v vodenju delovišča: za DANSKO: 1 kipar - kamnar za restavriranje in za pripravo vajencev: Gledališča za NEMČIJO: 1 frizer za BRAZILIJO: 1 izvedenec za i gledališča pod politiko in programe zaposlovanja; Zannerinija 1 izvedenec za komercializacijo in p’’' M”‘,‘ razvoj obrtništva in male industrije: za pokrajino BRESCIA: 1 chef de rang. Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilita Territoriale pri tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. Fabio Severo štev. 46/1 soba štev. 9. SSG «Smrtni plesu A. Strindbergu. — jutri. 21. marca, ob 19.30 v Kočevju; v torek, 22. marca, ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem; v sredo. 23. marca, ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem; v petek, 25. marca, ob 19.30 v Kamniku. ROSSETT1 Od 24. t.m bo na sporedu «Tra-monto» Renata Simonija. V abonmaju odrezek št. 7. Rezervacije pri glavni blagajni. VERDI Danes ob 11. uri se bo v mali dvorani gledališča Verdi začel novi ciklus «nedeljskih koncertov*, in sicer z nastopom Komornega orkestra vodstvom Severina V RAJONSKEM SVETU Škedenjci zahtevajo slovenskega uradnika V četrtek, 17. marca, se je v Skednju sestal rajonski svet za območje Skedenj - Čarbola. Na seji, v okviru 2. točke dnevnega reda. je slovenska svetovalka Bianka Furlan Kneipp v imenu slovenskega prebivalstva, ki spada v območje tega sveta, predložila predsedniku prošnjo, ki jo je podpisalo več kot 150 Škedenjcev. V le-tej Slovenci iz Skednja prosijo. da bi v pristojne urade name Predavanji KZ'o prodaji vina V torek v Zgoniku v četrtek pa v križu Kmečka zveza nadaljuje ciklus predavanj po občinah — v sodelovanju s posameznimi občinskimi u-pravami — na katerih strokovnja ka slovenske strokovne in sindikal ne organizacije tržaških kmetov v podrobnostih obrazložujeta nove predpise o prodaji vin v posodah do 60 litrov zmogljivosti, ki jih določa ministrski odlok, ki je stopil v ve ljavo 1. marca. Kot smo še večkrat poročali, je treba te posode opremiti s posebnimi znaki (contrasse-gni) IVA, sicer bosta tako prodajalec .kot kupec podvržena strogim denarnim kaznim, ki v najhujših primerih dosegajo višino treh milijonov lir. Taki srečanji je KZ v minulem tednu že priredila za vinogradnike iz dolinske in repentabrske občine, v nastopajočem pa sta predvideni naslednji predavanji: — v torek, 22. marca, ob 20. uri, v jedilnici osnovne šole «1. maj* v Zgoniku za vinogradnike iz zgo-niške občine; — v četrtek, 24. marca, ob 20. uri, v mali dvorani kulturnega društva Albert Sirk v Križu za vinor ad-nike iz Križa, s Proseka, Kon-tovela in iz Barkovelj. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za koncert. Gledališče Verdi pripravlja novo operno premiero Verdijeve opere »Turandot*. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V petek, 25. t.m., ob 20. uri: Jožef in Marija — Lov na podgane v gledališki dvorani v Solkanu, abonma S-petek C in izven. CANKARJEV DOM IJUBI JANA Velika dvorana Danes, 20. t.m., ob 17. in 20. uri: Bo Diddley. Okrogla dvorana Jutri. 21. t.m., ob 17. in 20. uri: Delavnica M. Pogačnika »Prostor narave in umetnosti*. Velika dvorana Slovenske filharmonija Jutri. 21. t.m.. ob 19.30: Koncert —• Srebrni abonma. Vstopnice su v prodaji pri blasai ni Cankarjevega dot a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11 in od 16 do 211 ure. ob sobotah od 9 dn 11 ure in pred pri četkom oredstave. Rellusebi KD »Jože Rapotees - Prebeneg, vabi v četrtek, 24. t.m., ob 20. uri na predvajanje diapozitivov Maria Magajne o Braziliji ter predstavitev njegove knjige «Trst v črnobelem*, o kateri bo spregovoril časnikar Franc Udovič. Vabljeni! SKD Tabor - Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. V torek. 22. marca 1983, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje na temo »Manjšina med asimilacijo in narodno bitnostjo*. Diskusijo bosta uvedla avtorja knjige »Tiha asimilacija* Danilo Sedmak in Emidij Susič. KD Rovte - Kolonkovec vabi na «Kulturni večer*, ki bo 24. marca ob 20. uri v društvenih prostorih. Gostuje ženski pevski zbor Ivan Grbec s programom «ženska v pesmi in besedi*. Vljudno vabljeni! PD Slovenec Boršt - Zabrežee priredi v sredo, 23. marca, ob 20 30 kulturni večer. Sodelujejo učenci j c^ttorie,«*TejtO »Ufficiale e gen osnovne šole iz Boršta, otroški in mešani zbor Slovenec, pesnik Aleksij Pregare in kantavtor Ivo Tul. KD S. škamperie in KD Union priredita v sredo. 23. marca, ob 20. uri filmski večer z Aljošo Žerjalom. Pred. ajal bo filme o Perziji, Andih in Firencah. Zadruga Kulturni dom Prosek -Kontovel obvešča člane, da bo redni občni zbor 26. marca ob 20. uri v Soščevi hiši. NARODNA EV ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje SLOVENSKO SLIKARSTVO PO 1EIU 1945 ki bo v sredo. 23. marca 1983, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo mag. Jure MIKUŽ Danes, 20. marca 1983. ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu — Ul. Brandesia 27/2 KONCERT SKUPINE GALLUS CONSORT oddelek za staro glasbo Glasbene matice - Trst. Na sporedu vokalne in instrumentalne skladbe iz renesanse in baroka. Vabljeni! 2. RICMANJSKI TEDEN KULTURNI DOM KD SLAVEC RICMANJE Spored: Danes, 20. marca, ob 14. uri (vaški trg) — promenadni koncert godbe na pihala iz Ricmanj — Ob 20- uri nasto pa vokalno instrumentalni ansambel Nevv suing kvartet iz Ljubljane. Vabljeni! Cappella Lndergrouud Žaprto. Ariston 15.45—22.15 «La signora e di passaggio*. R. Schneider. Eden 15.30 »Sapore di mare*. Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ob 17.00. Nazionale 15.30 «Cane e gatto*. Barv ni film za vsakogar. Jutri isti film ob 16.30. . .............................u.m.m.m..................mliiii.mill.il.imu.l,mm.........................................mm.......m.m.m.m.mmmm.mmm.mmi DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Danes, NEDELJA, 20. marca FELIKS Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.16 — Dolžina dneva 12.07 — Luna vzide ob 9.12 in zatone ob 24.00. Jutri, PONEDELJEK, 21. marca BILKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.4 stopinje, najnižja 8.6. ob 18. uri 14.5 stopinje, zračni tlak 1017.6 mb pada, brezvetrje, vlaga 55-odstotna. nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Caterina Corli, E-lisa Gulli, Jacopo Madrisotti, Alberto Fileti. UMRLI SO: 74-letni Antonio Sta magna, 63 letna Maria Savelli, 77-letni Mario Frandoli, 91-letna Fran cesca Antonie vd. Lacchini, 3G-lelni Su Gon Kirn, 70-letni Evelino Domi ni, 76-letni Franccsco Giassi, 95 letni Giuseppe Monica. 54-letni Gui do Pertot, 66 letna Rosina Salmaso por. Camporese, 61-letna Slavica Miljevic, 79-letna Maria Pidutti vd Toffolo, 79-letna Enrica Bonato vd Tommasini, 50 letna Nadia France schini por. Tippi, 70-letni Antonio Demitri. OKLICI: inštalater Nevio Starc in uradnica Rossana Semeraro. zo-botehnik Maurizio Rossi in zoboteh-nik Fabia Tremul, uradnik Franco Rocco in uradnica Adriana Colum mi, strojnik Angelo Torlo in urad uica Daniela Gon, izvedenec Paolo Gurian in biologinja Marina Lucchi, kovač Alessandro Zarotti in študentka Daniela Silvestri, mehanik Včeraj- danes Lorenzo Ceppi in uradnica Maria Grazia Bilugaglia, karabinjer Do-nato Sanapo in strežnica v menzi Maria Rosari Bisanti, delavec Paolo Antonini in trg. pomočnica Lore na Giustincic, trg. pomočnik Ennio Fuoco in frizerka Liliana Urbas, podčasnik Francesco di Gregorio in trg. pomočnica Marina Požar, mesar Livio Salata in blagajničarka Marina Ulcigrai, kuhar Alessandro Auber in trg. pomočnica Gnstina Giorgi, karabinier Michele Cinque palmi in gospodinja Claudia Bisiani zdravnik Ferruccio Divo in uradnica Lorenza Gheser, finančni straž nik Leone Pannozzo in delavka Lau ra Italia Baraldo. zidar Daniele Di Gra/.io in pedikerka Maria Auro ra Fragiacomo, uradnik Sergio Sca razzato in uradnica Mariagiovanna Forlano, upokojenec Damiano Piz-zolo in delavka Marica Pithard, funkcionar E. G. S. Alessandro Cu- ZA VAŠO POROKO ... «F0T0GRAFIA» EGON Oglušite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) ratolo in prevajalka Isabella Quat-trocchi, pometač Livio Corsi in u-radnica Onorina Prelaz, uradnik Giancarlo Galdo in trg. pomočnica Ileana Fuoco, mehanik Walter Gre gori in trg. pomočnica Rossana Na-scig, finančni stražnik Gerlando At-tardo in gospodinja Antonina Vitel-lo. podčastnik finančne straže Silva no Tavosanis in trg. pomočnica Luciana Davanzo. inženir Si'zau-i Pip pan in uradnica Roberta Bona. delavec Daniele Cecehini n uradnica Lorena Colarich. ..prijatelj fotoamaterjev" WSt Trg Goldorn 8. Ul. Belpoggio 4. Ul. Montorsin" 9. Trg Valmaura 11, Zgonik. Boljunec, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, 'T. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 22. Ul. Roma 16. Zgonik, Boljunec. Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124: Bazovica tel 226 165: (ločine- tel 2U901: Prosek tel 225 141: Božje polje Zgonik tel 225 596 Nabrežina: tel 200 121 Sesljan tel 21»'97 tilnomo* Fenicc 15.30 «Rambo». Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ob 17.00. Mignon 15.00 «Saranno famosi*. Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 15.0(1 »Babilonia. te dolcezze del peccato* Prepovedan mladini pod 18 letom. Anrora 16 00 «ET l'extraterrestre». Barvni fi'm za vsakogar. Cenitol 16 00 «ET l'e\t.raterrestre». Barvni film za vsakogar. Cris»allo 16.00 «11 eonte Tacchia*. Moderno 16.00—22.00 »Sturmtruppen II.*. Radio 15.30 «Porno agenzia investi gativa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. ViMorio Veneto 15 30 «La ragazza di Trieste*. O. Muti, R. Gazzara. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 16.30. Lnmiere 15.00 «Rilitis» Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri ob 16 30 «Laura. primizie d’amnre*. Prenovedap mladini noil 14 letom. Izleti Sekcija KP1 J. Verginella iz Križa prireja v septembru krožni izlet po Sovjetski zvezi. Informacije ZDRAVSTVENA RFžl RNA SLUŽBA j in vpisovanje vsako soboto med 17. Nočna služb;, od 21 do 8 ure tel 732 627 predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8 do 20 LOTERIJA BARI 65 87 23 38 63 CAGL1AR) 48 17 30 19 62 FIRENCE 84 54 52 33 28 GENOVA 16 1 55 46 57 MILAN 14 57 52 81 17 NEAPELJ 87 85 68 14 82 PALERMO 25 80 73 67 56 RIM 11 6 39 12 83 TURIN 81 63 22 83 75 BENETKE 69 82 64 73 5 SKD Prosek - Kontovel Amaterski oder Jaka Štoka vabita na predstavitev mladinskega filma SREČA NA VRVICI ki bo danes, 20. marca, ob 18.30 v Soščevi hiši. ^Čestitke 2X2 ENALOTTO 1'2 112 2 2 1 KVOTE: 12 — 30.172.000 lir 11 — 1.038.000 lir 10 — 84.100 lir I in 19. uro v kriškem Ljudskem domu. Starejši planini' priredijo danes. 20. marca, izlet v Botač in sicer čez mejni prehod na Beko. Zbirališče ob 8.15 na Trgi Libertš. Odhod z avtobusom št 40 ob 8.30. Združenje Union Podlnnjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 4. aprila (Velikonočni ponedeljek) v Vrsar-Poreč. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11 vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858. SPDT prireja v okviru delovanja športne šole Trst izlet za osnovnošolce na Sv. Lenart. Izlet bo danes, 20. marca, zbirališče otrok in vodičev ob 9. 'ri na Trgu Oberdan Povratek na isti trg ob 18. uri. Med izletom bodo otroci tekmovali za osnovnošolsko olimpiado. Na izlet so vabljeni tudi predšolski otroci s starši. Zbirališče v Saležu ob 10. uri. Vabljeni! Danes no ugasnila prvo svečko naša mala SARA LEGIŠA. Vse najboljše ji želijo mamica, tata in vsi domači. Jutri praznuje rojstni dan MARA BERTOCCH1. Mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva v življenju ji voščijo mama, oče, Franko z družino, teta Uča, Lucina. strica Nerio in Mario, teta Kristina. Elizabeta, Sandra, Lara in Andrej z družino ter vsi, ki jo imajo radi. Danes praznuje 71. rojstni dan STANISLAV LEGIŠA. Vsi njegovi dragi mu iskreno čestitajo. Dne 24. marca bo slavila rojstni dan GABRIJELA LEGIŠA. Mnogo sreče In zdravja ji želijo mama, tata, sestra in bratje - družinami. Te dni bo praznoval rojstni dan, včeraj pa je godoval JOŽEF SARDOČ iz Prečnika. Vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja mu želijo žena, hčerki In sinovi z družinami. Včeraj je godovala naša JOŽICA KOVAČIČ Iz Devina. Iskreno ji čestitajo vsi domači. Danes praznuje stric JOŽKO 50 let. Vse najboljše mu želi 'vana. Danes praznuji MITJA ZONTA rojstni dan. Vso srečo v življenju mu Iz srca želiio mama. nana. no-na Alojzija in družina Smotlnk. Dane« praznnie svoj roistni dan VIKTORIJA ČUK iz Trebč. Vse na/boljše ji želijo hči Irma in vuukinja Jolanda z možem Lu-1 cijanom. Pplllccpriu CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI ”seb vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX settembre 16 Tel. 796-3(11 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v četrtek. 24. marca, v Gregorčičevo dvorano v Trstu (Ul. sv. Fra lčiška 20/2). kjer bo znani slovenski planinec Angelo Carli predvajal film, ki ga je pred kratkim posnel na Islandiji. Predavanje se bo začelo ob 20. uri. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST CiHus koncertov MLADI MLADIM V četrtek, 24. marca 1983 ob 18.30 v Gallusovi dvorani, ul. R. Manna 29 IGOR STARC — kitara — Na sporedu: Gorzanis, Paga-nini. Villa-Lobos Sor. De Falla, Brouvver. Vabljeni! ‘ , - ' SLOVENSKO KULTURNO -------------- DRUŠTVO TABOR 0PtlNE m m it :W:¥ i :|! PROSVETNI DOM Danes, 20. marca, ob 17.30 gostovanje Mladinske gledališke skupine KD Vesna iz Križa. Avtor: R. QUENEAU VAJE V SLOGU Režija: MARKO SOSIČ Vabljeni! ialei*ya Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi v četrtek, 24. marca. ob 18. uri na otvoritev slikarske razstave DEMETRIJA CEJA Samostojna razstava risb in grafik Tomaža Kržišnika bo na ogled do srede, 23. marca. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/2 in ZDUS pododbor SSG Trst priredita v torek. 22. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje in pogovor O ISKANJU IZGUBLJENEGA GOVORA Predaval bo prol. Jože Faganel. Sodelujejo člani SSG — Trst. Domska skupnost Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovci priredi v četrtek, 24. marca, ob 20. uri gostovanje Mladinskega amaterskega odra iz Križa z igro R. Queneaua VAJE V SLOGU Režija MARKO SOSIČ. Vabljeni! GORIŠKI DNEVNIK HVALEVREDNA POBUDA NAŠIH KREDITNIH ZAVODOV Lepa priložnost za naše upokojence: pokojnino lahko dvignejo v banki Kmečka banka in sovodenjska posojilnica uvajata to službo, v Doberdobu pa je akcija v teku že več časa • Nič več zamudnega čakanja pred poštnim uradom Bančna podjetja širijo svoje delo in iz dneva v dan nudijo klientom nove sprvise. Banka ni več samo urad v katerem naložiš denar in dobiš posojilo. Danes ti banka nudi celo vrsto servisov in ti marsikdaj olajša delo. Danes .' hočemo spregovoriti o pokojninah. Znaho je, da je pošta tista ki plačuje pokojnine bodisi dr žavnim ali poldržavnim upokojencem kot tistim, ki pokojnino dobijo iz raznih skladov zavoda za socialno skrbstvo INPS, to je nekdanjim odvisnim delavcem, kmetom, trgovcem, obrtnikom itd. Na pošti, kjer imajo veliko takega in še drugačnega dela, pa zahtevajo da pridejo upokojenci raznih kategorij v njih pisarno na določen dan. Zaradi tega večkrat zagledamo pred poštnimi uradi dolge vrste upokojencev, kako čakajo na izplačilo pokojnine. V vrstah so ti stari ljudje mnogokrat pred poštnimi uradi, na ulici, bodisi poleti kot pozimi, če son ce pripeka ali še sneži. To ni niti naimanj zdravo za starejše ljudi. Zato je zavod INPS dal možnost bankam, da one posredujejo pri razdeljevanju pokojnin. Ta možnost je v veljavi že več let, mnogi u-pokojenci se te možnosti poslužujejo, drugi pa ne. V to akcijo so šla tudi slovenska bančna podjetja na Goriškem. Doberdobska posojilnica vodi tak posel že od leta 1980. Takoj potem ko so odprli nov sedež v letu 1979 so od INPS dobili dovoljenje za poslovanje s pokojninami. Dobili so nad sto pooblastil od upokojencev (v glavnem so to Doberdobci, imajo pa pooblastila tudi od ljudi, ki bivajo v drugih občinah, Tržič, Ron-ke. Foljan itd.), v letu 1980 so pri čeli pokojnine že izplačevati. INPS namreč pošlje denar za pokojnine doberdobski posojilnici in ne več pristojnim poštnim uradom. Upokojenci imajo vsi svoj račun pri posojilnici in denar od pokojnine je naložen na tem računu že od tistega dne, ko ima posameznik dobiti pokojnino, pa čeprav pride včasih do zastoja v državni upravi. Seveda potem ljudje s tem denar jem razpolagajo kadar hočejo. Ni jim treba iti na poštni urad samo v določenih dneh. Tak sistem, ki je zelo ugoden za upokojence, so uvedli prav pred kratkim tudi v posojilnici v Sovod-njah. INPS so zaprosili za dpvolje-nje ter ga tudi dobili pred približno mesecem dni. Dobili so že preko sto pooblastil od upokojencev, v glavnem sovodenjskih, možnost pa imajo tu dvigniti pokojnino tudi prebivalci Zagraja. kajti sovodenj ska posojilnica ima pristojnost turi nrd to občino. Najbrž bodo z izplačevanjem začeli že prihodnji me sec. Postopek bo seveda podoben tistemu v Doberdobu, ki smo ga prej omenili. Tudi Kmečka banka v Gorici ima možnost, v novih prostorih, razvi jati številne nove dejavnosti, kar je sicer že napravila in o čemer smo nekajkrat že pisali. V prejšnjih tesnih prostorih v Ulici Morelli vsega tega ni bilo mogoče, sedaj pa na Korzu Verdi je vse to možno. Tudi v sodelovanju z vodstvom Društva slovenskih upokojencev v Gorici so v Kmečki banki pričeli z akcijo zbiranja pooblastil za dvig pokojnin. Zavod INPS jim je že dal pooblastilo za tako poslovanje. Sedaj je v teku akcija zbiranja pooblastil upokojencev, ki jih je v Gorici kar precej. Seveda se lahko v Kmečki banki oglasijo za to novo službo vsi, ki jih to zanima. Funkcionarji banke jim bodo na voljo, da jim podrobno obrazložijo celotni postopek. Brez dvoma se bodo mnogi Goričani odločili za to novo in veliko bolj ugodno obliko vnov-čenja težko zaslužene pokojnine. Delo stanovanjske zadruge Ivan Cankar v Gorici Odborniki slovenske stanovanjske zadruge Ivan Cankar v Gorici so na sestanku pregledali doslej dospele prošnje za vpis v zadrugo številnih ljudi, ki si želijo zgraditi zadružna stanovanja. Prostih je še nekaj mest. Zaradi tega odbor vabi vse tiste, ki bi želeli dobiti stanovanje pod ugodnimi kreditnimi pogoji, da se še v teku tega tedna vpišejo v zadrugo. Pojasnila dajejo v pisarni Kmečke zveze v Ulici Malta 2 v Gorici (tel. 84644). Goriška občinska uprava je že dodelila tej zadrugi, ki se je ustanovila lani, zemljišča v Pevmi in v Pod-gori. Sezname članov bodo dostavili v kratkem deželni upravi in ta bo nakazala denar za gradnjo zadruž nih stanovanj. Jutri brez toka na območju Doberdoba Zaradi del na napravah jutri od 13. do 16.30 ne bo toka na območju Doberdoba. Tako sporočajo s tehničnega urada državnega podjetja Enel in prosijo za razumevanje. TURISTIČNA AGENCIJA GOTO U R 29. julija — 15-dnevni izlet v Sovjetsko zvezo — Samarkanda - Buhara -Taškent G O T O U R GORICA, KORZO ITALIA 205 TEL. 33-019 Poimenovanje šole v Kupi bo letos 15. maja V zadnjem času je odbor za poimenovanje slovenske osnovne šole v Rupi po Ivanu Preglju pospešil priprave za svečanost, ki bo, tako so določili na zadnji seji odbora, v nedeljo, 15. maja, v dopoldanskih urah. Zelo podrobno so tudi določili kako bo potekala slovesnost. Pripravili so tudi spominsko brošuro v kateri bomo lahko nekaj brali o tem primorskem pisatelju, katerega stoletnica rojstva je letos, o zgodovini Šole v tej vasi in tudi nekaj o zgodovini obeh vasi, Rupe in Peči. Za tisk brošure in izvedbo prireditve pa potrebujejo denar. Od borni ki se bodo oglasili pri vseh družinah, da bi prispevale v sklad za kritje stroškov. Istočasno pa seveda upajo tudi na pomoč posameznikov, društev, ustanov tudi izven teh dveh krajev. GOSTOVANJE DRAME SNG Slugo dveh gospodov v Kulturnem domu V okviru abonmajske gledališke sezone bo danes in jutri gostovala v Kulturnem domu v Gorici Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, s klasičnim odrskim delom, Goldonijevo komedijo Sluga dveh gospodov. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 4. aprila, popoldne, izlet v Štanjel. Odhod iz Gorice ob 13. uri. preko Števerja-na, Podgore, Štandreža in Sovodenj. Predviden je ogled Štanjela z vodičem, nato veselo popoldne v družbi in skupna večerja. Prevoz z avtobusom. Prijave na sedežu društva vsak delavnik od 10. do 12. ure od 21. marca do 31. marca. Vsi Podgorci obeh narodnosti zahtevajo ohranitev šol v vasi Na občini so zbrali podatke o številu šoloobveznih otrok - Treba bi bilo zapreti nekaj šol - Odločitve, katere bi to bile, ni, vendar nekateri s prstom kažejo na obe podgorski šoli, slovensko in italijansko Nekdanji podgorski župan Anton Klančič, ki je več kot štirideset let županoval v takrat občinsko samostojni Podgori in ki je dal zgra diti leta 1898 lepo šolsko poslopje prav sredi vasi, bi se najbrž obr nil v grobu, ko bi bil izvedel, da nameravajo nekateri na goriškem županstvu zaradi štednje zapreti v doglednem času obe podgorski šoli. slovensko in italijansko, in voziti s šolskim avtobusom otroke v Pev mo, Gorico ali k Madonnini, v druga šolska poslopja. Današnje prebivalstvo Podgore, tako slovensko kot italijansko, odločno nasprotuje takim predlogom. Prebivalci so to dokazali z nadvse množično udeležbo na petkovi seji rajonske skupščine, na katero so povabili tudi predstavnike občinskega odbora. Kako je prišlo do te seje? V ponedeljek je odbornik za šolstvo od v. Obizzi seznanil člane občinskega od bora s stanjem učencev v vseh osnovnih šolah v Gorici ter s predvidevanji o obisku šol v prihodnjih letih, število otrok je zelo majhno, polovično od tistega, ki smo ga beležili pred leti. Zaradi tega postaja skoro nujno, da bo treba zapreti nekaj vrtcev in šol iz preprostega razloga ker ne bo v njih otrok. Po objavi kratkega sporočila v tukajšnjem tisku je časnikar Piccola imel intervju z odbor- nikom za šolstvo in iz tega se zdi, kot da bi bilo prav zapreti vsaj eno italijansko osnovno šolo v mestu (izbirali bi med tistima v Kapucinski in Marconijevi ulici) ter obe šoli, slovensko in italijansko, v Podgori. Iz članka je izhajalo, da bi bili starši v Podgori zadovoljni s prevozom s šolskim avtobusom v druge šole. Med starši in tudi člani rajonske skupščine v Podgori je završalo. Zaradi tega je predsednik rajonskega sveta Maligoj nujno sklical skup- NA PETKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU Odobrili so izvršilni nažrt dokončne ureditve celodnevne šole v Dragah Zaključni poseg bo veljal okrog 320 milijonov lir - Odobren tudi osnutek konvencije med občino in lastniki stavb zgodovinske m arhitektonske vrednosti Že v kratkem bodo pričeli z deli za dokončno rekonstrukcijo vodovoda. Delati bodo pričeli na območju Grojne, kjer bodo števerjan-ski vodovod povezali z goriškim vodovodnim omrežjem. Takp je n. ... in zgodovin‘ zadnji seji občinskega sveta v Ste- sko vrednost. verjanu, v1 petek zvečer, poročal .župan Stamstev Klanjšček. Poved*!: je tudi, da je občinski odbor že pri čel pripravljati osnutek proračuna za tekoče leto in napovedal, da bodo letos predvidoma precejšnje finančne težave, spričo politike varčeva nja, ki jo nalagajo ukrepi vlade. Sicer pa je varčevanje dokaj relativen pojem,-kakor bi bilo mogoče sklepati s poteka petkove seje, ko so v bekaj kratkih minutah. skoraj: da brez razprave odobrili dva po membrja (tudi s finančnega vidika) sklepa. Prvi se nanaša na načrt za dokončno ureditev šolskega poslopja in okolice celodnevne šole na Dragah, drugi pa zadeva odobritev o-snutka konvencije med občinsko u-pravo in lastniki stavb, ki imajo Za finansiranje zadnje skupine del „na šolskem poslopju ima občina menda že zagotovljenih 320 - milijonov lir. S temi sredstvi bodo uredili zunanja igrišča, higienske prostore v kletnem delu stavbe, oporne zjdove. opremili manjšo dvorano in poskrbeli nekaj druge opreme ter uredili oporni zid. Se bo s tem postopek izgradnje dejansko zaključil? Najbrž da ne, mj je bilo že na petkovi seji slišati priporočilo o umestnosti namestitve varnostne ograje na cesti nad šolo, ali o drugačnem zavarovanju tega 31 Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 84206/7 - Telex 400412 Agrban /ILPINE CAR AUDIO HI-FI CAR Vam na uslugo za PRODAJO - NAMESTITEV - POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV TRŽIČ. Ul. Fontanot 3 - tel: 0481/45382 /1LPINE Keramika Brunetta TRŽIČ Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129 Termopalex ogreva radiatorje vs hiše 2 ognjem komina: od 19.000 do 30.000 Kcol/h Dobite go lahko v verzijah: 76—96—A106. Ventilpalex jasnil glavne obveznosti lastnika, oziroma last nikov nepremičnin. Kakšne so sedanje in bodoče obveznosti občinske uprave iz pojasnila ni bilo povsem razvidno. Znano je, da je bilo v smislu dež. zakona št. 30/77 priznano kot posebnega zgodovinskega in arhitektonskega pomena staro poslopje «Palača» na Jazbinah, ki naj bi ga z deželnim prispevkom (220 milijonov lir) restavrirali. Občinski svet je na zadnji seji nadalje ratificiral vrsto sklepov o-žjega odbora, v glavnem se nana šajo na ureditev staleža osebja uer odobril povišanje plače knjižničarki in sklenitev najemninske pogodbe z župnijskim uradom za prostore knjižnice. V smislu pogodbe bo občina tudi letos plačevala po 60 tisoč lir najemnine mesečno. Na dnevnem redu seje je bilo še nekaj drugih točk, ob koncu pa je občinski svet, na tajni seji, razpravlja, in odobril porazdelitev sredstev v smislu dež. zakona št. 36 o posegih na socioasistencialnem podro čju. POSVET DEŽELNEGA ZNAČAJA VČERAJ V GRADIŠČU Komunisti za nov odnos dežele do splošnih kulturnih vprašanj V bodoče naj bi namenili več denarja javnim ustanovam • V razpravo sta posegla tudi profesor Ivan Bratina in Boris Iskra Komunisti naše dežele so včeraj na javnem posvetu v Gradišču ob Soči preučili odnos, ki ga ima deželna uprava Furlanije Julijske krajine do vprašanj kulture in znanstvene raziskave. Na posvet so povabili tudi druge uporabnike kulture. Namen posveta je uvodoma obrazložil prof. Stelio Spadaro ki je' dejal, da hoče to biti nekako razmišljanje o dosedanji kulturni politiki deželne uprave, istočasno pa nuditi možnost za spremembe te politike. Deželni odbor je bij doslej reven v pojmovanju kulture. To še posebej v odnosu do Slovencev, ki bogatijo kulturo naše dežele. Dežela je tudi pozabila na javne u-stanove, ki naj bi bile po Spadaro-vem mnenju, nosilke kulturne de javnosti. Glavno poročilo je imel dr. Alfre-do Venier. Govoril je o deželni zakonodaji na kulturnem področju. Dežela že od leta 1965 daje subvencije kulturnim ustanovam, vendar gre ta pomoč v tisoč namenov. Veliko je društev in ustanov, ki dobijo te subvencije, zneski pa so včasih minimalni. Šele v kasnejših letih je dežela izglasovala nove zakone, katerih dotacije so bile večje. Večja sredstva so namenjena gledališčem in drugim ustanovam večjega pomena. Poročevalec se je dotaknil tudi slovenskih ustanov. Dejal pa je, da bi morala v bodoče dežela dajati več sredstev v izgradnjo in finansiranje struk- Izleti SPD Gorica priredi 27. marca avtobusni izlet na sneg. Prijave in vplačila na sedežu društva. Društvo istočasno naproša elane - smučarje, ki se nameravajo udeležiti zaključnega tekmovanja, ki ga organizira ZSSDI 27. t.m., naj se čim-prej, najkasneje pa do 23. t.m. javijo na sedežu. SLOVENSKO e> STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Kulturnem domu v Gorici CARLO GOLDONI SLUGA DVEH GOSPODOV KOMEDIJA Danes, 20. marca, ob 16. uri ABONMAJA A in C Jutri, 21, marca, ob 20.30 ABONMA B Avtobus vozi po običajnem voznem redu. Cenjenim abonentom sporoča mo, da je združitev abonmajev nujna aradi odmerjenega časa gostujočega ansambla. Prosimo za razumevanje. tur ter v tem privilegirati te strukture na račun društev. V razpravo so segli številni med prisotnimi. Omejimo se tu le na dva posega. Deželni svetovalec prof. Ivan Bratina je govoril o politiki dežele do znanstvenih raziskav tudi na področju tehnologije, čeprav bi morda to vprašanje delno sodilo na druga področja, denimo na gospodarsko. Dežela je sedaj na tem področju precej odsotna, čeprav je temu sektorju namenila precej sredstev. Odbor ni znal razviti originalne vloge ter možnosti, ki tu obstajajo. Tudi s tem bi lahko prispevala k drugačnemu gospodarskemu razvoju Furlanije - Julijske krajine. Postavlja se tudi problem sodelovanja s sosedi, še posebej s Slovenijo, kjer je vprašanje tehnoloških inovacij precej v ospredju. Deželni svetovalec Boris Iskra pa je v svojem posegu analiziral deželne zakone o kulturi, in sicer o gledališki dejavfiosti, o knjižnicah in muzejih, o raziskovalnih centrih. o splošni kulturni dejavnosti. V nekaterih je omenjena prisotnost Slovencev, vendar se vse to omejuje na omembo, kajti slovensko kulturno udejstvovanje se premalo u-pošteva tudi zato ker ga mnogi ne poznajo. Napačni so tudi deželni zakoni o kulturni dejavnosti, ker nekako padajo na uporabnike od zgoraj. Zaradi tega se upravičeno postavlja vprašanje ali mora deželna zakonodaja upoštevati to kar obstaja ali pa se morajo kulturna URNIK SPECIALISTIČNIH AMBULANT GORIŠKE KZE društva in ustanove podrediti deželni zakonodaji. Razrešitev tega vprašanja je važna predvsem pri nas, na meji dveh svetov, še posebej ker imamo Slovenci čisto drugačno pojmovatije kulture.' Včeraj-danes Iz gorukeg« matičnega urada RODILI SO SE: Fabrizio Klanjšček, Adriano Gam-bino, Luci Tomasig, Stefano Fi-natti, Luca Chiarella. UMRLI SO: 86-letni Benvenuto Mlach, 74-letna Maria Capello, 80-letni Giuseppe Zanet, 85-letna Tere-sa Polencic, 62-letni Luigi Rizzi, 73-letni Luigi Cattarin, 83-letna Emma Cernovic vd. Furlani, 74-letna Vernika Lovrenčič vd. Budal, 65-letni Bruno Terpin, 82-letni Luigi Nardin, 42-letni Franco Moretti, 83-letni A-lojz Makbc, 58-letni Antonio Di Gre-gorio. 63 letni Riccardo Zumin. OKLICI: Andrea Salerno in Giu-seppina Di Gangi, Lucio Pellegrini in Loredana Calligaris, Lavio Zan-dona in Barbara Volpato, Ezio O-svaldo in Francesca Plef, Giuseppe Fiannacca in Maria Giovanna Can-ton. POROKE: Francesco Borra in Angela Cattaneo. Moreno Novello in Roberta Mattioni. Eugenio De Meo in Lucia Maria Medeot, Do-menico AUarui in Gabriella Kenda. Kino Urnik specialističnih poliambulant v prostorih nekdanje bolniške blagajne (INAM) v Ul. della Bona 2 je naslednji: — kardiologija, od ponedeljka do petka od 7.30 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14.30 do 18.30, ob četrtkih pa od 14.30 do 19. ure. — kirurgija, ob ponedeljkih od 7.30 do 11. ure, ob petkih od 14.30 do 18.30, ob sobotah od 7.30 do 10. ure. — dermatologija, vsak delavnik, razen ob četrtkih, od 7.30 do 9. ure, ob četrtkih od 7.30 do 13.30 in od 14.30 do 18.30. Ob torkih in petkih je ambulanta odprta tudi od 12. do 13. ure, oziroma do 13.30. — ginekologija, vsak delavnik od 7.30 do 12.30. — nevrologija, ob ponedeljkih in torkih od 15. do 18.30, ob četrtkih od 15. do 18. ure. — okulistika, ob ponedeljkih od 12. do 13.30 in od 16. do 18.30, ob torkih od 8. do 11. ure in od 12. do 13.30, ob sredah od 12. ure do 13.30 in od 14.30 do 17.30, ob četrtkih od 8. do H ure, in od 16.30 do 18.30. Ob petkih od 12. do 13 30, ob so botah pa od 9. do 11. ure. — odontoiatrija, ob ponedeljkih. Sredah in petkih, od 8. do 13.30, ob drugih delavnikih od 8. do 11. ure. — ortopedija, ob ponedeljkih, sre dah, četrtkih in petkih od 8. do 13. ure, ob sobotah od 11 do 13. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 15. do 19. ure. — otorinolaringoiatrija, ob torkih, četrtkih in sobotah od 7.30 do 13.30. — pediatrija, ob ponedeljkih, sre dah in petkih, od 8.30 do 10.30, ob torkih od 8.30 do 11.30, ob četrtkih od 8.30 do 11. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. ure do 18.30. radiologija, ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah, od 7.30 do 10.45, ob torkih od 7.30 do 11.45 in od 15. do 18. ure, ob četrtkih od 7.30 do 11.45 in od 15. do 18.30. Za obisk v vseh zgoraj omenjenih ambulantah je potrebna napotnica zdravnika splošne prakse. Brez napotnice se pacienti lahko javijo le v specialističnih ambulantah za ginekologijo, odontoiatrijo, pediatrijo in okulistiko (v slednji samo za merjenje vida). Razna obvestila Iz pisarne zavoda za ljudske hiše (IACP) so nas obvestili, da bo predsednik Ferruccio Fantini sprejemal stranke vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 16. do 18. ure. Podpredsednik Sergio Meceot pa bo na razpolago sako drugo in četrto sredo, vedno od 16. do 18. ure. Razstave V preddverju Kulturnegr doma je do 23. t.m. odprta razstava akvarelov Roberta Hlavatyja Ogled ob de lavnikih med 17. in 19. uro. V prostorih KD Jezero so sinoči odprli fotografsko razstavo Lovre 83. Pripravil jo je Arnaldo Grundner v sodelovanju fotografskega odseka KD Jezero ter pod pokroviteljstvom občinske uprave in javnega večnamenskega kulturnega centra. Odprta bo do 27. marca. Ogled ob delavni kih od 18. do 20. ure. Gorico VERDI 15.15—22.00 »Victor Victo-ria*. J. Andrews in J. Carner. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 15.30-22.00 «Rambo». S. Stallone. Barvni film. VITTORIA 15.15 - 22.00 «Bonny e Clyde allitaliana*. TržiS EXCELSIOR 14.00-22.00 «11 conte Tacchia*. PRINCIPE 14.00-22.00 «Scomparso (missing)*. Slona tiorica in okolica SOČA 16.00-18.00 »Apokalipsa da nes*. Ameriški vojni film. 20.00 »Na zlatem jezeru*. Ameriška drama. SVOBODA 18.00-20.00 »Dokler ne ubijem tudi tebe*. Ameriški film. DESKLE 17.00 »Deček Trini in za pata*. Ameriški mladinski film. 19.30 »Nevv York 1997». Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni Bassi, Rašte) 52, tele fon 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti. tel. 72 701 mrn 111— Namesto cvetja na grob Karla Vižintina darujejo Just Marušič in otroci iz Opatjrga sela 200,— ND za dijaški dom »S. Gregorčič* v Gorici, v isti namen svaka Miro in Zina' Pahor z otroki 68.000 lir za pevski zbor Kras Dol Poljane. V počastitev spomina dragega Gi-gija Makuca darujeta Milena In Ludvik Žagar 30.000 lir za pevski zbor Mirko fllej. V isti namen darujeta Wilma in žarko Sosič 10.000 lir. ščino prebivalstva ter povabil pa-njo tudi zastopnike občinskega odbora. Katerakoli učilnica v podgorski šoli je bila premajhna, da b* sprejela vse, ki so prišli na sestanek. Z občine so prišli, odborniki Obizzi '(šolstvo), Ciuffarin (decentralizacija), Jakončič (servisne službe). Prišla sta tudi didaktična ravnatelja slovenskih osnovnih šol. Brešan in italijanskih osnovnih šol Mattioni. Poročila odbornikov si niso bila enotna. Pravzaprav ni bil njihov ton enoten. Odbornik za šolstvo je dejal, da je posebna komisija strokovnjakov zbrala vse potrebne podatke. Sedaj je treba poizvedeti za nmenje idjonskega sveta, pristojne svetovalske komisije in potem sprejeti politično odločitev ter jo posredovati šolskemu skrbniku. Odbornik Obizzi pa je, uporabljajoč podatke, potrdil to kar je bilo napisano v intervjuju v Piccolu: podgorska šol* naj bi bila po teh številkah odveč in lahko bi bilo prevažati otroke » šolskim avtobusom v druge šole-Drugačno je bilo stališče odbornika Ciuffarina, ki je dejal, da ni bila sprejeta nobena odločitev. Odborniki so se le seznanili s številkami, stvar bodo še morali pr®' učiti. ~ Ljudje pa se niso dali. Oglasili so se mnogi, tako metere kot starši. tako mladi kot starejši ljudja. učiteljice in člani rajonskega sveta. Podgora ne sme biti še enkrat žrtvovana. Tu je bila samostojna občina do leta 1926. V njej živita slovensko in italijansko prebivalstvo v miru in medsebojnem spoštovanju. Spoštovati pa je treba tudi tradicijo vasi in ne seliti otrok iz te zgodovinske šole v šole, ki so nastale v novih naseljih šele pred kratkim. Vrh vsega je prav gori-ška občina porabila pred nekaj leti nad 100 milijonov lir, da je popravila podgorsko šolsko poslopje-Zakaj bi ga sedaj zapuščala? Prav je, da je prišlo do sedanje skupščine, ki jo je zahtevalo prebivalstvo, kajti v drugačnem primeru bi nas spet postavili pred izvršeno dejstvo, so dejali nekateri. Na Podgo-ro ste pozabili, so rekli drugi, saj smo več kot leto dni skoro izolirani zaradi zavlačevalnih del v Ulici 4-novembra in prav včerajšnji osorni odgovor na naše proteste kaže kako gledajo na nas na občini. Skratka, ni ga bilo glasu, bi M bil sprejel nameravano zaprtje podgorskih šol. Še najbolj so se jezili slovenski starši ter hoteli izvedeti kdo med njimi bi bil dejal, da so za prevoz otrok s šolskim avtobusom v šolo V Pevmo. Prav tako so oponirali trditvam odbornika za šolstvo, češ da je del slovenskih otrok iz Ločnika,- torej iz krajev izven Podgore in da bi bil prevoz zanje v Gorico ali v Podgoro enak. Starši so povedali, da so to v glavnem otroci podgorskih družin, ki so se izselile v Ločnik. To je poudaril tudi didaktični ravnatelj Brešan, ki je dejal, da zakon določa, da se obiskovalci slovenskih šol lahko obrnejo na najbližjo šolo, če v kraju kjer bivajo ni slovenske šole. V razpravo je segel tudi socialistični občinski svetovalec Waltritsch, ki je dejal, da zakon o slovenskih šolah iz leta 1964 izrecno imenuje kraje, kjer so slovenske šole in da nobena občina jih ne more zaradi teh ali drugačnih razlogov ukiniti. bi proti zakonu. Zato naj slovenska šola ostane v Podgori. tudi zato ker se bodo tu v bližnji bodočnosti zgradila nova zadružna stanovanja, prišle bodo nove družine in bomo torej imeli otroke za šolo. Isti svetovalec je tudi dejal, da je prav. da se ohrani v Podgori tudi italijanska šola, kajti vas umre če ni v njej šole, cerkve, gostilne, društva. Zastopniki občinskega odbora sO torej odnesli iz Podgore v Gorico jasno sliko kakšna so stališča Podgorcev obeh narodnosti. V zvezi s tem vprašanjem so včeraj tudi občinski svetovalci komunistične partije poslali županu interpelacijo. V njej menijo, da je treba začeti z racionalizacijo, če je nujn° da do nje pride, v mestnem središču, kjer je veliko šol, ne P* v predmestjih (Podgori, Ločniku. Štandrežu in Pevmi). Ne gre samo za finančna vprašanja, marveč za socialni, kulturni in politični pomen, še posebej v primeru slovenske osnovne šole v Podgori. Komunistični svetovalci želijo imeti 00 župana odgovor o tem vprašanju. GORIŠKI DNEVNIK 02 OSEMDESETLETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA Dr. Jožko Jakončič je deloval vsestransko: kot odvetnik, bančnik, profesor in glasbenik Njegov oče Anton je bil ravnatelj goriškega «Monta», sam pa je bil nekaj let predsednik Kmečke banke - Zelo je ljubil glasbo in tudi komponiral Včeraj, na sv. Jožefa dan, je minilo osemdeset let od tistega dne, ko se je v družini takratnega pod-ravnatelja goriškega Monta in lira-nilnice Antona Jakončiča in njegove žene Amalije Kastelic rodil deček, ki so ga skoro mesec dni kasneje, 15; aprila, v stolnici krstili za Jožefa, Alojzija in Ivana. Bil je to kasnejši goriški odvetnik, glasbenik, profesor in tudi gospodarstvenik, znan v goriških slovenskih krogih tako v času med dvema vojnama kat tudi po vojni, dokler ni prezgodaj, komaj 51 let star, umrl 5. a-prjla 1954. Njegov oče je bil takrat med maloštevilnimi uradniki goriškega Monta in hranilnice, na čelu katerih so bili goriški nadškofje. V začetku stoletja so bili na čelu tričlanskega upravnega odbora te najpomembnej- še goriške banice kardinal Jakob Missia, za njim pa nadškof Andrej-Jordan in nadškof Frančišek Borgia Sedej. V letu 1903 je bil za ravnatelja Konrad pl. Fabris, ki je bil tudi župan v števerjanu. Anton Jakončič, ki je bil tudi posestnik v Biljani, je bil takrat podravnatelj. Med uslužbenci hranilnice (Cassa di Risparmio) je bilo takrat poleg dveh že imenovanih še šest Slovencev in deset Italijanov. V letu 1903 je bil za predsednika nadškof Andrej Jordan, z njim sta bila v upravnem cdboru še župnika stolne cerkve dr. Franc Sedej in cerkve na Travniku Janez Kokošar. V nadzorstvu pa je bila večina članov slovenske narodnosti. To so bili J. Wolf, dr. Josip Tonkli, Ivan Pirjevec in notar dr. Karol Čibej. Tudi večinp Poslovanja je imela takrat Goriška hranilnica s Slovenci, pa čeprav so tedaj v mestu poslovale že tri slo-veiiske banke, Goriška ljudska posojilnica, Trgovsko-obrtna zadruga in Centralna posojilnica in čeprav je bilo na goriškem podeželju veliko slovenskih posojilnic. V kasnejših letih je Anton Jakončič tesno sodeloval s kasnejšim predsednikom Monta Sedejem in tako je postal tudi ravnatelj Monta ter hranilnice in bil na tem mestu več let, do upokojitve 1. avgusta 1925. čisto razumljivo je torej, da je oče želel mladega Jožkota usmeriti v tak poklic, ki bi imel kaj zveze z bančnim poslovanjem, pa čeprav je ta že od mladih let kazal nagnje-nost za glasbo. Ime njegovega brata Franca, ki je kasneje postal zdravnik, najdemo med gojenci slovenske glasbene šole, ki jo je v Trgovskem domu vzdrževalo Pevsko in glasbeno društvo, že v šolskem letu 1909-1910, ime Jožkota pa med gojenci iste šole nekaj let pozneje. Na tej šoli je bil takrat za ravnatelja Čeh Josih Michl, poučeval je tudi Emil Komel. Ni znano zakaj je oče Anton mladega Jožka poslal v nemško osnovno šolo, vadnico državne gimnazije, ko smo takrat imeli že več kot dvajset let slovenske zasebne osnovne šole, ki jih je tedaj vzdrževalo društvo Šolski dom. Morda zato, da bi se bolj priučil nemščini, ki je bila v vadnici glavni in uporabni jezik, medtem ko je bila slovenščina le postranska. Študij je nadaljeval na nemški realki v Gorici tik pred prvo svetovno vojno, potem Pa se je družina umaknila v zaledje in med vojno je Jožko Jakončič študiral v Gradcu, potem pa so se Jakončičevi vrnili v Gorico in tu je leta 1921 Jožko dokončal srednješolske študije na italijanskem liceju. Po maturi je odšel študirat Pravo na Dunaj. Tam pa se je zanimal bolj za glasbo kot za pravne študije in najbrž zaradi tega ga je °če odpoklical in poslal na univerzo v Bologno, kjer je doktoriral leta 1925. Kmalu ga najdemo v lastni odvetniški pisarni v Kanalu, kjer se je sPoznal z Jerico Bavdaževo. sestro bivšega kanalskega župana, ter se z njo poročil. Nekaj let kasneje se je preselil v Gorico in odprl odvetniško pisarno na Korzu, nasproti ljudskega vrta. V letih med dvema vojnama je bilo v Gorici precej slovenskih odvetniških pisarn, kajti slovensko podeželje okrog Gorice je bilo takrat zelo veliko in odvetniki so imeli veliko dela. V tem času s° ga odpoklicali tudi v vojsko, mo-£al je v Abesinijo takrat ko je Italija napadla to preostalo afriško sa-Ptostojno državo. Bil je pri vojakih, daleč od doma tudi v času druge svetovne vojne. Ko se je po vojni vrnil domov je spet odprl odvetniško pisarno. Ni pa bilo takrat več Veliko dela za večje število slovenskih odvetnikov, zaradi tega se je J°žko Jakončič, podobno kot drugi, odločil da bo poučeval na slovenskih šolah. Od leta 1947 je poučeval zgodovino in zemljepis, od 1950 pa •ngleščino na slovenski nižji sred-nji šoli v Gorici, to do smrti leta 1054. V teh letih se je ukvarjal tudi z gospodarstvom, pravzaprav z bančništvom. Leta 1941 je bil prvič izvoljen v upravni odbor Kmečke banke, ki je imela tedaj svoje poslovne prostore v hiši na Komu, na vogalu z Ulico sv. Ivana. Na občnem zboru 15. aprila 1947, ko je odstopil dotedanji dolgoletni predsednik Ivan Saunig, tovarnar in predfašistični žypan v Biljah (takrat so odstre pili vsi odborniki, ki šol bivali' na ozemlju, ki je imelo biti priključeno Jugoslaviji), je bil dr. Jožko Jakončič izvoljen za predsednika u-pravnega odbora Kmečke banke. Takrat so bili v odbor Kmečke banke izvoljeni goriški odborniki dr. Jožko Jakončič, Anton Podgornik,. Jožef Cigoj, Jahko Brajnik, Ludvik Brešan, dr. Vilko Cotič, Ciril Budi-hna in Ksaverij Leban ter .tudi nekateri Tržačani in sicer Marij Kocijančič, Josip Ferfolja, dr. Humbert-Sajovic in dr. Miro Adamič. V Kmečko banko so se bili takrat včlanili tudi tržaški poslovni ljudje, kajti, poleg takrat še obstoječih posojilnic v Pevmi, Sovodnjah, Doberdobu, Nabrežini, Boljuncu in na Opčinah, je bila Kmečka banka v Gorici edino slovensko kreditno podjetje v zamejstvu. Namen je bil odpreti podružnico Kmečke banke v Trstu in od leta 1946 dalje je bilo več prošenj na Zavezniško vojaško upravo, da bi ta dala dovoljenje za odprtje te podružnice Kmečke banke v Trstu. A prošnje so bile zaman. Od v. Jožko Jakončič, ki je imel takrat precej opravka z delom banke, se je 13. marca 1952, na občnem zboru, odrekel predsedništvu in takrat je bil na. njegovp mesto izvoljen trgovec Anton. Jernovec. Jožka Jakončiča pa ce bo slovenska zgodovina spominjala tudi kot skladatelja. S kompozicijo se je ukvarjal že v mladih letih, ko mu je bil za mentorja Josip- Michl, ki. je tudi z njim sodeloval v komponiranju. Potem se je še bolj angažiral na Dunaju, kjer je tudi študiral na tamkajšnjem konservatoriju in najbrž kazal več nagnjenosti za glasbo kot za študij prava. Glasbo je imel v.mislih tudi v Bologni, kajti tudi tam je imel opravka s konservatorijem. S tem se je ukvarjal tudi kasneje, dopisoval si je s priznanimi slovenskimi komponisti kot je bil npr. A.-, Neffat.* Bil •jegšei iz di Še odprti razstavi v Gorici in Gradišču Do prvih dni aprila sta odprti razstavi beneške grafike iz 18. stoletja v palači Attems v Gorici in grafikov Veneta, Julijske Krajine ter tudi, nekaterih Slovencev v galeriji -Luiša Špacapana v Gradišču ob Soči. Razstavi bosta romali kasneje prva v Benetke, druga pa v Verono. klenila na Gorico in ga odtegnila glasbeni ustvarjalnosti. Ko bi bil živel v Ljubljani, v Trstu ali kakem večjem mestu bi bil najbrž imel več možnosti, da bi izvajali njegove glasbene kompozicije. MARKO WALTR1TSCH Goriške in vipavske hazenašice V spomin Hilariju Frančeškinu aktivnemu tigrovcu iz Bilj Na naši sliki, ki je bila napravljena leta 1925 v Vipavi, na igriščn na Ogradi, so fotografirane hazenašice iz Gorice in Vipave. Goričanke so pokonci, Vipavke pa sedijo. Ali bo morda katera naša bralka spoznala sebe ali prijateljico na tej sliki? V našem goriškem uredništvu bi želeli izvedeti za imena takratnih slovenskih deklet — športnic. Se bo kdo oglasil? Ob 51-letmci najinega potovanja iz Regina Coeli 10. 2. 1932 v kaznil-I ničo na otok je Hilarij Frančeškin | odšel za vedno. Zvečer je prišel paz-] nik: Fuori con tutta la roba! Pre-! selili so naju, a ne skupaj, 9. 2. v j kletno celico. Po neprespani noči o-1 krog dveh po polnoči smo se znašli j-v dolgem temačnem hodniku. Slišal si trdo hojo okovanih čevljev karabinjerjev, šklepet okov, žvenket težkih verig in klicanje imen zapornikov. Na dolgi verigi s culo v uklenjenih rokah smo se v temi gor in dol drug drugega vlačili v furgon brez oken. še pred dnem se je ponavljalo mučno izstopanje iz tega in vstopanje na celični vlak brez oken. Kam? Kdo ve? Dospeli smo v znane neapeljske zapore. Ves dan brez hrane smo gledali lep sončen dan iz velikega pritličnega kamerona. Zvečer so naju dali v celico, kjer so pirovale stenice, da se ni moglo zaspati. Zjutraj šestega dne sva s skupino navadnih kaznjencev vsak v drugem čolnu potovala po morju, Hilarij na otok Procido, jaz na Nisido. Spet sva se srečala v Gorici po drugi svetovni vojni. . ............................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiimiiiiiimiHiiiiiiiiMiiMimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMHiMHiiiiiiiiiiiiiihiiiiniiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiioiiii V JUŽNO AMERIKO JE V DVAJSETIH LETIH ODŠLO NAD 20,000 LJUDI IZ NAŠIH KRAJEV Da hi se čimprej znebili čimveč Primorcev\ so fašisti v 48 urah dali potni list za izselitev v Argentino V takrat bogati deželi so se Slovenci uveljavili in ustanovili svoja društva - Ivan Kacin, doma iz Krnic, je bil med pobudniki slovenskih društev in slovenskega časopisja jaških let v stiku z Marijem Ko- fašisti, ko so 4. novembra tega leta, po svečanostih ob praznovanju obletnice zmage, naskočili Trgovski dom in zmetali na ulico opremo ter arhiv Pevskega in glasbenega društva, Dramskega društva, knjižnice, ter vse požgali. V plamenih so zgorele tudi nekatere Jakončičeve partiture. Iz njegove osebne korespondence je razvidno, da so tu pa tam izvajali njegove skladbe. Njegovo skladbo De profundis so izvajali na zaključni prireditvi slovenskega di-jaštva 3. julija 1949 v kinodvorani Vittoria na Travniku. V kasnejših letih pa so njegove skladbe izvajali še na nekaterih koncertih in tudi na radiu. O njegovem delu na glasbenem področju so podrobneje pisali Anton Sever, Andrej Bratuž in najbolj obsežno, v ljubljanski Sodobnosti, Pavle Merku. Kdor je odvetnika Jožka Jakončiča poznal, se ga spominja kot človeka dobrega srca. ki je imel rad goriško okolico, saj se je, zlasti ob nedeljah, zelo rad po njej sprehajal. Mnogi njegovi bivši dijaki se ga spominjajo kot vestnega profesorja, ki je le malokrat dvignil svoj Preseljevanje Slovencev v tujini odseva v bogatem slovenskem izseljenskem časopisju, ki postaja za vse . raziskovalce množičnega izseljevanj* Slovencev pred in po prvi svetovni vojni v obe Ameriki vedno bolj pomembno. Pregled vsega slovenskega izseljenskega časopisja od 1891 do. 1945 je po skoraj dveh desetletjih potrpežljivega zbirateljskega in raziskovalnega dela sestavil strokovni sodelavec ljubljanske univerzitetne knjižnice Jože Bajec. Dokazal je, kako so bili časopisi in periodični tisk vedno dragoceni pokazatelj živahnega življenja v skupnostih, v katerih sta izseljence povezovala skupni jezik in skupno kulturno življenje. Etnične vezi, ki so- družile priseljence v novih domovinah, so jim ..pomenile nadomestilo za pretrgane -družinske vezi. Tujega jezika niso, znali, lirepeneli pa so po -boljšem-ebveščanju, kakor jim ga je lahko dajal duhovnik v cerkvi, ali prijatelji v gostilni. Zaželeli so si bolj zanesljivih novic o svoji skupnosti in o domovini; hrepeneli so po znanju, ki bi jim o-mogočilo, da bi postali del nove domovine. Tako ni skoraj nič čudnega, če so se že konec prejšnjega stoletja ameriški Slovenci imeli že svoj dnevnik in je število novih listov vse do prve svetovne vojne v ZDA tako hitro naraščalo, da je številčno zasenčilo slovensko časopisje v Ljubljani. Veliko je bilo znamenitih mož, ki so z urejanjem in pisanjem izseljenskega tiska izredno mnogo storili za izboljšanje pogojev naših ljudi v tujem svetu, toda bolj kot se odmika čas, bolj pozabljamo nanje. Na srečo so njihovi listi in publikacije tudi po zaslugi posameznih izseljencev našli pot v arhive slovenskega tiska, da bi zanamcem pričale, kako je slovenski človek tudi na tujem hotel čim dlje ohraniti svojo kulturo. V tem so bili že naši prvi izseljenci v ZDA marsikdaj za vzgled tudi drugim številnim tujim priseljencem v Kolumbovi deželi. Argentina, kakor sploh Latinska Amerika je bila le obrobno deležna slovenskega izseljevanja, pa vendar so se tudi tam našli možje, o katerih bo morala še podrobno spregovoriti zgodovina slovenskega izseljenstva. Nas Primorce pa Argentina, kamor so do prve svetovne vojne odhajali le redki Slovenci, še posebej zanima! Okrog leta 1930 je bilo namreč v Argentini že okoli 20.000 Slovencev (nekateri še nepreverjeni viri govorijo o 30.000), največ s Primorske, od koder so se mnogi izseljevali pred fašističnim nasiljem in preganjanjem predvsem v letih 1924-1934. Združene države Amerike so namreč 1924 zaprle vrata priseljevanju in tako je postala Meka mnogih Primorcev predvsem Argentina, pa potem v veliko manjši meri še Urugvaj in Brazilija. Največ naših ljudi se je naselilo v Buenos Airesu in okolici, večje naselbine pa so še danes v Rosariu; Cordobi in v okolici La Plate. Dovoljenje za odhod v tujino, ki ga je bilo takrat v fašistični Italiji skoraj nemogoče dobiti, so po spominih povratnika Franca Kurinčiča, Primorci dobili lahko že v 48 urah. Skoraj vsak, ki .je mogel zbrati 3.000 lir za potno dovoljenje in za prevoz se je odpravil čez lužo. Tri tisoč lir pa je bila v tridesetih letih že lepa vsota denarja; za strica Antona, ki se je prav tako odpravil v Argentino (in tam kmalu za sončarico u-mrl) je stara mati morala prodati najboljšo njivo na Ajševici. V Argentino je pot zanesla med drugimi Primorci — leta 1928 — tudi Ivana Kacina - Juana, o katerem bo stekla beseda v tem članku. Bil je eden izmed mnogih, ki so upali, da se bodo v Argentini umaknili pred nasilnim fašističnim okupatorjem in se obenem tudi gospodarsko dvignili. Ivana Kacina, ki se je rodil leta 1903 v Krnicah nad Spodnjo Idrijo v zelo številni družini zidarskega delovodje, so že doma vzgajali v zavednem slovenskem duhu; domači pevski zbor, ki ga je vodil nekaj časa njegov stric Dominik Kacin je bil sestavljen večinoma iz Kacinovih. Ivan ni šel z lahkim srcem od doma: pravijo, da je bil zanj odlo- čilen verjetno majhen nesporazum z domačim dekletom. Vsi pa vemo, kako znajo biti mladi zaljubljenci trmasti. Tudi sicer je bil Ivan, ki so ga v novi deželi mnogi klicali za Juana, po svoje nekoliko svojeglav, toda le takrat kadar je šlo za poštena stališča, za poravnavo nesoglasij, ki jih je bilo kakor v vsaki slovenski skupnosti, tudi v Argentini kar precej. Franc Kurinčič je v svojih spominih zapisal, da je bil Ivan Kacin (sicer eden njegovih najboljših prijateljev in sodelavcev na kulturnem in prosvetnem področju) občutljiv človek, ki je skušal predvsem s prepričljivo pisano besedo ugladiti vse spore, ta- vedno mislil na skupno bogastvo slovenske naselbine, na njeno kulturno življenje in borbo proti fašizmu. Zato se je takoj vključil v Slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu in postal njegov podtajnik. Do začetka druge svetovne vojne hi bilo med Slovenci v Argentini e-notnega društvenega življenja. U-stanovili so jih najprej po nekakšni krajevni, pokrajinski pripadnosti; Vipavci svoje, Kraševci in Tolminci tudi vsak svoje, itd., toda kasneje so se pričeli včlanjevati v tista, ki so jim bila bližja po kraju bivanja, še bolj pa seveda po političnem in nazorskem prepričanju izseljenca. Sicer pa .je bil v Buenos tdrje in skrbno ter pronicljivo opisoval gospodarski in socialni položaj v Argentini. Listi so bili kot pri večini izseljencev tudi v Argentini v nenehnih finančnih stiskah, kljub temu, da so jih slovenski trgovci in obrtniki podpirali z oglasi, drugi pa s prostovoljnimi prispevki. Toda zaradi majhne naklade in nenehnega višanja cen papirju in tisku, ni bilo nikoli dovolj denarja za honorarje člankov, niti za uredništvo. Prva leta je Kacin, kot pravi Kurinčič večkrat zategnil za pas na račun lista in tudi prebil marsikatero noč pri pisanju in urejanju, samo da b-' list pravočasno izšel. Po zadnji vojni je urejal tednik »Slovenski glas. Bil je mož, ki ga je usoda prh Angažiranost tigrovca Stojana Surine Življenje Stojana Surine iz Jel-šan, nosilca spomenice 1941, je bogato neposredne zanimivosti in borbene razgibanosti, da smo ga dolžni ohraniti v spominu. Rodil se je v Jelšanah 14. 9. 1912. Zaradi njegove bolezni nisva uspela v treh pogovorih izčrpno pregledati njegove večletne protifašistične dejavnosti. Bil je zaveden Slovenec in imel velik vpliv na vrstnike. Star 19 let, se je leta 1931 uprl fašistom na občini za vpis v fašistično mladinsko organizacijo, zato so ga pretepli. Ko se je okrvavljen pojavil na vratih občinske hiše, so. mladinci napadli fašiste. Ti so se umaknili in zaprli na občini. Stojan dela ni dobil. Pri kopanju jarkov za kabel med Pivko in Reko ga je fašist že po nekaj urah napodil. Delavci so ga skrivaj vzcmali za tolčenje kamenja na gozdnih cestah. Prejemal je 7 lir za m3 nakopanega, nanoše-nega in na cesti stolčenega kamenja. Tajna tigrovska celica v sestavi Vinka Brozina, J«*eta Hrabarja, Franca Brozina in rvtui*t Ud^-ica, ki jo je V. Bobek ustanovil v Jei-šanah in se z njim sestajala v Trnovem, je sprejela tudi. Stojana Surino. Literaturo jim je'prinašal Bobek, jo pošiljal po več drugih in sami so hodili ponjo v Trnovo k Bobku. Surina jim je z veliko zavzetostjo pomagal raznašati antifašistični tisk. Tako je pripovedoval Surina: «Sodeloval sem že prej, a največ v letih 1935-40. Ilegalni antifa šistični tisk sem prejemal od vseh v celici, največ pa od Jožeta Hrabarja, ki mi je izročil nekaj pištol in bomb. Peš ali s kolesom sem raz našal «Svodobo», «Borbo», «Tigr», »Istro* in drugo ter jo izročal Iv. Štembergerju v Bukovici (padel na Nanosu 1942), T. Dolganu in Alojzu Zidarju v Topolcu, Jos. Grahorju v Bitnjah, Jož. Gržini in Dejmovim v Dol. Zemonu, Marjanu Hrvatinu (Hrabarjev sorodnik) in gostilničarju Urbancu v Gor. Zemonu, T. Gržini (ustreljen v Rimu 24. 8. 1942), Jož. Primcu v Vrbici, Iv. Štember-gerju v Zabičah, Rudiju Kalcu v Iiuteževem, Avg. Šajnu na Baču, Maksu Faturju v Zagorju, Ivanu, Karlu in Antonu Samsi v Šembijah, Toiietu Franku v Kilovčah, Botega-rjevim v Celju, Žagarjevim v Vremah, Fr.- Zafredu v Stari Sušici, kaplanu Aloj. Kristanu v Hrušici, trem sestram v gostilni v Podgradu, Kališterjevim in povratniku iz Argentine (ta zelo delaven) v Dolenji pri Jelšanah, Francu (priimek pozabil) in Vinku Hrovatinu (ustreljen v Rimu 24 . 8. 1942) v Trepča-nah, Matetu Šuštarju v Klani Milanu Deklevi v Novokračini, Oskarju (priimek pozabil, ubit.v ječi v Trstu 1942) in gostilničarju Pereč (vul-go) v Pasjaku, Iv. Simčiču v Matul jah, Lojz. Perišiču v Permanih. Prav vseh' se hitro ne morem spomniti.* Že iz tega se vidi vnema in razsežnost delovanja TIGR. kar je bila na tem področju zasluga Viktorja Bobka. Surina je prenašal čez mejo tudi tajno pošto, ki jo je Hrabar prejemal od organizacije TIGR iz Trsta ali z Reke. Surina se je vključi) v OF že leta 1941. V delovno dobo ima šteto enojno od 1. 3. 1941 in od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 dvojno. Tigrovci, ki so na področju Ilirske Bistrice in Matulj organizirali OF, so hoteli hitro priti do orožja. Avtoprevoznik Karl Puž iz Matulj se je v Šempetru na Krasu pogajal z italijanskim vojakom za nakup orožja. Vojaka, ki je obvestil vojno komando, je na domestil podoficir Ercole Cosimo. Ta povezan s policijo je na sestankih v gostilni Penko in Fabjan v Pivki spoznal Vinka Brozina in več drugih, ki jih je slepil s prodajo nekaj orožja. Med več drugimi je bil 26. 3. 1942 aretiran Stojan Surina, ki so ga ponovno vodiii z Reke v Trst in nazaj. Strahotno jih je policija pretepla in mučila. Surina je bil obsojen pred Posebnim fašističnim tribunalom 28. 11. 1942 v Rimu na 24 let ječe v skupini 14 tovarišev. Po kapitulaciji Italije se je rešil iz kaznilnice v Castelfranco konec okt. 1913. Pridružil se je v Celju NOB, kjer se je srečal s tigrovcema T. Dolganom in Jos. Zidarjem. Do maja 1944 je bil predsednik rajona Katerina. Pri vodu 2. istrske brigade 43. diviz. je bil ranjen z dum-dum v laket in prestreljen skozi pljuča. Zdravil se je v partiz. bolnišnici v Draguču do nov. 1944. Odslej je bil polit delegat voda zaščitne čete južnoprimorskega voj. področja. Po osvoboditvi je bil zaposlen v Ilirski Bistrici, na Reki, pri Delamarisu in se upokojil pri Drogi v Portorožu leta 1962. Leta 1947 je bil namestnik komandanta delov, brigade na progi šamac -Sarajevo. Pred upokojitvijo in po u-pokojitvi je deloval v družbenopolitičnih organizacijah. TONE RUTAR Na naši sliki je del članstva Slovenskega prosvetnega društva 1. v Buenos Airesu v letu 1933. Prvi sedeč na levi strani je Ivan Kacin. Slika je bila objavljena v Slovenskem izseljenskem koledarju za Južno Ameriko za leto 1937 ko, da bi bilo v korist vsemu argentinskemu slovenskemu življu. Ivan Kacin je pisal mnogo in v sleherni njegovi besedi, članku, razpravi, literarnemu delu (pesmi ali igri) je izražal veliko domotožje slovenskega izseljenca, ki živi daleč od domovine. Tako bomo na straneh Italijanskega Koledarja za Južno A-meriko, ki ga je Juan 1937. leta uredil skupaj z Andrejem Škrab-cem, zasledili vrsto čudovitih fotografskih posnetkov starih Šebrelj, Opčin, Dutovelj, Cerkna, Podgore pri Gorici. Svete Gore, Rihenberga in še številnih drugih krajev, po ka torih je hrepenelo srce primorskega izseljenca. V tem koledarju nam je bolj kot kjerkoli drugod na dlani Kacinova izredno bogata časnikarska in publicistična in nenazadnje njegova literarna dejavnost, vse od številnih liričnih pesmi do zapisov iz argentinskih ječ, kamor so ga pomagali «vtakniti* konzularni uradniki stare Jugoslavije. Ivan Kacin je bil napredno usmerjen mož, izhajal je iz revne kmečke družine, se že doma in tudi v Ameriki trdo prebijal skozi življenje kot delavec, pa se, tudi kasneje, ko je postal med Slovenci v Argentini priznan publicist in pisatelj, nikoli ni rinil v ospredje. Bil je skromen človek, nesebičen tako, da mu njegovo o-sebno življenje nikoli ni bilo važno. Posvetil ga je svojemu narodu, primorskim izseljencem in delavcem, ki jih je skušal čim bolj navajati k izobrazbi, da bi lažje razumeli svoj življenjski cilj. Kot večina naših izseljencev je Ivan Kacin po prihodu v Argentino bil brez stalne zaposlitve, bolj lačen, kot sit; na srečo ga je bil oče izučil zidarskega poklica, tako, da sta nekaj časa s Kurinčičem delala skupaj po buenosairskih kinematografih in hotelih kot pleskarja in izdelovala dekorativna dela z beneškim mozaikom. Vsak zaslužek je bil dober in Kacin se nobenega dela ni sramoval, toda kot pravi njegov še živeči prijatelj Kurinčič, Ivanu ni bilo nikoli dosti mar za zaslužek, za bogastvo, kot je v Ameriki navada. Ivan Kacin - Juan je Airesu center slovenskega življenja dolga desetletja Paternal. ki se nahaja v mestnem predelu argen tinske prestolnice in kjer se je najprej naselil Ivan Kacin. Po zapisu slovenske raziskovalke Slave Lipoglavšek Rakovec (študija je izšla leta 1940) je leta 1930 kakih 5.000 Slovencev «križarilo» pater-nalske ceste. Ob nedeljah in na večer je bil ves Paternal slovenski in vsi trgovci so se naučili tudi v' slovenščini prodajati. Kaša ni imela imela drugega imena in hren tudi ne! Rasle so po Paternalu gostilne in pele harmonike. Paternal je ostal v zgodovini kot pesem spomina na naše izseljenstvo v tej deželi. Ivan Kacin je živel s Paternaiom. z njegovimi Slovenci, z rojaki s Primorske, bil je del njih in njihovega življenja; poznal je njihove osebne stiske, napore in tudi uspehe. Vse to najdemo v njegovih literarnih zapisih, v njegovi poeziji, ki se bo morda literarnemu kritiku zdela nezanimiva, bo pa vsakomur, ki se ukvarja s preteklostjo slovenskega človeka na tujem izredno dragocena! Ivan Kacin je bil delavec na literarnem in časnikarskem področju samouk, vendar je njegov delež predvsem pri urejanju slovenskih časnikov v Argentini tako velik in obsežen, da bi ga morali čimprej strokovno oceniti., Del njegove zapu ščine hrani Slovenska izseljenska matica, veliko pa je seveda njegovih zapisov še v Argentini. Primor ski slovenski biografski leksikon je v zadnjem osmem snopiču zabeležil vse slovenske časopise, ki jih je Ivan Kacin sam ah še š kom drugim urejal pred drugo svetovno vojno in po njej. Bil je med drugim teta 1933 urednik »Slovenskega ted-nika», ki se je 1936 spojil z «Novim listom* in se preimenoval v »Slovenski Ust*. Ta je izhajal od 1937 do 1916 in Juan ga je urejal vse od konca 1937 do 1940, ko je bil odstavljen, ker se ni strinjal s politiko vodstva časopisa, predvsem glede zunanje politike stare Jugo-’ slavije, ki se je takrat dobrikala osi Rim in Berlin. Zelo dobro je Ivan Kacin pisal zunanjepolitične komen- glas* (1946-1950), sourejal »Novo domovino* (1950-57) ip polmesečnik »Lipo* (1957-1960). kamor je pisal do smrti. Velik je bil njegov delež v Cankarjevem koledarju (1943); ob proslavi 100-letnicč rojstva Simona Gregorčiča 1944, ki jo je organiziral odbor vseh slovenskih dru štev, pa je Juan Kacin' napisal pesem «Pozdrav Simonu Gregorčiču* in uredil njegove izbrane pesmi, ki so izšle v posebni knjigi 1945 leta. Juan, kakor se je večkrat podpisoval je v času NOB veliko svojih člankov, komentarjev posvečal junaškemu boju slovenskega naroda. Želel si je po vojni domov, tako so želeli tudi njegovi, kar jih je še ostalo od vojne vihre živih. Ali ni se uspel vrniti, nadaljeval je s svojim časnikarskim delom, pomagal pri vseh društvih, kjer je bilo treba. Bil je tudi tajnik Slovenske zadruge v Buenos Airesu. Februarja 1960 se je kot že večkrat odpravil na letne počitnice k sestri Julki v Cordobo in tam za rčno kapjo umrl v 57. letu starosti. Vesti, da so Nemci med vojno u-strelili v domači' vasi mamo, brata Franca na goriškem gradu (potem ko so ga ujeli v Brdih kot partizana Gregorčičeve brigade) brata Jerneja poslali v Mauthausen (kjer je umrl) in storili še veliko zla bližnjim družinskih članom, so zelo prizadele Juana. Mlajši sestri je pisal v Slovenijo: »izseljenci sočustvujejo z mano. a imajo tudi oni skoro vsj katerega med mrtvimi. Tolažimo se, da velikanske žrtve niso bile za man, a le tedaj, če bo vsa Primorska, Istra. Trst pod Jugoslavijo.* Potem je še dodal: »Večkrat si mislim, zakaj se toliko silim v našo izsiljensko javnost, ker od tega nimam drugega kot sovraštvo in s kolom po glavi, a če se zmislim na velikanske žrtve naših doma: mcz je matere, bratov in sester, ne morem drugače. V primerjavi -z njimi nisem 'rtvoval nič. ali pa zelo malo. kajti življenje nisem žrtvoval za svobodo in našo boljšo bodočnost.* DORICA MAKUC Da bi živelo mnogo Hilarijev Frančeškinov v Gorici, a ne le zato, ker je dočakal mesec manj kot 89 let. Rojen v Biljah 24. 4. 1894. z 18. letom je postal sokol. Sloves bilj-skega »Sokola* je potrdil obisk praških sokolov na konjih tik pred prvo svetovno vojno. Hilarij je bil kot avstrijski vojak težko ranjen v Karpatih. Bil je oproščen vojaščine. Ker se ni mogel zaradi soške fronte vrniti domov, je obiskoval trgovsko šolo v Ljubljani. Ob vrnitvi leta 1919 v svoje Bilje je kmalu ustanovil prosvetno društvo: učil je igre, pel v zboru in igral v tamburaškem orkestru, organiziral knjižnico. Leta 1920 je pri pečarju Hermanu Staniču v Kapucinski ul. najel prostor in uredil mehanično delavnico, kamor se je iz Bilj vozil s kolesom. Tega leta se je poročil s Sonjo Korže iz Črnomlja. V Vrtojbi je 1. 1920 ustanovil dirkaško kolesarsko društvo in nogomet. Oboje je vodil. Vsako leto je organiziral kolesarsko tekmo 20 dobrih dirkačev Vrtojba -Miren - Opatje selo Komen - Branik - Vrtojba. Naslednje leto je u-stanovil telovadno društvo v Gorici in vežbal telovadce, predvsem dijake in drugo mladino. Telovadbo je učil tudi v Riljah. Goriški telovadci so nastopih tudi drugod in zadnjič leta 1926 v Prvačini. Fašisti so ovirah kulturne prireditve in telovadne tekme. Tudi v Biljah so napadli in razgnali ljudi med prireditvami. Vodil jih je odpadnik Nino, Staničev sin. Prihrumeli so v Bilje, metah ročne granate in strel jah. Ljudje so bežali preko polja in čez Vipavo. Nino je hotel vreči ročno granato v Frančeškina, a se je umaknil čez Vipavo. Ko so leta 1926 fašisti prepovedali prosvetna, telovadna in druga slovenska društva, je Frančeškin z Zorkom Jehnčičem prirejal s člani društev izlete na Kucelj, Erzelj, Čaven, Nanos, Fajtji hrib. Trnovski gozd, da so zborovali na prostem. Že z letom 1925 je opravljal kurirska posle, zlasti med Gorico in Trstom, ker so fašisti pregledovati pošto. Fašisti so z anonimnimi pismi o-vajali z lažmi slovenske obrtnike, učitelje in druge, da so jih preganjali. Frančeškin je v raznih krajih deval na pošto anonimna pisma, s katerimi so. se naši ljudje bran-li z napadi na fašiste. Vsa leta od leta 1926 do aretacije 5. 4. 1930 je bil stalni kurir revolucionarne narodne organizacije TIGR med Gorico in Trstom. V njegovi delavnici je bila glavna javka, kamor so prinašali tigrovci ilegalno literaturo in jo tu mnogi prevzemali. Tudi sam jo je nosil na Vogrsko in ra Gradišče, z ženo Sonjo sta jo. predvsem letake, raztresala po goriških uticah. Pri njem se je stekala pošto z mnogih krajev in jo pri njem prejemati. Posebno dijaki so prinašali pošto in prevzemati ilegalni tisk in pošto. Fingirali so s popravljanjem koles, ki jim jih je Frančeškin po potrebi običajno brezplačno popravni. Sodeloval je pri organizaciji pobegov, posebno italijanskih ogroženih antifašistov. Uradnik na kvesturi Lojze Černe je Frančeškina obvesti) o nameravani aretaciji ali preiskavi, da ie prizadeti ukrenil. Njegova žena Sonja je pomagate Jelinčiču o-ganizirati dijaške kuhinje, pri čemer je sodeloval tudi Frančeškin. Stanovala sta pri gostilni «Ca-vailino* in tam skrivala ilegalno literaturo. V Trstu je bil na prvem tržaškem procesu obsojen na pet let ječe, žena na dve leti in pol. 11. 6. 1940 sta bila spet oba internirana. Zaradi takih razmer jima je sin Arnold umrl, hčerka Tatjana pa izčrpana. 15 let stara, ob vrnitvi iz internacije. TONE RUT AR Gradeči sli\arji v galeriji II lorcliio V galeriji II Torchio v Ulici Ma-meli so včeraj odprti razstavo treh slikarjev iz Gradeža. Razstavljajo Johnny Cester, Giulio Borsatt.i in Cesare Pigo. Razstava bo odprta do 1. aprila. Srečanje esperantistov treh držav Goriško esperantsko združenje je prejšnjo nedeljo priredilo v sodelovanju z železničarskim krožkom mednarodno prijateljsko srečanje e-sperantistov. Udeležilo se ga je preko sto esperantistov z treh sosed, nih držav, Italije, Jugoslavije in Avstrije. Srečanje sodi v okvir rednih prijateljskih stikov med esperantisti omenjenih držav, ki se vsaka leto srečujejo na podobnih prireditvah in se s pomočjo mednarodnega jezika soočajo z drugačnimi kulturnimi stvarnostmi. Na nedeljskem srečanju je nastopila folklorna skupina iz Ločnika in esperantska gledališka skupina iz Trsta s kratkim zabavnim programom. Srečanje se je nato nadaljevalo z igrami, zabavnimi točkami in rijateljskim kramljanjem, seveda a esperantu. O KNJIGI IN NJENEM AVTORJU GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE V GORICI IN TRSTU Janez Stanovnik: Mednarodni gospodarski sistem Zelo uspel primer sodobne marksistične analize mednarodnih gospodarskih odnosov »Gospodarski položaj, v kakršnem se je zdaj znašel svet, je najbolj kritičen po zloglasnih tridesetih letih, ki so bila, kot je znano, povod za drugo svetovno vojno. Zdajšnji položaj mnogi primerjajo s tistim iz tridesetih let. Toda, jaz nisem tolikšen pesimist. Do zdajšnje krize nd prišlo samo zaradi motenj v gospodarskih gibanjih na trgu, ampak tudi zaradi ekstremne politike nekaterih držav.* Ta misel, ki jo je Janez Stanovnik izrekel v nekem intervjuju, potem ko je zaključil službo kot izvršni sekretar evropske gospodarske komisije pri OZN, v grobem že označuje človeka, ki se je ves posvetil svetovnim gospodarskim problemom in ki je posegel velik mednarodni ugled tako kot politik, kot ekonomist. Nekakšna krona njegovega 14-letnega dela v OZN je knjiga Mednarodni gospodarski sistem, ki je lemi izšla pri Državni založbi Slovenije. Ta knjiga je med bralstvom dosegla velik odmev, izredno ugodno pa so o njej pisali tudi kritiki, zlasti tisti iz vrst ekonomistov. Sam avtor, ki je sicer napisal dolgo vrsto del o vprašanjih mednarodnega gospodarskega sistema (dve knjigi, in sicer Strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu in dežele v razvoju v svetovnem gospodarstvu, sta bili tudi nagrajeni z nagrado Kidričevega sklada), pravi, da je napisal knjigo o problemih našega časa. Najhujši zdajšnji problem pa je gospodarska kriza, za katero izvirni greh, po mišljenju avtorja, tiči v mednarodnem gospodarskem sistemu, ki je tak, da omogoča prevlado močnih držav nad odvisnimi in slabotnimi. Sprememba gospodarskega sistema je nujna, vendar je pred zdajšnjo generacijo še pomembnejša naloga, ki se sicer povezuje z razreševanjem svetovne gospodarske krize. Treba je razrešiti sedem temeljnih svetovnih problemov: množično revščino in lakoto, eksplozijo prebivalstva, tekmo v oboroževanju, propadanje okolja, zapravljanje neobnovljivih energetskih virov, monetarni kaos in splošno zadolženost oziroma past, ki jo je ta zadolženost nastavila. Samo z razrešitvijo teh problemov se je možno izogniti grožnji uničenja, pravi Janez Stanovnik. Težko je prikazati vse značilnosti knjige Mednarodni ekonomski sistem (ki nosi pod naslov Od dominacije k enakopravnosti), saj je knjiga izredno obsežna, več kot 600 strani velikega formata, in obogatena z najrazličnejšimi grafikoni in tabelami. Toda, na nek način bomo vendarle skušali prikazati, kaj je glavno vodilo te knjige in na kakšnem miselnem prepričanju temelji. Po Stanovnikovem prepričanju je glavni problem zdajšnje gospodarske krize v tem, da smo podedovali tisto gospodarsko ureditev, ki je nastala po drugi svetovni vojni. Ureditev je ostala ista, spremenile pa so se moči, zaradi česar takratna načela gospodarske ureditve ne ustrezajo več zdajšnji razporeditvi sil. Takoj po drugi svetovni vojni so ZDA i-mele v svojih rokah 60 odstotkov svetovnih zalog zlata, delež ameriške proizvodnje v svetovni proizvodnji je bil kar 40 odstoten, ZDA pa so nadzorovale kar 30 odstotkov svetovne trgovine. ZDA so bile popoln gospodar svetovne ekonomske sfere. Zdaj imajo ZDA v svojih rokah manj kot desetino vse svetovne trgovine, nadzorujejo samo od 10 do 15 odstotkov svetovnih zalog zlata, toda dolar je še naprej svetovna valuta, kar omogoča ZDA, da lahko devize proizvaja v tiskarni, vsi drugi pa jih morajo zaslužiti s trdim delom. Ta anahronizem se je obdržal, čeprav je prišlo do velikih sprememb. Predvsem se je po vsem svetu izredno okrepil delavski razred, mnoge države so se odločile za socialističen sistem, izredno so se okrepile progresivne, socialistične stranke, zlasti v Zahodni Evropi. Tak razvoj je prinesel nesorazmerje tudi na drugi strani. Na Severu se je izredno močno razvil delavski razred, na Jugu pa so izrazito slabi proizvajalci surovin (zlasti nafte). Kapitalist je začel delovno silo zamenjavati z mehanično energijo, z nafto. Ta proces so vodili petrolejski monopoli, ki pa so se začeli kmalu obračati drugam, k ekspanziji tehnologije, zlasti ameriške. Do tega je prišlo zlasti v petdesetih letih, ko je prišlo do izrazitega poizkusa uveljavitve ameriške dominacije nad ostalimi. Ta nov tip dominacije, ki se je rodil že med drugo svetovno vojno. temelji predvsem na tehnološki inovaciji, pojasnjuje Stanovnik. Inovacija pa lahko prinese ogromne profite (superprofit) takrat, dokler tega ne začnejo posnemati drugi. Zato je bil glavni interes menedžerske industrije, da svoje inovacije uporabi na čim širšem področju. Zaradi vodilne vloge dolarja, zaradi tehnološke dominacije in zato ker so svoje interese lahko zavarovali z vojaštvom, so bile ZDA vodilna gospodarska sila. Zaradi tega je lahko tudi nastal bretonwoodski sporazum, ki je kot glavno orodje za urejevanje gospodarskih razmer namesto zlata postavil dolar. Zaradi različnih dogodkov (od vietnamske vojne do razvoja v Zahodni Evropi) se je začela ta vodilna vloga ZDA postopoma, vendarle neprestano zmanjševati. In zdaj Za hodna Evropa nadzoruje 40 do 45 odstotkov svetovnega izvoza. ZDA pa samo desetino, kar je manj kot Japonska, ki se je od 4-od stotnega deleža v svetovnem izvozu povzpela na 14 odstotkov. Pomemben je tudi drug element, ki je spremenil ravnotežje sil — de kolonizacija in Jug se v svetovnem gospodarstvu pojavlja kot nov gospodarski subjekt. Pravzaprav pa nihče več noče sprejeti ameri ike dominacije. Sama drugačna razporeditev sil že zahteva drugačno gospodarsko ureditev. Zahteva pa jo tudi sam razvoj zgodovinskih dogodkov, trdi Janez Stanovnik. Po letu 1968, ko so Evropo pretresli študentski nemiri, je prišlo do sprememb tudi v zahodni industriji. Delavčeve plače so se začele povečevati in od celotnega zaslužka za prodan izdelek je šlo čedalje več za plače. Profit se je začel zmanjševati. Ne samo zaradi plač, ampak tudi zato, ker je bilo treba dajati za oboroževanje čedalje več denarja, ki pa so ga lahko zbrali samo z davki, ki so se začeli zaradi tega povečevati. Če smo prav razumeli Stanovnikovo osnovno misel, je prišlo do bistvenih sprememb leta 1973. Do takrat so namreč profit lahko povečevali zaradi poceni nafte, ko pa je OPEČ nafte občutno podražil in ko so temu sledile podražitve skoraj vseh surovin, se je začel tudi glavni motiv gospodarjenja (profit) zmanjševati, kar je slabilo gospodarski zalet. Povsem jasno je postalo, da krize ni mogoče odpravljati, če se ne bodo spremenile razmere, če se ne bo spremenil okvir, v katerega je bilo postavljeno svetovno gospodarstvo. Ta okvir pa je zdajšnja gospodarska ureditev, zato so že leta 1974 v OZN zahtevali in tudi postavili nov cilj: drugačno gospodarsko ureditev. Janez Stanovnik ugotavlja, da slabitev gospodarskega zaleta ni samo naključna, ampak zavestna odločitev. ZDA bi se lahko novim razmeram (dražje surovine, dražja nafta, večje plače) in novim zahtevam (drugačna gospodarska ureditev) najbrž uprle na več načinov, toda ugotavlja Stanovnik, izbrale so naslednjo možnost: upočasniti je treba gospodarski razvoj. Z upočasnjenim gospodarskim razvojem pa se doseže, da se zmanjša povpraševanje, zlasti povpraševanje po surovinah in nafti. To so sicer delali pod pretvezo, da gre za antiinflacijski proces, povzročili pa Janez Stanovnik so gospodarsko recesijo, ki se je spremenila v dolgotrajno gospodarsko stagnacijo, kakršni smo zdaj priča. Avtor priznava, da se v začetku evropski ekonomisti niso najbolj znašli v novo nastalem položaju, zlasti ne na monetarnem področju, (Ljudje, ki v ZDA vodijo finančno in ekonomsko politiko, so se ekonomijo učili na borzah in položaj drugače razumevajo kot mi, ki smo se ekonomijo učili v šolah). V ZDA so namreč z monetarnimi ukrepi določili, kolikšen naj bo obseg monetarne mase. Istočasno so se odločili za modernizacijo oborožitve. zaradi česar so se močno povečali proračunski izdatki in sama država se zdaj zaradi tega pojavlja na finančnem trgu kot iskalec novih posojil. Zaradi večjega povpraševanja od ponudbe pa so se dvignile obrestne mere, zaradi česar so se denarni tokovi preusmerili iz Evrope v ZDA. To zakonitost so prej doumeli v ZDA kot pa v Evropi. Posledice so jasne: dragi krediti povzročajo zmanjševanje naložb, kadar pa pride do tega, tudi ni pogojev za rast mednarodne trgovine, kakor tudi ni pogojev za svobodno konkurenco, zlasti ne, če vemo, da je zdaj štiri desetine svetovnega izvoza v rokah nadnacionalnih družb, da 14 odstotkov svetovne trgo vine odpade na trgovanje z orožjem in da je samo 15 odstotkov mednarodne trgovine podvrženo delovanju tržnih zakonitosti. Dokazov za to natrosi Stanovnik vse polno, izberimo samo enega: ni mogoče govoriti o svobodni svetovni trgovini, če pa na primer Zahodna Evropa da vsako leto kot pomoč svojemu kmetijstvu 35 milijard dolarjev ozi roma, če pride na vsakega kmeta v Zahodni Evropi 4 tisoč dolarjev subvencij; če v ZDA svoje poljedelstvo subvencionirajo s 25 milijoni dolarjev in dajo za vsakega farmerja 7 tisoč dolarjev subvencij na leto. Eni in drugi si to lahko privoščijo, ker imajo akumulirano močno finančno moč. Kljub temu (ali prav zaradi tega) je svetovni trgovinski sistem zašel v hude trgovinske težave, zlasti pa v izredno hude mone tame težave. Stanovnik natančno pojasnjuje, zaradi česa je prišlo Ho strahovite zadolže nosti, ki je nevzdržna zaradi tega, ker je zaustavila gospodarsko rast. Tudi tako za dolžene države kot Brazilija in Mehika ne bi imele tolikšnih težav pri odplačevanju svojih dolgov trdi Stanovnik, če bi se trgo vina razvijala podobno kot v šestdesetih letih. Torej ni zdajšnji problem samo v veliki udolženosti, ampak v tam, da je svetovna trgovina zastala, da je prišlo do zastoja v svetovni proizvodnji. Zato seveda ni slučajno, če skuša Stanovnik najti odgovor na vprašanje, kaj se mora spremeniti med Severom in Jugom. Navsezadnje je bila to tudi njegova službena dolžnost, saj je pred petnajstimi leti zamenjal na vodilnem mestu Evropske ekonomske komisije OZN (ECE) dr. Vladimira Velebita in to delo opravljal do konca 1982, pred tem je bil dve leti posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) Raula Prebischa, opravljal kopico funkcij v svetovni organizaciji in bil med drugim vodja prvega zasedanja finančnega odbora UNCTADA, ki je sprejel znano načelo: »Odstotek narodnega dohodka razvitih za države v razvoju.* Stanovnik zagovarja načelo, da je najmanj, kar bi lahko storili, razviti za sebe in za pravilno usmeritev svetovnega gospodarstva, če bi del svojega su-perprofita, ki ga dobijo s svetovno eksploatacijo, ponudili Jugu. Toda, za takšne korake zdaj ni več pravega razpoloženja, saj celo zahodni sindikati govorijo: «Doklej bodo siromašni iz bogatih držav podpirali bogate iz revnih držav.* Obstaja pa možnost, da bi mednarodno financiranje postavili v takšne okvire, da bi pospešilo mednarodni gospodarski razvoj. To pa pomeni, da bi morali na primer obrestne stopnje subvencionirati, da bi lahko države v razvoju dobile cenejši denar za svoj gospodarski razvoj. Takšno je sporočilo, ki ga v zdajšnjih razmerah pošilja Janez Stanovnik razvitim državam. »Države v razvoju pa morajo ob kolektivnem opiranju na lastne sile razviti horizontalno linijo sodelovanja In vzpostaviti protitežo dosedanji izključno vertikalni odvisnosti. S pomočjo sile protiteže naj bi prišlo do enakomernejše razdelitve moči na svetu in do pravičnejše mednarodne ureditve. To pomeni, da mora biti zavestna politična akcija teh držav usmerjena predvsem v kolektivno opiranje na lastne sile, v razvoj medsebojnih gospodarskih stikov in s tem na ustvarjanje novega faktorja v svetovnem gospodarstvu.* Stanovnik vidi možnost za izdelavo takšne strategije na zdajšnjem sedmem vrhu neuvrščenih v New Delhiju in pravi, da bo zelo pozitivno, če bo na tem sestanku sklenjenega karkoli v smeri, denimo, neodvisne finančne institucije držav v razvoju, za kar obstajajo pogoji, če bo sklenjenega karkoli na področju kolektivnih pre-ferencialov med temi državami, če se bodo dogovorili za enotno fronto držav v razvoju, ko bodo nastopali na ministrskem sestanku v GATT... Tezo o graditvi sile protiteže zagovarja zaradi tega, ker zdaj nismo več v položaju, ko bi lahko kaj dosegli s pridiganjem, dobrimi željami in moraliziranjem. »Odslej bomo dosegli toliko, kolikor bomo močni. Zato je po mojem mnenju ta trenutek osnovna zahteva gibanja neuvrščenih, da gradi svojo lastno gospodarsko in politično moč.* S tem pa v bistvu odločno nasprotuje tudi zelo znanim tezam Jeana-Jacques Servan-Schreiberja, ki jih je razvil v svoji uspešnici in katerih bistvo je, da je najhitrejša pot za odstranitev prepada med Severom in Jugom razvoj tehnologije računalnikov in revolucija mikroprocesorjev, izdelanih iz poceni in lahko dostopnega silicija. Stanovnik ostaja trdno na marksističnih pozicijah in zavrača takšne teze, kajti svetovnega razvoja ni poganjal silicij, pač pa razredni boj. Nikakor ne verjame, tako kot Servan-Schreiber, da bi lahko japonska tehnologija razrešila socialno problematiko držav v razvoju. Razviti svet je lastnik 98 odstotkov svetovnih znanstvenih in raziskovalnih zmogljivosti, države v razvoju pa imajo v svojih rokah le dva odstotka teh zmogljivosti. Če gremo po tej poti naprej, potem gremo v tehnološki imperializem, v tehnološko dominacijo. Silicijska revolucija ne more dati enakopravnega sveta. S tem smo pravzaprav že dokaj natančno orisali temo, s katero se ukvarja knjiga Mednarodni gospodarski sistem. Avtor je knjigo razdelil na tri dele. V prvem govori o zgodovini in teoriji, ki je pripeljala in uzakonila zdajšnjo svetovno gospodarsko ureditev, v drugem delu, ki je osnova in hrbtenica knjige. govori o problemih zdajšnjega gospodarskega trenutka, v tretjam delu pa skuša najti odgovore na to, kje so poti iz zdajšnjih gospodarskih problemov. »Knjiga je zelo uspel primer sodobne marksistične analize mednarodnih gospodarskih od nosov*, je zapisal kritik in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Viljem Merhar, recenzent v beograjski Ekonomski politiki pa jo je označil celo kot enkratno delo, kakršno je težko najti v svetovni ekonomski litera turi. Sam avtor pa je v pogovoru za ljubljansko Delo dokaj skromno ugotovil: »Knjigo sem pisal praktično vse življenje in je nada Ijevanje tega. kar sem delal in pisal doslej. Reči moram, da razni deli in fragmenti knji ge kažejo le to, da sem skušal v dogajanju in življenju najti predvsem zgodovinske korenine procesov. Zato nisem le spremljal dogodkov. temveč sem skušal vedno razisko valno razčlenjevati njihove vzroke. O vsem tem sem ves čas zbiral osebno dokumentacijo in v nekem smislu je knjiga posledica tega življenjskega stila. Neposredna pobuda za to. da sem jo napisal, pa so nerešeni svetovni problemi, ki po mojem mnenju vodijo k de zintegraciji naše civilizacije.* JOŽE PETROVČIČ Goldoni: Sluga dveh gospodov »Ta komedija se ti bo. dragi bralec, zdela precej drugačna od drugih mojih komedij, ki si jih do kdaj prebral. Ni značajska, če ne štejemo za značaj Truffaldina, neumnega, a obenem zvitega slu žabnika: neumnega v stvareh, ki jih mora narediti nepričakovano, brez premisleka, in zelo premetenega, ko ga vodita korist in zloba-torej pravi kmečki značaj. Raje jo imenujem šaljiva komedija, saj njen pretežni del predstavljajo Truffaldinove šale. Zelo je podobna običajnim komedijam, ki jih izvajajo komedijanti, le da v njej ni robatosti, ki jih v svojem gledališču ne obsojam in ki jih svet na splošno ne mara več.* Tako je napisal v predgovor Slugi dveh gospodov Carlo Goldoni, veliki beneški gledališki avtor, ki je v 18. stoletju izvedel korenito reformo italijanskega gledališča in dejansko obračunal s tedaj že popolnoma izrojeno commedio delTarte. S Slugo dveh gospodov se v go-riškem Kulturnem domu kot gost SSG predstavlja danes in jutri ljubljanska Drama, za tržaško občinstvo pa bodo komedijo igrali od četrtka do sobote. Slugo dveh gospodov (II servi-tore di due padroni) je Goldoni, kot sam pravi, prvič napisal leta 1745 v Piši. Vendar v prvotni verziji je. z izjemo treh ali štirih najpomembnejših scen, samo nakazal dogajanje in ga v glavnem prepustil improvizaciji igralcev. Tekst v celoti je sestavil šele pozneje. ko je opazil, da je igra, za razliko od prve izvedbe, ki ga je navdušila, veliko zgubila. Carlo Goldoni je nedvomno eden od najbolj uprizorjenih avtorjev v slovenskem gledališču, obenem pa tudi eden od najbolje predstavi ie-nih klasikov z literarnega, zgodovinskega in teatrološkega vidika. Zanimivo bo med drugim poudariti, da je ravno Sluga dveh go- Prizor iz Goldonijeve komedije «Slnga dveh gospodov* v izvedbi Drame iz Ljubljane Slovenskega narodnega gledališča spodov prva Goldonijeva komedija, ki so jo uprizorili na Slovenskem in sicer leta 1876 v postavitvi Drame SNG in z režijo J. Koclja. Vendar tako prvi prevod Davorina Hostnika Dva gospoda in jeden sluga, kot tudi drugi prevod Cirila Debevca iz leta 1934 sta se naslanjala predvsem na nemške tekste, medtem ko je sedanja postavitev, ki jo je režiral P. Lotschak, prva ki sloni na italijanskem izvirniku. Prevod, ki ga je za to predstavo pripravila Vera Troha, je torej najprej dragocen, ker sloni na italijanskem izvirniku. Pri tem pa gre povedati, kot ugotavlja Nada Šumi v gledališkem listu, da je prevajalka opravila težaško nalo- go, ki ji je bila kos z velikim jezikovnim poznavanjem in predvsem z veliko mero soustvarjalne invencije. Tako je bila v prevodu odstranjena jezikovna dvomost, saj v slovenščino ne bi bilo mogoče ustrezno prenesti razmerja med toskanščino in beneškim narečjem, prevajalka pa je vnesla v tekst celo vrsto frazeologemov, na odru v vsakem primeru tako dobrodošlih, ki predstavljajo Goldonija kot mojstra »realističnega* dialoga. Hkrati pa je Vera Troha prav v frazeologiji upoštevala socialne in psihološke razlike med dramskimi osebami. »S tem — ugotavlja Nada šumi — je s sredstvi slovenskega govornega jezika pričaran Goldonijev čas kot tudi sodobna aktualizacija žive Goldonijeve humorne kritike.* Predstavo je režiral Peter Lotschak. ki je poskrbel tudi za sceno, kostumi so delo Marije Kobi, dramaturg pa je bil Janez Negro. V glavnih vlogah nastopajo Andrej Kurent kot Pantalone dei bisogno-si. Meta Vranič kot njegova hči Klarisa, Danilo Benedičič kot Dot-tore Lombardi. Branko Grubar kot njegov sin Silvio, Beatrico podaja Marija Benko, Florinda Aretusija, Janez Valjevec, Brighella je Brane Ivanc. Smeraldino interpretira Polona Vetrih, služabnika Tone Homar, lik Truffa'dina pa so zaupali Tonetu Gogali, (vt) aiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiHiifiiiiiHminiiiiiiiiiiiiiimiiiiMtiiiuiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitf OB KNJIGI «TRST - OBMEJNA IDENTITETA» Slovenska komponenta je komponenta mojega sveta Razgovor s prof. Claudiom Magrisom, ki je skupno s prof. Angelom Aro avtor knjige Na začetku letošnjega leta je pri rimskem založniku Einaudiju izšla knjiga s pomenljivim naslovom »Trieste — un’ideritita di fron-tiera* (Trst — obmejna identiteta), ki sta jo napisala profesorja Claudio Magris in Angelo Ara. Knjiga je v tržaški javnosti takoj vzbudila veliko zanimanje, izvirajoče iz raznih zornih kotov, saj obravnava tematiko, o kateri je še mnogo tabujev, nerazumevanja in ozkosrčnosti, predvsem v tržaškem meščanstvu. Knjiga je bila na pobudo kulturnega združenja Most predstavljena tudi slovenski javnosti v Kulturnem domu v prvih dneh minulega februarja. Zdelo se nam je primerno, da bi enega od avtorjev knjige, prof. Claudia Mag-isa ob izidu knjige in o njej pa tudi mimo nje. zaprosili za razgovor za Primorski dnevnik, kar je prof. Magris rade volje storil in se mu zato zahvaljujemo: VPR.: V knjigi »Trieste — una ideivtita di frontiera* omenjate duhovno različnost Trsta, ki je nacionalna in kulturna. Kako ste vi čustveno navezani na Trst? ODG.: Zelo težko odgovarjam na to vprašanje. Vprašali ste me, kako sem čustveno navezan na Trst, odgovor pa mora biti racionalen. Lahko bi vam odgovoril s člankom, ki sem ga pisal za Cor-riere della Sera za serijo »Pisatelji in njihovo mesto*. Na to vprašanje lahko odgovorim le posredno, tako kot če bi me vprašali, kaj pomeni zame prijateljstvo. Zato, da bi vam zares razložil, kakšen smisel ima in kako je zame pomembno, bi moral o tem govoriti posredno, napisati bi moral pripoved. Lahko bi vam rekel na primer, da je zame prijateljstvo zelo pomembno, a vi bi to dokončno razumeli le. ko bi me videli z mojimi prijatelji ali ko bi vam na določen način pripovedoval o njih. Jasno, da sem navezan na Trst. V Trstu sem se rodil in živel do 18. leta. Nato sem študiral v Turinu in kasneje, razen obdobja, ko sem študiral v Avstriji in Nemčiji, sem živel med Trstom in Turinom, zaradi službenih razlogov in zato, ker nisem hotel izbirati. Zame je Trst gotovo mitičen kraj. Lahko pišem o Trstu, medtem ko ne bi mogel pisati o Turinu, četudi pišem o Trstu z miselnimi kategorijami, ki sem jih dobil v Turinu. Čustveno predstavlja zame Trst otroštvo in puberteto z vsemi negativnimi predznaki, ki jih lahko ima to obdobje. Moj odnos do Trsta vsebuje tudi nekaj oidipovskega. česar se tudi kot odrasli ne moremo znebiti. Ko bi živel daleč od tega kraja, bi imel velike težave pisati in živeti. V njem se počutim zelo dobro, čeprav ga v določenih pogledih ne sprejemam, čeprav moje mnenje o njem v bistvu ni pozitivno. VPR.: Se čutite popolnotnn in dokončno Italijan ali še kaj drugega poleg tega? ODG.: Dejstvo je, da je moja družina italijanska in smo doma govorili italijanščino, nemščine sem se naučil pozneje. Zato je logično, da sem v bistvu Italijan. Nemška komponenta je bistvene važnosti zaradi prvega osnovnega kulturnega posredovanja miselnih kategorij in vprašanj, o katerih razmišljamo. Mislim, da ni tako važno, da se ukvarjam z nemško in avstrijsko literaturo, lahko rečem na primer, da me zanima bolj Flaubert od Goetheja. Literatura me zanima bolj zaradi človeških, zgodovinskih in socialnih problemov, ki jih obravnava, kot zaradi umetniške vrednosti. Slovenska komponenta v meni je izredno zanimiva. Nisem Slovenec in zato lahko odgovorim le posredno, ne da bi se dotaknil odnosov med Italijani in Slovenci v Trstu. Slovenska komponenta je komponenta mojega sveta, ki si ga ne morem misliti brez nje. V tem smislu je slovenska komponenta v Trstu, in ne mislim samo na odstotek slovenskega prebivalstva, pač pa na stik slovenskega elementa z italijanskim in nemškim, ki je osnovne važnosti. Če bi mi ga odvzeli, bi mi vzeli del moje identitete. Bilo bi smešno, ko bi rekel, da se čutim Slovenca, ampak del tržaške identitete je tudi slovenski element in je naš. Naše človeško in kulturno obzorje ima to prisotnost, ki je ni mogoče zabrisati. To ne izključuje, da ne doživljamo konfliktov, saj so del naše osebnosti, mislim seveda na pozitivne konflikte, ki dialektično proizvajajo vrednote. Zanimivo je, da je moja žena z Reke in se instinktivno užali, če kdo govori slabo o Slovencih in nedvomno se tudi jaz čutim užaljenega. In tu je bistvo Nekateri Italijani v Trstu bi radikalno od stranili slovensko komponento, nekateri si tega ne želijo, v bistvu pa živijo tako, kot če bi Slovenci ne obstajali, nekateri pa se čutijo obogatene, čutijo, da je ta e-lement del njih samih. VPR.: Kako ste sprejeli različne odmeve in tudi kritike na svojo knjigo, posebno v slovenskem krogu? ODG.: če govorimo o srečanju v Kulturnem domu, moram reči, da je bila debata zelo zanimiva, mnogo bolj spodbudna in konkretna od prve predstavitve knjige v Trstu. Z Aro sva sprejela navodila in nasvete, ki nama bodo koristni, ko bova knjigo predelala in jo izpolnila za naslednjo objavo. Nekatere kritike so se nama zdele upravičene, druge manj. Najin namen ni bil prestaviti izčrpno sliko slovenske kulture v Trstu, ampak sva s svojo majhno knjižico lahko le na kratko omenila slovensko komponento kot sestavni del tržaškega sveta. Mislim torej, da nama ni pravilno očitati nepopolnosti primerov, ki so bili res le primeri. Mislim, da so tudi tržaški Slovenci ravno tako kot drugi Tržačani, pogojeni od svoje zgodovine, ki jih je več- krat prisilila, da so branili svojo ogroženo identiteto in da so se osredotočili na ta problem, da so neprekinjeno razmišljali le o svoji identiteti in o svoji različnosti. To je dolžna obramba lastne identitete, ki pa lahko privede, da se kultura preveč spoji z o-brambno funkcijo in da se preveč osredotoči samo nase. Mislim, da ta problem, čeprav v drugačni obliki, zadeva tako Italijane kot Slovence v Trstu in obe skupnosti težita k [»udarjanju svojih posebnosti. Zgodovina nam lahko razjasni to naše čustvo, ki bi ga pa morali znati premagati. Prof. Claudio Magris VPR.; Raziskujete kulturno in duhovno podobo tako imenovane «Mittelevrope». Kaj nam lahko ta svet pove danes, kakšen je njegov odraz v naši stvarnosti, recimo v Trstu? Lahko sploh še govorimo o «Mittelevropi»? ODG.: Nedvomno ima ta realnost mnogo tradicij in odiažanj. Mnoga desetletja je ostala zamolčana, odstranjena iz naše zavesti, pozneje pa smo jo spet pridobili. Nagnjeni smo, da iz teh stvari delamo retoriko, da govorimo o stvareh, o katerih ne bi smeli preveč govoriti. Nekdo lahko raziskuje »Mittelevropo*. tako kot lahko raziskuje slovensko kulturo in jo potem spet podoživlja. Nevarno pa je, da nas ta zavest sili, da o tem govorimo, pišemo romane. Če je neki, pisatelj živel v tem obdobju, bomo avtomatično za čutili v njegovih romanih to sled. Govoriti o »Mittelevropi* pomeni zmanjšati njeno veličino. Kakor da bi govorili o ljubezni, namesto da bi ljubili. Mislim, da je teorizi ranje in stalno proglašanje teh vrednot negativno. Mislim, da ob staja neki stil, neka občutljivost, v kateri obstaja zavest nadnacionalne razsežnosti. Mislim, da je s tega vidika pravi dedič stare Avstrije, čeprav ne ideološko in politično, gotovo Slovenija. Od tega, kar poznam, mislim, da v Sloveniji »mittelevropska* omika ni postala mit, a je vendar v Sloveniji ostala sled te omike, tista sled, čez katero je treba stopiti ker ne moremo biti »mittelevro-pcjci* ali franejožefovski habs-buržanovci. Obstaja pa določen stil v izražanju, neka oblika, za katero lahko trdim, da je v meni to slovenstvo. Slovenski svet je avtentičen dedič mittelevropske civilizacije, avtentičen kot so lahko otroci, ki gre jo po svoji poti, ki tudi zanikajo vero in ideologijo staršev, ostane pa v njih vedno ta njihova sled- Treba pa se je tudi vprašati, kaj je ostalo od te omike živo in kaj je umrlo. VPR.: Marsikdo, in tudi sami slovenski kulturni delavci očitajo, da v raznih interpretacijah »Mit-televrope* ostaja v senci nacionalno vprašanje. Bilo pa je to eno od bistvenih vprašanj cesarstva in je na svoj način privedlo do njegovega konca. ODG.: Najprej mislim, da ni res, da ne izpada problem multi-nacionalnosti, pomislite na knjige Tapiesa, Vaglianija in Meia. Prva zgodovina avstrijske literature Sartorija iz leta 1830 je obravnavala celo 13 različnih literatur različnih narodov, ki so bili pod Avstrijo. Na Literarnem področju sem vedno govoril o stvareh, ki jih neposredno poznam in sem vedno skušal poudariti multinacionalno značilnost te omike. Res je, da je bila multinacionalnost tudi vzrok razpada cesarstva. Rekel pa bi, da je ravno ta multinacionalni e-lement bil pomemben za mittelev-ropsko kulturo, sicer bi bil ta svet neenoten, prevladoval bi nemški element ali pa bi bil ponaredba nemškega sveta brez lastnih vrednot. Lahko to primerjam, z našimi žilami, ki nam prinašajo življenje, potem pa nam ga vzamejo. V Italiji zaradi neznanja drugih jezikov poznajo malo komponente Mittelevrope in ne samo slovanske. Morda manjka spoštovanje... VPR.: Kaj mislite o prisotnosti Slovencev in njihove kulture v naši deželi? ODG.: Delno sem že odgovoril. Žal poznam premalo in preveč fragment arno vašo kulturo v Trstu. Ne morem soditi o doslednosti te kulturne politike. Tako mner.t«! lahko izrazi le, kdor dobro pozna organizacijo slovenske kulture. Na splošno je moje mnenje o kulturni organizaciji pozitivno, mislim, da je zelo živahna, seveda govorim o njenih najvidnejših tie-nutkih. Po mojem je dosti važnejša od kulture v smislu predavanj in gledališča npr kultura kot način življenja, kulturna in intelektualna kakovost življenja. S tega vidika se mi zdi, da je slovenska kultura v Trstu na zelo visokem nivoju. Morda je moje mnenje popačeno od dejstva, da jo poznam po privilegiranih predstavnikih, ne le po važnejših intelektualcih, a tudi po študentih, ki jih poučujem. Nasprotno bi bilo zanimivo zame vedeti, če in v kakšni meri je organizirana kultura pogojena od pretirane obrambe in v kakšni meri se tržaški Slovenci podobno kot Italijani, Čutijo drugačne od Slovencev v Sloveniji, bolj Slovence. VPR.: Kako ocenjujete današnjo Italijansko književnost v našem m- tu? Drsimo v kulturno provinco? Razgovor vodila ___________BARBARA GRUDEN (Nadaljevanje na zadnji strani). POGOVOR Z D. KRIŽMANČIČEM PRED OBČNIMI ZBORI ZADRUG Mladim se nudijo dobri pogoji za delo v kmetijskem sektorju To velja predvsem za vinogradništvo, cvetličarstvo in vrtnarstvo vo dejavnost.* Katere pa so glavne težave, s katerimi se te zadruge srečujejo pri svojem delovanju? »Vsaka zadruga ima pač svoje težave in probleme, ki so različni od primera do primera. Rekel pa bi predvsem to. da so razen nekaterih izjem še določene zadruge, ki si niso začrtale pravega programa, po katerem bi morale delovati, oziroma, programe imajo. ostali pa so le na papirju in niso bili uresničeni. Nasplošno bi lahko rekel, da imamo večje težave pri koriščanju deželnih prispevkov, ker se ti postopki časovno zelo zavlačujejo. Sicer pa bi morali predlagati vsak primer posebej, da bi lahko imeli jasno sliko o resničnem stanju v tem sektorju. Te probleme in težave pa bomo lahko podrobno spoznali na občnih zborih posameznih zadrug.* Kako pa naši ljudje gledajo na zadružništvo? »Naši ljudje morda še niso pravilno razumeli, kaj je skupno delo v zadrugi. Bolj so pozorni na zasebne iniciative, kot pa na pobude, ki sodijo v okvir delovanja zadrug. Morali bi premostiti tudi določeno mero nezaupanja v tako obliko skupnega dela, pri čemer bi jim kot vzgled morali biti številni primeri v deželi in v diža-vi, ko so bili s skupnim delom doseženi dobri rezultati. K temu bi dodal še nekaj drugega: če na pr. pogledamo članstvo naših zadrug ugotavljamo, da gre v večini za starejše osebe: opažamo, da je malo mladine, ki bi se v take pobude lahko vključevala. Mlade sile pa so nujno potrebne, saj brez njih ni prihodnosti.* Kaj pa nudi kmetijski sektor mlademu človeku v naših krajih spričo težav, v katerih se nahaja kmetijstvo v naši pokrajini? »Živinoreja je sedaj v krizi, to pa ne velja za vinogradništvo, cvetličarstvo in vrtnarstvo; rentabilno je tudi čebelarstvo, ki pa v naši pokrajini še ni razvito. Lahko trdim, da imajo te panoge resnične možnosti razvoja in poleg tega, da zagotavljajo zaposlitev, nudijo tudi dobro ekonomsko o-snovo. Prav za razvoj teh panog bi bilo pametno, da bi se v največji meri valoriziralo bregove od Kontovela do Nabrežine, kjer so klimatski pogoji res idealni. Za uresničitev takih pobud pa je treba predvsem ustvariti prave pogoje: v prvi vrsti je treba vsem tistim, ki bi se odločili za tako dejavnost. zagotoviti finančne prispevke in to področje opremiti s potrebnimi infrastrukturami, kot so lahko ureditev poti, napeljava elektrike in vode in podobno. V vsakem primeru pa bi to področje moralo os* ati izključno za kmetijske namene.* Mesec marec in april sta za zadruge obdobje polaganja letnih obračunov in načrtovanja smernic za bodoče delovanje. Na občnih zborih je tako govor o vseh problemih, s katerimi se zadruge srečujejo med svojim delovanjem, z zadovoljstvom pa se beležijo uspehi, ki zadružnikom vlivajo nove moči za nadaljnje delovanje. Nekatere zadruge so občne zbore že imele, velika večina pa še mora izpolniti to obveznost. O problemih našega zadružništva smo se pred temi občnimi zbori pogovorili z Darkom Križman-čičem, odgovornim sektorja za zadružništvo, ki je bil ustanovljen na pobudo gospodarskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, Kmečke zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja z namenom, da bi nudili vso upravno in strokovno pomoč zadrugam. «V sedanjem trenutku imamo več zadrug, katerim nudimo našo pomoč* nam je dejal. »Vinogradniški zadrugi Brda, društveni gostilni z Opčin, gospodarski zadrugi iz Bazovice, cvetličarsko - vrtnarski zadrugi s Proseka, kraški mlekarni s Cola. pašniški zadrugi iz Bazovice in vinogradniški zadrugi Kriški breg nudimo vso organizacijsko pomoč ter jim poleg tega tudi vodimo knjigovodstvo. Samo organizacijsko pomoč pa nudimo zadružnemu hlevu iz Praprota in zadrugi Dolga korona. K temu naj še dodam, da koordinator teh zadrug je konzorcij kmetijskih zadrug Grmada, ki povezuje njiho- Med občnim zborom Kmečke zveze v boljunškem gledališča »Fr. Prešeren* Novo vodstvo Kmečke zveze Po občnem zboru, ki je bil 6. marca v Boljuncu, so vodstveni organi Kmečke zveze naslednji: Predsednik: Alfonz Guštin (Col). Podpredsednika: Alojz Debeliš '"Trst), Srečko Orel (Devinščina). Izvršni odbor: Alfonz Guštin, Alojz Debeliš, Srečko Orel, Ivan Antonič (Cerovije), Drago Starc (Prosek), Oskar Grgič (Padriče), Jože Radetič (Medja vas), Giuseppe Scheriani (Milje). Adrijan Kalc (Padriče). Anton Bole (Piščanci), Lucijan Malalan (Trebče), Miroslav Žigon (Zgonik), Ljubo Petaros (Boršt), Danilo Lupine (Praprot), Alojz Krizmančič (Bazovica), Zoran Parovel (Mačkolje), Radovan Šemec (Prečnik) in Rudi Košuta (Križ). Glavni svet: poleg članov izvršnega odbora so v glavnem svetu še Lucijan Volk (Trst), Josip Sancin (Dolina), Edi Glavina (Lonjer), Marjo Švab (Križ), Jože Perčič (Salež), Remigio Tul (Milje), Valentin Korošec (Boljunec), Pietro Crevatin (Milje), Ivan Racman (Gročana), Emil Purič (Veliki Repen), Miloš Kralj (Slivno), Josip Pernarčič (Vižovlje), Marij Kosmač (Zabrežec), Boris Škrk (Praprot). Anton Petaros (Gročana), Romano Kobec (Trst), Karel Valentinčič (Trst). Karel Grahonja (Gročana), Aleksander Kalc (Gro-pada), Mario Milič (Repnič), Marcello Debeliš (Trst), Josip Milič (Zagradec). Josip Berdon (Domjo) in Emilio Matietti (Ricmanje). Nadzorni odbor: Mirko Križmančič (Bazovica), Albin Grgič (Bazovica), Josip Stoper (Trst); namestnika: Josip Bolčič (Boljunec) in Just Barič (Trst). Razsodišče: Alojz Markovič (Sesljan), dr. Ivan Baša (Trst), dr. Mario Gregorič (Trst), Slavoljub Štoka (Kontovel), inž. Andrej Čok (Trst). POSVETOVALNE KOMISIJE Vinogradništvo: odgovoren Danilo Lupine, člani Pepi Scheriani, Miroslav Žigon, Marjo Švab, Mario Kosmač, Jože Radetič, Josip Bordon, Robert Smotlak, Ljubo Petaros, Ivan Antonič, Janko Škerk, Jože Pernarčič. Zoran Parovel, Anton Bole in dr. Igo Radovič. Cvetličarstvo: odgovoren Miloš Kralj, člani Srečko Orel. Janko Škrk, Ladi Pertot. Pietro Crevatin. Drago Starc. Alojz Bukavec. Vrtnarstvo: odgovoren Alojz Debeliš, člani Remigio Tul, Romano Kobec. Karel Valentinčič, Marcello Debeliš, Just Karis, Edi Glavina, Marcello Čok. živinoreja: odgovoren Mirko Križmančič, člani Alojz Križmančič, Oskar Grgič, Ivan Antonič, Milko Purič, Ivan Racman, Jože Pernarčič, Danilo Lupine, Miroslav Žigon, Boris Škrk, Josip Milič, Aleksander Kalc in Emilio Matietti. Dvolastniki: odgovoren Alojz Križmančič, člani Adrijan Kalc, Pepi Sancin, Vladimir Eler, Anton Petaros, Franc Žagar, Jože Radetič, Mirko Križmančič, Aleksander Kalc, Milko Purič, Pietro Crevatin, Lucijan Volk, Lucijan Malalan in Zoran Parovel. Zadružništvo: odgovoren Srečko Orel, člani Josip Sancin, Marjo Švab. Danilo Lupine, Alfonz Guštin, Alojz Žagar, Mirko Križmančič, Miloš Kralj, Miloš Košuta in Alojz Križmančič. Jus: odgovoren Lucijan Malalan, člani Mirko Križmančič, Slavko Štoka, Milan Križman, Jože Radetič, Danilo Lupine, Josip Pernarčič. Alojz Križmančič in Josip Sancin. Tisk: odgovoren Alfonz Guštin, člani Lucijan Volk. Slavko Štoka, Boris Štrekelj, Darko Križmančič, Boris Simoneta, Edi Bukavec, Srečko Orel, Alojz Debeliš. Včlanite se v Kmečko zvezo DRAGO STARC (CVETLIČARSKO-VRTNARSKA ZADRUGA) NA OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE «Odkupne cene kmetijskih pridelkov zdaleč prenizke v primeri s proizvodnimi stroški» Število zaposlenih v italijanskem kmetijstvu neprestano upada. Kot kažejo podatki državnega zavoda za agrarno ekonomijo UMKA, se je leta 1982 zmanjšalo za 7,8 odstotka, pri čemer je največji osip, in to kar za 11 odstotkov, bil zaznamovan med neposrednimi obdelovalci zemlje. To je posledica zgrešene gospodarske politike in dejstva, da se na kmetijstvo še naprej gleda kot na ubogo pastorko. Inflacija se je lansko leto povečala za več kot 17 odstotkov, kmetov zaslužek pa je medtem narastel komaj za kakih 9 odstotkov. Po teh uvodnih ugotovitvah je Drago Starc poudaril: »V ustavi piše, da ima vsakdo pravico živeti od lastnega dela. živeti, torej, ne prositi vbo-logajme. Živeti od lastnega dela. pomeni, da je delo cenjeno in pravilno vrednoteno*. Statistika pa pravi, kot je nadaljeval Starc, da znaša danes razmerje med odkupno ceno pri kmetu in ceno na drobno v trgovini 1 proti 3 in celo 1 proti 4. Razliki botruje pretirano število posrednikov, prekupčevalcev, ki jih nikjer drugje v Evropi ni toliko kot pri nas v Italiji. Sindikalne organizacije, je pripomnil Starc, ki se borijo za to, da kupna moč delavskih plač o-staja vsaj nespremenjena, bi morale pomisliti tudi, da so cene kmetijskih pridelkov prenizke in da je odstotek na cenah, ki pripada kmetu, zdaleč najmanjši. Nikjer drugje v Evropi torej posredniš- ki členi tudi ne zaslužijo toliko kakor v naši državi. S strani sindikalnih organizacij, ki ščitijo delavstvo in manj premožne sloje, bi pričakovali odločen in dosleden nastop, da se takšne razmere spremenijo. Žal takih ciljev pri sindikalnih organizacijah še nismo zasledili. Večjo zagnanost so vedno pokazale pri zahtevi po zamrzovanju cen s trditvijo, da morajo kmetje posodobiti svojo tehnologijo in iskati večji zaslužek v znižanju proizvodnih stroškov. Radi bi pa vedeli, kako naj kmet zniža proizvodne stroške, če pa so cene tehnoloških pripomočkov, kot so razni stroji, krmila, umetna gnojila idr., iz dneva v dan višje. Če bi hoteli zamrzniti cene kmetijskih proizvodov, bi morali najprej zamrzniti plače delavcev, zaposlenih v industrijah, ki izdelujejo prej omenjene pripomočke; prav tako bi marali zamrzniti cene vseh ostalih dobrin, ki jih mora nakupovati kmet zase in za svojo družino. Zavedamo se, da je taka zahteva mogoče nerealna, prav tako nerealna in krivična p>a je tudi politika trmoglavega upiranja prilagajanju cen kmetijskih pridelkov rastočim proizvodnim stroškom. Kmet sodi danes med najslabše plačane delovne ljudi v državi in zasluži dobro tretjino manj kot delavec v industriji; da ne govorimo o trgovcih, o zaposlenih v državnem aparatu ali o izvrševalcih prostih poklicev. Razstave in sejmi VERONA Danes, 20. marca, se zaključi 85. mednarodni sejem kmetijstva in živinorejstva, 36. salom kmetijskih strojev in 15. salon novih tehnik v kmetijstvu. Od 19. do 25. aprila bodo na sporedu: VINITALY - 17. mednarodna vinogradniško - vinarska razstava; FAIAL - 2. sejem kmetijsko - živilske industrije; EU-ROCARNE . 14. mednarodna bienalna razstava tehnologij za industrijsko predelavo mesa. KRANJ Od 1. do 10 .aprila: 22. mednarodni sejem gozdarstva in sodobnega kmetijstva (Gorenjski sejem, Staneta Žagarja 27). ZAGREB Od 18. do 24. aprila: 4. mednarodni sejem opreme za kmetijstvo v okviru spomladanskega mednarodnega velesejma (Avenija Borisa Kidriča 2). PADOVA Od 16. do 18. aprila: FLOR MART - 18. mednarodna strokovna razstava hortikulture (Via N. Tommaseo 59). Občni zbor Gozdne zadruge Z občnega zbora Gozdne zadruge na Padričah ja posebna pooblastila z izkaznico, ki dovoljujejo, da člani pa tudi nečlani in drugi vaščani, lastniki zemljišč, po potrebi in v delovne namene zahajajo na pašnike in sploh na svoje parcele z lastnim prevoznim sredstvom. Takšne u-pravne naloge zadrugi tudi dolžno-stno pripadajo, saj je lastnica vseh cest in klancev na Padričah. Drugače pa se zadruga mora baviti še z drugimi upravnimi posli, kakor so na primer stiki s podjetjem Acega, družbo Sip, gasilci, raznimi vojaškimi organizmi in tako naprej. Glede smernic o bodočem delovanju zadruge je vredno omeniti, da je zadruga naročila strokovnjakom študijo za načrt agro -gozdnega turizma za razvoj zadruge v borovcu na Razklanem hribu, ki ga financira Kraška gorska skupnost. Študija je že v teku. Hvalevredna je tudi pobuda za postavitev tabel z ledinskimi i-meni na vseh klancih in cestah pa tudi na padriških pašnikih. Glede na to, da teče letos 150-let-nica zaznamovanja prvih ledinskih imen bo Gozdna zadruga izdala posebno brošuro o teh i-menih in tudi seveda o razvoju same zadruge od njenega nastanka do današnjih dni. V ta namen je bila sestavljena posebna de lovna skupina, ki že zbira ustrezne podatke. Omeniti gre še, da je zadruga tudi letos dala pobudo za sečnjo in za čiščenje ppdgozda na Razklanem hribu, ki se ju je udeležilo_ kakor vsako leto, lepo število članov. Predsedniškemu je sledilo ob širno blagajniško poročilo, ki ga je podal Stojan Žagar, nakar se je Josip Grgič v imenu nadzornega odbora zahvalil predsedniku za njegovo dolgo požrtvovalno in uspešno delo; predsednik je v takšni ali drugačni funkciji kar 25 let usmerjal delovanje zadruge. «Samo z delom je Gozdna zadruga postala taka, kot je danes, da smo res na svoji zemlji gospodarji..je zaključil Grgič. Sledile so volitve, na katerih so bili potrjeni vsi dosedanji odborniki, zatem pa se je razvila plodna razprava. DARKO GRGIČ V nedeljo je bil 76-letni občni zbor Gozdne zadruge s Padrič. Kacor je znano, si je ta naša gospodarska ustanova zadala hvalevredno nalogo ščititi intere se posameznih lastnikov gozdov, pašnikov in siceršnjih zemeljskih površin. Ob udeležbi zadovoljivega šte-vi a članov je delovanje zadruge podrobneje orisal v svojem poročilu n en dolgoletni predsednik Alojz žagar, ki se mu je ob tej priložnosti tudi iztekla mandatna doba. Iz njegovega poročila so zlasti prišle do izraza težave u-pravnega značaja, pa tudi spodbudne smernice za nadaljnji razvoj v dejavnosti zadruge. V komaj minuli mandatni dobi je bilo njeno delovanje dokaj živahno. S .upaj s Koordinacijskim odborom vzhodnega Krasa je zadruga imela vrsto sestankov s predstavniki Centra za znanstvene in teh-no oške raziskave s predsednikom Anzellottijem na čelu. Ob odprtju centra, na katerega je bila Gozdna zadruga povabljena, so se njeni zastopniki sešli s predsednikom deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Antoniom Comellijem in ga seznanili 'z delovanjem zadruge od njene usta novitve leta 1907 pa do danes. Zadruga je vložila priziv proti varianti 30. ki pa je bil tako na tržaški občini kot na deželi zavrnjen. Glede kraških rezervatov oz. krašlcega parka je upravni odbor Gozdne zadruge imel ' stike s pristojnimi oblastmi dan pred izglasovanjem omenjenega zakona in predlagal, naj bi kraške rezervate upravljali lastniki, združeni v zadrugi. Deželni odbornik za proračun in načrtovanje Coloni je sicer zagotovil vklju- čitev tega predloga v zakonsko besedilo, na žalost pa je potem deželni svet to zavrnil. Zaradi tega Gozdna zadruga zakon o u-pravljanju našega teritorija, takšnega kakršen je, seveda odklanja. Predsednik seje v svojem poročilu nato dotaknil najnovejšega deželnega zakona, ki prepoveduje vožnjo z lastnimi vozili po stran skih poteh in klancih in ki je, kot znano, dokaj prizadel naše kmetovalce. Gozdna zadruga izda NOVI ODBOR GOZDNE ZADRUGE Predsednik: Karel Grgič. Podpredsednik: Peter Grgič. Tajnik: Eulvio Grisoni. Blagajnik: Stojan Ž> sur. Odborniki: Darko Grgič, Emil Grgič, Karel Guštin, Kare) Kalc. Nadzorni odbor: Josip Grgič, Alojz Žagar, Silvan Grgič. PO ŽE STARI IN USTALJENI TRADICIJI Zadrugarji tudi letos očistili padriški gozd Odstranili tudi odpadke mestnih izletnikov Med čiščenjem padriškega gozda Gozdna zadruga na Padričah deluje že od leta 1907. takrat se je imenovala Zadruga upravičenih posestnikov. Zadruga šteje 48 elanov — jusarskih upravičencev, ki so si že tedaj pravno uredili status, tako da poznejše fašistične oblasti zadruge niso mogle razpustiti; Gozdna zadruga je tako še danes edina privatna gozdarska gospodarska ustanova v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini in je tudi lastnica vseh cest in klancev v vasi. Vsak njen član ima po en ali dva jusa na Razklanem hribu, kjer raste borov gozd, ki so ga posadili naši predniki pred 100-120 leti. Jus se ne sme prodati «tujcu», ostati mora vaška last. Jusarji so vsako leto morali pobirati borov prelec in očistiti podgozd. čiščenje podgozda je za Padričarje še danes živa tradicija, se pa seveda tudi splača, saj je kurjava v teh časih draga. Letošnjemu «čiščenju drvi», kot mu pravijo po domače, se je pred dnevi odzvalo kar 22 članov zadruge. Vsako leto očistijo približno 10.000 kvadratnih metrov gozda. Člani začrtajo na pooblastilo pristojnih oblasti toliko parcel kolikor ljudi se prijavi za sečnjo, nato pa sledi žreb; kocka pade, kot pač pade, eden ima več in drugi manj. odvisno od sreče. V zagotovitev, da bo dotični zares dobro očistil odkazano mu površino, mora vsakdo izročiti zadrugi 20.000 lir kavcije, ki se mu po končanem delu povrne — če pa dela ne opravi v redil, ostane denar zadrugi. Te dni je gozd na Padričah, kot je videti na sliki, res čisto drugačen: lepo urejen je, kupi drvi lepo zloženi, smeti, ki jih običajno puščajo mestni izletniki, pa nikjer. Vaščani pač še naprej tako pridno in požrtvovalno delajo, kot nekoč, saj vedo. da je gozd njihov, da so sami na njem gospodarji. (d. gr.) Pri obrezovanju in vezanju trt je za naše kraje kar najbolj prikladen francoski sistem Naš vinogradnik posveča trto reji mnogo pažnje. Preden si u-redi vinograd na skopi, po večini lapornati zemlji, je potrebnega dosti truda, potrpežljivo delo pa se mu poplača z res žlahtno kapljico, ki jo poznavalci vina da kaj cenijo. Za dosego obilnega pridelka, pa tudi seveda dobrega, je potrebno umno obdelovanje zemlje in gojenje trte. Nujno jc pravilno gnojenje vinograda s hlevskim gno jem, ki pa mora biti dopolnjeno še z odgovarjajočimi umetnimi gnojili. Na vsak način pa na rodovitnost trt gotovo precej vpliva tudi način in vezanje trt. Kdaj naj začnemo z obrezova njem? Mnogim vinogradnikom se pri tem opravilu zelo mudi: poglejmo, če zgodnja rez trti pri ja in če je bodoči letini sploh v prilog. Kot vemo, ima rastlina svoje organe — korenine, deblo, veje, liste, od katerih ima vsak strogo mu odkazano nalogo. Vsi so čistilni nujno potrebni v vzajerrt-nem sodelovanju, ki sestavlja organsko celoto. Toda se prav po sebno pomembna naloga je odlite rjena listom; zaradi lega in ker so močno izpostavljeni napadom rastlinskih in živalskih zajedavcev, jim moramo med rastjo po svečati kar največjo pozornost. Kakšna je naloga listov? Rastlinski list ima najpomembnejšo vlogo v življenju živih bitij na zemlji; njegovo opravilo je dvojno in služi po eni sttani za fotosinte zo, po drugi strani pa za transpiracijo. Fotosinteza pomeni prelva r jan je (spreminjanje) ogljikove kisline (to je plina, ki ga izdihavajo živali in ljudje in nastaja pri razkrajanju rastlin, živali, rudnin in vode, v organske snovi (sladkor, škrob). Voda, ki jo rastlina vsrka iz zemlje, ni rastlini vsa potrebna, zato odvečno izloči skozi listne reže v obliki hlapov. To imenujemo transpiracija (izhlapevanje). Na hektaru bukovega gozda izhlapi dnevno okoli 30.000 litrov vode. O-gljlk, vodik, kisik in dušik, ki ga vsaj nekatere rastline dobivajo iz zraka, sestavljajo z drugimi tvarinami vred (ki pa jih rastline s koreninami vsrkajo iz zemlje) rastlinsko telo in njen plod, v našem primeru grozdje. Če pomislimo, da sestavljajo snovi, ki jih rastline dobivajo iz zemlje, le neznaten del (mogoče petdesetino) njihove hrane, po tem si lahko p;odstavljamo, kaj pomenijo močno razviti in zdravi listi za rastlino in končno za naše gospodarstvo. Dokler pa se trte držijo zeleni ali količkaj zeleni listi, pomeni, da njihovo delovanje Še ni prenehalo in da trta še diha. Če je že tako, čemu bi jih z rezjo predčasno odstranili? Pu stimo trte pri miru, dokler se ne ogolijo, Sedaj pa se seznanimo z name nom obrezovanja vinske trle ter z načini obrezovanja. Zavedati se moramo, da imamo pri trti opravili z rastlino prezivko. Značilnost talcih rastlin je, da imajo zad nja ali vrhnja očesa najhitrejšo rast, saj doseže trta, če ni obrezana in če raste na rodovitnih tleh, v nekaj letih dolžino več deset metrov in obraste medtem velika drevesa. Umni vinogradnik s pravilnim rezanjem preprečuje, da bi mu trta «zbežala» in da bi njena sila rasti šla bolj v rodo vitnost, kot v tvorbo vejevja in zelenja. Naši vinogradniki se te namenske plati obrezovanja po večini dobro zavedajo; ne uspe pa jim pri načinu obrezovanja in vezanja, ki je danes pri nas še splošno v rabi, da bi trte zadržali pri rasti in tvorbi slarika vega lesa. Večkrat so prisiljeni še mlade trte pomlajevati ter jim pustiti poganjke ali mladike iz večletne starine za «renvike» špe-rone. Iz tega rezuika dobi vinogradnik šele drugo leto rodoviten les in od tako pomlajene in skrajšane trte mora odstraniti veliko starega lesa in rožja. Takšno pogosto pomlajevanje in krajšanje razmeroma še mladih trt je neizogibno, da lahko nape-njalce ali rodni les vežemo vodoravno ali celo poševno, to je še v višjo lego kot je ona, iz katere so pognali. Sicer pa so se naši vinogradniki že navadili puščati na istem poganjku pod na-penjalcem reznik z dvema očesoma, ki naj bi dala rodni les in reznik za naslednje leto. Ta rožnika pa večkrat slabo poženeta, ker sili sok in moč trte v višje ležeča očesa napenjalca. Ta a česa se razvijajo pogostoma (kar je seveda odvisno tudi od sorte trte in drugih dejavnikov) tako močno v primerjavi z onimi rožniki, da se vinogradnik ne more odločiti odvezati ves napenjalec iz prejšnjega leta, ampak pusti na njem najmočnejši poganjek za nov napenjalec in skrajša rajši poganjek na prejšnjem rožniku za nov reznik; na ta način se seveda stari les na trti podaljša, kar kvari obliko trte in podobo vinograda, a tudi njegovo rodovitnost. Tej nevšečnosti se izognemo, če obrezujemo in vežemo trte po sitemu «Sylvoz». Ta sistem obstoji bistveno v tem, da pustimo pri obrezovanju napenjalec čim bližje staremu lesu trte, ga zvijemo močno navzdol in ga tako tudi privežemo. Na ta način dosežemo, da poženejo vsa očesa napenjalca skoraj enakomerno in nam dajo enakomerno razvito gro zdje tudi prva ali spodnja očesa, ki rada «zaspijo» pri starem ali poševnem načinu vezanja. Seveda pa moramo pri tem sistemu speljati trte precej višje, kakor pri dosedanjem, ki izvira prav tako iz Francije in ga imenujemo «Guyot» (kadar je napenjalec vezan na isto višino, kot je speljana trta ali skoraj vodoravno), oziroma «Ca-zenavej (kadar je napenjalec vezan poševno navzgor). Medtem kc zadostujeta pri teh dveh starejših sistermh navadno samo dve žici, zahteva sistem «Sylvoz» vsaj tri žice za vsako vrsto a'i kordon trt. Tite speljemo v tret jem letu na «sylvoz» drugo žico, ki mora biti napeta vsaj v višini 80 cm nad zemljo. Pi va žica pride približno 30 cm izpod druge, oziroma 50 cm nad zemljo. Ta nam služi, da nanjo privežemo navzdol zviti rodni les, ki naj ne bo daljši od 40 do 45 centimetrov. Če imamo vinograd z zelo rodovitno zemljo in vrste trt z redkimi očesi na rožju ter so na-penjalci zaradi tega zelo dolgi (kot npr. pri gljeri in malvaziji), tedaj moramo drugo žico napeti precej višje, tudi nad meter; drugače bi vrhnja ali zadnja očesa, ki jih zavijemo ali privežemo na spodnjo žico, {»gnala precej blizu in bi se njihov plod hitro u-ma/.al ali pa zaplevetil. Tretjo žico napnemo 40 do 60 cm pod drugo, da nanjo pritrdimo in se na njej nato razrastejo poganjki iz rožnikov, ki nam dajejo rodni les in rožnike za naslednje leto. Pri|»mrdti velja še, da nam ta sistem rezanja in vezanja trt zelo olajša delo pri pomladanskem in poletnem čiščenju ter krajšanju trt. Pri njem hitro ločimo poganjke iz rožnikov, ki so namenjeni za drugo leto in jih zato pustimo, da sc močno razrastejo ter jih skrajšamo šele julija. Ločimo jih od poganjkov ali rozgov na rodnem lesu, ki je zvit proti zemlji. Vse njegove poganjke skrajšamo, še preden cvete grozdje, na dve ali tri liste iznad zadnjega zarodka ali grozda. Poganjke na nanenjalcu, ki nimajo zaroda, pa sploh odstranimo IVAN BAŠA Kako in kdaj sadimo aktinidijo Kot ostale sadne vrste, sadimo tudi aktinidije najraje spomladi. Sadike prodajajo drevesničarji v kontejnerjih ali brez. Kontejnerji so plastični lonci različnih velikosti; običajno so okrogli ali kvadratasti in merijo v premeru 18 do 20 cm, visoki pa so 16 do 18 cm. če pa nabavimo rastline brez kontejnerjev, jim moramo pred a in po sajenju nameniti večjo po-f zornost. Te rastline imajo namreč okrog korenin malo ali skoraj nič substrata, zaradi česar se navadno slabše vrastejo. V obeh primerih so sadike lahko cepljene ah pa vzgojene iz potaknjencev. Med cepljenimi sadikami in vzgojenimi iz potaknjencev ni bistvene razlike. Neznatna razlika je le v razvoju odrasle rastline. Cepljene sadike se običajno bolje razrastejo zaradi česar so potrebne nekoliko večje sadilne razdalje. Pri nabavi sadik moramo paziti, da so le te dobro razvite in da niso poškodovane. Korenine morajo biti dobro razraščene, nadzemni del dobro razvit in z zdravimi o-česi. Tudi med prevozom in shranjevanjem sadik moramo paziti, da se ne poškodujejo. PRIPRAVA SADIK ZA SAJENJE S sadikami v kontejnerjih ni mamo pred sajenjem nobenega de la, paziti moramo le, da se ne po škodujejo in da jim ne primanjku je vlage. Več pozornosti pa mora mo nameniti sadikam z golimi koreninami. Pred sajenjem jih pregledamo ter izrežemo poškodovane in tiste, ki so okužene. Pri ce pljenkah mora biti cepljeno mesto dobro zaraščeno, kar preskusimo s pritiskom palca na cepič. Cepil-ro mesto se pri tem ne srne odpreti. Preden sadike posadimo, prikrajšamo nadzemni del na tri zdrava očesa (jesensko sajenje) ter jih nato namočimo v primerno pri-p; avljen kalež. V kalež nama cimo korenine sadik, ki ne ra ste jo v kontejnerjih. Kalež pripravimo tako. da zmešamo 1/3 ilovice, 1/3 vode in 1/3 kravjeka; pripravimo ga v večji posodi, kamor namočimo korenine, pa tudi cele rastline. Med sajenjem jemljemo rastline sproti iz kaleza. posamič ali po skupinah ter jih do sajenja hranimo v mokri žuk Ijevini, da se ne posušijo. I ?| Zaradi preplitvega sajenja pa rastejo korenine nad zemijo, zaradi česar so rastline manj stabilne in občutljive za pomanjkanje vode. SAJENJE Na zrigolanem zemljišču izkopljemo na zakoličenih mesoh sadilne jame, ki naj bodo velike 40x40x 40 cm. Kopati jih začnemo tako, da ob vsaki strani končka zabodemo z lopato v zemljo in kopljemo v enaki širini. Tako naredimo tudi na ostalih treh straneh Jame lahko kopljemo tudi z motornimi vrtalniki. To so svedri, ki imajo na vrhu bencinski motor, na dveh nasprotnih straneh pa po eno ročico, s katerima držimo vrtalu.k med delom. Na dno sa dihie jame potrosimo 20 do 25 dkg mešanega mineralnega gnojila. 17:17 ali PK 20:20. Na gnojilo nasujemo nekoliko zemlje, nato pa nekoliko dobro preležanega hlevskega gnoja. Tudi hlevski gnoj pokrijemo s tankim slojem zemlje. Ves čas pa moramo paziti da korenine ne pridejo v nepoi-edni dotik z gnojili. Ko sadimo, položimo preko jame sadilno desko, ki pokaže višino, kje mora biti koreninski vrat. Bo lje je, če sadita dve osebi: eden dr ži sadiko, drugi vsipa rahlo in vlažno zemljo na korenine. Zem- lja mora zapolniti ves prostor med koreninami. Zato moramo med zasipanjem nekajkrat stresti, da delci zemlje zapolnijo morebiten prostor med koreninami. Ko rastlina že sama stoji, potrosimo o-krog roba jame nekoliko hlevskega gnoja in mineralnih gnojii. Tudi tedaj moramo paziti, da ne pridejo gnojila v neposreden dotik s koreninami. Nato sadilno jamo napolnimo z zemljo ter uredimo drevesno skledo ali drevesni Kolobar, ki ima višji rob. Ta skleda zadržuje vodo in tako pripomore, da se le ta steka k deblu posajene rastline. Ker v vrtovih ne rigolamo površine, naj bodo sadilne jame ne koliko večje kot tiste, ki ;ih kop Ijemo na rigolanem zemljišču. Sadilna jama je dovolj velika, če meri 120x120x70 cm. Če bomo v vrtovih posadili manj rastlin, si pripravimo primeren substrat, s katerim napolnimo sadilne jame. Sadilni substrat naj bo se.sta-7.jm iz 30% peska, 50% zemlje^ 10 od sto šote in 10% komposta ali dobro preležanega hlevskega gnoja. Substrat dobro premešamo ali prekopljemo s kultivatorjem, da bo zmes čimbolj homogena. Pred sajenjem s to mešanico napolnimo sadilno jamo in vanjo posadimo sadiko. VIT JAN SANCIN ČAS SAJENJA Tako kot dinge sadne rastlne sadimo tudi aktinidije v času fiziološkega mirovanja, če bi iih sadili v jeseni v še toplo zemlji, bi rastlinice razvile koronirske dlačice ter začele vsrkavati vo do in hranila. Jeseni posajene rastline pa spomladi poženejo brez vsakršnih motenj. Kot sadimo, se moramo izogibati mrzlih zimskih f dni, zlasti v celinskih predelih 7 Na Primorskem lahko sadimo vse : zimo, izogibati se moramo e dni z : močno burjo in takih, ko pade : temperatura pod ničlo. Spomladansko sajenje ’e zlasti : tvegano, če zima predolgo tra.a, nenadoma pa nastopi pomlad. V toplem vremenu aktinidija hitro vzbrsti. Precej nevšečnosti pa po vzroea tudi presuha ali prevlažna pomlad, zaradi česar je sajenje o-teženo. I GLOBINA SAJENJA Mlado rastlino posadimo na stal i no mesto do globine, kot je oiia posajena v drevesnici ali v kontejnerju. Koreninski vrat mora oiti nad zemljo. Gojitelji pogosto sadijo pregloboko zaradi prepričanja, ia se bodo mogle tako korenine raz rasti v globlje plasti. Zaradi pre globokega sajenja pa se sadika posuši in usahne. Upoštevati je tudi potrebno, da so korenine in nadzemni deli diugačne zgradbe. Različni škodljivci in bolezni, Ki škodujejo koreninam, lahko resno o-grozijo zasute poganjke. a— _ š Prečni in vzdolžni prerez plodov sorte brano Nasad aktinidije v Se o kemijskem zatiranju varroe V februarski prilogi »Naše zem-ljes- je bil objavljen moj članek o zatiranju čebeljega zajedavca varroa j. s kemijskimi sredstvi, ki jih uporabljamo v kmetijstvu. Razložil sem, kako so laboratorijski in poizkusi na terenu jasno dokazali, da je ta način zatiranja neučinkovit, ker ne daje zaželenih uspehov in tudi zato, ker postane uporaba teh preparatov nevarna, ne samo za čebelo, ampak tudi za človeka, ki med uživa. Članek sem zaključil s pripombo, da so se te nevarnosti zavedeli strokovnjaki in zdravstvene oblasti, ki so 'zdale stroge ukrepe proti neracionalni in nekontrolirani uporabi kemijskih preparatov na poljedelskih rastlinah. Med deželami, ki sc zakonsko ali s kakimi drugimi u krepi uredile to zadevo, je tudi dežela Furlanija - Jubjska krajina, ki je izdala tozadevni odlok Odlok, ki je sad prizadevanj vseh štirih konzorcijev naše dežele in agrarne fakultete univerze v Vidmu, je bil objavljen v uradnem listu št. 56 dne 1. 6. 1982 pod naslovom: »Prepoved uporabe fitofarmacevtskih preparatov na lesnih in travnatih rastlinah med cvetenjem.^ Odlok najprej navaja vzroke o potrebi po ureditvi uporabe teh preparatov v poljedelstvu. Ti vzroki so: 1. potreba po prisotnosti čebel za opraševanje rastlin, da le te obrodijo sadje in seme; 2. specializacija kultur, ki je razredčila število koristnih žuželk in so zato čebele postale neob-hodno potrebne za opraševanje. 3. nepotrebnost uporabe kemijskih preparatov na rastlinan med cvetenjem, če se držimo racionalnih pravil o uporabi ic teh; 4. zgrešena uporaba teh sredstev, ki povzroča neprecenljivo škodo čebelarstvu, pa tudi kmetijstvu zaradi zmanjšane in slabe kvalitete poljskih pridelkov ter končno divjadi, ki živi na območju škropljenih kultur; 5. potreba po ustvarjanju boljših odnosov in koristnega sodelovanja med sadjarji in čebelarji s tem, da se pospeši prisotnost čebel med cvetenjem rastlin in tako olajša opraševanje, povečajo ter izboljšajo pa se kmetijski proizvodi. V drugem delu odlok določa: 1. med cvetenjem, t.j. od razcvet ja do odpada cvetnih listov, je prepovedana uporaba škropil na lesnih kot tudi na travnatih rastlinah (insekticidov, akarici-dov, herbicidov itd.); 2. rastline v cvetju, ki jih čebele in druge žuželke obiskujejo in ki rastejo v neposredni obžini kultur, ki jih bomo škropili pred ali po cvetenju, je treba pokositi pred vsakim škropljenjem; 3. nihče ne sme svetovati ah predpisovati pravila o škropljenju, ki so v nasprotju s pričujočim odlokom. Ž. TERČELJ Ko sadimo krompir... Naši ljudje gotovo vedo. kakšni ukrepi so potrebni za dosego čim boljše letine krompirja. Rahla, dobro pognojena zemlja, dobro seme, pletev, škropljenje in še marsikaj so vsakomur dobro znane stvari. Kot je to dobro, tako še ni vse. Je namreč še precej visok odstotek naših ljudi, ki še ne ve, kaj pomenijo za izboljšanje te in tudi druge letine dopolnilna ali pomožna gnojila, ki jih imenujemo umetna gnojila. Nekateri še vedno menijo, da so ta strupena, če bi bilo njihovo mnenje pravilno, bi napredni narodi teh gnojil ne rabih že več sto let in v vedno večji meri. Gnojil je več vrst in jih kupimo vsako zase ali tudi mešana, kot je pač potrebno. Če smo njivo za krompir pognojili z dobrim hlevskim gnojem, je vredno temu dodati še gnojilo, ki vsebuje kalij. To snov namreč posebno ljubijo vse okopavine, torej poleg krompirja tudi pesa. korenje, zelje in repa. Na vsakih 1.000 kv. metrov potrosimo 15 kg kalijeve sob. Kdor je krompir že posadil, lahko to stori kasneje, o plet vi. Tedaj gnojhno pod list, okrog grma. Človek bi kar težko verjel, — da ima jež okrog 16.000 bodic; — da je znanih več kot 100.000 vrst metuljev; — da so se s čebelarstvom ukvarjali te stari Maji, zlasti na Yuca-tami; — da so 16. 6. 1975. leta blizu Sioux Fallsa v ameriški zvezni državi Južni Dakoti našli štirinajstperesno deteljico; — da leže noj največja jajca, poprečen primerek meri 15 do 20 cm v dolžino in 10 do 15 cm v premeru in tehta od 1,65 do 1,78 kg (toliko kot ducat kokošjih jajc). Lupina je debela 15,8 mm in lahko prenese težo 127-kilogromskega človeka, skuha pa se v 40 minutah; — da imajo največ mačk v ZDA — kar 300 milijonov, v Velik’ Britaniji pa okrog 4,2 milijona; — da si človek deli svet s približno 3.000 kvintUjoni ali -SjcIO33 ali 3.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000 drugih živih hitij, od tega je več kot 75 od sto bakterij; (Po »Mojem malem sveto) Prilogo pripravila ALEKSANDER SIRK DRAGO GAŠPERLIN Kmečki koledarček za april V aprilu imamo povsod polne roke dela; paziti pa moramo, da bomo vsa dela na domu, vrtu, polju in vinogradu opravili najbolj skrbno. NA NJIVI: še vedno sadimo srednje — pozni krompir; zgodnji krompir, ki smo ga sadili v drugi polovici februarja in v prvi polovici marca, pa že okopavamo; hkrati pa mu lahko prvič pod'i-stno pognojimo z apnenim, amonijevim ali čilskim solitrom in sicer 1/2 kg na 100 kv. metrov. Atrril je poleg tega tudi najbolj primeren za saditev koruze, fižola. krmskih buč in za sejanje krmske pese in korenja. V SADOVNJAKU: v njem je v tem mesecu polno škodljivcev. Zato je potrebno, da se čimprej pozanimamo pri strokovnjakih (pri Kmečki zvezi je bUa pred nedav nim ustanovljena strokovna služba) za najbolj učinkovita škropilna ali prašna sredstva. V VINOGRADU: tu so v aprilu glavna in najtežja dela končana; kdor še ni vinograda okopal in pognojil, naj pohiti, da mu ne bo plevel prerasel kolena, čeprav v tem mesecu ni v vinogradu mnogo napornega dela, moramo pa vendar začeti že misliti na borbo proti škodljivcem. Do srede meseca pa še cepimo trte v glavo. NA VRTU: prišel je čas. da sadimo fižol, bučice, kumarice, presajamo prvo zeleno iz toplih oknjakov, solato in paradižnike; sejemo poletno in zgodnje jesensko zelje, melancane, papriko, por in cvetačo. Poleg tega pa lahko ves mesec sejemo radie, redkvice, solatico, grah itd. V KLETI: poskrbeti moramo, da bo vino v tem mesecu že drugič pretočeno, da ga ne bo zalotila vročina na drožah. NA DOMU: ne smemo pozabiti, da bomo imeli najboljše kokoši (jačarice), če si poskrbimo v a prilu piske izbranih pasem. Nato moramo dobro očistiti in razkužiti kurnik; perutnino pa popražimo med perje s prahom proti kurjicam. Zadružna mlekarna na Colu pred začetkom obratovanja Zadružna mlekarna s Cola se vneto pripravlja na začetek svoje dejavnosti. V tem času so v teku še zadnja opravila, potem ko so bila že pozitivno rešena vsa vprašanja v zvezi z osebjem in s prevozom mleka; mlekarna si. je medtem nabavila tudi avtocisterno, za katero bo skrbel član zadruge. Sedaj se v mlekarni v glavnem preizkušajo biroji, kar jasno kaže, da smo res blizu začetka njenega obratovanja. Mlekarna bo proizvajala masio in-sir, ki bo zelo podoljen tolminskemu; poleg teh bo mlekarna odjemalcem nudila bogato izbiro -azilih sk'v> J f PRIMER ROBERTA SMOTLAKA IZ MAČKOLJ Kateri so lahko odloči za delo razlogi, da se mlad človek v eni od kmetijskih panog V zadnjem času beležimo več primerov, ki jih sicer ni prav veliko. ko sc mladi odločajo za delo na zemlji in se želijo v celoti posvetiti kaki kmetijski dejavnosti. Razlogov „a take odločitve je morda veliko, dejstvo pa je. da je takih primerov vedno več, kar je seveda treba pozdraviti z velikim zadovoljstvom. Zvedeli smo. da se za delo v kmetijskem sektorju nagiba tudi mladi Robert Smotlak iz Mačkolj. Sedaj še proučuje razne možnosti, vse pa kaže. da se bo posvetil zaičereji; predno se bodo uresničili njegovi programi, bo lahko minilo še nekaj časa. ima pa trdno voljo, kljub morebitnim težavam na katere bo lahko naletel v sedanji pripravljalni fazi. uresničiti svoje želje. Vprašali smo ga, zakaj se je za to odločil. »Razlogov je lahko več, ali pa morda samo eden* nam je odgovoril. «Več ji 1 je zato. vsaj tako mislim, ker danes živimo v času, ko je težko najti delovno mesto. monokulturo, kot sem rekel za zajčerejo. K temu pa bi še dodal to, da te pozitivne premike ne opažam samo pri ljudeh, ampak tudi pri odgovornih, v mojem primeru pri občinski upravi, ki je vse bolj odprta do problemov tega sektorja. Doslej sem med raznimi pogovori in kontaktiranji pri občinski upravi naletel na veliko pripravljenost za pomoč.* Zakaj pa se nameravate posvetiti prav zajčereji? »Mislim, da je ena od možnih specializacij v kmetijskem sektorju prav zajčereja. Sedaj proučujem možnosti realizacije tega mojega načrta in možnosti prodora na tržišče v smislu neposredne komercializacije. Vsakomur je znano, da v sedanjem ritmu živ ljenja taka vrsta hrane (nizkokalorična in hkrati visokoproteinska) odgovarja pravilom sedanje prehrane. Zajčereja ni sicer na Tržaškem dosegla takega razmaha kot drugod predvsem zato. ker ni bilo primerne komercialne politi- ke, da bi tak proizvod lahko prn drl na trg. Kljub vsem težavam, na katere bom lahko naletel pri uresničevanju mojega načrta pa trdno upam, da ga bom lahko speljal do konca.* Med pogovorom z Robertom Smotlakom iz Mačkolj nas je prevzel občutek, da mladenič si res želi dela v tem sektorju, žene pa ga predvsem želja po neodvisnosti; želi delati na lastni zemlji in uživati od tega, kar bo ustvaril z lastnimi rokami in z lastnim trudom. RAZGOVOR S KRIŠKIM VINOGRADNIKOM RUDIJEM KOŠUTO - BEUflHOM Odnos oblasti do kmetovalcev je takšen da v njih ubija sleherno voljo do dela V sredo v Križu srečanj« zadružnikov Deželno združenje kmetijskih zadrug, ki ima svoj sedež v Vidmu, prireja v sredo, 23. marca, v prostorih Kulturnega doma Albert Sirk v Križu, javno srečanje na temo: »Kmetijska kooperacija, instrument produktivne organizacije teritorialnih dobrin, za razvoj nacionalne identitete.* Srečanje se vključuje v pripravljalno fazo četrtega deželnega kongresa združenja, ki bo v kraju Villa Chiozza di Cervignano v soboto, 26. marca. Prav bi bilo, da bi se srečanja v Križu udeležilo čimveč predstavnikov slovenskih zadrug, saj bo govor o vrsti problemov, ki jih neposredno zadevajo. Kdor pa že ima na razpolago zemljišče in upoštevajoč, da je kmetijstvo tista dejavnost, ki ne bo nikoli izumrla — njegov razvoj bo lahko nihal od visoke kvalitetne ravni pa do slabših časov — je jasno, da človek lahko razmisli za začetek take dejavnosti tudi v naših krajih. Poleg tega moramo u-poštevati. da imamo v bližini mesto. ki je važno središče za prodor pridelka na tržišče in v našem primeru lahko trdimo, da to tržišče nudi razne možnosti, ki jih je moč izkoristiti. V vidiku vseh teh perspektiv začenja človek premišljevati in pride do spoznanja, da ima določene možnosti tudi v kmetijskem sektorju, tako 7 ekonomskega vidika, kakor tudi ii samega veselja* Primerov o vključevanju mladih v ta sektor sicer ni veliko, opažamo pa določene premike. Kako je s tem v vaši občini? «V sicer zelo nizkem odstotku v dolinski občini opažam, da se ljudje ponovno posvečajo raznim kmetijskim dejavnostim; beležimo določen premik napre’ v primerjavi s tem, kar je bik) na pr. pred petimi ali šestimi leti. V naši občini imamo več takih primerov; imamo ljudi, ki so pustili službo in se tudi z dokajšnjo mero tveganja posvetili kmetijstvu. Tega dela se poprijemajo drugače kot pa pred mnogimi leti; sicer pa je treba poudariti, da je sedaj popolnoma nemogoče, da bi se istočasno lahko delalo na njivi, v hlevu in v vinogradu. Treba se je lotiti ene same od teh kmetijskih panog, sicer je v sedanjih pogojih nemogoče delati v tem sektorju. Zato se tudi jaz opredeljujem za Rudi Košuta sodi med najbolj znane ter izkušene vinogradnike v tržaški pokrajini. Že sam priimek nam pove, da je doma v Križu. Pravijo pa mu tudi Be-ljan. Zakaj? »še sam se tega več ne spominjam,* nam je odvrnil Rudi. ko smo ga obiskali na njegovem domu s hišno številko 44, »verjetno po nazivu kraja tam okrog Pierisa in Turriaca pa Sta-ranzana, kamor so nekdaj Križani zahajali po vrbje za vezanje latnikov. Vrbja niso plačevali v denarju, temveč s svojo domačo kapljico, takrat v Staranzanu niso imeli vina. Danes je seveda drugače, danes nam z vinom de lajo konkurenco.* Rudi Košuta govori preudarno, besedo rajši dvakrat pretehta, kot da bi govoril v veter. Sediva v obedovalnici, pred menoj visi na steni barvna fotografija mladeniča v vojaški suknji. Ste to vi? »Sem. Tisti čas sem se nahajal na Sardiniji, od koder sem odšel v partizane in obredel vso Dalmacijo in Slovenijo tja do Av- strije.* Rudi se je rodli 12. aprila 1920. Po strokovni osemletki se je lotil trdega dela na kmetiji, priganjal je konje in vole, potem pa je bilo treba k vojakom. Kot Slovenec je bil kajpak primerno ožigosan. Med drugo vojno je bil komisar čete v 5. prekomorski brigadi, prejel je tri odlikovanja, sicer dvakrat red hrabrosti ter enkrat red za zasluge za narod. Po demobilizaciji se je vrnil domov. Nekaj časa je spet delal na kmetiji, potem je okrog 14 let služboval kot mehanik pri tržaški občini, naposled pa se je dokončno usidral na gruntu, ki ga je podedoval nato od očeta Rudolfa. Koliko vse v preteklost sega njegov rod, se Rudi natanko ne spominja, ve pa povedati, da ima tudi do 150 let staro vinsko posodo in razno drugo kmečko orodje. Oženil se je s Celestino Škrk in ima trj sinove, Borisa, Danila in Silvana. Boris ga je že razveselil z vnučkom Martinom. Danes je Rudi v pokoju, dela pa venomer: »če bo deževalo. bom doma. če bo lepo, bom pa v paštnu,* nam je dejal, ko smo se po telefonu dogovarjali za zmenek. V preteklosti je ravnal tudi govedo, danes pa ima le še dve junici. Kako to? »No, nekaj smole je bilo, toda glavni problem so odkupne cene mesa: tako nizke so, kot bi ti ponujali miloščino, sicer pa te izsiljujejo, češ, tako ali nič. Tudi zakonodaja je danes čisto drugačna: nekoč si imel vsaj pravico, da eno goved sam zakolješ doma, danes to ni več dovoljeno. Ne preostane drugega, kot šintar ali pa, kot rečeno, vbogajme trgovca.* Ko smo že pri miloščini: kaj pa prispevki iz javnih sredstev? »Kaj naj mi pomaga podpora za kravo, če pa moram potem njeno mleko prodati tako rekoč za dve liri! Poglejte, vinograde sem si nanovo nasadil, osem starih paštnov v bregu nad morjem sem preuredil v tri sodobne pastele, ogradil sem jih s 56 metrov dolgim in 3 metre visokim opornim zidom, pa še marsikaj druge- ga sem na kmetiji moderniziral: toda vse na lastne stroške, le pred kakimi osmimi leti sem prejel borih 200.000 lir za nasaditev 1.000 novih trt. Kmetijska politika je taka, da te mine vsaka volja do dela. In še: «Deželne oblasti so sprejele posebne ukrepe v korist novih nasadov, toda kakšni so ti ukrepi? Zasajena površina mora znašati najmanj 1.000 kvadratnih metrov, a povejte mi, kako je to mogoče v našem bregu? Za u-reditev oljčnega gaja ali opor- : nega zidu imaš pravico do 70 odstotkov prispevka, pod takšnimi ’ pogoji pa ostane ta pravica za ; nas le na papirju. Vprašujem se tudi. zakaj pristojna oblast dovoljuje popravljanje vina: nam na Tržaškem ga ni treba rezati, tistih 12 stopnj dosežemo brez vsakega dodatka, drugače pa je v Furlaniji, kjer je gradacija nižja. Toda pred 40 leti furlanskega vina sploh ni bilo ali je bilo prešibko, poznali so samo kraško, istrsko in vipavsko vino. O na- i ših vinih je bilo za časa Avstri- | je marsikaj zapisanega v stro- ’ kovnem čtivu. Takrat so vinogradniki hudo pazili na kapljico, } | da je ne pokvarijo, prevažali so 1 jo ponoči, da se ne bi pregrela, kaj pa danes? Tudi gostilničarji ne kupujejo več toliko vina pri kletarjih, rajši ga nabavljajo pri . vinskih trgovcih, kakovost pa pe- i ša, a ljudem to ni več tako mar ? kot nekdaj, samo da ga imajo kozarec ali dva. Nekoč je bila dobra kapljica v ponos tako kletarju kot pivcu.* Podobno je z govedom: zakaj 1 sta ostali v Križu le dve junici, potem ko je vas nekoč štela 500 govejih glav? Zaradi težav pri prodaji telet. »Teletu smo pravili tele, dokler je sesalo mleko, ne pa tudi, ko se je že lotilo sena. Za vzrejo je bilo treba lepo potrpežljivo počakati, pa si imel izvrstno meso. Kaj pa danes? Mesarji hočejo v najkrajšem času kar na j večjo žival, zato se zalagajo v velikih vzrejiščih. Rudi Košuta nas je nazadnje o-pozoril še na kočljivi problem e-nosmernih cest v Križu. V preteklosti je s traktorjem prevozil do vinograda v bregu samih 300 metrov, sedaj pa mora zaradi e-nosmernosti prevoziti kar 2 kilometra. Predavanja KZ o predpisih za prodajo vina V minulem tednu je Kmečka zveza priredila dva javna sestanka v dolinski in repentabrski občini, da bi vinogradnike podrobno seznanila z novimi predpisi o prodaji vina, ki jih nalaga ministrski odlok, ki je stopil v veljavo s 1. marcem. Podobne sestanke bo v prihodnjih dneh KZ priredila tudi za vinogradnike iz tržaške, zgoniške in devinsko - nabrežinske občine. Na slik': srečanje z vinogradniki v gledališču France Prešeren v Bol juncu KULTURA 20. marca 1983 Anton Slodnjak: IMA BREGU JADRANSKEM Odlomek iz romana o Levstiku «Pogine naj - pes!» iz Slovenske trilogije (1976) C smrtjo prof. dr. Antona Slodnjaka smo Slovenci izgubili po Ivanu Prijatlju in Franu Kidriču ^ najpomembnejšega slovstvenega zgodovinarja in pisatelja življenjepisnih romanov velikih osebnosti slovenske literature. Združeni v Slovensko trilogijo so leta 1976 izšli trije njegovi romani o Prešer-. nu, Levstiku in Cankarju z naslovi »Neiztrohnjeno srce*, »Pogine naj - pes!* in «Tujec». Iz živijenjepisnega romana o Fr. Levstiku »Pogine naj - pes!* objavljamo odlomek iz poglavja »Na bregu jadranskem*, v katerem je opisan Levstikov prihod v Trst. Slodnjak je v tem poglavju na čudovit in neposreden način prikazal tedanje mesto «na bregu jadranskem*, njegov takratni trgovski in emporialni pomen, še posebej pa delež slovenskih in slovanskih delovnih rok, ki so mu pomagale graditi blagostanje, kakor tudi začetke narodnega in kulturnega prebujanja slovenskega življa v njem v dobi čitalništva. O romanu »Pogine naj - pes!* je na osvojnicah Frane Zadravec zapisal med drugim: »Slodnjakov drugi biografski roman »Pogine naj - pes!* je napisal avtor, ki se je temeljito razgledal po tedanjih slovenskih leposlovnih, jezikovnih in kulturnopolitičnih problemih, vanj pa je neposredno ali posredno zapletel glavnega junaka. Roman je nasičen z miselno snovjo, je morda intelektualno najbogatejši slovenski pripovedni spis. Tu je Slodnjak zapustil ekspresionistično fantastiko in baročni patos prvega romana in se omejil na realistično epsko oživljanje zgodovinskega in biografskega gradiva.* Zadravec citira tudi zapis prof. dr. Jožeta Pogačnika o romanu o Levstiku: »V knjigi ni le zgodovinska, marveč tudi pesniška resnica. S prepričanjem v tisto, kar piše, s temperamentnim prikazovanjem in močnim osebnim žarom je avtor prekvasil to delo..., ki je literarnozgodovinsko gradivo o Levstiku pesniško oživljeno in predočeno ter dvignjeno na raven sodobnega biografskega romana.* »Moj sin, moj ljubi sin!* Kar zagorelo je po njem in zaman se je hrabril, da bi pogledal očetu v obraz. Kdo je že kdaj slišal, da bi se kmečki oče s takšnim glasom poslavljal od sina? Ali ga je mar stari mešetar spregledal in spoznaj, da se odpravlja v Trst po nebodigatreba in da so vsi lepi načrti, s katerimi je pravkar hotel zamotiti izkušeno očetovo srce, pisane Otroške igrače, ki jih je starec s tresočo se roko odrinil. Bil je zgodnji veliki teden. Komaj sušeč se je bližal h koncu. V uljnjaku je vršelo novo življenje in starcu je pravkar sedla na suho koleno čebelica, vsa posuta s cvetnim prahom. Nagnil se je nadnjo in jo nagovoril z rahlim, toplim glasom: »Preveč si se obložila, sirotica! Zdaj pa ne moreš do žekna. Čakaj, pomorem ti. France, ti ne veš, kako dobro je imeti bučele blizu gozda, kjer je paša skozi vse leto. No, pa kaj te bom učil bučelstva. ko si imel tako imenitnega učenika. Rakita, abranki, dren in pomladna resa so letos medni, da je veselje. Te-, lovnik in žanjevec pa sta prezgodaj odcvetela.* Neprestano je žužnjal in se trudil, da bi mu čebelica zlezla na dlan. Nato jo je zanesel k šumečim ženkom in jo previdno položil na deščico pred izle-tiščem. Venec svetlih žuželk mu je obkrožil sivo glavo, toda niti ena čebela ga ni napadla, vse so ga poznale po duhu in glasu. «Dobro sem vedel, iz katerega ulja je bila sirotica,* se je pohvalil sinu, ko je spet sedel na klop-čici. «Da bi jo ti bil slišal, kako prijetno je zapela, ko je smuknila v svoj dom. Gorje ljudem, da ne živimo družno in prijateljsko kakor takale žival!* »Kaj hočemo, oče, taka je naša usoda!* »Vsaj te praznike ostani med nami! Kam hočeš •ned tujce, ko imaš dom in starše? Te dni hiti k Svojemu, kdor le more, samo ti se nočeš ustaviti doma niti za dan delj, kakor si se odločil v svoji trmi. Ali te ni škoda, ker se ne znaš včasih vsaj malce premagovati? Pojdi in reci materi lepo besedo ter ostani med nami moje zadnje velikonočne Praznike!* Gledal je očetu naravnost v oči in ni spregovoril hobene besede. »France...* Okrenil se je kakor strela in skočil na cesto. Na ušesa mu je bil še dolgo očetov otožni klic: »Moj sin, moj ljubi sin...!* Čeprav je vedel, da je starčev glas že davno utihnil pred uljnjakom, se vendar ni upal ozreti, ker bi se sicer moral vrniti k očetu in njegovo življenje bi se moralo zlomiti in Pričeti znova. Tolikega poguma pa ni imel, rajši je hitel v negotovost. Prvi dnevi malega travna so bili tisto leto v Trstu že polni poletnega sončnega žarenja, ki se je odbijalo od sivih kraških skal v ozadju, od začrne-lih hiš v starem mestu in od visokih, svetlih palač •n poslopij v novem mestu, od neizmerne morske Planjave, od pisanega vrveža ladij in ladjic v pristanu in od glasnega toka ljudi, ki so se gibali pod čistim, smejočim se nebom z otroško, skoraj živalsko okretnostjo in igrivostjo, kakršne še ni bil opazil. Ves čas, kar je bil v Trstu, ga je nelahno prebolevala glava, in če je za hip zaprl oči, je zagledal razkošen ples luči in barv, da se ga je lotevala lahna omotica in je plaho stezal roke kakor slepec, ki je' Sablodil v neznan prostor. Zdaj pa zdaj ga je vzdramil iz te čudne opojnosti klic v tujem jeziku, gla sen vabeč smeh ali pa zamolkla psovka, tam radove-den, skoraj izzivalen pogled razoglavega črnolasega dekleta, ondi ga je užalila ošabna prikazen velike gospode v bogati kočiji, a se mu je takoj sto-rilo inako, ko je zablodil med gručo pristaniških delavcev, ki so hodili s širokimi, počasnimi koraki m sklonjenimi pleči. Ker je bilo zgodnje dopoldne, je srečeval med meščani okoličanke z zavoji perila. S košarami cvetja in zelenjave ter z mlečnimi posodami. Izguba Lombardije in grozeča odcepitev Benečije sta v začetku šestdesetih let dvignili gospodarski in državni pomen tržaškega mesta za Avstrijo. Vedno bolj sta spoznavala Nemec in Lah, da bo morala Avstrija prej ali slej prepustiti Benetke snujoči se Zedinjeni Italiji, in prijatelju ter sovražniku tega naravnega razvoja je bilo razumljivo, da bo po izgubi oziroma pridobitvi beneškega pristanišča postal Trst največje in najpomembnejše avstrijsko pristanišče. Laška imperialistična' struja je pri tem sanjala, da se polasti ob ugodnem trenutku tudi Trsta z njegovim kraškim slovenskim zaledjem in vso Istro S tem naravnim razvojem gospodarskega pomena tržaškega pristanišča se je krepilo tudi gospodarsko •n narodno življenje tržaških Slovanov. Razen tega je povzročal oživitev slovenskega življa položaj Tr-sta na robu slovenske dežele, kakor tudi smer njegovega pomorskega prometa v Levanto. ki je bila Po večini slovanska ali pa je imela vsaj slovansko zaledje, nekoliko tudi trgovanje s pristnimi slovanskimi pridelki, kakor so bili bosenske in srbske suhe slive, istrsko in dalmatinsko maslinsko olje, istrska >n dalmatinska vina in les slovenskih alpskih in kra ških gozdov. Zato je našel Levstik v Trstu poleg slovenskih okoličanov, ki pa so opuščali čedalje pogosteje delo 0* domači grudi in tiščali v razne obrti ali pa kar k nosačem v luko, močno slovansko trgovsko kolonijo, med katero so bili poleg redkih domačinov priseljenci s kraške planote, z Gorenjske, s Koroške in neio štajerske. Starodavna in vplivna je bila tudi Pnselbina dalmatinskih, hrvaških in srbskih trgovca v, ki so bili razen Grkov najstarejši obiskovalci blaške svobodne luke in posredniki trgovanja z levanto. Njihov pomen je kazal v tem, da so pravkar pričeli staviti mogočno cerkev sv. Spiridijona t®rn, kjer so morali porušiti zaradi nasutega zemljica in slabih temeljev prejšnje svetišče Kot trgovci uslužbenci, državni uradniki in samostojni po Ujetniki pa so živeli v mestu tudi nekateri Čehi in dijaki. In ves ta pisani slovanski svet si je hotel n® pobudo Slovencev kot domačinov ustanoviti pod vplivom ugodnejših gospodarskih in političnih raz-®ter — čitalnico kot zbirališče, zabavišče in po mnenju nekaterih tudi — učilišče. Levstik se je pošteno skušal približati svojim novim gospodarjem, in če bi bilo mogoče, bi se bil hotel tudi spojiti s tem posebnim človeškim življenjem. Krepkemu, moškemu dejanju je vedel vselej večjo hvalo kakor pa brezplodnemu govoričenju, in če bi bilo še tako lepo in čustveno. Zato ga je presenetil in očaral tok mogočne in strastne gonje za denarjem, ki je bila tukaj vse bolj odkrita kakor v Ljubljani. Premišljal je svoje nove znance in prijatelje in jih je v duhu primerjal z ljudmi, s katerimi je živel, preden je prišel v Trst. Vsi ti vitezi in vojščaki novega vladarja — kapitala -* so kazali v svojem značaju neko posebno tveganost, ki jč bila vsa, drugačna kakor očetova srčna želja, da bi si pridobil celo kmetijo, da mu ne bi bilo več treba stradati z družino na bornem podedovanem maseljcu grunta. Mož je imel svoj skromni cilj, tukajšnji podjetniki in trgovci pa nimajo v svojih naklepih in željah ne mere ne cilja, marveč bi radi s svojimi špekulacijami pograbili in si osvojili ves kapital, ki je sploh mogoč in ne bi našli niti za trenutek zadovoljstva in sreče v tem, kar imajo. Njihov gon za pridobivanjem je bil ves podoben bolni strasti. Bili so nesrečni in nemirni kakor pijanci ali nečistniki, dokler ne najdejo trenutne utehe. V teh mislih je dospel na Karlov pomol in bog vedi kolikič ostrmel nad prizorom, ki se mu je nudil. Noben del širnega mesta ga ni vabil k sebi s toliko močjo kakor ta kamnita roka, ki jo je iztezala pohlepna zemlja globoko v mbrsko prostranost. Navzlic zgodnjemu dopoldnevu je, vrelo tu vroče, nenasitno življenje, kakor da je izbruhnila nekje lakota in da je od glasnega krika iri vika, od burnega beganja in brezupnega nakladanja in raztovarjanja odvisno, ali bodo mogli nesrečo ukrotiti ali ne. Ob bregu so se vrstili trebušasti, nizki tovorni parniki in belokrile jadrnice. V njih je bilo nekaj lahkotnega, zračnega v primeri z začmelimi, lopatastimi pošastmi, ki so prihajale in odhajale z lomastečim šumom, ogrnjene v oblake črnega dima. Grmadili so sode olja in vina, zaboje južnega sadja, suhih sliv in fig, vreče kave, riža, svežnje bombaža, velikanske kupe premoga, bečve smrdljivega petroleja in sklade drugega znanega in neznanega blaga. Levstiku so se širile nozdrvi od prečudne harmonije dišav in vonjev, ki je vela od teh zemeljskih bogatij. Ustavljal se je in na hipe zapiral oči, četudi so vršeli mimo njega ljudje in hrumeli prazni in naloženi vozovi. V druge ladje pa so nakladali domače blago: tam so nosači plezali po ozkem mostičku z belimi vrečami moke v osrčje temnega parnika. Drugje so natovarjali pšenico in koruzo, na tretjem mestu tovarniške izdelke: sladkor, papir, stroje in železne izdelke. Tu so se vkrcali potniki in po morju so švigali čolni in ladjice, na obzorju se je videl dim odhajajočega ali prihajajočega parnika, po pomolu pa je gomazela množica in v ozadju se je dvigalo kakor bleščeč polmesec - mesto in se vzpenjalo na griče, od koder se je belilo med vrtovi in vinogradi na tisoče podeželskih hišic. Morje je plivkalo krotko in potrpežljivo pod bremenom človeške pohlepnosti. Ob pomolu je bilo umazano od raznih odpadov, tam zunaj na obzorju pa se je bleščalo kakor raztaljeno srebro. Nekateri čitalniški odborniki so pregovorili Levstika, da je šel navsezgodaj k Janezu Kalistru v njegovo novo, ponosno palačo v ulici Torrente. Obnovljena tržaška Slavjanska čitalnica je imela v pravilih znamenito točko, da bo izdaja'a literarni časopis in podpirala slovansko književnost, če bo dobila obilno gmotne in duševne podpore. Do takšne blede obljube se je razblinilo Levstikovo upanje, da bo dobil v Trstu organ za izpoved in obtožbo. Toda ko je društvo začelo vnovič delovati, je bila največja skrb njegovih voditeljev, da prenove in bogato o-premijo društvene prostore na Lesnem trgu, da bi z udobnostjo in razkošnjostjo privabili čimveč odtujenih rojakov in tako uspešno tekmovali z laško kazino in nemškim Schillerjevim društvom. Zato so vtaknili vso društvenino in vsa darila v pohištvo, gostilniško ter kavarniško opremo, povrh pa so čitalnico še hudo zadolžili pri raznih premožnejših udih. Tako je splaval tisti idealni člen društvenih pravil v negotovo prihodnost in Levstik se je počutil kakor riba na suhem Pisal je Vilharju po zaslužek, toda ta je najprej molčal, ko ga .je privil krepkeje, se je skušal skriti za ničeve izgovore. Čitalniški odbor je z veliko večino zavrnil tudi Cegnarjev predlog, da bi nastavili Levstika za tajnika in mu odmerili stalno mesečno plačo. Možje niso bili skopi po naturi, toda ker so se po večini prikopali s trdim garanjem iz revščine do premoženja ali pa celo do bogastvo, se jim je tajniško delo zdelo prelahko, da bi zanj koga posebej plačevali, izvzemši za vsako večje opravilo posebej. Tako ni bil Levstik samo brez časopisa, temveč tudi brez vsakdanjega kruha. Toda med čitalniškimi udi je bilo tudi precej mladih trgovskih uslužbencev, pisarjev in uradnikov. ki jim ni bilo samo za rajanje, marveč za pouk in plemenitejšo zabavo. Med njimi se je Levstika najprej oklenil mladi Čeh, Jan Lego po imenu, ki je bil med čitalniškimi obnovitelji in je izvežbal čitalniški pevski zbor. Njegova zasluga je bila, da so osnovali v čitalnici češki in slovenski jezikovni tečaj. Delo je bilo lepo in je obetalo sadu, zato se ga je Levstik lotil z vsem ognjem svojega vzgojiteljskega značaja. Dohodki so se mu s tem le malo zboljšali in živel je v pomanjkanju, kar pa je prikrival celo najbližjim znancem. Samo po časopisu je tožil. Zato so ga tudi slednjič spravili h Kalistru. »Ja, za vas bi to blo dobro, pa zame nej!» je spregovoril s suhotnim odločnim glasom star mož z gladko obritim, izsušenim kmečkim obličjem, v ka terem so samo nemirne, žive oči in tanka, bridko stisnjena in povešena usta pričala o posebni duhov ni in telesni zbranosti. Oblečen je bil kakor boljši pivški kmet v prazmlčni obleki, čeprav je sedel za pisalno mizo velike, po novi šegi urejene a skoraj docela prazne trgovske pisarnice. Le v skrajnem kotu je negibno slonel nad nekim pisanjem starec, čigar zamolklo bela pleša se je svetila navzlic polmraku, ki so ga povzročili težki zastori iz biedordečega žameta. »Lejte si no, jaz zaničujem obilico dandanašnje pisarije. Zato pač ne morete terjati od mene, da vam dajem denar za nove kranjske časnike. Novice so, kar so, in še so za Pivčana preučene. Ne, ne, mladi mož, za takšne reči nima Kalister denarja. Tu mora biti pismo,* je rekel s povzdignjenim glasom in se potrkal po čelu. «In tu,» je dodal in položil roko na srce. Prežeči in večno računajoči obraz mu je pri teh besedah spreletelo nekaj vedrega, poštenega. «Svoje ime že še začrtam, vse drugo bolj težko, pa saj mi. hvala Bogu, ni treba. V moji glavi se niso nikdar pomešala ali izgubila pisma, ki so bila kaj vredna * »Vsi ljudje pač nimajo vašega spomina,* ga je skušal zavrniti Levstik. Starec ga je pozorno po- gledal. «Za druge se ne trgam. Red pa mora biti pri vsaki hiši. Nikar se rve lotite s to stvarjo Gorupa ali mladega Kalistra. Tukaj imamo drugačne skrbi,* je rekel in urno stopil k vratom, ne da bi se ozrl . na gosta. Tam je rahlo sklonil glavo in čakal z napol priprtimi očmi. »Ne utegnem,* je rekel nenadoma z blažjim glasom, ko je Levstik dospel do vrat. «Moram dol h Kanalu, da vidim, kakor zidajo moji ljudje staroversko cerkev.* Levstik ga je pazno pogledal in videl na njegovem obrazu sled velike skrbi, tako da ni mogel biti nanj nevoljen, čeprav mu je spodnesel zadnje, plaho upanje. Zdaj v pristaniškem vrvežu ga je še bolje razumel. Tu je živo čutil staro resnico, da narodi ne žive samo od besede in pesmi, marveč da je med gospodarskim bojem za obstanek in med kulturnimi snovanji ljudstev čudna, pa trdna zveza. Doumeval je, da o-pravlja stari Kalister s svojim vztrajnim in strastnim gospodarjenjem veliko delo za slovenski narod, četudi se tega niti sam ne zaveda. ■itiiiiiniiiiiiiiiinniiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiininaiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiifiimimiiitiinii v Četrtek, 24. m, v Gallusovi dvorani glasbene matice Mladi kitarist Igor Starc gost ciklusa «Mladi mladim» Izvajal bo skladbe Paganinija, Gorzanisa, Ville-Lobosa, Sore, Manuela de Falle in Brouwerja Potem ko je odlično opravil diplomo na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, se je Glasbena matica čutila skoraj obvezno, da predstavi v svojem ciklusu koncertov Mladi mladim proseškega rojaka Igorja Starca, ki bo nastopil v Gallusovi dvorani v četrtek, 24. marca, ob 18.30. . »Igor Starc... je s preludiji Vil-le Lobosa ustvaril izredno romantično, rekli bj pesniško vzdušje...* je v zelo navdušenem smislu že pisal Primorski dnevnik ob enem od nastopov mladega koncertanta Sicer pa je Igor Starc začel s študijem kitare na šoli Glasbene matice v Trstu. Nato se je vpisal na srednjo glasbeno šolo v Ljubljano, kjer je z odliko diplomiral v razredu prof. Tomaža Šegule. Sledil je tudi lekcijam komorne igre pri prof. Tomažu Lorenzu. Komorna zasedba, š katero je nastopil, je leta 1980 zasedla drugo mesto na tekmovanju Glasbenih šol Slovenije. Starc študira trenutno la trža škem konservatoriju »G. Tartini* v razredu prof. Bruna Tonazzija. Sledil je tudi raznim mednarodnim tečajem kitare pri prof Borghe-seju in Davesacu. Kot solist m v komornih zasedbah je večkrat nastopil pri nas in v Sloveniji. Med zadnje pomembnejše solistične nastope sodi koncert v -erkvi Ma-donna del Rasario v okviru koncertov, ki jih vsako poletje prireja na Starem trgu umetnostna galerija II Tribbio. Snemal je -.a ra dio Trst A, radio Koper in Ljubljana ter francčski radio Laval. V svojem programu se Do Starc oddolžil tudi Niccoloju Paganinija, katerega bo izvajal 3 menuete. Leto 1982 je bilo v Italiji v veliki meri posvečeno slavnostim ob 200-letnici rojstva velikega Genoveža-na in ob tej priložnosti se je tudi dokončno opredelil njegov doprinos zgodovini kitare. Zadnja mu-zikološka odkritja namreč jasno kažejo, da je kitara, ki jo je med drugim tudi dobro obvladal, spi ;rti ljala kot inštrument Paganinija skozi vse življenje ne samo v strogem kompozicijskem smislu, ampak tudi v poustvarjalnem, saj je slavni violinist večkrat tudi koncertiral in se izkazal kot zelo spreten kitarist. Pester program se bo začet s Prvim ricercare Giacoma Gorza-nisa. Skladatelj, po rodu sicer iz Apulije, je skoraj vse svoje živ- ljenje preživel v Trstu. Kot dokazuje Bruno Tonazzi v svoji mo numentalni monografiji o Gorza-rusu, je bil slepi skladatelj izied-no pozoren do, za takrat, neobičajnih harmonij, ki so izražale njego vo izredno notranjo napetost in tegobo. Gorzanis je znan tudi kot skladatelj, ki je napisal za lutnjo, kot pred njim J. S. Bach za čembalo, ciklus 24 skladb, po eno v duru in eno v molu za vsaki polton hromatične lestvice. Gorzanis je v svojem opusu objavil samo dva Ricercare; prvi Ricercare, ki ga bo Starc izvajal na koncertu, je iz tretjega zvezka Tabulatur, ki so bile izdane v Benetkah 1. 1564. V prvem delu četrtkovega koncerta so na sporedu še 2 preludija in 2 etudi velikega sklada tel ja Heitora Vlila Lobos (1887 1959). Največji brazilski skladatelj je bil obenem tudi organizator glasbenega življenja in šolanja v domovini, poleg tega pa slovi tudi kot odličen etnograf. Še zelo mlad je namreč začel popisovati in zbirati brazilske narodne melodije (tudi sam je igral v potujočih folklornih ansamblih) in jih potem izda) v zbirki Canto Orfeo-nico. Čutiti je, da je v svojih skladbah črpal inspiracijo iz narodnega melosa, polnega melanholije in južnjaške vzburljivpsti. Drugi del koncerta se bo začel z Variacijami na Malbruch temo klasicističnega skladatelja Ferdinanda Sora (1780-1839). Sor je začel svojo glasbeno pot v slovitem samostanu Monserrat, kjer se je izobrazil v petju, orglarstvu in kompoziciji. čeprav je bil samouk, je Sor slovel kot izjemen kitarist virtuoz (imenovali so ga Pagamni kitare), za kitaro samo je pa napisal zbirko etud, ki bi jih lahko, po kompleksnosti, primerjali Chopinovim klavirskim etudam, saj kot pravi Segovia, »...oplemenitijo vsak koncertni program...*. Kot skladatelj, ki je živel v obdobju klasike, je v svojih skladbah (Sonate. Variacije) iskal ravnovesje med vsebino in obliko. Posebno v Variacijah je pa čutiti njegovo iskreno inventivo, poleg uporabe vseh zvočnih efektov instrumenta. Starc bo rta koncertu izvajal še Homenaje a Debussy, ki ga je leta 1938 napisal veliki španski skladatelj Manuel de Falla (1876-1946) in pa 10 etud L. Brouwe-rja. Mlademu kubanskemu skladatelju, ki je tudi sam odličen Kitarist, v teh 10 glasbenih biserih uspe, da popelje izvajalca od fi-ligrane Bachovega preludija, skozi nacionalni melos in ritem pa do jazzovskega sinkopiranja. ALEKSANDER ROJC Zakaj Književna mladina Slovenije Pobuda za ustanovitev Književne mladine Slovenije je nastala iz potreb in stiske mladih slovenskih literatov, katerim težavne gospodarske raz mere in ukrepi stabilizacije otežkočajo normalen razvoj. Spričo zavednosti in zavzetosti za reševanje problemov, ki tarejo slovensko in jugoslovansko družbo, se mladi namreč niso pripravljeni odreči pravicam do kulturnega razvoja in ustvarjanja, prav tako niso pripravljeni kot poglavitnih kriterijev sprejeti načel ljubiteljstva, saj se zavedajo, da s takim odnosom do kulture in literarnega ustvarjanja ne bi prispevali k reševanju problemov prav ni česar, ampak bi jih nasprotno še povečevali. Ker so varčevalni ukrepi v svoji neprizanesljivosti zajeli tudi kulturo in s tem povzročili krčenje založniških programov, ukinjanje sredstev, nizke honorarje, gnečo v literarnih revijah, pomanjkanje prevodov... in v zameno ne nudijo nobenih možnosti za nemoten razvoj literarne in knjižne produkcije, sc mladi slovenski literati prisiljeni iskati rešitve v takšnih alternativnih možnostih, kot je Književna mladina Slovenije, v okviru katere naj bi se združilo do sedaj pomanjkljivo delovanje RKZSMS in Z KOS. ki sta med drugim zadolženi tudi za- razvoj in potrebe mladih slovenskih literatov. V pobudi za ustanovitev Književne mladine Slovenije (kongres ZSMS v Novem mestu, Delo 9. 12. 1.982) mladi pred lagajo. da bi dosedanje akcije odbora za literarno dejavnost pri Z KOS (območna srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, republiška srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, literarne kolonije, sreča nja pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, literarne šole za urednike in mentorje literarnih glasil...), kakor tudi akcije kulturnih sekcij v mladinskih organizacijah po šolah, or ganizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, postale oblika bazične dejavnosti, ki bi jo Književna mladina Slovenije nadalje razvijala v specifičnem načinu dela (preko revijalne in založniške dejavnosti), kar bi omogočalo nadaljnji razvoj mladih, ki so že (in ki bodo) dosegli določeno kakovostno raven. V okviru Književne mladine Slovenije bi se povezovala tudi revijalna dejavnost RK ZSMS in odbora za literarno dejavnost pri Z KOS, pri čemer bi Mentor in Mlada pota ohranila svojo programsko zasnovano in bi s sorazmerno odprtostjo ter širino predstavljala prehodno stopnjo k Problemom, ki bi s šestimi literarnimi številkami letno in kontinuiranim dvomesečnim izhajanjem predstavljali osrednjo revijo Književne mladine Slovenije. Ob povezavi med RK in ZSMS in ZKOS bi v okviru Kniževne mladine Slovenije izhajala še posebna knjižna zbirka, za katero bi na podlagi razpisanega natečaja izbrali najkvalitetnejša besedila z vseh področij literarne ustvarjalnosti mladih, obenem pa bi skrbeli za objavo predvidenih del drugih narodov in narodnosti. Poleg tega bi dejavnost Književne mladine Slovenije povezovali v okviru Književne mladine Jugoslavije iskali bi stike s podobno dejavnostjo v tujini (predvsem v zamejstvu), pripravljali bi skupne nastope, delovna srečanja in podobno. Pobuda za Književno mladino Slovenije torej ponuja tudi v zaostrenih razmerah precej možnosti za neovirano literarno produkcijo mladih Slovencev in je kot laka, obenem tudi vzpodbuda za plodnejše in resnično sodelovanje med mladimi v Sloveniji in v zamejstvu (...), to pa še toliko bolj, ker je sodelovanje in prijateljstvo prav gotovo resnična želja in potreba vseh mladih z obeh strani meje. VLADO ŽABOT ; mm mm VATOVeC Trst - Ulica Machiavelli 28 • Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE. ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • Ugodne cene, vljudnost, domačnost • Brezplačna dostava na dom ali na me|i Ignis Bosch Philips Hoover Candy Blaupunkt Sanyo Braun Rex Grundig Hitachi Moulinex San Giorgio Telefunken Inno-Hit Girmi Ariston Metz Krups Singer FODERAMI JL PERT0T Ul. Ginnastica 22 TRST Pri nas oglejte si nove zavese, odeje in kretone za osvežitev vašega doma Kosmina Sergij vam nudi najboljše elektrogospodinjske stroje Pralni stroji: AEG - IGNIS CASTOR - ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^optika mi ORVISI foto-kino fljl bogato izbiro vsakovrstnih kontaktne leče Igrač Ul. Buonarroti 8 (pr. Ul. Rossetti) TRSI Telefon 77-29 96 TRST — UL PONCHIELLI S Zastopnik kuhinj Mk mOfoluZZD !ll EDI NOBILI Pnmor5tT3nwSk PORT ŠPORT ŠPORT 20. marca 1983 Ejri NOGOMET V l ITALIJANSKI LICI NEDEUA, 20. MARCA 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.50 200 milijonov let tega . .. 10.20 Želja po glasbi 10.50 Nabožna oddaja 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zeleni val 13.00 14.00 TV dnevnik 13.30 TV dnevnik Zadnje vesti 14.00 19.50 V teku nedelje . .. Športne novosti 14.20 Šport 15.00 Discoring 15.55 športne novosti 16.55 Muppet show 18.30 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige - 1. polčas neg. tekme • Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 «L' amante delTOrsa Mag giore* 21.45 športna nedelja 22.30 TV’ dnevnik 22.35 Športna nedelja - 2. del 22.55 Koncert: Dano Baldan Bembo 23.30 TV dnevnik Vremenske razmere Drugi kanal J0.00 Bolj zdravi in lepši 10.20 Dnevi Evrope 10.50 TV filtn iz serije «La pietra di Marco Polov 11.20 Sandokan - 2. epizoda 12.10 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 TV film iz serie «Starsky in Hutch* 15.10 19.45 Blitz 15.45 Rezultati prvih polčasov no g umetnih tekem 16.00 Blitz - 2. del Šport - Bcks 16.45 Končni rezultati nogometnih tekem 17.20 Ameriške plošče 17.40 Blitz Šport Svetovno prvenstvo v krosu 18.00 Nogometno prvenstvo B lige t. polčas 18.45 TV dnevnik Gol flash Vremenske razmere 19.50 TV d ne mik 20.00 Dogodki in osebnosti iz športnega dne 20.30 Bomo mislili v ponedeljek 21 35 TV film iz serije «1 profes-sionals* 22.25 TV dnevnik '12.35 «Micromega» 23.25 Šo'a in vzgoja 23.55 TV dnevnik Zadnje vesti Tretji kanal 12.20 zTenda mušica* 13.30 Srečanje z Wilmo Goich 14.00 17. športna oddaja: Ho kej - Smučanje - Plavanje 17.00 Film «Botticelli. una secon da primavera* režija Folco Quilici 17.30 zKomisar* - TV film 18.30 Dogodivščine Oliverja Twi sta 19.00 TV dnevnik 19.15 Deželni šport 19.35 Diseoslalom - 1. del 20.30 šport na tretjem kanalu 21.30 Baročni praznik 3. del režija Folco Quilici 22.30 TV dnevnik .MILOŠI OVANSKA TV Ljubljano 8 50 Poročila 8.55 Živ žav 9.40 Alpska saga - avstrijska na daljevanka 11.10 Oddaja za stike z občinstvom 11.30 Domači ansambli: Henček in njegovi fantje 12 00 l.judie in zemlja 13.00 Poročila 14.30 Strahotna resnica - film 16.00 šport Rokomet 17.20 Poročila 17.25 Naš kraj: Moste pri Ko mendi 17.40 Športna poročila 17.55 Sestanek v Nebotičniku 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.15 Cik cak 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19 57 Propagandna oddaja 20.00 Mrtvi se ne vračajo - na daljevanka. TL del 21.00 športni pregled 21.30 Tzvirj dokumentarna od flaia 21.55 Poročila Koper 17.00 TV film 17.30 Smučarski poleti za sve tovni ookal 1900 Oddaja za gluhoneme 19.30 TVD stičišče lh 45 Z nami pred kamero 20.30 Film •>*> ‘>5 Sedem dni 22.35 Človeška glasba - 1. del Zoqreb 13 00 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kruh skozi stoletja 14.30 Narodna glasba 15 00 Freske Jugoslavije 17.00 Nedeljsko Dopoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Slike iz leta 1911 21.00 Športni pregled 21.30 Potopisna reportaža TRST A . 8.00, 13.00. 14.00, 19.00 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslu šali boste; 10.30 Mladinski oder »Vabilo*; 11.00 Sestanek z...: 11.15 Nabožna glasba: 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 it: 13 20 Glasba po željah: 14.10 Nediški /von; 14.40 Beneški kabaret, nato: šport in glasba ter prenosi s kulturnih prireditev: 15.00 Za glas in kitaro; 16.00 Šport; 17.45 Revija otroških in mladinskih zborov sPosem mladih*. KOPER (Sinve'si i'<>grom) 7.00. 8.00. 14.00 Poročila: 16.00 Primorski dnevnik; 7.00 Skupni progi am radijskih postaj Sloveni je- 7.15 Veselo v nedeljsko dopoldne: 7.30 Za zdravje; 8.10 Spored slovenskih ljudskih pesmi: 8.30 Od da ja za naše kmetovalce; 13 00 Sosednji kraji in ljudje; 13.30 Glasbeni notes; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; Novitete naše diskoteke; 15.30 Do mača o,k scena; 16.15 Nepozab ne narodne; 17.00 Za vsakogar nekaj. KOPER (ltolhori“t ur oprani) 7.30. 12.30. 18.30 Radijski dnev nik; 10.30, 13.30 Poročila; 6 00- 9.30 Jutianj: programi: 9 32 Lu-cianovi dopisi: 10.00 Glasba in besedilo; 10.32 G’asbeni kotiček: 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in od Srednji val 277.8 metra ali 1080 kilohertzov in 250.4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz meri; 11.20 Glasbeni premor p U/30 Kirn; 12.00 Oddaje za prihodnje dni: 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pika ria «i»: 15.15 Stisk roke; 15.30 Crash; 16.00 Pesem tedna; 16 30 Jugoslovanski motivi: 17.00 Lest vica LP plošč: 18.30 športne no vosti. RADIO 1 8.00. 10.12. 13.00. 17.02. 19 00 in 23.00 Poročila: 6 00-9.00 Jutranji programi: 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo: 1100 cPerniette. cava! lo?», oddajo vodita Ivana Monti in Oreste Lionello: 12.30 Radijska ■ 'i-edba; 13.15 Italija poje: 15.50 Nogomet od minute do minuto: 17.07 Radijska priredba - 2. del: 18.30 Košarka: 19 25 Glasbena od da ja: 20.00 Radijsko gledališče Kigoletto; 22.35 Orkester v noči: 23.10 Telefonski pogovori. LJUBLJANA 6.00. 7.00. 8.00, 9.00. 10.00. 12.00 13.00. 14.00. 15.00, 17.00. 19.00 21.00. 22.00. 23.00. 24.00 Poročila: 6.15 Rekreacija; 7.30 Zdravo, to variši vojaki: 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tova riši: 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo: 12.00 Na današnji dan: 1310 Za bavna glasba: 13.20 Za naše kme tovalce; 14.05 Pihalne godbe: 14.20 Humoreska: 14.45 Z majhnimi an sambli: 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Arna terski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.05 Opcm • melodije: 17.50 Zabavna radijska igia: 18 35 Na zgornji polici; 19 30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zve čer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno; 23.10 Diseo. disco; 0.05 Nočni program. PONEDELJEK, 21. MARCA 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Tedenska knjižna informa tivna oddaja 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 «L'amante delTOrsa Maggio-re» - 1. del 1j.30 Šola in vzgoja L6.00 športni ponedeljek 16.30 Posebna oddaja iz parla menta 17.00 TV dnevnik Flash 17.05 Neposredno preko tvoje antene 17.10 Remi - Risanka 18.00 TV film iz serie »Prijatelj Gipsy» 18.20 Osmi dan kulturna oddaja 18.50 Stanlio in Olio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti Ttalia sera» 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 tAirport* Film 22.40 TV dnevnik 2?.50 Srečanje s kinematografijo 23 fO Dnevnik posebna oddaja 23.55 TV dnevnik Zadnje vesti Drugi kanal 12.30 Oddaja o zdravstvu 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 16.00 Tandem 14.55 TV film iz serie »Blondie* 15.25 Kviz daljni kraji 15.55 Jutri 16.C0 šola in vzgoja 16.30 Planet - programi z vsega 17.30 TV dnevnik . Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenski informativni glas beni program 18.20 Programi pristopanja 18.10 TV dnevnik Šport 18.50 TV film iz serie «Starsky in Hutc1'*. 19.45 TV dnevnik 20.30 .v Vrnite v v Bride.shead» 21.30 »Soldi, Soldi* oddaja o e konomskih problemih 22.30 TV dnevnik - Zadnje vesti 22.40 TV? film iz serie «Basil e Sybil» 23.05 Naborna oddaja 23.30 šola in vzgoja 03.00 TV7 dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 16.10 Nogometno prvenstvo A in B lige 18 25 Glasbena oddaja 19.00 TV7 dnevnik 19.30 Deželni šport 20.05 šola in vzgoja 20.30 Kulturna središča v Evropi: 21.25 TV dnevnik 21.35 šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 TV dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 10.35 TV v šoli 16.20 Kmelii.ska oddaja 17.20 Poročila 17.25 Smcgovci otroška nanizanka 17.55 Sodobna medicina; kožni za jedalci 18.25 Obzornik 18.45 Glasba za mlade 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Nazaj k očetu 21.20 Glasbeni magazin 22.15 Poročila Koper 13.30 - 17.00 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Delegacija sabora SR Hrvatske na obisku v deželi Furlaniji Julijski krajini OPČINE — Priprave na občni zlior SDGZ TRST — Predstavitev študije »Tiha asimilacija« GRADIŠČE - KP1 o kulturi v deželi RICMVNJE - Ricmaniski teden Ob koncu pa še pregled športnih dogodkov 17.30 TV šola 17.55 TVD novice 18 00 Film ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Inšpektor Bluey 21.15 Turistični vodič 21.30 Ponedel-kov športni pregled 21.45 TVD danes < 22.00 Film - ponovitev Zagreb 17.45 Baš Čelik 18.00 Igračkanja 13.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Evropska Rock glasba 19 30 TV dnevnik 20.00 Michelangelo 21.20 Para'ele. zunanjepolitična oddaja 21.50 Poezija Ob 70 letnici roj stva I. G. Kovačiča TRST A 7.00. 8 00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00 In’ 19.00 'PbročiTa; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Človek v sodobni družbi; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 R. VVagner: Večni mornar: 11.15 Poldnevniški razgledi: 1130 Beležka: 12 00 Be seda in pesem: 13.20 Gospodar ska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: P.P. Pasolini: »Sanja*; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne: 17.10 Mi in glasba; 18.00 Od Milj do Devina; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (SlovenSk i rogram) 6.00. 6.30. 7.00, 13.00. 14.00 Po ročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Slovenski radijski prog;am; 713 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.10 Objave in glasbene želje; 1430 Zapojmo pesem; 15.00 Dogodki in odmčri: 15.30 Glasba po željah; 16.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov. KOPER (Itulijonsk progiam) 6.30. 7.30, 12.30. 16.30. 18.30 Ra dijski dnevnik: 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, 14.30. 15.30, 17.30 Poročila; 6.00 9.30 Jutranji programi; 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Glasbena oddaja; 10.10 Zdravo, otroci; 10.32 Glasbena oddaja; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Pesem tedna; 11.35 Tisoč in ena pesem; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 15.20 Glasbeni premor; 15.32 Crash; 16.00 Country glasba; 16.13 Orkester Edig Galetti; 16.45 Glasbeni premor; 16.55 Pisma iz.,; 17.00 Spomini na opereto: Strauss; 17.32 Juke box; 18.00 Komorna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 9.00. 10.00, lljOO. 12.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.09-9.00 Jutranji program; 9-02 Radio in jaz '81; 10.30 Pesem v času;‘11.10 Glasbena oddaja: 11.33 Radijska nadaljevanka; 11.58 Zeleni val; 12.05 Ulica Asiago Ten da; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Ma ster; 14.30 Epigont 15.00 Zdrav stvena oddaja; 16.00 II paginone; 17.30 Master under 18; 18.05 Mali koncert; 18.38 šola in vzgoja; 19.25 Glasbeni premor; 19.30 Radijsko gledališče I masnadieri; 21.03 Absurdne pripovedi; 21.30 Folklor na glasba: 21.54 Objektiv Evropa; 22.22 Autoradio flash; 22.27 Audio box; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski pogovori; 23.28 Za ključek progi amov. LJUBLJANA 6.00, 6.30. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 11.00, 12.00. 14.00, 19 00. 21 00. 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7 45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni pro blemi marksizma; 8.25 Ringaraja: 8.40 Pesmica za mlade risarje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Re zervirano za.,; 11.05 «Ruslan in Ljudmila* Mihaila Glinke; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski na sveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Od melo di.je do melodije; 14.05 Pri zborih jug. radijskih postaj: 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, ra dio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Stu dio ob 17. uri: 18.00 Glasba Ocea nije; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Prisluhnite, izberite...; 21.05 Glasba velikanov; 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz naših s|>oredov; 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ob domačem ognjišču; 0.05 Nočni program. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 22. marca LJUBLJANA 9.05 TV v šoli 10.35 TV v šoli; 16.30 šolska 'IV; 17.35 Poročila; 17.40 Zverinice iz Rezije; 18.00 Maši zbori; 18.25 Celjski obzor lik; 18.40 Kratek film; 18.55 Knji ga: 19.10 Risanka: 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zr-no do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Mladost Karla Manca: 21.00 Propagandna oddala: 21.05 Aktualno; 22.05 Poročila. KOPER 13.30 in 17.00 Odprta meja; 17.30 rV šola; 17.55 TVD novice; 18.00 Mladi policaji: 19.00 Obzorja; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Sedem barab - film; 22.00 Turistični vodič; 22.15 TVD Danes; 22.30 Dokumentarna od daja. SREDA, 23. marca LJUBLJANA 9.25 • 10.35 TV v šoli; 17.35 Po ročila; 17.45 Ciciban, dober dan; 17.44 Zapisi za mlade; 18.25 Go- renjski ob/ornik; 18.40 Mozaik kratkega filma; 19.10 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 'TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Film ska delavnica; 22.30 Poročila. KOPER 13.30 in 17.00 Odprla meja; 17.30 TV šola: 17.55 TVD novice; 18.00 Film ponovitev: 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Košarka; 21.50 Turistič ni vodič; 22.05 TVD danes; 22.20 Inšpektor Bluey film. ČETRTEK. 24. marca LJUBLJANA 9.05 10.35 TV v šoli: 16.15 šol ska TV: 17.20 Poročila; 17.25 Ve sol je; 18.25 Ljubljanski obzornik; 18.40 iMladi za mlade; 19.10 Ri sanka: 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zmo do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Tednik: 21.00 Tako je godel Ku rent - balet; 21.25 S poti po Indiji; 21.50 Poročila. KOPER 13.30 in 17.00 Odprta meja; 17.30 TV šola; 17.55 TVD novice; 18.00 Serijski filtn; 19.00 Iz mednarodnega centra «Ca’ del liscio v Ra venni*; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero: 20.30 Viso ki pritisk; 21.30 Obzorja; 22.00 Tu cistični vodič; 22.15 TVD danes; 22.30 Kdo pozna umetnost. PETEK, 25. marca I JURIJANA 8.55 - 10.35 TV v šoli; 17.20 Poročila: 17.25 Festival plesnih orkestrov JRT v Radencih; 17.55 A rabella; 18.25 Obzornik; 18.40 Zlatko Ugljen; 19.10 Risanka: 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zmo do zrna: 19.30 TV dnev nik; 19.55 Vreme; 20.00 Bolnišni ca na koncu mesta; 21.00 Propa gandna oddaja: 21.05 Zrcalo tedna: 21.25 Plavolasa Venera -nočni film; 22.50 Poročila. KOPER 13.30 in 17.00 Odprta meja; 17.30 TV šola; 17.55 TVD novice; 18.00 Visok pritisk; 19.00 Aktualna te- ma; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Splav meduze • slovenski film: 22.05 TVD danes; 22.20 Dolgo potova nje v belem TV drama. SOBOTA, 26. marca LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Zverinice iz Rezije; 8.25 Ciciban, dober dan; 8.45 Smogovci; 9.15 Arabela nadaljevanka; 9.50 Smučarski skoki; 12.30 Vesolje; 13.30 Poročila; 13.55 PJ v nogometu; 16.55 Poro čila: 17.00 PJ Košarka; 18.30 Ga taktika nadaljevanka: 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj: 19.20 Zrno do zma; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Naše 23. srečanje: 21.35 "Ti mon* - jugoslovanski film - Poročila. KOPER 14.55 Nogomet; 16.45 TV dnevnik; 16.55 Košarka: 18.30 Smučarski skoki: 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 TV serijski film; 21.30 1, 2, 3 Rock; 22.00 TV danes; 22.15 Film Bo Roma obdržala prednost? Igrala bo doma z Udinesejem, Juventus v gosteh v Piši V središču pozornosti današnjega, 24. kola prvoligaškega prvenstva, je tekma v Rimu. kjer bo Roma skušala obdržati ali celo povečati svoj naskok nad Juventusom. Lied-holmovo moštvo je tudi v sredo v Lizboni pokazalo, da sedaj meri izključno na domače prvenstvo in je štedilo z močmi, saj si ne more več dovoliti spodrsljaja. Razen presenečenj bi torej moralo proti Udi-neseju, ki je zadnje čase nekoliko v krizi, tudi osvojiti obe točki. Juventus mora v Piši nujno zmagati, če noče zgubiti stika z Romo (seveda če bo ta zmagala). Piša pa je ekipa, ki bolestno potrebuje točke za obstanek v ligi in bo gotovo nudila silovit odpor, kar pa morda ne bo dovolj, saj so Turin-čani dokazali, da so v vrhunski formi. Drugače pa je prvenstvo tako rekoč že zaključeno. Srditi boji so še na repu lestvice, kjer ni še znano, kdo bo spremljal Catanzaro v B ligo. DANAŠNJI SPORED (15.00) Avellino - Genoa, Catanzaro - Ca-gliari, Piša - Juventus, Inter - Ce-sena. Roma - Udinese, Sampdoria -Napoli, Torino - Fiorentina, Verona - Ascoli. V B LIGI Srditi boji za 3. mesto V drugoligaškem prvenstvu sta Milan in Lazio začela svoj mrtvi tek, ki bi ju moral popeljati v A ligo. Zato pa se zagrizen odvija boj za tretje mesto, za katero se potegujejo Cavese. Cremonese. Como. Catania in Arezzo. Razen Coma, ki igra v Monzi, in Arezza, ki gostuje pri Samtenedetteseju. igrajo vsi ostali tekmeci za tretje mesto na domačem igrišču, zato bi na lestvici ne smelo priti do večjih premikov. DANAŠNJI SPORED (15.00) Bari - Foggia, Bologna - Milan, Camirobasso - Pistoiese, Catania -Palermo, Cavese - Atalanta, Cremonese - Lecce. Monza - Como, Perugia - Lazio, Sambenedettese - A-tezzo, Varese - Reggiana. igralce pestijo raznovrstne poškodbe, tako da ima trener Buffoni pri sestavu moštva precejšnje težave. Današnji nasprotnik Triestine je Spal; moštvo iz Ferrare, ki je lan sko leto igralo v B ligi, je poleg Brescie največje razočaranje tega prvenstvu, saj je trenutno na sre dini lestvice. DANAŠNJI SPORED (15.00) Brescia - Trento, Forli - Carra-rese. Padova - Modena, Parma -Vicenza. Pro Patria - Piacenza, Mestne - Fano, Rimini - Samemese. Rondinella - Treviso, Triestina -Spal. Strelj’al v obrambo nogometnega sodnika CROTONE (Catanzaro) — Ko je njihova nogometna ekipa Botricello, ki sicer nastopa v 2. amaterski ligi v pokrajini Catanzara, zgubljala, so navijači vdrli na igrišče in se spravili na sodnika, ki se je zatekel v slačilnico. Največjd vročekrvneži pa niso odnehali, tako da je čuvaj igrišča potegnil samokres, ustrelil vanje ter pri tem ranil v nogo ne- NOGOMETNfH AMATERSKIH Uf.AH £ * tj Poškodbe in izključitve (predvsem zaradi četrtega opomina), ki proti koncu prvenstva prihajajo na dan, še vedno pestijo trenerje naših e-kip. Kljub temu pa na srečo vse ekipe le razpolagajo z zadostnim številom nogometašev in zato so nam trenerji tudi tokrat posredo vali postavo, nekateri so nam celo dodali še rezerve. 1. AMATERSKA LIGA Vesna (19 točk) — Costalunga (28) VERJETNA POSTAVA VESNE: Bubnich. Zucca. Sodomacco, Som-ma. Pribaz, Jerman, Bruno, Pipan, Starc, Sedmak. Basiacco. POŠKODOVANI: Ludvig, Acquavita, Pic-chieri. IZKLJUČEN; Candotti. V PRVEM DELU; Costalunga — Vesna 2:1. Strelci: Starc, Rakar (2). 2. AMATERSKA LIGA Zarja (22) — Campanelle (13) VERJETNA POSTAVA ZARJE: Puzzer, Grgič, Tognetti, Bencich, Franco, Krizmančič, Gatta. Udovi-eich, D. Fonda Sossi. E. Fonda (Ra-žem). POŠKODOVAN: Novel. V PRVEM DELU: Campanelle - Za rja 0:0. Libertas (25) — Primorje (26) VERJETNA POSTAVA PRIMOR JA; Micor (Adamič), P. Caharija. Štoka, Bezin, Angileri, Samese. Antoni, Pertot. Di Benedetto, Vidali, W. Husu (Rustja); Celea, S. Husu. POŠKODOVANI: G. Husu. V. Pertot. Zollia. V PRVEM DELU: Pri morje — Libertas 1:0. Strelec; Bor-tolotti. Kras (25) — Domio (18) VERJETNA POSTAVA KRASA: Coronica, Sugan, Gnesda, Puntar, Škabar. Milič, Corbatti (Samec), Klun. Ferfoglia, Blasina, Olivo. POŠKODOVAN: Spataro. IZKLJUČEN: Košuta. V PRVEM DELU: Domio — Kras 0:2. Strelca; Ferfoglia m Košuta. Gaja (9) — Opieina (27) VERJETNA POSTAVA GAJE: Kante. M. Grgič. M. Rismondo, Ga-brielli. Pečar, Kalc, Vrše, Zippo. Kralj, B. Grgič. Milič: B. Rismondo. Tome. V PRVEM DELU: Opi-cina — Gaja 1:0. Strelec; Di Ste-fano. 3. AMATERSKA LIGA Primorec (30) — Rabuiese (17) VERJETNA POSTAVA PRIMORCA; Leone. Modesti. M. Kralj, F. Kralj, Lugnan, Finessi, E. Kralj, 1 Milkovich, Ritossa. De Torri. W. Milkovich; Bruni, Maglica. V PRVEM DELU: Rabuiese — Primorec 0:1. Strelec: Ritossa. Breg (24) — S. Lutgi F. Y. (22) VERJETNA POSTAVA BREGA: Paniconi, Tul, Pinzin, Grisonich. Pavletič, Dazzara, Albertini. Kraljič, Mondo. Azzolin, Strnad; Kofol, Martini, Zobin. POŠKODOVANI: Rodella. Jež, Zonta. IZKLJUČEN: Perossa. V PRVEM DELU: S. Luigi — Breg 1:1. Strelca; Ba-gattin, Perossa. (B. Rupel) kega 27-letnega prenapeteža. ................luniiHiiiilllliiiumi,mm muhiliiiiliililfllinmiinim*illililli»Ill*I*f,i* V PETEK V GORICI V ORGANIZACIJI GORIŠKEGA TO ZSŠDI Zanimivo predavanje V. Krevsla Viktor Krevsi, nekdanji trener jugoslovanske odbojkarske reprezentance, je bil v petek zvečer gost goriških športnikov, katerim je govoril o svetovnih novostih v tej športni panogi. Zanimivega večera v mali dvorani Kulturnega doma, ki ga je pripravila odbojkarska sekcija pri goriškem TO - ZSŠDI, se je u-deležilo precejšnje število odbojkarjev in odbojkarskih delavcev z Goriškega. Po uvodni predstavitvi gosta s strani odgovornega pri ZSŠDI za odbojkarsko dejavnost Ivana Plesničarja je Krevsi v svojem preda vanju nanizal vrsto zanimivih podatkov o vrhunskih ekipah, oziroma reprezentancah, ki so označile to zadnje desetletje. Če za moške ve lja. da so igralci Sovjetske zveze vodilna odbojkarska velesila in da je največja odbojkarska kvaliteta prav v Evropi, enako ne moremo trditi za ženski sektor, kjer so se Kitajke proslavile za pravo odboj karsko velesilo. Njim pa se s hitrimi koraki približujejo predstav niče ZDA in to verjetno tudi v per-sjiektiri olimpiade, ki bo v Los Angelesu. Glede ženske odbojke je V 3. ITALIJANSKI LIGI Triestina proti Spaiu odločno na zmago Triestina bo danes ponovno igrala pred svojimi navijači. Tokrat mora Triestina nujino zmagati, saj bi se ji v primeru spodrsljaja približali zasledovalen—Naloga Tržačanov pa ne bo lahka, ker mnoge .....1111111111111111111,1.liinilliiiiillilimimimmimiliHliiiiiiiiiiiiliimimiilliil... DOMAČI ŠTOKI • DOMAČI ŠPORT • DOMAft ŠPORT Krevsi poudaril, da tako italijanska kot jugoslovanska izbrana vrsta ne sodita med najboljše, nasprotno, saj IX) študijah strokovnjakov iz Sovjetske zveze obe reprezentanci ne sodijo v prvih 6 kakovostnih skupin. Glede vloge, ki jo odbojka odigrava v športni areni, je predava telj poudaril, da se ta športna panoga prebija vedno više in se približuje košarki in nogometu, tako da v nekaterih državah ti panogi že prekaša. To izhaja tudi iz dejstva. da je odbojka skupek tehnič-no-medicinskih izsledkov, zaradi katerih je ta igra postala izredno zanimiva tudi za občinstvo in dokaz tega so vedno bolj natrpane dvorane ob pomembnih srečanjih. Razvoj odbojke, meni Viktor Krevsi, pa je vzporeden z razvojem telesne kulture na splošno in težko si je predstavljati dobro odbojkarsko reprezentanco v državi, kjer ne zadostno skrbijo za kadre, oziroma za socialni status odbojkarjev in za tehnično vodstvo, To so sicer hibe dokaj razvidne tako v Jugoslaviji kot v Italiji in posledica tega so tudi rezultati v svetovnem merilu. Danes v odbojkarski šesterki ni DANES NEDELJA, 20. MARCA KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Repnu: Polet . Časa del frigo: 11.00 na Kontovelu: Konto-vel - Radiograf Control. L MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu «1. maj*: Bor A -Barcolana. MLADINCI 15.00 v Trst . telovadnica Morpur-go: Stella Azzurra - Bor; 12.00 v Trstu, Ul. Valle: Inter 1904 Polet. DEČKI 11.30 v Trstu. «1. maj*: Bor - Don Bosco; 9.C0 na Kontovelu: Konto-vel B ■ Grandi motori. PROPAGANDA 9.30 v Trstu, <1. maj*: Bor - Ser-volana. NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna • Costalunga. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, 10. Flavia: Libertas - Primorje; 15.00 v Repnu: Kras Domio; 15.00 v Trebčah; Gaja -Opieina: '5.00 v Bazovici: Zarja -Campanelle. 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trebčah; Primorec - Ra1 buiese; 15.00 v Dolini: Breg ■ S. Luigi; 15.00 v Tržiču: Ttalcantieri -Juventina; 15 00 v Sovodnjah: Sovod-n.je - Azzurra; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Fogliano. NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo) 10.30 v Dolini: Br g CGS. NARAŠČAJNIKI (pokrajinsko prvenstvo) 9.45 na Opčinah: Roianese . Pri morje. ZAČETNIKI 10.30 v Repnu: Kras Soncini: 9.00 v Dolini: Breg - Giarizzole. ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 9.30 v Š*andrežu: 01ympia Berta lini - Le Volpi Trst. 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu, telovadnica Morpur-go: Nuova Pallavolo Trst Sloga. KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO 8.30 in 14.30 v Trstu, Ul. Giariz-zole: nastopa tudi Polet. OBVESTILA ŠD Primorec Trebče sklicuje 17. redni občni zbor v petek, 25. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: 1. pozdravi; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo predsednika; 4. ra/no. * * • ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 21. marca, ob 19. uri na sedežu ŠD Zarja v Bazovici komisija za nogomet. * * * ZSŠDI obvešča, da bo urad odprt vsak dan od 8. do 14. ter v ponedeljek, sredo in petek tudi od 18. do 20. ure. • * • ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 21. marca, ob 20.00 na sedežu balinarskega kluba Kraški dom v Repnu seja balinarske komisije. Dnevni red: 3. zamejsko balinarsko prvenstvo za trofejo ZSŠDI. • * • ŠD Breg - smučarski odsek organizira v nedeljo, 27. marca, ob priliki tekmovanja za »Trofejo ZSŠDI«, izlet v Cimo Sappado. Vpisovanje jutri, 21. t.m., in v torek, 22. t.m., od 20. do 21. ure v občinski telovadnici v Dolini. več prostora za enega ali dva zvezdnika, ekipa mora imeti vseh šest superigralcev in eno samo zvezdo: to je ekipa. Le tako. je nadaljeval bivši trener jugoslovanske reprezentance, so si Sovjeti, oziroma Kitajke in Američanke utrle pot najvišjo mesto odbojkarskega Olimpa-Da se doseže tak nivo, pa je treba velikih žrtev, ki pomenijo stalni in neprestani treningi, stalni kakovostni napredek v tehniki in shemah ter popolna avtomatizacija v vlogah na igrišču. Za primer na) navedemo, da je običajno za enourno tekmo potrebnih 7 ur intenzivnih treningov in da med vsakim srečanjem igralec v 1 minuti p®*' bi več kot 12 kalorij in sprošc* izredno velik psihofizični potencial-Svoje zanimive izsledke je Krevsi ob koncu obogatil s filmskimi P® snetki z nekaterih najvažnejših odbojkarskih manifestacij ter odgovoril na vprašanja, ki so mu bila postavljena. . . Ob zaključku tega zares zanimivega večera pa bi pristavili šc en® neuglašeno noto. Začudilo nas j®; da na predavanju nismo opazi« igralce in trenerje nekaterih slovenskih odbojkarskili ekip z Goriškega* katerim bi ta večer nedvomno liko koristil. (Rudi Pavšič) KOTALKANJE NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU Polet s štirimi tekmovalci Jutri se bo v Trstu pričelo P®' krajinsko prvenstvo v kotalkanju-Najprej bodo na vrsti držami mladinci, člani in predstavniki vsedržavne kategorije («nazionali»). se pravi najvišje kotalkarske katego-rije. Letošnje pokrajinsko prvenstvo prireja tržaško društvo Jolly._ udeležila pa se ga bodo vsa tržaška društva, ki imajo v svojih vrstah kotalkarje teh kategorij. ŠD Po'el bo na tekmovanje poslalo štiri k°' talkarje: v kategoriji državnih mladincev bosta nastopila Nicoletta Sossi in Damjan Kosmač, v članski kategoriji pa Mauro Renar in Samo Kokorovec. Medtem ko imata Denar in Kokorovec že zagotovljen0 napredovanje v deželno prvenstvo-pa se bosta morala Sossijeva in Kosmač potruditi, da dosežeta cim boljšo uvrstitev. Za nastop na deželnem prvenstvu bi jima zadostovala že uvrstitev med prvima dvema tretjinama kotalkarjev. Ob 8.30 bodo na sporedu nastopi v obveznih likih, popoldne ob 14J* pa bo na vrsti prosti program. (SK/ .........im...........................................im..............mi...........................imunim«1.. Naše odbojkarice v prvenstvu tunder 15> • Naše odbojkarice v prvenstvu «under 15> , Konto vel: telovadniai najbolj perei problem S kratko predstavitvijo šesterke Kontovela končujemo pregled naših najmlajših ženskih odbojkarskih e-kip, ki so letos nastopile v prven stvo »under 15». Med vsemi je bilo to prvenstvo najbolj »slovensko*, saj sta se ga poleg naših ekip ude težili samo dve italijanski društvi, kar priča o tem, da namenjajo naša društva naraščaju večjo pozor nost. Kontovelke so letos branile nas lov pokrajinskih (in tudi deželnih) prvakinj, ki so ga bile izbojevale lani. Tokrat se jim ni posrečilo doseči prvega mesta, predvsem zato. ker sta od lanskih zmagovalk ostali samo dve igralki, vse druge pa so bile za to kategorijo že prestare. Popolnoma spremenjena postava zahteva pač tudi novega trenerja. Tako je vajeti ekipe letos prevzel Igor Milič, bivši trener Krasa, ki se je v novem okolju zelo dobro znašel. O svojih letošnjih izkušnjah pri Kontovelu nam je povedal nas lednje: »Delo z mladimi dekleti je bilo zame novost, saj sem doslej treniral samo fante. Moram pa reči. da sun ugodno presenečen, saj dekleta dajo mnogo več zadoščenja. Treba jih je samo pravilno motivirati in nimaš z njimi nobenih težav več.* Še preveč težav pa imajo na Kontovelu s telovadnicami. Mlade Kontovelke trenirajo samo dvakrat na teden, in še tedaj v zelo slabili razmerah. Eden izmed treningov je v dvoranici ob odprtem igrišču na Kontovelu. Dvorana je za vadbo povsem neprimerna. Dogajalo se je zato, da se na pravem igrišču de kleta niso znašla. Servirale so v out. igrale so zmedeno, ker so pač vajene trenirati v utesnjenem prostoru. Dokler je bilo vreme naklonjeno in so lahko trenirale na odprtem, je še šlo, z zimo pa je organizirana vadba nekoliko splavala po vodi. »Kljub temu,* pravi Milič «sem na splošno zadovoljen. Če bomo prišli do telovadnice (vsaj triki ul!), bodo dekleta lahko bistveno napredovala. Gre namreč za nadarjeno generacijo igralk, katerim se obeta lepa bodočnost. Za njimi pa že zagrizeno vadi skupina miniodbot karic, ki so prav tako zelo perspektivne.* POSTAVA KONTOVELA: Kat* Gerblni In Alenka Rupel (lellu"imiiii„iii,ii|,ii)II unn ■um....................................................in nun i im i im im 11 ■■ n um imuni im mn min mn mm iimiMiiiiiiin ih mini um m m iiniiinmiiiii" "minul umu................................... košarka SINOČI V TRSTU V PRVENSTVU C-l LIGE Jadranovci so se Teramu krepko oddolžili Naši zanesljivo zmagali • Marko Ban (31 točk) najboljši strelec - Dobra igra K. Starca JADRAN - BASKET TERAMO 89:71 (51:30) .. JADRAN: Klavdij Starc 12 (0:1), Gulič, Ban 31 (11:14), Vitez 28 Rauber 4, Daneu 10 (2:2), Sosič, Žerjal, Kraus 2 (0:2). n BASKET TERAMO: Di Michele, Antonetti 22 (4:5), Iezzoni, Sulpizi, Ue Luca 2 (2:2), M. Di Francesco 19 (7:7), Battistelli 8, F. di Fran-Cesc® 8, Incurvati 5 (1:2), DIncecco 7 (1:3). SODNIKA: Rizzini (Vicenza) in Ambrosini (Verona). PROSTI METI: Jadran 21:28; Teramo 15:19. OSEBNE NAPAKE: 'a,t V PRIREDBI St BOR gimnastika Uspel nastop na «1. maju» Mubljanske telovadke navdušile, borovke več kot zadovoljile igre. Gostje so bili namreč preskromni za naše košarkarje, ki so si priigrali zanesljivo prednost, vselej ko so «pritisnili na plin*. Tekma pa je tudi dokazala, da so naši fantje v zadovoljivi formi, kar je še kako pomembno pred nadaljnjim delom te lige. še posebno razveseljivo je, da se Klavdij Starc vrača v najboljšo formo. Odlično pa je opravil svojo nalogo Marko Ban, ki je dal kar 31 točk, obenem pa je ulovil 24 odbitih žog. Trener Splichal si je ob takih razpletih pri- ŠZ Jadran obvešča, da je za avtobusni izlet v Vicenzo, kjer,,,bo v soboto, 26. t.m., prvenstvena tekma s tamkajšnjim istoimenskim moštvom, še nekaj prostih most. Vpisovanje in informacije pri potovalnem uradu Aurora, v trgovini čevljev Malalan na Opčinah in v cvetličarni Nadja na Proseku. Borovem športnem centru v !'stu je gimnastični odsek Bora ,Ceraj priredil nastop v športni Dlmičnj gimnastiki, na katerem so s°delovaie telovadke Partizana Mo-{Je iz Ljubljane (kot članice) in 0ra (kot mladinke). Svoj nastop ?° zagotovile tudi telovadke ŠZ Dom 2 Gorice, ki pa se tekmovanja iz Gnanega vzroka niso udeležile. Tekmovanje, ki je potekalo pred •finimi tribunami, so sodile sodni-Ce Gimnastične zveze Slovenije Po- «Turnir prijatoljstva» v orodni telovadbi v soboto, 26. t.m.. v Novi Gorici in v nedeljo v Gorici iv Kulturnem domu) bo finalno tekmovanje «Turnirja prijateljstva* v orodni telovadbi. Pomemben športni dogodek t()rej, ki si ga velja ogledati. Ta prireditev, bi bila lahko i-'henovana tudi zimsko državno Prvenstvo v športni gimnastiki, kajti le na državnem prvenstvu in na tem turnirju nastopajo popoldne ekipe vseh ju-Soslanskih republik. V mnogoboju se bodo pome-rili dečki do 15. leta starosti. V soboto dopoldan v telovadnici Oš »Milojke Štrukelj* v Novi Gorici, deklice do 15. leta pa v popoldanskih urah. Finale bo v nedeljo ob 10. Pri v Kulturnem domu v Gorici. Pa še to, letos je drugič (prvič je bilo leta 1981), da bodo športni gimnastičarji gostovali Pri nas v okviru sodelovanja ha športnem področju, za kar sta se dogovorili ZSŠDI in ZT KOS. -MUČ- boja je bila taka: L Pavletič 18,40, 2. Gerdol 18,25, 3. Carli 18.10. Enak vrstni red so te tri tekmovalke dosegle tudi s posameznimi orodji, le da sta pri obroču Pavletičeva in Gerdolova delili prvo mesto. Organizatorji so nastopajoče nagradili z lepimi nagradami, po skupnem pomenku ob ^zakuski pa so se razšli z dogovorom, da se bodo dekleta kmalu ponovno pomerila med seboj. V L jugoslovanski ligi Olimpija iztržila točko v Beogradu V anticipiranj tekmi L jugoslovanske lige se je ljubljanska Olimpija z drugega spomladanskega gostovanja v Beogradu spet vrnila s točko. Proti Beogradu je namreč igrala neodločeno 0:0. Dve minuti pred koncem je nogometaš Olimpije Katanec zgrešil zelo ugodno priložnost za zadetek. V drugi tekmi je Radnički premagal Željezničar s 3:2. Tekma je bila privlačna in kvalitetna. vo ni bila posebno dopadljiva. Moštvi sta si bili v prvem delu tekme povsem enakovredni, v drugem polčasu pa so Kontovelci zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi in domačini so to izkoristili in zasluženo zmagali. Kontovelov trener Lisjak se je po tekmi zgražal nad igro svojih, ki so tokrat popolnoma odpovedali. V Borovih vrstah so dobro igrali De Carli, Tavčar in Barbiero, ki je bil zelo zagrizen v obrambi. Pri Kontovelu se je Damir Starc ponovno izkazal kot izvrsten strelec, to pa ni zadostovalo za zmago. (Kloro) Časa del 78:68 Carrozziere - Dom vil novo svetovno znamko na razdalji 1.000 m, ki jih je pretekel v 2’18”58. Prejšnji rekord (2’19”1) je pripadal Zahodnemu Nemcu Paulu Heinz« Kellmannu. MOTOCIKLIZEM VN JUŽNE AFRIKE Spencer pred Robertsoni KYALAMI — V prvi preizkušnji letošnjega svetovnega motociklističnega prvenstva, dirki za VN Južne Afrike v Kyalamiju, je v razredu 500 ccm zanesljivo zmagal Američan Freddie Spencer pred rojakom Robertsom. Veliko presenečenje pa je pripravil Francoz Fontan s četrtim mestom. Lanski svetovni prvak, Italijan Franco Uncini, je imel težave z vozilom in je zasedel šele šesto mesto, še slabše pa se je godilo Marcu Lucchinelliju, predlanskemu svetovnemu prvaku, ki se je s težavo uvrstil med prvo deseterico (pristal je na 9. mestu). VRSTNI RED 500 ccm: 1. Spencer (ZDA) honda, ki je 30 krogov prevozil v 43’58”3, s poprečno hitrostjo 167,980 km na uro; 2. Roberts (ZDA) yama-ha 44’05”7; 3. Haslam (VB) honda 44’H”6. 250 ccm; Balde (Fr.) chevallier 43’27”2; 2. De Radigues (Bel.) chevallier 43’27”7; 3. Guilleus (Fr.) kava saki isti čas. 5. Ploc (ČSSR); 16. Tepeš (Jug. -158 in 156 m); 28. Ulaga (Jug. -162 Ln 138 m); 37. Lotrič (Jug. -143 in 136 m). SKUPNA LESTVICA PO DVEH DNEH: 1. Kogler (Avs.); 2. Ploc (ČSSR) zaostanek.0,5 točke; 3. O-stvvald (NDR) zaostanek 5 točk; 11. Tepeš; 16. Ulaga, 36. Lotrič (vsi Jug.). NOGOMET, PRVENSTVO C-2 LIGE Gorizia — Pordenone 3:1 (2:0) GORIZIA: Colavetta, Grazzolo, Ma-rassi, Lazzara, Grillo, Codarir. (Co-misso), Modestini (Casetta), Anto-niazzi, Urban, Marcati, Colombo. STRELCI: Colombo v 3. in 36. min.; Semenzato v 70. min.; Lazzara v 77. min. V deželnem derbiju v C-2 ligi je Gorizia prepričljivo premagala e-kipo iz Pordenona in osvojila dve pomembni točki, ki jo oddaljujeta od nizkih položajev na lestvici. Za tokratno zmago gre pripisati zaslugo vsem igralcem, v prvi vrsti pa Urbanu, ki je s svojo igro bil začetnik prvih dveh zadetkov za svoje (R. Pavšič) KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljančani izločeni Olimpija je včeraj izgubila proti Partizanu, toda z igro je povsem zadovoljila - Vilfan izključen Partizan — Olimpija 111:108 (59:58) OLIMPIJA LJUBU ANA: Blaznik 5, Polanec 35, Hauptman 16, Todorovič 8. Vilfan 8, Šantelj 22, Vuja-čič 12, Mičunovič 2. BEOGRAD — Ljubljanski Olimpiji ni uspel podvig, da bi v tretji in odločilni tekmi četrtfinala «play -offs* v prvi jugoslovanski košarkarski ligi premagala v Beogradu domačega Partizana in je tako izločena iz nadaljnjega dela prvenstva. Ljubljančani pa so se v tej tekmi izredno požrtvovalno borili in so se gotovo častno poslovili od letošnjega prvenstva, še zlasti dober je bil veteran Polanec, ki je dosegel kar 35 točk. Pa tudi ostali so povsem zadovoljili, če izvazemamo Petra Vilfana, ki se je zopet «proslavil» zaradi nešportnega obnašanja, tako da ga je sodnik že v prvem polčasu izključil. V ostalih srečanjih ni prišlo do presenečenj, šibenka je namreč doma premagala Jugoplastiko, Bosna pa moštvo iz Zadra. OSTALA VČERAJŠNJA IZIDA šibenka - Jugoplastika 91: 75 Bosna - Zadar 121:109 POLFINALNA PARA Šibenka - Crvena zvezda; Partizan - Bosna. L ITALIJANSKA LIGA Goričani v Bergantu Danes bodo na sporedu druge tekme osmine finala italijanskega košarkarskega prvenstva prvoligašev. Košarkarji S. Benedetta iz Gorice bi se v primeru zmage v Bergamu uvrstili v četrtfinale, saj so v prvi tekmi proti Sav slavili zmago. Današnji spored (v oklepaju izidi prvih tekem); Indesit - Cagiva (88:91); Sav - S. Benedetto (81:86); Selečo - Berloni (81:105). Acqua Brillante — Sinudynt 79:93 (39:44) S sinočnjo drugo zmago proti peterki Acqua Brillante si je Sinudyne zagotovila nastop v četrtfinalu play offs. BIIly boljši RIM — V prijateljskem košarkarskem srečanju je včeraj BiUy t 104:91 (49:46) premagal Bancoromo. SMUČARSKI SKOKI SP v Harrachovu na ČSSR Nov svetovni rekord Jugoslovani popustili HARRACHOV — V včerajšnjem drugem dnevu 7. svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Harrachovu na Češkoslovaškem je domačin Ploc postavil nov svetovni rekord (181 m), najboljšo uvrstitev pa je dosegel Avstrijec Kogler. kateremu je tudi pripadala prejšnja svetovna znamka (180 m). Jugoslovanom včeraj ni šlo, posebno Ulagi, ki je bil šele 28. Začel je sicer solidno (162 m), potem pa se je zataknilo. Tepeš je bil sicer boljši, vendar vse premalo za dobro uvrstitev. VRSTNI RED: L Kogler (Avs.) -165 in 171 m); 2. Holland (ZDA) -177 in 163 m) ter Parma (ČSSR -163 in 172 m); 4. Schallert (Avs.); Veleslalom za «T ret ji pokal ZSŠDI» Kraj in datum tekmovanja Nedelja, 27. marca, ob 10.30 v Sappadi Progi Tekmovanje se bo odvijalo na dveh progah Tekmovalne kategorije Baby-sprint (m. in ž.) 1. 1974 in mlajši; miški-ke 1. 1972-73: medvedki-ke 1. 1971; cicibani-ke 1. 1969-70; pionirji-ke 1. 1967-68; mladinci-ke 1. '1964-65-66; člani ce 1. 1951-63; amaterji-ke 1. 1943-50: veterani - dame 1. 1942 in starejši Točkovanje Po tabeli T3 pravilnika FISI Nagrade Vsak prvouvrščeni v posamezni kategoriji bo prejel zlato kolajno, drugi srebrno, tretji pa bronasto. Prvih 5 uvrščenih društev na lestvici bo prejelo pokal. Vpisovanje Vpisovanje bo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20 - III) v sredo, 23. marca od 19. do 21. ure. Tekmovalce vpišejo samo predstavniki društev. Startnina Za vsakega tekmovalca znaša startnina 3.000 lir Startne številke Startne številke bodo dvgnili predstavniki društev v petek, 25. marca na sedežu ZSŠDI, od 18. do 20. ure. Ob dvigu številk bodo morali predstavniki društev plačati kavcijo, ki bo znašala 10.000 lir. V primeru, da neko društvo ne vrne startnih številk, bo organizator obdržal kavcijo. Prizivi Morebitne prizive bo sprejemala komisija do 15 minut po razglasitvi neuradnih rezultatov. Prizivu je treba prišteti 10.000 lir. Vsoto bo komisija vrnila, če bo priziv sprejet. Nagrajevanje Nagrajevanje bo 30 minut po razglasitvi uradnih rezultatov Pravilnik Velja pravilnik 3. Slovenskega zamejskega prvenstva v veleslalomu. Za kar le ta ne predvideva, velja pravilnik RTF - FISI Spremembe Organizator si pridržuje pravico, da razpis po uvidevnosti spremeni. Morebitne spremembe bo nemudoma naznanil zainteresiranim društvom Smučarska komisija pri ZSŠDI voščil tudi, da je pustil na klopi lažje poškodovana Valterja Sosiča in Petra Žerjala, ki pa bosta gotovo nared za izredno pomembno sobotno gostovanje v Vicenzi. Od košarkarjev Terama je bil najboljši Antonetti. Po sinočnjem srečanju je Ja-dranov trener Jože Splichal dejal naslednje: »Nasprotnik je bil preslab, da bj nam lahko preprečil zmago. Zadovoljen sem z igro svojih fantov v prvem polčasu. Fantje so nekoliko popustili v drugem polča su, imeli pa smo previsoko prednost, da bi nas lahko gostje presenetili. Sedaj nas čaka izredno težko gostovanje v Vicenzi. Rekel bi celo, da je ta tekma za nas odločil nega pomena.* (B. Lakovič) OSTALA SINOČNJA IZIDA Eurocar - Caveja 72:76 Pachera . CIS °ordenon 93:77 KADETI Bor B — Kontovel 89:79 (37:37) BOR B: Barbiero 9, Pettirosso, Žerjal, Krapež 6, Vecchiet 10, Tavčar 26, Komar, Parisi 4, De Carli 34, Rustja. KONTOVEL; Grilanc 4, Cunja, Danieli 6, Škabar, Piras 4, Starc 36, Kompare, Paoletti, Košuta 8, Emili 21. Tekma med drugo Borovo posta .................................................. B22S3HHH1 VSE KAŽE, DA SE NAŠIMA ŽENSKIMA DRUGOLIGAŠEMA OBETA RAZLIČNA USODA Nabrežinke so si zagotovile obstanek, borovkam preti izpad Sokol Meblo je namreč brez težav odpravil Itas iz Fiume Venela, Bor Intereuropa pa je dokaj nepričakovano izgubil v Padovi Sokol Meblo — Itas Fiume Veneto 3:0 (15:4, 15:7, 15:3) SOKOL MEBLO: V. in G. Legi-ša. Kralj, Mervič, Antoni, Paulina, Pesaressi. Nabrežinske drugoligašice so brez težav premagale mlado šesterko I-tasa iz Fiume Veneta. S tem so se oddolžile za edini poraz, ki so ga bile utrpele v prvem delu prvenstva prav v tekmi s sinočnjim nasprotnikom. Tokrat pa igralke Sokola Meblo niso dovolile presenečenja. Zanesljive so bile prav v vseh elementih igre, tako v obrambi kot v napadu. Itas je bil proti razigranim slovenskim igralkam povsem brez moči. Uspešneje se jim je upiral samo v drugem setu, a le na začetku. S sinočnjo gladko zmago so si Nabrežinke matematično zagotovile obstanek med drugoligašieami. Dokazale so, da v tej skupini nimajo enakovrednega tekmeca, Leonardi Viaggi — Bor Intereuropa 3:1 (15:4, 9:15, 15:9, 15:12) BOR INTEREUROPA: Fičur, ODBOJKA SINOČI V PRVENSTVU MOŠKE C-2 LIGE &hik Dvorščak, Vajngerl, Kovač, Kalan. Najbolj kakovostni del tekmovala je vsekakor predstavljal nastop Iriubljančank, ki so prikazale^ vrsto j^tedno zahtevnih elementov, žal pa jfa je pri visokih metih nekoliko Jot'l nizki strop športne dvorane. r0nčna lestvica njihovega nastopa J? bila taka: L Gregori 19,10, 2. ,tenčič 18,50, 3. Orehek 18,35. 4. tepan 18,15 in 5. Lomšek 17,90. d^saka telovadka je nastopila z Jjma poljubnima orodjema, sešte-pa je štel za lestvico. . y odsotnosti Goričank so med [Jadinkami opravile svoj nastop le J^ovke, ki so imele za obvezno J°dje obroč in žogo. Čeprav je bil J hjiliov prvi tovrstni nastop lah-1° rečemo, da so več kot zadovolji-*>, čeprav je bilo pri njihovem iz-!®ianju opaziti tudi dokajšnjo me-breme. Končna lestvica mnogo- Goriška predstavnika zopet uspešna Po porazu z Rangersom malo možnosti za Bor JI K Banka Juventina Belca - Volley Club Spilimbergo 3:0 (17:15, 15:8. 15:6) JUVENTUS BELCA: Ivan Plesničar, Rajko Petejan, Mavricij Černič, Igor Orel, Rado Lavrenčič, Renzo Faganel, David Mučič. Juventina je osvojila tretjo zmago v tem prvenstvu. Brez velikih težav je premagala ekipo iz Spilim-berga, ki je v prvem delu prvenstva igrala v drugi skupini. Gostje so se uspešno upirali le v prvem setu. ko so že vodili z 11:6, Zanimiv je bil predvsem drugi set: belo-rdeči so prikazali izredno blestečo in hitro igro z lepimi kombinacijami in so navdušili še kar številno občinstvo. Ob koncu tekme je Enzo Faganel dejal, da je s tako igro Juventina Belca vredna C-2 lige. (Ivan Plesničar) Vivil - Olympia Terpin 2:3 (>:15, 15:12, 5:15, 15:5, 5:15) OLYMPLA TERPIN: M. in Š. Cotič F. in D. Terpin, Neubauer, Zadnik, Černič, Špacapan. Po zelo grdi in živčni tekmi je 01ympia Terpin pospravila novi par točk, kar je navsezadnje najvažnejše. Po prvem setu, ki so ga »plavi* z lahkoto zmagali, so naši fantje začeli podcenjevati nasprotnika, zaradi česar se niso mogli več zbrati. V četrtem setu je 01ympia Terpin igrala povsem nemotivirano, tako da je že zgledalo, da ji preti neizbežen poraz. Po zamenjavi postave v 5. setu pa so naši končno spet zaigrali kot znajo in Vivil, ki je že tako slaba ekipa, jim ni bil več kos. Pozitivna nota tekme je predvsem v tem, da so na igrišče stopili prav vsi razpoložljivi igralci, kar pomeni, da so tudi menjave enakovredne standartnim igralcem. (M. Š.) Bor JIK Banka - Rangers 0:3 (8:15, 12:15, 9:15) BOR JIK BANKA: Plesničar, Marušič, Škabar, Pečenko, Bitežnik, Budin, De VValdeistein, Stančič, Sgu-bin in Veljak. Kriza Bora JIK Banke se še nadaljuje. V drugem delu prvenstva Rauber, V. in M. Klemše, Debenjak, Maver, Kus, Glavina in Zergol. Borovke se vračajo iz Padove s porazom, ki nemalo zapleta njihov položaj la lestvici. Plave so bile tokrat prepričane v zmago, vendar je bil njihov nasprotnik drugačna e-kipa od tiste, ki je v prvem delu igrala v Trstu. Igralke Leonardija so igrale zelo zagrizeno, dobro so branile in tudi močno napadale. Borovke so slabo blokirale netočen sprejem pa jim je onemogočal, da bi dobro napadale. Edino v drugem setu je dober blok omogočil borovkam, da so onesposobile nasprotnikov napad. V nadaljevanju pa je tudi živčnost pripomogla k slabi igri «plavih». (N. R.) 3:1 so izgubili že četrto zaporedno tekmo in tretjo s 3:0. Vsekakor je potrebno omeniti, da so v srečanju z Rangersom iz Vidma pokazali na predek, a ne tak, da bi potem na samem igrišču spreobrnili stanje sebi v korist. Vse preveč je bilo na pak (in to vedno v najbolj kritičnih trenutkih), da bi osvojili vsaj niz, ki bi jim vlil nekoliko več zaupanja v lastne moči in sposobnosti. Vedno se je nekje zataknilo in tokrat niti pomoč Veljaka ni zalegla, saj v napadu ni doprinesel tistega, kar bi lahko sicer, ker je še vedno poškodovan. Največ težav je delal borovcem sprejem in niti obramba ni bila najbolj zanesljiva, še zlasti slab pa je bil blok. Vsekakor pa velja omeniti, da je Rangers daleč najboljša ekipa v skupini za obstanek. (G.F.) Nov rekord Franceschija PALERMO — Na italijanskem državnem plavalnem prvenstvu je včeraj Giovanni Franceschi popravil svoj državni rekord na 200 m mešano s časom 2’04”09 (njegova prejšnja znamka je bila 2’04”65). V ŽENSKI C-l LIGI Četrti poraz Sloge i OMA OMA — Sloga (15:5, 11:15, 15:2, 15:8) SLOGA: Čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka in Milena Križmančič, Malalan, Suzana in Valentina Vidali. Slogašice so sinoči že četrtič v tem prvenstvu izgubile srečanje z OMA, ki jim očitno ne leži, saj so tudi tokrat zaigrale daleč pod svojimi zmožnostmi. Prikazale so dokaj medlo odbojko, zaigrale so a-patično, nepovezano in premalo o-dločno na mreži. Dobro so se odrezale le v dragem setu, v katerem so od vsega začetka vodile in ga tudi povsem zasluženo osvojile. (Inka) ŽENSKA D LIGA Sloga — Solaris 0:3 (9:15, 9:15, 5:15) SLOGA: Anna in Elena Adam, Drnovšček, Gorkič, Križmančič, Milič, Peršič, Sosič. Slogašice so tokrat stopile na i-grišče v precej okrnjeni postavi. Poleg tega jim nikakor ni šel od rok sprejem, saj so prav na račun tega nasprotnice zbrale največ točk. Od časa do časa so sicer naše i-gralke predvajale dopadljivo igro, vse prevečkrat pa je prav slabo sprejemanje prvih žog onemogočalo vsako nadaljnjo Slogino pobudo. (Inka) Volley Club — Sokol n.o. Tekmo med domačim Volley Ciuhom in Sokolom so odložili, ker sodnika ni bilo na igrišču. Nabrežinke so se tako zaman podale v Tržič. 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor - Nuova Pallavolo Gretta 1:3 (15:11, 3:15, 3:15, 12:15) BOR: Krebel. Filipčič, I. in F. Gombač, Brana. Italiano, Meton, Tul, Starc. Kralj. Kombinirana postava Bora je zadovoljila le v prvem setu, ki ga je tudi zasluženo izbojevala. V nadaljevanju so borovci dokaj razočarali, saj je bila sinočnja tekma ena najslabših, kar so jih odigrali v letošnjem prvenstvu. Še posebej pomanjkljiv je bil sprejem servisa, kar je tudi v največji meri botrovalo porazu. Vrhu tega so borovci igrali zelo nezbrano in brez prave volje do zmaie. (D.K.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Vivai Busa — Sloga n.o. Ker pokrajinska zveza nima dovolj sodnikov, so tekmo, med Vivai Busa in Slogo odložili na kasnejši datum. Breg A — NPT n.o. Tudi te tekme niso odigrali zaradi odsotnosti sodnika. «UNDER 15» - ŽENSKE Breg B — Inter 1904 0:2 Z zmago proti Bregu B v zadnjem kolu si je Inter 1904 priboril pravico do nastopa v finalni tekmi s Sokolom za naslov pokrajinskega prvaka. «UNDER 15» - MOŠKI NPT - Sloga 2:0 (15:6,17:15) SLOGA: čač, Filipčič, Hrovatin, Ipavec, Kerpan, Komar. Milkovič, Sosič, Tognetti. V prvenstvu «Under 15» je Sloga startala s 'otazom. Za večino igralcev je bil to krstni nastop in huda trema jih je dobesedno strla. Zato mladi slogaši še zdaleč niso prikazali vsega, česar so zmožni. Prepričani pa smo. da bodo njihovi bodoči nastopi uspešnejši. Cinka) KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Arte - Dom 94:60 ( 39:27) DOM: Sancin 4, Ugo Dornik 5, Ziani 14, Košuta, Semolič 14, Cej 10, Coretti 13, Nanut. ODBOJKA V ZENSKI C-2 LIGI Zmago slavil samo Breg DoUnčanke premagale Colloredo - Poraz Bora ia Koatovela Electroaic Skop Breg — Colloredo (15:6, 6:15, 15:8, 15:9) BREG: Trenta, Olenik, Canziani, S. in K. Slavec, Kocjančič, Sancin, Bandi in Stepančič. Sinočnja tekma v Dolini je bila zelo zanimiva. Razen v drugem setu, ko so popolnoma odpovedale (slab sprejem, slab napad), so bile namreč Brežanke zelo uspešne. Še najbolj razburljiv in privlačen je bil četrti set. Obe ekipi sta igrali zelo dobro v obrambi, a Bre-žankam se je končno vendarle posrečilo uveljaviti svoj močnejši napad. Gostujoča šesterka ni razočarala. Obramba Colloreda je bila res izvrstna, zato je zmaga dolinskih deklet še toliko bolj spodbudna in pohvale vredna. (Sab) Martignacco — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:8, 15:9, 15:5) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban. Čemjava, Rupel, Maver, Pra-šelj, Gerbini, Regent. Kontovelke so tokrat naletele na 3:1 zelo slab dan in na gostovanju v Martignaccu nerodno izgubile. Igrale so sicer v nepopolni postavi, a to še ne opravičuje dogodkov na igrišču. Martignacco je začel zelo slabo, naše igralke pa tega niso znale izkoristiti in so precej grešile, predvsem v napadu. To je nasprotnice opogumilo, organizirale so svoje vrste in s točno igro o-svojile vse tri sete. (J.B.) Bor - Agi 2:3 (10:15, 15:11, 15:3, 12:15, 14:16) BOR: Furlanič, Vodopivec, Mon-tanari, Jazbec, čač, Ukmar, Godina, Jevnikar, Tomšič. Zmaga je bila vsekakor dosegljiva, vendar bi bilo treba več požrtvovalnosti in odločnosti, česar pa borovke tokrat niso ookazale in so si po nepotrebnem zapravile točke. Pravo vrednost nasprotne e-kipe dokazujeta zlasti drugi in tretji set, vendar borovke niso tako nadaljevale, na koncu pa je bilo prepozno, da bi lahko popravile slabosti, ki so jih dotlej pokazale. (G. F.) Domovci so visoko izgubili proti prvouvrščeni ekipi Arte. Tekma je bila izenačena le v prvih desetih minutah, nakar pa so si domačini s hitrimi protinapadi priigrali deset točk prednosti. Naši so se v prvem polčasu dobro borili, višinska premoč nasprotnikov pa je bila preveč očitna. V začetku drugega dela je bilo tekme praktično konec, saj so domačini odločno povedli za dvajset točk. Tako smo bili v nadaljevanju priča le osebnim akcijam brez nobene skupne igre. Vsekakor moramo poudariti, da so se Brgovčevi varovanci, kljub očitni premoči nasprotnikov, srčno borili do kočnega žvižga. (S. L.) DEČKI Kontovel B — GMT 39:187 (19:89) KONTOVEL: Kompare 4, Štoka 21. Dolhar, Regent 2, Husu. Pertot I. 2, Pertot II., Baracci, Rupel 8, Stanisa. Košarkarji moštva GMT so bili o-čitno premočni za drago Kontove-lovo postavo, v kateri nastopajo skoraj sami začetniki. Tržačani so že od samega začetka visoko povedli in stalno večali prednost. V Konto-velovih vrstah je zanesljivo igral Štoka, ki je iz tekme v tekmo boljši. (M.Ru.) ((PROPAGANDA* Polet — Don Bosco B 51:41 (25:25) POLET: Čebulec .14 (2:7), Ciani, Kocman 18, Sosič, Škrk 10 (2:3), Poldini 6, Prelec 3 (1:3), Milič, Berdon, Brišnik. Proti drugi postavi Don Bosca so poletovci zaigrali zelo požrtvovalno in borbeno, tako da so ob koncu slavili zasluženo zmago s prepričljivo razliko v koših. Za ta podvig zaslužijo pohvalo prav vsi igralci, ki so v zadnjih srečanjih pokazali viden napredek. (A.K.) OBVESTILA ŠZ Bor sklicuje dne 28. t.m. ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju ,ia stadionu «1. maj» v Trstu redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. razno. * * • Smučarski odsek ŠD Mladina organizira 27. marca izlet v Cimo Sappado ob priliki tekmovanja pokala za ZSŠDI. Vpisovanje kot običajno do četrtka, 24. marca. Odhod z Opčin točno ob 6. uri (legalna ura) in iz Križa ob 6.1S. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 LjubUon* Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrfl 39,000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po forma™, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir “e®.e ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Jumisk krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih a Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 12 v Italiji pri SPI. 20. marca 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel , . , l i_ Član italijanske Izdaia ZTT zveze časopisnih bi tiskar ^Trst založnikov FIEG Primorska poje 983 Spet je pred nami Primorska poje. Tokrat že štirinajsta po vrsti. Postala je vsakoletni nepogrešljiv praznik zborovskega petja. Pevski zbori iz vseh krajev Primorske, tostran in onstran meje, se bodo na dvanajstih različnih odrih pomerili med sabo, ne v tekmovalnem smislu seveda, in še enkrat, četudi tokrat v nekoliko manjšem številu, kot smo bili vajeni vsa ta zadnja leta, potrdili življenjskost in moč našega zborovskega petja. Posebej velja poudariti, da poteka letošnja prireditev «Primorska poje 83» v vzdušju praznovanj 40-letnice pomembnih dogodkov NOB in ljudske revolucije na Primorskem, kar daje tej najbolj množični kulturni manifestaciji še poseben značaj in smisel. Zato želimo Primorski poje veliko uspeha. PETEK, 25. marca ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu Ženski zbor »Repentabor* Repentabor Mešani zbor Bertoki Mešani zbor «Lipa» Bazovica Moški zbor «Ciril Kosmač* Koper Mešani zbor Rupa Peč Oktet «France Bevk* Otalež Moški zbor Divača Mešani zbor Vrtojba Mešani zbor Divača Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič* SOBOTA, 26. marca ob 20. uri v osnovni šoli v Podbrdu Mešani pevski zbor Drežnica Moški .bor Košana Ženski zbor «Triglav» Bukovica Mešani zbor «Pod lipo* Bamas Mladinski mešani oktet »Svoboda* Izola Moški zbor «Kras» Opatje selo Mešani zbor «Triglav» Bukovica Mešani zbor »Tomos* Koper Mešani zbor »Lipa* Šempas Moški zbor »Fran Venturini* Domjo Mešani zbor «Igo Gruden* Nabrežina NEDELJA, 27. marca ob 16. uri v Kulturnem domu v Prvačini Mešani zbor «Slavec» Ricmanje Moški zbor »Varnost* Koper Mešani zbor «F.;B. Sedej* Števerjan Mešani zbor italijanske skupnosti Izola Moški zbor «Bratov Vodopivec* Pivka Moški zbor «Iskra» Bovec Mešani zbor «France Prešeren* Boljunec Moški zbor «Razpotje» Col Tržaški oktet Zgomjevipavski mešani zbor Podnanos Moški zbor «Vasilij Mirk* Prosek - Kontovel PETEK, 8. aprila ob 20. uri v Domu JNA v Pivki Ženska pevska skupina Stu ledi Dekliški zbor «Kogoj Justin* Dol. Trebuša Dekliški zbor «Slovenski šopek* Mačkolje Moški zbor «15. februar* Komen Mešani zbor «Ivan Pregelj* Most na Soči Ženski zbor »Franc Zgonik* Branik Briški oktet Dobrovo Mešani zbor «SGP Primorje* Ajdovščina Moški zbor «Tabor» Opčine Komorni mešani zbor Nova Gorica SOBOTA, 9. aprila ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu Mešani zbor «Pod skalo* Črni kal Lovski zbor Dekani Moški zbor «J. P. Vojko* Dvori nad Izolo Mešani zbor »Topničar* Trnovo Mešani zbor »Primorec* Trebče Moški zbor «France Bevk* Šmarje Mešani zbor «Oton Župančič* štandrež Ženski zbor Prosek - Kontovel Mešani mladinski zbor Glasbene matice Trst PAZ »Vinko Vodopivec* Ljubljana NEDELJA, 10. aprila ob 16. uri v Kulturnem domu v Komnu Primorski oktet Ajdovščina Moški zbor «Andrej Paglavec* Podgora Mešani zbor PD Mačkolje Mešani zbor »štandrež* Ženski zbor »Tabor* Opčine Moški zbor »Vesna* Križ Mešani zbor «Slovenec» Boršt Mešani zbor »Sveti Jernej* Opčine Moški zbor «Fantje izpod Grmade* Devin Mešani zbor «Marij Kogoj* Trst Moški pevski zbor »Franc Zgonik* Branik PETEK, 15. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu Oktet Škofije Moški zbor »Lijak* Vogrsko Moški zbor »Srečko Kumar* Repen Moški zbor »Soča* Nova Gorica Dekliški zbor Devin Moški zbor «Valentin Stanič* Levpa Sovodenjski nonet Moški zbor DPD «Svoboda» Anhovo Ženski zbor KUD «Sloga» Črni vrh Mešani zbor PD »Soča* Kanal SOBOTA, 16. aprila ob 20.30 v Avditoriju v Gorici Moški zbor »Zarja* Bilje Mešani zbor «Slovan» Padriče Mešani zbor «Jadran* Milje Moški zbor «Jezero» Doberdob Ženski zbor «Ivan Grbec* Skedenj Oktet «Simon Gregorčič* Kobarid Mešani zbor KUD »Svoboda* Renče ženski zbor »Slovenijales* Idrija in moški sekstet Idrija Moški zbor KUD «Karol Pahor* Piran Mešani zbor «Obala» Koper NEDELJA, 17. aprila ob 15. uri v Ljesah (Benečija) Mešani zbor »Podgora* Moški zbor »Zarja* Budanje Moški zbor «Briški grič* Števerjan Moški zbor štmaver s Moški zbor «Gostol» Tolmin Dekliški zbor «Vesna» Križ Mešani zbor »Drago Bajc* Vipava Moški zbor »Valentin Vodnik* Dolina PETEK, 22. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Vipavi Dekliški zbor «Grlica» Budanje Moški zbor «Danica» Vrh Moški zbor «šimen Golja* Kneža Mladinski zbor Miren - Orehovlje - Bilje Oktet «J. P. Vojko* Spodnja Idrija Moški zbor «Triglav» Trenta Moški zbor »ZŠAM* Idrija Moški zbor «Miren» Ženski učiteljski zbor Tolmin Mešani zbor «Bojan» Dornberk SOBOTA, 23. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Moški zbor »Kogoj Justin* Dol. Trebuša Mešani zbor »Rdeča zvezda* Salež Dekliški zbor «Danica» Vrh Mešani zbor «KD Barkovlje* Moški zbor »Dragotin Kette* Ilir. Bistrica Moški zbor «Simon Gregorčič* Koper Mešani zbor »Bazovica* Rijeka Lovski oktet Postojna Mešani zbor «Jože Srebrnič* Deskle Moški zbor «Mirko Filej* Gorica Moški zbor «Srečko Kosovel* Ajdovščina NEDELJA, 24. aprila ob 16. uri v novi osnovni šoli v Idriji ženski zbor »Kolektor* Idrija Moški oktet «Nadiža» Kred Ženski zbor «Košana» Moški zbor «K. K. Vipava* Šempeter Oktet »Vrtnica* Nova Gorica Lovski zbor «Zlatorog» Vipava Mešani zbor društva računovodskih in finančnih delavcev Nova Gorica Moški zbor »Postojna* Ženski zbor «Posfojna» Oktet »Javor* Pivka Mešani zbor »Lojze Bratuž* Gorica Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145. OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku št. 58. Toči belo in črno vino. ODSTOPIM ali dajem v najem trgovsko dovolilnico za prodajo na drobno sadja in povrtnine. Telefon 040/412543. IŠČEM v najem stanovanje — tudi za krajšo dobo. Telefon 040/749457 ali 941153. SKLADIŠČE na Krasu oddam v najem. Telefonirati po 20. uri na št. 040/71206. 40-LETNA zakonca — javna uslužbenca iščeta v najem stanovanje ali hišo tudi brez centralne kurjave. Cena do 350.000 lir. Telefonirati od 14.30 do 15.30 na št. 040/411131. KROJAČNICA KOŠUTA ima na zalogi nove spomladanske vzorce blaga za moške in ženske obleke, suknjiče, hlače, kostime (tailleur). Drevored D’Annunzio 11, Trst. PRODAM lancio trevi 1600 še v garanciji. Telefon 040/213772 ZAZIDLJIVO zemljišče 900 kv. m v Nabrežini-center prodam. Telefon 040/200173. OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. KNJIGARNA IL CARSO - Sesljan 48, tel. 040/299717 (ob ponedeljkih zjutraj odprta) nudi m. mladinskih knjigah od 20% do 40% popusta. OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči črno in belo vino. KUPIM stare knjige — tudi cele knjižne zbirke. Pisati na »Poštno ležeče - casella postale št. 48/C SPI Videm (Italija). HIŠNO pomočnico iščemo za dve uri trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 040/411567. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda pando 30 - doba šest mesecev. Telefonirati od 10. do 18. ure na št. 040/220406 ali 220363. VSI TISTI, ki želijo postati igral-ke/ci, manekenke/i, naj pošljejo svoje fotografije na »Aladino film* Via Cesare Beccaria 24. Roma. VODOVODNI INŠTALATER opravlja vse vrste popravil. Telefon 040/53032. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino. ČISTILNICA »TATJANA* Nabrežina - Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. DRUŽINA iz Križa išče v najem na Opčinah dvosobno stanovanje s kopalnico. Cena do 250.000 lir. Telefon 040/220519. ODDAM v najem skladišče pri Sv. Jakobu, primemo tudi za druge dejavnosti. Telefon 040/70135. DELAVEC tvrdke Fiat proda pando 30 doba šest mesecev. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229250. OSMICO je odprl Josip Milič . Za-gradeč št 2 OSMICO je t o 50 letih zopet odprl Stanko Caharija (Mhčev) v Nabrežini. Toči belo in črno vino. ORKESTER »Liscio 2000» za ples, zabavo in prijetne večere. Telefonirati v popoldanskih urah na štev. (0481) 86-571 ali 33-193. PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in gara- že v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št. 040/208251. OSMICO je odprl Benedikt Žerjal (Diko) Boršt 74. PRODAM avto Lancia fulvia (5 prestav) letnik 1971 v zelo dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229-364. DELAVEC tvrdke Fiat proda A 112 junior. Doba 4 mesece, prevoženih 4000 km. Telefon 040/229224. PRODAM zajčji gnoj! Telefon 040 299798 PRODAM tovornjak OM v dobrem stanju. Tel. 040 228273. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577. PRODAM lancia beta coupe 1300. Telefon 040/410476 - Marko. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. PODJETJE Malalan Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043. • Slovenska komponenta (Nadaljevanje s 6. strani) ODG.: Tudi ta problem je zelo zapleten. Edina nevarnost v tržaški kulturi, ki je izrazito trža ška značilnost, je tavtologija, se pravi, da tržaška literatura rase na sami sebi, se vedno nanaša na svojo tradicijo. Na ta način lah ko postane sterilna. Nevarnost je v tem, da Tržačane zanima bolj literatura, ki govori o Trstu, zanimajo jo bolj esejisti, ki govorijo o tržaški literaturi. Razen tega e-lementa ne bi videl drugih provincialnih komponent. Mislim, da nima smisla idealizirati tržaško li teraturo, a je tudi ne preveč kri tizirati. Tudi ta odnos je značilno tržaški. Lahko analiziramo dva drugačna odnosa do literature v Trstu. Prvi je proslavljanje vsa kršnega teksta, tudi najslabšega, samo zaradi tega, ker govori o nas. Proslavljanje pa se lahko spremeni v stalno kritiko. Hi-perkritika je isto kot proslavljanje. Na vsak način nismo premagali te oidipovske navezanosti na Trst. Drugače bi rekel, da je literar na panorama na splošno precej zanimiva. Imam vtis, da je precej razlike med starimi in mladimi pisatelji, ki se navezujejo na tradicijo in drugimi, ki jo hoče jo prerasti. Zanima me, kako se bo v desetih letih spremenila ta situacija. Moram pa reči, da je treba odhajati iz Trsta. Trst je seveda oddaljen od italijanskih kulturnih središč, zato se je tre ba zunaj nadihati svežega zraku. Najbolj negativen element je en-dogamična plat naše kulture. Po eni strani je naša kultura endoga-mična zaradi subjektivne misli, da morajo biti intelektualci maloštevil ni in so zato vedno isti. Druga stran, ki pa je realno dejstvo, je ta, da je Trst majhen, da je v njem malo notranje cirkulacije idej. Vse se dogaja v majhnem krogu ljudi s tistim značajem obsedenosti, ki je značilen za endogamijo, kjer v določenem trenutku nastopi fiziološka degeneracija. ........................iiiimiinniniiii........i......................................iimniiiiiimiiliiliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiilHilliitii.iiiimilii...............................................................................................................hud sona darujeta Andrej in Aljoša 10 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. V počastitev spomina Mirka šva- ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA V spomin na nepozabnega Jožeta Kneza daruje sestra Olga 15.000 lir. V spomin na pok. Maro Zidarič darujejo žene iz Prečnika, zbrane ob prazniku 8. marca 35.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN Namesto cvetja na grob Pavle Malalan por. Ključar darujeta Ivan in Slavko 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Mirka Švaba daruje Francelj Benčina 20 tisoč lir. V spomin na Pavlo Ključar daruje Ivan Benčina z družino 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA V spomin na starše, moža in brate daruje Ana Žerjal vd. Strajn (Boršt 114 ) 5.000 lir. Ob peti obletnici smrti strica Karla Petarosa daruje nečakinja Klara z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA Ob 75. obletnici smrti drage matere darujeta Danica in Marica 20 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA V spomin na Milana Stublja daruje družina Ostrouška (Zagradec) 10.000 lir. V spomin na Milana Stublja da jureta Pino Purič z družino 10.000 in Mario PuriČ z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA Ob praznovanju 8. marca darujejo žene iz Gabrovca 41.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ LONJERJA V počastitev spomina pok. staršev darujeta Zorka in Mirko 20.000 lir. Ob 38. obletnici smrti Andreja Pertota se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo žena Santina, in sinova Danilo ter Cveto z družinama in darujejo 30.000 lir. Ob osmi obletnici smrti očeta Sergija Pečarja darujeta Nevenka Radivoj z družino 20.000 lir. Darovi in prispevki ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Milana Stublja daruje Viktor Cesar z družino 10.000 lir. Ob praznovanju 8. marca v Šem-polaju darujejo žene 54.000 lir. V spomin na starše, moža in brate daruje Ana Žerjal vd. Strajn (Boršt 114) 5.000 lir. V spomin na dragega brata Ma-rjota Čoka daruje sestra Angela 25.000 lir. V spomin na pok. Giorgia Petea-nija daruje družina Žagar (Didje-tovi) 20.000 Ur. V spomin na pok. Pavlo Ključar darujeta družini Baroni in Komar 20.000 Ur. Namesto cvetja na grob Franca Pečarja darujeta družini Milkovič in Slavec (Gropada 86) 10.000 Ur. * • • V počastitev spomina naše žene, mame in none Frančiške Parovel daruje družina 10.000 za KD Primorsko - Mačkolje in 10.000 Ur za Zvezo žena Mačkolje. Namesto cvetja na grob Ladi ja Vodopivca darujeta Ljana in Nadja 10.000 lir za' SKD Barkovlje. Vida Švab daruje 5.000 Ur za dekliški zbor Vesna. Namesto cvetja na grob Ludvika Trampuža, Alfonsa Terčona in Davida Gabrovca daruje družina Mirka Legiše 30.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. Ob plačanju članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Vincenc Pausin 7.000, Franc Bizjak 7.000 in Albina Cappel 7.000 lir. Ob obletnici smrti drage mame Marije Purger daruje hči Salvina 25.000 Ur za Zvezo žena Mačkolje. Ob rojstnem in godovnem dnevu pok. Josipa Tula daruje žena A-lojzija 10.000 Ur za KD Primorsko -Mačkolje. Namesto cvetja na grob Virgi lija Tula daruje Bernarda Olenik 10 tisoč Ur za gojence glasbene šole Breg. Ob deseti obletnici smrti očeta Karla Stublja daruje hči Stana 10 i tisoč za ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. Ob deseti obletnici smrti moža Karla Stublja daruje žena Jušta 5 tisoč za ŠK Kras in 5.000 Ur za KD Rdeča zvezda. V spomin na pok. Mirka Švaba daruje družina Kjuder 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. Ob peti obletnici smrti brata Karla Petarosa daruje brat z družino 10.000 Ur za PD Slovenec iz Boršta. Ob drugi obletnici smrti'dragega očeta Ivana in trideseti obletnici smrti drage mame Alojzije Zobec daruje hči Olga z družino 10.000 lir za PD Slovenec in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta. Namesto cvetja na grob Mirka Švaba darujeta Zori in Miranda Pangerc 25.000 za Dijaško matico, 25 tisoč za Skupnost družina Opčine, 25.000 za Center za rakasta obolenja in 25.000 Ur za KD Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Pavle Ključar darujeta Drago in Majda Danev 20.000 lir za otroški pevski zbor Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob dragega Mirka Švaba daruje Ivan Benčina z družino 30.000 Ur za SKD Tabor. Zlatarna s Proseka daruje 40.000 Ur za ženski pevski zbor Prosek -Kontovel. V spomin na Ninota Pertota daruje žena Sabina 10.000 lir za ŠD Vesna. Marija Brecelj daruje 30.000 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Lovrenca Kureta daruje Marino Pečenik 15.000 Ur za ŠD Breg. V počastitev spomina očeta Mirka Švaba daruje sin Darko z družino 100.000 Ur za SKD Tabor, 50.000 za Dijaško matico in 50.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. Ob praznovanju rojstnega dne daruje Marčelo Kralj (34 ) 20.000 lir za godbo V. Parma Trebče. V spomin na pok. Marijo Živec in Erminio CarU - Botti daruje Gigia Kralj (34) 20.000 lir za godbo V. Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Marije Živec in Erminie CarU - Botti daruje Zofija CarU (10) 10.000 Ur za godbo V. Parma - Trebče. V počastitev spomina Pavle Ključar darujeta Judita in Evica 20.000 Ur za SKD Tabor. V spomin na Alojzijo Flego in Remigija KavaUča daruje Kristina Mozer 5.000 lir za KD Ivan Cankar. Ob 90-letnici smrti Marije Kralj daruje Anica z družino 50.000 lir za godbo na pihala V. Parma -Trebče. V spomin na Mirka Švaba darujeta Anica in Silvan Mesesnel 25 tisoč lir za SKD Tabor. V spomin na Karla Gombača darujeta Anica in Silvan Mesesnel 25 tisoč lir za Združenje aktivistov o-svobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Ob drugi obletnici smrti očeta Željka Čoka daruje podporni član Svetko 30.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na pok. Giorgia Petea-nija daruje družina Žagar (Didje-tova) Bazovica, 20.000 lir za ŠD Zarja in 20.000 Ur za KD Upa. V spomin na Franca Pečarja darujeta Sonja in Aldo Gornik 10.300 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Mirka Švaba daruje družina VacUk 5.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Pavle Malalan Ključar darujeta Pavla in Zmaga 10.000 Ur za SKD Tabor. V spomin na svoje starše daruje Gizela Fonda (Bazovica) 20.000 lir za KD Slovan. Ob rojstnem in godovnem dnevu pok. Josipa Tula daruje hči Nadja „ družino 15.000 lir za KD Primorsko • Mačkolje. V spomin na pok. Žilka Tula daruje Slava šik z družino 10.000 Ur za KD Primorsko Mačkolje. Ob 1. obletnici smrti dragega o-četa Marjota Blasona daruje sin Renato z družino 15.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V spomin na nonota Marjota Bla- ba, očeta prijatelja Darka, darujeta Marta in Mirko 50.000 Ur za Glasbeno matico. Ob 8. marcu darujejo žene iz Gro-pade 30.000 za šolo K. D. Kajuh, 30.000 za ŠZ Gaja in 40.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 38. obletnici smrti Danila Pre-garca daruje sestra 10.000 za Dijaško matico. 10.000 za Skupnost družina Opčine, 10.000 za TPPZ Pinko Tomažič in 10.000 Ur za ŠZ Jadran. Ob osmi obletnici smrti Darija Starca daruje družina 10.000 za popravilo dvorane na Koniovelu in 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Giuseppa Boschi-na daruje Majda Berdon 10.000 luža Skupnost družina Opčine V spomin na Mirka Švaoa darujeta Duša in Igor Kosmina 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Jožico Benčič vd. Dobrila darujejo Evgen, Mara in Alenka Dobrila 25.000 za KD Ivan Cankar in 25.000 lir za sklad Otona Berceta. Drevored Verdi 40^42 _ IBS* ..iJgiSi 'm TRŽIČ tel. 0481/40148 ZAVESE - PREPROGE - TKANINE ZA HIŠNO OPREMO habitat VESTECASA s.a.s. NAGRADNO ŽREBANJE Vsak mesec žrebanje zlatih žetonov ene e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OVREDNOTENO OBVEZNIŠKO POSOJILO 1982-1989 NOMINALNE VREDNOSTI 500 MILIJARD LIR IV. EMISIJA (GILBERT) S 1. aprilom 1983 dozorijo obresti za šestmesečje oktober 1982 - marec 1983 (kupon št. 1) v višini 94.000 lir neto za vsak kupon, brez odtegljajev. Poleg tega sporočamo: a) za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točka A pravilnika, je znašal donos 19,134%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju januar in februar 1983; b) za 6-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 18,92%, kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju januar in februar 1983; c) z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 19,027%, kar znaša šestmesečne obresti 9,099%. Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje april - september 1983 (kupon št. 2 z zapadlostjo 1. oktobra 1983) znašale 9,10%, kar je čistih 91.000 lir za vsak kupon, brez odtegljajev. Poleg tega, če bo v smislu čl. 6 pravilnika posojila prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za drugo šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 1,099% — ob upoštevanju razlike v prejšnjem šestmesečju — znaša povišek kapitala 2,499%. Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 8%, pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi. PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, 0a bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 lir Kavne mešanice CREMCAFFE’ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Garden Center Ujeste Končno specializiran center za popravilo in vzdrževanje motornih motik, motornih žag in vrtnih kosilnic ter vseh drugih kmetijskih strojev. Bogata zaloga rezervnih delov. Garden Center, nanovo ustanovljen tržaški agrarni center v veselje vsem, ki ljubijo naravo. GARDEN CENTER PRI OREHU, malo pred mejnim prehodom ŠKOFIJE — tel. (040) 231985 Novost za ljubitelje narave popravila in vzdrževanje kmetijski stroji