St. 4
V Mariboru, četrtek 11. januarja.
V. teCai 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorok. četrtek in soiioto. ter VelJA p o posti prnjeman. aii v Mariboru s pošiljanjem na dom, za Ctrfo leto 10 ffofd., za pni lera 5 gelđn za četrt leta 2 Koid. 60 kr. — Za oznanila M piačuje od navadna četiristopne vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tivka 5 kr. Se I* 'lvakrar in 4 kr. če »etri-ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača šteuipelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —  Uredništvo jo v Mariboru, v koroški uiiei iiisn. štev. 220.
0 p r a v n i s t v o. na ktero naj se blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tUkamid: F. S kaza m dr., v koroški uJici hišn. št. 229.
<Iržnviti zlior!
Prav nepričakovano nas jc zadela novost, da kranjski poslanci zdajci nameravajo iti vendar v dunajski državni zbor. Prav radi bi bili dvomili nad resnico te novice, ktero smo zadnjič na čelu nalaga lista prinesli in ktero denes naš popolnoma zanesljiv ljubljanski dopisnik zopet potenje.Razloge, ktere on hladnokrvno za tako ravnanje navaja, prihranimo si kasneje pretresti.
V očigled Žalibog neutajljivega dogodka pak se moramo vprašati: ali se od one strani, od ktere se je na federalistični konferenci v Pragi — če smo prav podučeni —obljubilo, đa Slovenci ne pridejo v državni zbor, in od ktere se je v klubn slovenskih narodnih poslancev odločno tudi v tem smislu delalo, zdaj se pa s čudno hitrostjo na to posluje ta sklep zopet opovreči — ali se od one Strani zares ne pomisli, kako strašno daleč sega tako ravnanje'?
Ali si niso poslanci premislili, da bode imel oni sklep resne politične boje za nasledek? Ali niso moČi preudarili in prešteli, ktere so slovenskemu narodu na razpolaganje, da zdaj, predno je še do resnega boja prišlo , že k umikanju v dunajsko leseno kolibo pred škotskimi vrati trobijo? Ali morda niso v račun jemali nezanesljivosti Poljakov ter so pričakovali. da, ako drugi federalistični poslanci v državni zbor pridejo, je že zato nemška ustavoverna stranka z mimster-Stvom vred razgnana in centralistična ustava raz-pihana? Kako se torej opravičuje kompromitira* joča nedoslednost v sklepovanjih ?
To našem trdnem prepričanji se niso politične razmere od tačas, ko je bil ta sklep storjen, v ničemer spremenile. Ustava ni v pravni stalnosti ničesa pridobila, klika v rajhsratu ni nič pravičnejša, nič sprnvol jubuejša postaja, Nasproti, med tem je moralo najokornejšeinu očesu zjasniti se, da idc nameravanje na Dunaji zopet do vlade došle klike na ta pot: S koncesijami, danimi Poljakom, svoje roke osvoboditi, da se po priljubljenem izrazu ..državni zbor od deželnih zborov oprosti", t. j. da se Slovencem in Cehom še tista indivi-duelna samostalnost vzame, kolikor malega je še imajo.
Kaj imajo ob teh razmerah naši poslanci na Dunaji v rajhsratu iskati*? Kaj bodo tam drugega, nego Btafaža za posmehovanje ošabnih nasprotnikov? Kaj nam mar, aii T i r o I o i v državni zbor gredo ali ne? Kaj nam mar ali je federalistična opozicija za 4 glase večja ali manja?
F e d e r a 1 i z e m T ir 010 e v n e m a tisti b podlog in uzrok o v kot naš. Pri njih se n e r a v n a o z a g o t o v 1 j e u j i u a r o d n O S t i; nam je sprememba ustave, tolike* kakor državo-p ravno zavarovanje u ase g-a naroda kot politična individualnost, pogoj za narodno življenje in narodno smrt. brez kterega ni za nas nobenega napredka niti na političnem niti na narodnem polji.
K tem svojim ueizpustljivirn pravicam, ktere nam BfUnopridnost in perfidija ustavoverne stranke odteguje, moremo samo z zvesto zvezo s Čehi dospeti, s Čehi, našimi zvestimi zavezniki, kteri se pa ue bodo domislili ob dnevu svoje zmage — n e z a n e s 1 j i v i h prijateljev.
To se nam. čisto jasno vidi.
Ali pa je morda res narod slovenski sklep neudeleževanja državnega zbora dezauvtral? A!i ni z vsemi svojimi javnimi glasi enoglasno pritrdil? Ali niso vsa znamenja za to govoreča, da je narod pripravljen krepkemu in vrednemu vodstvu tudi ob uri večje nevarnosti in stiske slediti in svv jo pravdo in pravico doseči ?
Ali ni, nasprotuo, uevarnost prav bližnja, da se pri tem nedoslednem, omahljivem in spačtjivem vodstvu najboljše narodne moči s topo in neumrljivo apatijo od naroduega dela odvrnejo?
Zares na nas eiui ta sklep vtis, da mati Slava oči proč obrača od svojih oslabljenih sinov.
Iz IJlll»l jilit«-, s. januarja. (Izv. dop.| K naznanilu, ka so se naši državni poslanci odločili iti na Dunaj naj priobčim še nekaj razlogov, o kterib pravijo da so jih k temu sklepu napotili. Kakor znano dobiva kranjska dežela iz državne blagajnice 90.000 goldinarjev kot brezobrestno posojilo za zcmljščuo odvezo. Mali so se, da bi ustavoverna večina v državnem zboru — če naših poslancev ni nazoČih — to posojilo odbila in bi se potem celi znesek (PO.OUOgld.) moral deželi naložiti, kar bi zelo čutno naklado k zemljiščnim davkom uzročilo. Tako pa se misli tej nevarnosti priti v okom.
Kar se tiče sicer ne vsegdar meroda jucga javnega mnenja, trdijo tukaj, da ua Kranjskem cika na to, da gredo poslanci na Dunaj, češ, da jc naša deželica premala za opozicijo, in da bi nove neposredne volitve mnogo dola (I) in stroškov zahtevale, čemer se tako izognejo. Vrh tega je pa tudi postopanje družin federalistov zlasti pa Tirolcevmnogo učinkovalo na „javno mnenje" in na
uikak način sprejelo ne bo. On pa si dovoli s silo protiti iu razjarjen vrata zal Opni vi j odide. — Na to"*e poslala ..Slavija" c. kr. poStnemv: oskrbništvu dopis, vkterem proteatnj« proti tacemu postopanju. Se tisti dan je dobila od c. kr. poštnegra oskrbništva odgovor, da se po nekem poštnem redu od I. i829 pi rna (tudi nemška' morajo sprejemati, in da ko bi se ne hotela, ima pošta pravico — prisiliti sprejetje. — V odgovor na to mu je poslalo opravništvo „SlavijeM dne 30. grudna pr. 1. dopis, v kterem ..Slavija" poudarja n 0 Vej IO pravico ravnopravnosti vseh narodov in jezikov. Da bi bila banka ..Slavija" no-\ vega leta bolj vesela, poskrbel je gospod Dežman, da je dobila personificirano avstrijsko svobodo v osobi beriča Starka v pisarno. Ta človek je bil prav krotak videti, kajti smijal se jc koje prišel, in smij al se je ko je odšel, med tem je pa izkušal dokazati, da jc banki dolžnost fermau c. kr. mariborske okrajne sodnije sprejeti; ker pa ona kljnbn njegovim dokazom nij hotela te dolžnosti spolniti, povedal je prijazno , da njegov paša g. Dežman misli od nje izpolnenje te dolžnosti s silo dobiti in na to odšel, Drug dan pride omenjeni berie zopet in pokaže zastopništvu magistratni zaukaz, kterega V njegovi izvirnosti tu navajam. Glasi se: Dem magistratlicheu Amtsdiener Martin Šterk hier!
Ueber Ersuchen des k. k. Postanite« hier am ."»(). December is71 Z. 145G erlialten Sie in Gemtfssheit der § 40 & 41 der Briefjjostordnung Auftrag, das beiliegende Dienstschreiben des k. k. Bezirks-Gerichtes Afarburg der Vertrettung der Versich. Gessellsohaft ..Slavija" hier g-egen Fer-tignng des Retonr und des Abgangsrecepisses zwangsweise zuzustellen und den daran haften-den Portobetrag pr. 10 kr. einzubeben. Solite die Beriohtignng der Portogebnhr pr. H> kr. seit?n9 der gedaohten Vertrettung verweigert vrerden, so haben Sie behufs Einbringung derselben, sofort die Pfandung Transferirung cines geeigneten Oegenstan-
po slance še največ — in tako je sklep — iti
na Dunaj —zdel se naraven-in zašilo tudi „opra-J des vorzuhnemen und hierttber Kelation zu erstatten
ie bo        Stadf magistrat Laibach 2. Jttnner. 1*72
vičeu." Da sedanji državni zbor brez Cehov ne ravno posebnih čudežev delal, to je brez dvoma, ravno tako gotovo je tudi, da mala tropicn naših poslancev na nobeno stran odločilna biti ne more — pravijo.
Pri vsem tem sklepu se obžaluje sploh. da se solidarnost s Cehi pogrela.
Kakor se kaže. bedo naši poslanci (Barbo, Jugo vic, Poklukar. Kudež) že pri prihodnjej seji v državnem zboru. Dr. Zamika ne bode.
I/ M u 1» liti IM». 8« jan. [Izv. <lop.I Zopet hočemo občinstvu povedati prigodbo, ktera se jc prigodila v svobodne j Avstriji in utegne našo a v stro -angležko svobodo z uova posvetiti. Banka ,.sia-vya" ima navado, da od c. kr. uraduij nemških pisem ne prejema, kar je vsled njene slovanske firme popolnoma naravno. Pa mariborska c. kr. okrajna soduija nij se dala motiti in poslala jej je dne 2\). grudna pr. 1. uradno neizplačano pismo z nemškim napisom. Kakor iz prej povedanega razvidno, ni) ona mogla takovega dopisa sprejeli iu poslala ga je nazaj. — Nij pretekla na to še dobra ura, ko prilomasti v njeno pisarno nek človek, pove daje od e. kr. poštnega oskrbništva poslan z nalogom naj omenjeno uradno pismo odda. Opravništvo „Slavije" ga zavrne na opombo, ktera se jc bila že prej na zadnjo stran zavitka napisala, [iu še enkrat odločno ponovi, da dopisa na
Der HUrgrermeister: Dcsehmann: m. p. Ker se vsled tega ukaza beriča daje dolžnost bankino premoženje rubiti in bi. ko bi se to enkrat razneslo, utegnila nastati kakova pomišljava-njn med interesujočim se občinstvom, češ, da banko ..Slavijo" že rubijo, sprejela jc ta dopis in 10 kr. izplačala. -— Pa kako ostrini, ko dopis odpre in vidi, da gre tu za ueecga Ivana Kašlja, kteri še nikdar v njeuej službi bil ni. Tedaj je slavna e. kr. okrajua sodnija v Mariboru zopet vsled svoje e. kr. moči in 4Jij. poštnega reda skoraj ped Ljubljane zavoljo enega, ue na pravo mesto poslanega odloka v nemškem jeziku pisnneira in z nemško adreso preskrbljenega, po koncu spravila. Najlepši nauk pa, kterega si iz tesra pohlevna ničla ali avstrijski občan posneti more, je ta, da se mu, ako svojo pravično zahtevanje zavoljo ravnopravnosti jezika nasproti c. kr. uradom izreče, s silo proti in premoženje za polteno kaven zarubi. Živela svoboda.
It dr»«l«'il. —a— [Izv. dop.] Društveno življenje tukajšnjih S 1 o v a n o v se jc začelo z letošnjim šolskim letom prav ugodno razvijati. Ze P r telim ova veselica v našem društvu ..Slovanska beseda'' se je odlikovala z izbornim slovenskim govorom in krasno deklamacijo največjega umotvora pesnikovega ,,krsta pri Savici", ko so prejšnje veselice bile skoraj brez izjcmcnie plosi, včasih
— voudar redko Leda j — s petjem. Ali ta vaja v govorništvu, ta duševna zabava, ki ima gotovo vpliv ua mladost tukajšnjih višjih iol, ostala hi loptt osumljena, ako uehi pododbor za predavanja in veselice razumel bolje od prejšnjega vzvišeno ualogo društva, ki ima hiti vadišče naše v v materinščini, ki hoče v resnici družiti vse svoje tolik" raznorečue društvenike. Poskrbel je pododbor pravim iu uvedel za vsakih četiriuajst dni „tihe večere4* z znanstvenimi predavanji in petjem.
V soboto t], januarja se je Storil začetek s temeljitim predavanjem g. tajnika stud. phil. ..o dramatiki14 v slovenskem jeziku, (lovor je trajal Črez pni ure. Poslušalci: Čehi, Slovenci in Hrvatje, v nmogobrojuem številu — celo gospe in gospo-dičine — so poslnlali z velikr pazljivostjo do kouea govora,  kten   je — o teoriji govoreč —
— bil V resnici dobro premišljeno v čistem iu gladkem .jeziku zvrleno delo. Po govortt: zbori društvenih pevcev in napitnite. med njimi radovoljuo pe-vanje slovanskih napevov ljubezujivih gospodičin s spremljevanjun na glasoviru, vse, posebno slednje v največje zadovoljstvo društvenikotn. Tako je bil prvi „tihi večer" odlična duševna zabava, ktero pričakujejo draitveniki v bodoSe z največjim veseljem . kar so izrekli najodlioniši vedrim licem pozno pri odhodu. Gospoda Cehi, vajeni vedno le češki občevati, učijo se od nas Jugoslovanov z veseljem naših narečij iu mi zopet njihovega, i u tedaj zborujem«' pri naših shodih v četverih, da, v peterih jezikih. Tako je začelo društvo „.Slovanska beseda" kljubu vsem neprilikam iu nasprotnim rovanjem nekterih „slovanskih" dijakov budno napredovati, in od dne do rine pristopajoči novi udje obetajo vedno lepši razcvet. Upajmo, da nam ozeleni v tem društvu jedinost in vzajemnost vseh v Gradci bivaj očih, posebno pa učečih se Slovanov, ktero enkrat pričeta iu v omladinska srca ukoreninjena hoče biti trdna, vedno trdnejša vez za raztreseno javno življenje. Boljše poznanje nam hoče spreinouoti uaše .simpatije v ljubezeu. — V sredo 17. jauuarja napravi društvo „Slovanska beseda" ples, „venček" v Puntigamovi dvorani, kamor se vabijo tudi uedruštveniki, posebno pa bi nas veselili gostje iz domovine Slovenije.
Iz Tr*»fil. T. januarja. [Izv. dop.] Slovenci vedo, da so se tu pri nas v Trstu že večkrat napori delali v slovenskem literarnem delovanji, posebno v novinarstvu, ki je dan deuašnji najvažnejši faktor vsaoega naprednega gibanja — ne zaostati za drugimi mesti. Ali zdaj uemamo nobenega tržaško-slovenskega lista več. „Primorce" je z zadnjim li.-toni nehal, dasiravuo je bil pomlajen, še preveč „ pomlajen." Tudi humoristični listi, ki so tu začeli izhajati, nehali so. Kje je uzrok? Gotovo ne v mestu iu kraji samem. Trst je, kakor sem iz večkrat poudarjal, za uas Slovence neizmerno važen, da, za našo slovansko bodočnost morda še važncji nego Ljubljana sama, ker Trst je svetovno mesto, za Trst vedo vsi narodi, za Trst vedo Rusi, za Trst mora vedeti vse Slovaustvo. Obkolujemo in stra-žimo ga pa še Slovenci in vsa pretirana, od vlade naše iu italijanske žalibog podpirana italijanska agitacija nas more pač zaduŠevati, a nikdar zadušiti. Okolo Trsta biva živ, krepak narod slovenski, in Trst sam hrani v sebi mnogo, jako mnogo našega elementa, s ktcrim bi se dalo in se bode moralo kaj početi.
Kako torej, da se ne more tu lokalen list vzdržati? Odkritosrčen odgovor na to je po mojem mnenji: ker dozdaj nismo mogli se najti reelnib tal, realnih podlog. Tržaško-slovensk list bi moral biti popolnoma lokalen, zato pisau in skrbuo uredovan za naš specijalni publikum, po domače, iu naše ljudi zanimajoec. Koliko seje v tem grešilo, kako so naši pisci raje segali v dostikrat nerazumljeno višjo politiko in zato realna tla pod nogami izgubljali — tega ne bodem zdaj kri-tikoval, ko jih ni več. Bog daj, da kadar zopet začno, bolje začno, potem jim bode tudi podpora bolj gotova, ktere dozdaj niso imeli. Pogledimo samo kako tukajšua istcrsko-hrvatska „Naša Sloga" m a že 3000 prejemnikov!
Ob času kranjskih volitev smo tudi pri nas z nevoljo čuli in čudili se, da so uekteri učitelji na Kranjskem glasovali z izdajalci in tujci naše slovenske domovine. Ali tudi pri nas je z učitelj -stvom, tem stalom iu stebrom podučenejšega iu torej narodno značajnejšega prihodnjega slovenskega zaroda, jako slabo. Italijanski protiavstrij-ski tržaški magistrat je pri zadnjih premembah učiteljev hudo zagrozil se jim, da bodo odpuščeni, ako se kolikaj iskrene Slovence kažejo. Iu pritisk tega magistrata je za Slovence grozovit. Ali Avstrija podpira tudi italijansko izdajo, samo da Slovane zatira.
Iz lBOMt<OJU«k. 8. jan. I Izv. dop.] Včerajšnja beseda v naši čitalnici je bila jako zanimiva, satno škoda, da se je zbog slabega vremena ni toliko občinstva udeležilo, kakor navadno. Pričela se ie s petjem. Samospev ..Slavjana domovina'* g. Ditriha se je odlikoval posebno. Kar jc zbor pri prvi, slabši peti pesmi („Ilusitska") pregrešil, [popravit je s tretjo točko, preduašal nam je „vence narodnih pesmi" izvrstno, posebno nam je pri zadnji pesmi ..Kje dom je moj" vele-krasui a milo doneči glas gospiec Franje Krenove izvrstno dopadel. Ustreženo nam bode izborno pevkinjo še večkrat videti na čitalničnem odru, predno se od uas poslovi. V komičnem prizoru skazala sta se gg. D. iu L. spretua komikarja. V igri „Uskoku pokazali so vsi diletautje, da jc vsak svoji nalogi kos; g. Peuko jc predstavljal viteza Zcleviča prav dobro, posebno hvalevredno pa moramo oineuiti gospice Lavreučičcve, ki je nam kot spretna moč že dobro znana; g. Ditrih je izvršil svojo nalogo izborno, g, Catnpa je igral strežaja natančno, kakor se tudi g. M. Lavreuči-čevi igri ne more čisto nič podtikati. Sploh moramo čitalnici naši čestitati, ka ima tako dobre moči med svojimi diletanti. Po igri se jc zasukal še mladi svet, med tem ko smo stareji v pristranskih sobah se zabavali še pozno v noč.
Iz X»vr«k*»a. 9. jan. |Izv. dop.J Ustanove, dogovorjene na Dunaji med našimi vodjami in ogersko vlado , spadajo še zmerom med skrivnostne misterije,  za  ktera samo  neki vedo. Inostrani, zlasti  dunajski  in peštanski listovi, dona-šajo vsak dan druge vesti o dosedanjem vzpebu dogovarani; pa — dasiravuo se na zauesljive vire .sklicujejo,   vendar  z nami   vred*nie gotovega ne vedo. Vse kar ti listovi v tej zadevi pišejo ni uič drugega nego navaden vsakdanji močnik, s ktcrim se  velikomestno  tilisterstvo  dan  na  dan hraniti mora. Fakttun je pa, da ustavoverni listi ua Dunaji. in Deakovi v Pešti napoteno pomirjenje škilo gledajo. — Kakor se čuje, dogovarjanje še ni kouea no, ampak kar se je ua Dunaji začelo, to se bo te dni v Pešti nadaljevalo, iu brž ko ne nazadnje v Zagrebu  zaključilo.   Molk naših vodjev je uaj-gotovejše znamenje in najsigurnejše poroštvo, da se je ua Dunaji vendar nekaj stalnega dogovorilo. Ako bi dosedajšnja dogovaranja brezvzpešna ostala bila,  naši  vodje  bogme  ne bi nobenega razloga imeli, to pred narodom zamolčati. Da! ta uevzpeh bi se bil takoj na veliki zvon obesil iu z velikim bobuoin   po   deželi   razbobual.   — Magjaronska stranka  napenjala se je ua vse protege, ter upo-trebila vsa mogoča sredstva, da dogovarjanje takoj iz početka skali,  da brezdno med  našo narodno stranko in ogersko vlado še bolj razširi,   i u glo-šc bolj   izgloboči.  Suniničenja ,   kovnrenja , laži, vse to in še  drugo  umazano orodje so vzdignili magjaroni proti narodnjakom, pa — kakor se vidi — brez uzpeha. Po Zagrebških ulicah so tekali in sopihali  sem ter  tje kakor  brodniki na prebitej ladji.  Kakor se čuje , svetovali so Louvavu , naj 1. Kaucba nazaj na bansko stolico posadi, 2. naj se vsi naši narodni zastopniki, ki so znano izjavo o odgodovauji sabora 20. septembra podpisali ua temelji Žuvieeve postave o obrambi ustave, tako imenovanega „galgenpatcnta", zavoljo rovanja pod obtožbo  postavijo ,  iu   .'}. potem nove volitve za sabor razpišejo, pri kterih bi, to se ve, pod sodnim preiskavaujem stoječi narodni zastopniki niti aktivne niti passivue volilne pravice  imeli.  Po tem manevru mislijo magjaroui sabornico spet s svojimi
pristaši napolniti. To svedoči bolj kakor vse drugo, kako so magjaroui že na kantu s svojimi sredstvi v dosego saborske večine. Naš narod pa vidi, kaj ima pričakovati, ako bi se magjaronska stranka kdaj na kak god umcteljeu način spet do saborske večine dovila. Bilo bi res, kakor je ..Obzor" te dni rekel. devet desetin naroda v zaporu . deseta desetina bi pa pred ječo na straži stala.
Osodo Habsburške monarhije odločili smo že večkrat baš mi Hrvati. Tudi denes se umre to zgoditi. Važnost hrvatskega in sploh jugoslovanskega vprašanja kolikor za notranjo, toliko in še več za zuuanjo politiko je obče pripoznana. Sam kralj, prevzemši predsedstvo v dogovarja jočih sejah, je to zasvedočil. Mi Hrvati smo glede vzhodnega vprašanja tista roka. s ktero more Avstro-Ogerska globoko dole v Oricut posegniti, Ue mi svojo roko stisnemo, so naši državniki ročaj za orieutalno vprašanje izgubili! Mi imamo gorko srce za svoj rod i u dom. poleg gorkega srca pa tudi dosta hladno iu trezno glavo, in to je kar nas prenapetih iluzij varuje in našo situvacijo, uašo važnost spoznati in presoditi da.
Iz IMlIIiljll. 9. januarja. [Izv. dop. | (Slovenci v državnem zboru!) Ne moreni vam povedati kako prav kot dete se veselim, svoje ljube iu drage rojake in deželane. kranjsko-sloveuske poslance videti kako bodo pridrdrali po železnici v uašo leseno hišo pred škotska vrata, kjer se rajhsratuje, iu bodo zopet, da, zopet zasedli svoje prostore tam v zadnji klopi na desnici vzpored največjih Atlantov slovanske lepše iu večje bodočnosti, vitežkib in značajapolnih bratov Poljakov. In kako jih je tu treba, da treba! Saj je vsaeemu ustavovercu v rajhsratu naročeno naj si skrbno vrat zavija, dobro obutev kupi in kadar je huda zima, pridno tiakerja upotrebljuje, da se jih nekoliko ne prehladi, iu tako zbornica nbesohlU88-uufahig" ne postane, dokler ui nova postava skle-ncua, namreč, da v sili ..tres faciunt collegium" t. j. da Brandstetter iu Seidel z ženljalnim politikom Hiacintom Turnom in goriškim gospodom Ometom v sili sami popolen rajhsrat činijo. In potreba jih je tudi še iz drugega obzira. Trdno sem namreč preverjen, da bodo naši slovenski poslanci že pri adresni debati vstali zaporedoma vsi, iu z močjo resnice iu demosteničke zgovornosti, z batom logike iu politične modrosti, z navdušenjem pravične jeze — pobili in potolkli jalovost, gnjilost, nepoštenost nemško-prusučke usta-vovernosti. hi ,.gaudiuin" mojega srca bode velik, kadar jih bodem poslušal z visoke galerije kako bodo vstali iu govorili za uas vsi — razen Zar-uika. se ve. če je res. da ga ue bode, kakor berem v denašnjih tukajšnjih listih. In bodite preverjeni, dragi bralci, da vam hodom tačas ravno tako z veseljem in marljivejše poročal vtis tega najnovejšega, {uajzdatncjšcga slovenskega udeleževanja državnega zbora, kakor je, nego sem dozdaj dopisaval.
Politični razgled.
Za poslansko zbornico državnega zbora je spisal dr. Herbst osnovo adrese, v kteri je izgovorjena zadovoljuost s sedajnim ministerstvom in graja prejšnjemu. Za opravičene želje imajo državne osuovue postave dosti prostora, pravi osnova adrese, češko državno pravo se s stališča ustave ue more za opravičeno priznati, med ustavo i u češkim državnim pravom ni poravnave! Osnova adrese obeta podporo sedaj ni zladi pri prizadetvi, ustavno pravno stanje utrditi, pa to se more samo zgoditi, ako se državni zbor neodviseu stori od deželnih zborov. Gališko vprašanje hoče osnova adrese z direktnimi volitvami vred rešiti. Postave na mesto kou-kordata so osnovi adrese zaželene, tudi one o pravosodji, pa imenitniše se jej zde reforme davkov. Osnova adrese (dieta vestno preudarjenje vseh vladenib predlogov, pa materijalno stanje nižega duhovništva hoče še le potem zboljšati, kadar bode poprav ljcu o nalaganje davkov na cerkveno premoženje, kadar bode odgoja dušu ih
pastirjev v smislu resničnih interesov cerkve reformirana in kadar bode upliv države pri uanieščcnji v službe dušnih pastirjev zagotovljen hi razširjen. — K tej osnovi, ktera bode v polni hiši še menda precej premenjeua. nanašamo samo. da osnova pravi, da ima ustava na Ceskem pravno veljavo in da med njo in češkim državnim pravom ni poravnave. Te besede so nezaupnica za krono, ktera je pravo češkega kraljestva priznala.
Razume se samo oh sebi. da bo ustavovernl listi prisiljeni hvaliti to osnovo do neha, da si priznavajo njene pomanjkljivosti ter se tolažijo, da bode še le pri adresni de ha ti ..svoj pomen" dobila. — Trezncji časniki pa v adresi, ktera s federalisti neče pozuati »nobenega" pomnjenja, ne vidijo drugega nego zagrizuenost g. Herbsta in ljuto jezO njegovih tovarišev . ki igrajo za svojo samokorist z zadnjo karto.
Glasilo  h r v a t s k e   u a r o d ne   s t r a n k e „Obzor" in zagrebška ..Siidslavische Correspoudcnz/ izpregovoriti  o   uspehu   dogovorov hrvatskih za upnih mož z Magjari, Obadva lista  sta — to se ve po vrnovšib se poslancih dobro podučena zadovoljna z uspehom. „Obzor" pravi, da je mreža ktero so  pletli magjaroni  nad  glavami narodne stranke  potrgana. Magjaroni  so  si namreč prizadevali  vsako  pomirjevanje z  narodno stranko zabraniti, sabor razguati in vse narodne hrvatske poslance zarad znane izjave 20. septembra pod kriminalno preiskavanje deti. To se jim ni posrc čilo, temuč narodnjaki  so, občeči  polnih 8 dni : ogerskimi državniki svoje predloge stavili in popolnoma pobili vsa natolcevanja, ki so jih mag jnroni o njih   pri  dvoru in pri   Magjarih trosili Zahtevi  narodne  stranke,   kakor  so jih zaupni možje Ogrom predložili so: naj se celokupnost trojedne kraljevine t. j. pridruženjc Dalmacije in vojne krajine  uresniči, naj bode hrvatska deželna vlada sainostalnejša.  naj   ima  dežela svobodno gospodarstvo z deželnimi prihodki . in razširjenje deželne avtonomije v onih vprašanjih, ki specijelne interese   dežele   zadevajo. Ogerski   državniki so izrekli, da se da o teb terjatvah govoriti. Hrvatski narodnjaki pak so zahtevali kot dokaz spravo-
ljuhnoga duha — odstranjenje zdanje, in postavljenje narodne domoljubne vlade. — Po tem ta ceni imamo na Hrvatskem kmalu večjih sprememb pričakovati. Sabor pa bode stoprv izvel , ako je sploh mogoče, popolno spravo.
Ogerski državni /bor je 9. t. m. pričel zopet svoje seje. Vodja skrajne levice Madaras je pravosodnega ministra vprašal . ali hoče preiskava nje začeti proti predsedniku finančne višje sod-uije, kteri je bil pri volitvi v rjhelyer-u zasačen ko je volilec podkupovati hotel , in je bil zarad tega od razdraženega ljudstva na tla vržen, po snegu valjan iu komaj resen iz ljudske jeze.
Pruski časniki, zvesti zavezniki naših usta-vovercev, začeli so se nezadovoljno pritoževati čez svoje avstrijsko-nemške prijatelje. Tako prinaša pruska ..narodno-liberalna" ..Natioual-Zoitung" članek ki sc ostro posmehuje dunajskim ustavoveroem, kteri ne vedo kaj bi radi, in kako bi radi. Očita jim strah pred samimi seboj, da ne znajo federalistične stranke razdeliti, da si ne upajo v kislo jabolko poljske sprave ugrizniti itd.
Na Francoskem so hi le na 14 krajih UOVe volitve. Izvoljenih je dvanajst republikancev in sicer s zmernih, 4 radikalni), 4 konservativci {in samo eden Napoleonovee. Ta zmaga republikancev zopet kaže, da se republika na Fran« eoskem utrjuje kljubu rovanjem monarhističnili privrženikov,
* (Slovensko k a t. - p o 111 i čno društvo) se je osnovalo v vasi Rušek pri Rogatcu.
* Clz prazne ne službe.) Pri okrajni sod-uiji v On oni lj i služba adjunkta (*<)<), pozneje 900 gl. i: pri okrožni sodniji v Novem mestu je prazna služba oticijala i «100, pozneje 7»K) gl.); proš-nje za obe službi se naj oddajo do L> 1. jan. 1x72 predsedništvu okrožne sodnije v Novem mestu.
* (Imenovanja.) Adjunkt okrajno sodnije v Ormužii, gosp. Edv. vit. Romani je prišel kot okrajni sodnik na Vransko. Gosp. Globočnik, (»krajni sodnik v Ljutomeru je prestavljen v pokojni stan.
* (Deževno vreme na Kranjskem) dela mnogo škode Tako se čuje da so v Lescah vsi hlevi pod vodo in da je enemu samemu posestniku potonilo 2S ovac. Pode so morali presc-kavati, da so živali izvlekli. —
* (Proti dvoboju.) V Gradci sta se lan sko poletje dva slušatelja prav v dvoboju za svojo čast poskusila. To se godi ua univerzah sicer vsak dan . pa sodnija malokedaj kaj izve o tem. V Gradci pa je bil eden dvobojnikov zarad javno posilnosti obtožen iu ko so ga pred sodnijo vprašali, od kod ima rob na roki . izpove, da gaje dobil pri dvoboji z enim kolegom. Sedaj je pričeto preiskavanje tudi proti zadnjemu, kteri zarad v dvoboji dobljene rane še v postelji leži. — Cas bi bil, da državna oblast nedostojnostim med študenti uspešno nasproti stopi. Toda težko jo, ker BO sinovi uajuplivnišib mož večjidcl udje takih društev . ktera v pravilih dvoboj dovoljujejo svojim udom. In kam hi potem prišli nemški burši ? Kam bi prišlo kulturno poslanstvo Nemčije, ako bi sc že nemški mladenci ne vadili, si s silo pravice iskati!
* (Str os maj c r.) Ker se je vest raztrosila, daje vladika Strosniajer v Neapolji zbolel, poprašali so hrvatski Primorci, kakor sc uam iz Kraljevice poroča, pri municipiji uapolitanskein, jc-li to istina. Dobili so odgovor, daje biskup v najboljšem zdravji odpotoval v Palermo.
* (Narodni kazino) so ustanovili v Zagrebu gg. Krestič, iMrazovič, Breslaucr , Cnp , dr. Kopač, dr. Hofman itd. Do zdaj jc bilo društveno živi jen je v Zagrebu še bolj zanemarjeno nego pri nas.
* (Dr. Rački) predsednik jugoslovanske akademije je v sredo 10. t. m. čital v seji aka-demični razpravo: „0 redu v vladanji in rodo-slovji hrvatskih  kraljev narodne dinastije."
* (Kratka sodba.) Neki tat z imenom Andrija Erdelić je na Hrvatskem ukral tri konje, prepeljal jih na Ogersko in tam prodal. Ko so je vrnil domu v vas Rudrovce (pri Virovitici) ujeli so ga kmetje in so ga s sekirami takoj ubili.
* (Pivovarji) so na Dunaji vsi delo ustavili. Stavijo terjatve, o kterib Lastniki pivovarnie pravijo da niso take, ki se strinjajo s poslom pivo-varjenja.
:{: (Od levov umorjen) je bil nek mož na Angleškem, kteri jc v posebnem železnem hlevu vozil pet levov po svetu in kazal , kako jih jc ukrotil. Ubogali BO ga levi dolgo, zadnjič pa pride enemu v glavo, da ga med produkcijo od zadaj zgrabi in ga s svojimi tovariši raztrga.
Razno stVSiri.
i Iz Gorice) se nam javlja: št. 1 lista „Soče" je kontiscirana zarad članka .,Iz Prage." To naznanjamo  naročnikom z opombo, da se, uam h« morda posrečilo  rešiti  omenjeno številko „Soče" če ne, pa bomo uaročnike ua drug način odško dovali." Novo miuisterstvo je menda strune napelo.
Izpred sodnijc.
(Oalje.)
Predsednik: Gnšpnr Kalin! Vi ste 10. junija 1870 v Novo ves šli? Kalin: da! Preds. Kaj vas je tje napotilo? Kalin: Popolnem lehko! Nedeljo popoldau je bilo iu mislil sem si, pojdimo gledat, kaj bode in tako smo sc pojedi pri Miliclu zbrali. Potem smo šli iz Bistrice v Novo ves iu pri Kovači smo l/t ure čakali, predno so gospodje vkup prišli. Gospodje BO šli naprej in mi za njimi Preds. Jih jc bilo več? Kalin: Da, bilo jc več gospodov iz Districe, ki so čakali, da se pridiga začne. Ko so gospodje prišli, smo jih pozdravili in za njimi šli. Mislili smo si , ako bode kaj prida, naj tudi čujemo in sicer po nemško. Na to se začne mizar PliberŠek prepirati iu tako se je pričelo, da so naenkrat bili navskriž. PredB. Veste,
zakaj je bil ITiberšek udarjen? Kal. Tega ne vem, ker sem 24 korakov proč na voglu hiše stal in tam sem slišal, tla je duhovnik na  stopnicah sunil.   Preds.   Zakaj pa ?   Kal.   .Ta,  jaz nisem bil gori.    Sle je  več ljudi proti vratom  in duhovni gospod je šel v lopo in vrata so se potem zaprla. Pred   sem   pa že videl,   kako je gOSp, dr. Srnee padel in udarjen  bil in  ko je zopet ustal, rekel sem mu : Olejte, da v sobo pridete, če ne, bodete še bolj nesrečni. Potlej sem ga peljal na stopnice, kjer je v hišo tel, vrata pa so se zaprla.   Ali tu je bilo okolo 800 ljudi, ki so vsi noter hoteli, ker je Anton Stopar imel nogo med vrati priprto in množica ga je hotela rešiti.    Preds.   Tedaj so ga hoteli rešiti? Kal. Pri velikih hišnih vi atih. Treds. Dih so pa tudi pri vratih   za  hišo ljudje? Kal. Da, tudi tam jih je bilo več.   Preds,   Zakaj pa? Kal. Tega ne veni, zakaj. So pač kamenje metali iu tedaj mi reče gosji. Stcrnberger. glej da ljudi proč spraviš. Potem sem moji druščini rekel, ljudje bodite pametni in pustite jih v miru.  Preds. Ena priča pravi, da ste hoteli noter in kamenje metali. Kal. Tega ne vem nič. Rekel sem samo, ako bode (lenos kdo bodel, hode sam nesrečen, kajti vsakdo bode temu nasprotoval.   Kal. Kaj vas je tjo napotilo?   Shod je bil povabljen od kandidatov za deželni zbor za njuue volilce.   Kal.   Ril sem pač radoveden, kaj bode. Freds. Pa niste volilec. Kal. Tega poprej nismo vedeli. Rekli so samo. da bode zopet čitavnica — kaj je čitavnica, sam ne vem — kakor je že pred bilo pri Manbartu, tako tudi denes pri Zafostniku v Novi  vesi in tedaj pač gremo tje,  da slišimo, kaj bode.   Preds. Okrajni komisar Korber je pa neki   rekel,  ko  ste k hiši prišli,   da samo  gotovi povabljeni noter smejo. Kal. Tega nisem slišal, kajti on je bil spodaj na cesti, jaz pa zgoraj na oglu.   Se le pozneje, ko je razburjenost večja postala bila in sc jc tirjalo, naj se obravuujc v nemškem jeziku iu očitno, da vsak čuje, se nam je odgovorilo,   da  samo tisti imajo vstop, ki imajo karte. Preds.   Nemirnost je tedaj vedno večja postala. Zakaj so pa nepovabljeni zahtevali, naj se očitno obravuujc ? Kal. Kaj sem vedel, kaj hode. Preds. Pa gosp. Korber potrjuje, da Vam je rekel. Kal. Seveda, pa rekalo sc jc: samo nemško, samo nemško, nič slovensko. Freds.  Zakaj ste pa pozneje vendar odšli ? Kal. Ja, ker sem si mislil, kaj bode, ko je komisar list, pisal. Preds. Kaj je bilo na njem? Kal. Naj konjiški stotnik eno kompanijo vojakov, namreč lm-sarjev pošlje in tedaj sem mislil, da se utegne še večja nesreča zgoditi in rcui list raztrgal. Preds. Kedaj jc komisar list pisal ? Ko so ljudje odšli ? Kal. Trej!   Preds.  Je ves  naskok  dolgo trpel? Kal. Ne. Preds. Kedaj ste odšli? — Kal. Ja, ko sc jc rekalo, da  husaiji   gredo,  bilo je že vse mirno. Preds. Koliko jih jc iz gornje Bistrice šlo? Kal. Ko smo od zgoraj šli, nas jc bilo l>—8. Potem smo pri Friou vkup  1 vedro piva spili na vkupen račun.   Preds. Kdo je pivo plačal? Kal. Vsak od nas jc 20 kr. plačal. Preds. Priče so povedale, da so vsi ti 20 rož na klobuku imeli. Kal. To je bilo iz neumnosti.   Smo si pač pri Miliclu evellice ali  kar  koli je   kteri  dobil, nateknili. Preds.   To neki pomenja, da se gre na tepež. Kal. Večkrat smo si nateknili za kratek čas in neumnost. Preds.   Ko ste vkupuo popivali, potem ste šli pred hišo iu kljubu razjasnilu, daje samo povabljenim gostom vstop dovoljen,  ste si po sili vstop prisiliti hoteli. Pri tem sc je več poškodovanj zgodilo in med temi ste vi  kot   prvi imenovani, da ste kamenje metali  in s Štefanom Pliberškom slabo ravnali.   Kal. (k Pliberšku obrnen) On me hode vendar poznal.  Preds. Govorite k meni, dokler da vam na kako drugo stran pokažem. Kal. Jaz nisem nič storil,   nikomur  nisem  nič storil. Preds. France Kaliu, slišali ste obtožno pismo in izreki prič so tudi tukaj. Kal. Ni nič res. Nadalje vprašanja odgovarja samo :   Sam več ne vem, to mi že predolgo trpi, take neumnosti nimam več v glavi, kar sem govoril sem govoril,  saj   je tudi zapisano.   Preds. Pa že poprej se je govorilo, da bodo delavci tje šli, ker je žandarmerija že prej
bila opozorovana ? Kal. Morebiti, da emo kako neumnost storili. Preds. Pripoveduje se, da bi imeli vsled nekega pisma v Novo ves iti. Kal. To mi že predolgo trpi. Preds. Ste naskočili V Kal. Ni nič res! Preds. Dalje ste obdolžeui, da ste tedaj, ko ste odhajali, na kaplana Voha kamenje metali.-' Kal. Prisegam pri Bogu, ako sem kamen v roki imel. Naj pride ou> sem, ki more to reči Preds. Da, vsi bodo sem prišli. Zakaj ste šli v Novo ves? Kal. Menda smo vsi skupaj, ne vem nič več! Preds. Poprej enkrat ste se bolj spominjali. Kdo je naredil, da mora vsak 20 kr. za pivo dati? Kal. Ne vem nič več! Kaj takega si ne zapomnem, jaz sem že večkrat 20 kr. zapil.
(Dalje prih.)
Listnica uredništva. Gtotp. a. v Gr. — Vaša ponudba nam je draga, G. K. v G. Hvala. Stvar jo dobra. Pride, kadar bodo prostor.
Zahvala zavarovalnici „VICT0RIA".
Po srečnej naključni sem svoje poslopje in pohištvo 1. novembra 1871 pri zavarovalnici ..VIC-TOUIA" zavaroval. Nesreča v našej vasi nije dolgo mirovala, prikazal se je namreč 11. decembra ponoči ob 10. tiri ogenj na strehi ter za 5 minut v svojo last dobil i J hiš z gospodarskimi poslopji vred. Ker uas je nevarni krik: ogenj! še le iz spanja zbudil, nam je vsem poškodovanim bilo komaj mogoče rešiti sebe. preplašene žene in svoje upi joče otroke, vse drugo je spremenil ogenj v prah iu pepel. Ko po tej veliki nesreči moji sosedje, kteri niso bili zavarovani, obupno zdituijejo, ostane meni tolažba v tem, da imam vse svoje imetje zavarovano.
Ze 4 dni po ognji, dala je zavarovalnica „VICTORIA" v Trstu mojo škodo, konstatirati in
mi 8 dni po likvidaciji poslala popolni znesek, s kterim mi bode mogoče svoje poslopje zopet postaviti . iu si ua novo spraviti za gospodarstvi) potrebno orodjo. Za tako točno iu hitro rešitev mojega odškodovanja izrekam slavnemu name s tu i št v o zavarovalnice „VICTOKIA" v Trstu pre<reuo svojo zahvalo, ter omenjeno zavarovalnico vsem svojim prijateljem in sosedom gorko priporočam.
Pasjak, 26. decembra 1871,
Anton S or i n a , poškodovanec )     p   . , Matija Juriševič, župan   ) v 1 a',aiU1'
Tone B e n i ga r, opravnik daeije v Jelšani, priča.
Blaže D e k1c v a, (15—1) duh. pomočnik v Jelšani, priča.
Izvrsten prostor [2—y]
Ka l*xij>Č'ijo z <>l>i*<xllci.
V trgu Šmarje pri Jelšah (pod Celjem) se daje ena hiša trgovcu, ki se peča s kupčijo s špeeerijo, krojnim blagom, železom in obrodki, pod skrajno ugodnimi pogoji v najem, in sc za prvo leto nikakoršna najcmuina ne tirja.
Natančneje pri lastniku: Fi'HllC'«' SktlZel. š m a r j c pri Jelšah.
Epilepticni krč
(božjast)
zdravi pismeno z zdravilom, ki je že  več ko sto
ljudem pomagalo
A. Wilt,
(60—14) Lindcn-Strasso 18, Berlin.
Kovana uradno preiskavane #f7»«*««»4rs/»•«>
rttfje oetirioglate oblike: Nositeljna moč:   1     2    3    o     10    15 cent.
Cena, gld.:
Nositeljna moč: Cena, gld.:
18 21 20 26 70 HO
30
85 40
4o o5, :">() cent.
Sto 100 110 #I<r/ff»*r#Vjtr vago t
Nositeljna moč Cena, gld. i
1
2
10     20   80 fnt.
7.60
00
19 70
16 18. SO fnt.
o 0
Nositeljna moč: 40 50 Cena, gld"!        SO   i£    iT. WM oTT
1 ttfjv 949 zirittn z železnim obročjetn in utegi (gevihti i Nositeljna moč:   15  20  25   30  40  50 cent. Cena, gld.T       150 170 200 280 B00 850,
Nositeljna moč:    50    fJO    70    80   100 cent.
:i50 400 450 12()   lf>0 200
600 500. 800 cent.
MPatJe vse torte iWruo:e vage iti *#*«"</«.
Naročilom proti pošiljanju denarja ali ua poštno poduzetje ustreže precej: r 11—51)
Im IliiKiiiiiv & C'oiii]>.. fabrikanti vag in utegov.   Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. I0.
Cena, gld.: Nositeljna moč: Cena, gld. i
i;oo  o\*.U   750 {I0O.
Dobro-h "blago-
dejne so sc samo pravi Hoff-ovi sladovi fabrikati po tisocinah zdravniških spričeval vedno
skazovali.
Gospoda dvornega založnika JAN. HOFF-a centralna zaloga 11 a l>miajš, Kiiriitiierring: 11.
(Sauldorf, 2. decembra 1871. Prosim, da mi pošljete 21 steklenic sladnizlečuega zdravilnega piva, ktero kot okrepčevalo v rekonvaieseeneiji euega mojih bolnikov „ nujno* potrebujem, za povzetek.
Kuri K<»pl*. prakt. zdravnik. Kutty, 11. oktobra 1871.   Žn večkrat sem Vaše sladove preparate z izvrstnim uspehom rab d in prosim sedaj, da ml za euega mojih bolnikov 2 funta sladove zdravilne čokolade pošljete.
J. Nltiar<kr. prakt. in sodniški zdravnik. Nakl. 11. novembra 1871,   Ker sem z Vašo sladovo čokolado za otroke najngod-nišo uspehe dosegel, prosim zopet za 6 škatelj.
F. Volu;, prakt. zdravnik. Nyir-Hakta, 10. oktobra 1871,   Vašo sladoizlečno zdravilno pivo. Vaše sladove čokolade in bonboni so imeli prva pri kataraličnih stanjih zračnih cuvi, zadnja pri dia-rejah, posebno pri otrocih izvrsten učinek. (Naročilo itd.)
lir. Hranil, županijski zdravnik.
Strassburg (na Koroškem), 18. novembra 1871, Pošljite pod adreso čest. gospodu Ant, Ehrllob, mestni župnik in duhovni svetovalee, tukaj, sladoizleenega zdravilnega piva, detto čokolade in prsnih sladovih bonbonov.
Tomn/. Ii.iililli(tmor. prakt zdravnik. 1' t.Jatffljfišti pravo muho pri gospodu Martinu Golobu. I ifttivi Ant. Deperis. (11—1*
□asr •faz Vfljclmiom Rta
tukaj javno izrekam da sem kot udova ran j k. dra. .%, Kita in osem let edina in s:una izdelovaika prave in
nepokvarjene original-past e     4i tu |» n «| o n r.
ker le jaz poznam skrivnost pripravljanja, s tem torej naznanjam, da se odsehmul omenjena pasta Pompadour nepopaiena dobiva ie v mojem stanovanji na Dima ji, Leopoldstadt. grosse Mohron-gasse 14, 1 Stieg« Tliiir l"»2; svarim, naj se nt k j 61 drugje ne kupnje, krt- gdaj nimam m depota ni filiale in
rti S h«
1 'rava
jPaatft
Pompadour.
Ko bi ne imela za-željenega vspeha.
bode se denar brez ovir nazaj poslal.
Potiiljn sc q)<> />'>r temi (Knchnnhnu).
sem vse depote razpustila zarad ponarejavanja. Moja prava pasta Pompadour, t in It ctii-oliiut pasta imenovana, nikdar ne ostane brez vspeha, ki jo vzvišen nad vsako pričakovanje edino Ktirnnto« mio sredstvo za liitro iu nezmotljivo odpravljanje vseh mozolj.-v na obrazi, sajeveev. peg, sinj in ogoreev. Garaneija je tako gotova, da se denar retour pošlje, ko bi vspehi izostali. Piskerc te izvrstne pusto s 11-m l,i !<■ mi  1 gld. ")0 kr. a. v.
(10—14)
Y*e. kar p. t. prejemnikom ni všeč, se vzame nazaj ali ko za drago blago zamenja, dokaz najstrože soliilnosti.
IJk|» po nlKki coni
za gospe in gospode.
Ta i/, novega metala .novo ali Inliiii-zlnio imenovanega narejenlišp dela pravi lišp nepotreben, k^r ta novi izdelek za pravim ne stoji ne v barvi ne V fasonn in je zraven to dobro, da cela reč e>trri dol ne stane tega. kar 80 pri pravem lišpu samo za tason plačati mora; mogoče je tedaj si toliko Večkrat najnovejše in najmodernejše pri-praviti. Se strokovnjaka ta izdelek lahko prekani, tako tlohro je vse ponarejeno,
Naj novejše reči za Hip,
: par gumb za prodaraJSnlke »m. lin 4.50,
l iif!.i za LM-si,(i'U' pM. l.si«. j.mi, a, t. prstani z brlliauti  iz zlatu gld. 1.90,
•J^^ krilci in •      za okoli vratu gld. 2, :*, t.
Večno dišeči lišp,
, ."."."/r^" i.-, prave Indlllte rastline, ktera naravnu vonjava
rrin   \i,u „      ,1      ■■ v, i n«-.iii-Pii k., m ii.p nij In lavofto vonjave Je telo
najtnodcrnill  vi-,.\,. iz novega  zlata narejene,
Urin- zlato liiirm ziiKKiiii nlidrže in mi zato pra*
sini |u-i'kanl|ivn podobne, s ponarejenimi kameni
ali z danilom. k.iKiu- fa«uii tirja.
brole, lino. 1 k. kr. 40, 00, se. gjfl. i.
«    Dajftnejie, i k. vid, 1.50, 1.80, -, b,feo.
uhani, lini, t paT kr. BO. M, gl&, 1.
n    najnncjiij ciii. |.6o
Cele fcii mit n r
i.l'o. i.eo, pn
!.'iO, 4, fi.
laasclcto. line, 1 k  kr.       so. glil. J.
.      prcnno IzpeVJane šlo. 1.60, 2. Nii.il*'!1*> ov.atniki i k. kr. :n kr. g\a, 1.10, do Kiti, 1.60.
nuslaljoni, lini, kr. <io.
i/rrtini. kr. BO, Klil. 1, l.r0. ifiuviiiki. z nailkom iz novega zlata. kr.
ho, kI*I. 1, i.'.n,     : .
pritani, imotljlvo podobni z rasnimi noaa-roJenltnJ kameni i k. kr. 80, 40, BO, so. sld. i.
nojlenie urne verillco za gospode kratke hrenaret je itirei umeten in iep«
kr. .rio. ho, ulii. 1.60, :'. 1 garnitura, liro*«- ln utiioii gla.
» najii-pii' MTiiice />\ okolo vrata, tin beno- i      -      najflnejla lorta gld. 1.60,
timski faaon gld. 1.40, l.OO, S, t mclaljon (.'M. 1..".»), :'.
■a BOfpode kr. -jk. 40, 60, w". 1      -      prav An gld. ;. 4, .r>, <;.
i..*i>.
iimi pride, gn v malih minutah parfumli t brola 80 kr, do itd. 1. 1.80, 1.50. 1 par nhnnov kr.     '!<> gld, l, I.B0. l brnicletn kr. BO, 00, BO il<> jtl'l. 1, 1.60,
I ovratna v< tillon kr. 00, BO do gld. 1. 1,60
ii \>.:<i\
1 iii.1 a uma verillco ca t ipodegld. 1.40
Eleganten, moderen in sijajen
-Hip. kterega so vht tak lUp pa
novi rolcok
l.i.,.'     osi l"
-m-
Injem > 1 i. moderen 1
igi<
p red* rajone gniobe, kr. 10, 16, -m, bo. 1 par Igel za na glavo gla.  . 1,
manietnO (ranil.   I par kr. I0, 60, t". 60, bo. 1 kli;<-• /a okoli \     u vrl.l. i.k
jrambo. za ovratnike po B in 10 Icr. I Mpestnlk, itjajen gUl, :>. o.m).
»do Kii it. it m r. pri il>r ,u'ii. m mniiiitni- 1 ovratnik m 6^0,4.8 Klinike, najlepša lipeljava kr. 60, 80, gld,
1.50.
1 ivnek i mili priveskov, z<i" lepi testai ■Jen kr. 00,      gld. t.
prstani iz pravega slata s kameni (.r;»t. i.BO, 2, 1.60,
srebrno verilice, isiotne, pnncirane ognji poslatene, k riti 1  g jrl,  .0. 1. t:i intiio, pnnolrano dolge veriiioc saokold \ r.itn gld, *;. t. i_t   18 lotili srebrni medaljoni v ognji poilaceni |tl riimi I i n, 11 i gld. B.l
Prefino izpeljan briljanten lišp.
Tudi strokovnjak 10 pri lem loiik«. imotl. T. Ilip je v pravo srebro vkovan, /. slatlml podlagami in Iglami, ponarejeni brujanti It prenno bruienega gorskega krlftala, kteri Ilrega ognja nikoli ne Isgubl, Tudi so iiru^i k imeni m 1
l.jivn pniiiirijitii.
1 brola gld, 4, 6
I jnir uhanov gin, 4, 5, *;- r-iy — .r.i
n.
Čemi, črtverovogelnl lišp.
Ta moderni Ilip je na »liri vogle brusen, 10 into
posebno cnaia In Je vendar čudno dober kop. t garnitura, brola u obanl, 60, BO, BO kr, t veriilca  okoli vratu i-,      svrstna,  gld, i i..rie. :•.
t jiar ipil za v j:lav<i i:., z;,. 30 kr. 1 (liaileiu kr. t' '. Mi jrlil. l.'.'o.
Moderni Crni lišp,
lino izpelji -tekla, jeta
m   in /i
tipi
lave,   bivolovega mtru iu kavčuka
l 1'ioiu kr. L'o. 80, 60, bo, gld. I.
i braseleta kr. 80, Bo, bo, s . gld, i.
1 par uhanov kr. 85, ;e>, 50, 80, gld. 1.
1 veri/ion okoli vratu kr. 60, ha, ^IU. i.
! kratk.«. rerifioa za uro kv. 16, :.(•. BO.
t gnmba z;i predsraJSnlk kr. i.
i par gumb .-a mansete kr. i ■■ BO, 0 10.
i glavnik kr. so, 40, 09, BO.
L
PredstoJeCe blago se dobi po tej c ml v tak' vrednosti le v podpisani zalogi
(lajamo lastonj od
Zapisnike
za zanimiv
vseh v talogl liil■■■■ iii resi. Posestvo enepa exemplara Je /a vsake.
Der Pracht-Bazar A- I^i'it'cliiirBJiii, VVien, Praterstrasse 26.
lzdateJi m odgovorili urednik Martin Je lov.še k.
Tiskar: F. S k ur. a iu dragi.