E; .-.Uaigt am 2-Pf 1914 mitT— Beilagen
Naročnina listu: =
Celo leto	.	K	IO—
Pol leta	.	.	„	5- -
Četrt leta	.	.	„	2-50
Mesečno	.	.	„	V—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto	.	.	K	15' —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne pctitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniSivo : Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Svetovni ogenj se širi.
Vojska med Rusijo in Turčijo. — Rusko brodovje hotelo zapreti Dardanele z minami. — Turki napadejo rusko brodovje. — Rusi izgubijo več ladij. — V Srednji Galiciji se boj za nas ugodno razvija, — Boj za Cerno vice. — Avstrijske čete korakajo čez Savo in Drino.—
Nemci na francoskem bojišču korakoma napredujejo.
Carinska skupnost z Nemčijo.
Tiempora mutantur. Casi se menija jo, mi ž' njimi. Ko je prišel čas, 'da se obnovi 1 nagodba z Ogrsko, vstal je voditelj 'avstrijskih agrarcev Alfred Simič vitez HohenbJum ter z besedo in tiskom agitiral za gospodarsko ločitev Avstrije od Ogrske. Večine ni nagel, nagodba se je obnovila. Sedaj stojimo pred pripravami za obnovitev nagodbie z Ogrsko in trgovinskih pogodb z najvažnejšimi evropskimi državami, In vstlal je predsednik avstrijske poslanske zbornice dr. Sylvester ter izddl novo geslo:	Carinska
skupnost z Nemčijo!
Vitez Hohenblum je imel gospodarske razloge za svoj nastop, dr. Sylviestra vodijo politični nagibi. To stoji 1 Gotovo govori tok sedanjega časa za to, da se ustvarjajo velike gospodarsk'o-politiène enote. Toda pri tem se vendar morajo upoštevate tudi držav-no-politični momenti. 'Marsikateri avstrijski agrarec ni bil za gospodarsko ločitev [Avstrije od Ogrske, ker je smatral tako ločitev za prvi kodak do politične in armadne ločitve, za razcepitev avstro-ogreke države do personalne unije (skupna le vladarska hiša) in uničenje Avstro-Oigrske kot velesile. Tiudi našla vseslovenska ljudska stranka je nagodbo presojar la s tega višjega vidika in glasovalca za njo!
Sedaj govori in piše dr. Sylvester za carinsko unijo z Nemčijo. Slovensko časopisje še do dances o tem Sylvestrovem početju n& izreklo svoje sodbe. Češko časopisje je predlog Sylvestnjv unisono odklonilo. Tudi nam Slovencem je treba v tem oziru jasnega pogleda, da se bo pri končnem presojanju Sylve-strovih načrtov lahko računih) tudi z našim mnenjem, z mnenjem naroda, ki vsled svojega sosed'stv'a; na morje in Balkan pride gotovo tudi v tako važnem vprašanju v poštev.
Recimo, carinska unija z Nemčijo je postala že dejstvo, Avstrija in Nemčija sta eno igospodarsko o-zemlje. Sklepati je treba z državami, ki tvorijo za-se eno gospodarsko ozemlje, trgovinske pogodbe. Kedo
LISTEK.
Mariborske šolske sestre zapustile Aleksandrijo.
(Pripoveduje e. šolska sestra iz Aleksandrije.)
Dan 28. septembra, ki nam je bil odločen za potovanje, se je približal. Domači kočijaž je pripravil voz in s. prednica so šli z nlami do ladje, na njo pa niso smeli, ker so bili Avstrijka in niso imeli posebnega dovoljenja. Nam peterim sestram, s. Ernestini, s. Eberhard!, s. Eufemiji, s. Marceli in s. Marcelini pa se je dovolilo, da smo si smele ogledati kabine in potem še enkrat izstopiti, dokler ni bil čas ža odhod. Ladja je bila italijanska, „Sicilija“ po i-menu. Ob VA., uri smo se še enkrat od znanih poslovili, potem pa odpluli od obrežja. Prvi dan je bila vožnja krasna, a potem je začela ladja pluti počasneje. Na vprašanje, zakaj tako, so odgovorili, da iß preveč močan veter, Seveda smo verjeli. Tretji dan pa naredi ladja v sredi morja velik krog; najbrž so zapazili kakšno mino. Četrti dan popoldne, že blizu grških otokov, pa obstoji ladja. Da bli popotniki tega ne oplazili, so prihiteli od vseh strani pomorski častniki ter se začelij z nami prav prijazno razgovarjali. S, Eberharda vseeno prva zapazi, da stojimo ter me opozori na to. Grem k nekemu italijanskemu duhovniku, ki je potoval z nami/ ter ga vprašam, Pra\i mi, da sta se prikazala na*d ladjo dTa zrakoplova in da opazujeta ladjo. Emajlu nato na potegnejo itali-
co jih sklepal? Nemčija in Avstrija sta ustafvni državi, v idajterih se ljudstvo skupno z vladarjem udeležuje postavodajalstva, Vsled tega bi bilo treba za sklepanje trgovinskih pogodb skupnega postavodajai-nega torišča, imenujmo ga avstrijskOrinemški državni zbor.
In sedaj zamislimo razvoj;, ki bi nastal vsled carinske skupnosti z Nemčijo v ustavnem življenju, še za en korak dalje. Kdo naj potrdi od avstrijszo-nemškega državnega zbora sklenjeno trgovinsko postavo? Ali avstrijski cesair? Ali nemški cesar? Da
u.sftava ne more obema Vladarjema za vse stečaje u-stvariti enake pravice, je jasno. Vsak avstrijski domoljub, ki ni veleizdajalec, mora reči, da mora imeti avstrijski cesar najvišjo pravico potrjevanja. Potem pa mu je podrejen nemški cesar. Ali bo Nemčija to hotela? Ne! Torej bi bilo samo ,rtajsprotno izpeljivo!	■
Misel, da se ustvari skupna carinska zveza z Nemčijo, je torej za veličanstvo Habsburžanov in za neomejeno samostojnost ayetro-ogrske države nevarna, žaljiva, naravnost veleizdajalska. In kakor smo mi Slovenci bili proti gospodarski ločitfvi Avstrije in Ogrske, pred vsem da ohranimo našo državo kot velesilo in si obdržimo mogočno armado* ravno tako bomo ne samo z besedo, ampak * tudi z zadnjo kapljo ldrvi, akc( bi bilo treba, branili nedotaknjene najvišje vladarske pravice Habsburžanov, s katerimi nas veže skoro tisočletna zgodovina kakor otroke na svoje očete, branili tudi popolno in nedotaknjeno neodvisnost naše Avstrije, za katero sel naši mladeniči in možje borijo sedaj kakor vselej na bojiščih z junaško požrtvovalnostjo. Kot pametni in razsodni ljudje cenimo in spoštujemo sedaj Nemčijo kot zaveznika ’ v velikanski svetovni borbi, ni nas prevzel narodni šovinizem, na bi izgubili jasen pogled in trezno sodbo, toda nad vse nam je neodvisna Avstrija, nad vso so nam neomejene vladarske pravice Habsburžanov.
V svesti si smo, da smo govorili v imenu vsega držajvi in cesarju zvestega Slovenskega in hrvat-skega ljudstva.
jansko zastavo na vrh in ladja se je zopet smela pomikati naprej.
Zvečer je bil gospod kapitan pri večerji zelo prijazen. Pravil nam je, da dobivajo vsako noč nova brzojavna poročila., Ista so zelo neugodna. Iz njego-vegb obnašanja se je razvidelo, da zdaj in zdaj pričakujejo kakšen spopad na morju. Lajdjai je večkrat morala kreniti s prave poti. Tako je bilo ves čas. Sedmi dan dopoldne pa se naenkrat prikažejo, 3 bojne francoske ladje. Vse je prihitelo na krov ter pričakovalo, kaj da bo. Ladje nas dohitijo ter krenejo v strašni naglici na drugo stran. Olpoldne pri kosilu je gospod kapitan rekel: „{Mogoče, da pridemo v Brindisi danes. Ko pa tja pridemo, Vas čakajo veliki križi.“ Mislili smo, da se šali. Ob 4. uri se res že približamo mestu Brindisi in ladja se ustavi v luki. Nato pride gospod kapitan ter nam naznani, da naj se izkrcamo, ker ladja ne more naprej radi v morju položenih in raztresenih min. (V Aleksandriji je bila še vožnja določena do Benetk in smo tudi do tje piar čale vozne listke.) Par dni preje so se na teh minah razbili trije čolni. Na vprašanje, kdo je postavil mine, nam rečejo, da Avstrijci. Ko so se pripele stopnice, nam pomečejo vse naše zaboje iz ladje. Kako sedaj naprej? Gremo na agencijo, ter prosimo, ako bi se nam vrnil denar, ker smo imele pot plačano do Benetk. Reklo se nam je, da ga nimajo. Nato se podamo h gospodu konzulu ter mu razložimo vse. Veliko sočutje je imeli z nami. Takoj se je napravil ter šel sam za nas govorit na agencijo. A brezuspešno. Tisto noč se nam je dovolilo, da. smemo spati še na ladji. Tako smo tudi storile.
Vojska med Rusijo in Turčijo.
Maribor, 2. novembra.
V četrtek, dne 29. oktobra, je bil privi spopad na morju med Rusijo in Turčijo. Ruski torpedni čdfi-ni so hoteli preprečiti, da ne bi turško brodovje odplulo iz Bospora. V boju, ki se je razvil, so Rusi izc gubili eno ladjo za polaganje min in eden torpedni rušilec. 'Ob enem je isti dan neka turška križarka obstreljevala rusko mesto Feodošija, tudi Teodozija imenovano, turška križarka „Hamidie" pa, se je pojavila pred mestom NoworRossijsk in potem odplula, ne da bi ga obstreljevala. Tudi rusko bojno pristanišče Sebaistopol so turške ladje z uspehom obstrel-jevfale. Kocka je že torej padla tudi med Rusijo in Turčijo.
Da bo Turčija posegla v. sedanjo vojsko, se je že delj časa pričakovalo. Že pred 6 tedni je Turčija odredila splošno mobilizacijo svoje armade. Angleži in Rusi tega koraka Turčije ( najbrž niso smatrali resnega, temveč so kakor nalašč izzivali Turčijo. Anglija je zaplenila dva turška, drednauta, ki sta bila v angleških ladjedelnicah izgotovljena za Turčijo, Rusija pa, je pošiljala svoje črnomorsko bojno brodovje na prežo pred Bospor in Carigrad.
Trojni sporaizum je bil že zavoljo tega nevoljen na Turčijo, ker je kupila dve nemški bojni ladji „Goeben“ in ,„Breslau,“ !Pa Turčija.; se je malo zmenila kakor za angleške in francoske opomine, tako tudi za ruske grožnje. Čutila se je celo toliko samostojno in močno, da je zaprla morsko ožino Dardanele z gostimi minami ter je tako preprečila vsem ladjam, bodisi bojnim, bodisi trgovskim, prevoz skozi Dardanele. Najbolj občutno je bila vsled tega pnza-
Drugo jutro se podamo zopet h gospodu konzulu, kakor nam je prejšnji večer rekel. Z nami je bila tudi neka gospa z Nemškega,. Ko pridemo tja, pa nam napravi gospod konzul potne Uste za Italijo ter nam odvzame listke od ladje. Rekel je, da bode pisal v Rim na parobrodno društvo radi plačane vožnje in ako dobi denar, ga pošlje na Dunaj, odkoder se bo poslal v Maribor. Ko gospod konzul vpraša, če imamo dovolj denarja, za železnico, se nlaša nemška gospa spremljevalka takoj oglasi ter nam ponudi 10 L, to je 250 K. Hvialežno smo jih vzele ter ji vrnile tri lire, ker nismo vsega rabile. Rekla je: „Ako bodem denar rabila, pošljem naslov v Maribor; ako pa ga ne bodem takoj rabila, se oglasim pri s. prednici, ko se vrnem v Aleksandrijo.“ Dobri gospod konzul pa pošlje na ladjo svojega služabnika, dai. nam preskrbi popravo zabojev, ker so nam jih pri premetavanju zelo pokvarili.. Ko je bilo vse v redu, nam jih pošlje na kolodvor.
Me smo šle nai brzovlak ob '5. uri popoldne. Vozile smo se celo noč in prišle drugo jutro ob 11. uri v Bologno. Tam smo čakale na zveizo do %3. ure popoldne. Nato smo se odpeljale naprej ter prišle na drugo noč ob 11. uri v VMem (Udine). Tarn smo v čakalnici prebedele noč in ob 8. uri zjutraj odpotovale v Kormin. Na italijanski meji je bilo vse črno od nastavljenih italijanskih vojakov. Ob 10. uri dopoldne 4. oktobra smo prišle v Gorico. iTia-m smo pri naših sestrah prenočile in drugo jutro odpotovale v iTo-maj. Tam smo ostale do sobote. V soboto smo šle zopet na vlak in se peljale v 'Maribor.
V Aleksandriji s0 ostale štiri sestre: s. Metodica, s. Vilhelmina, s. Arhangela in s. Marijana.
deta Rusija. Ruske Sadje ne morejo sedaj nikjer na odprto morje. V Severnem morju prežijo na nje nemške ladje, in sedaj Še niti rusko črnomorsko trgovsko brodovje ne sme skozi Dardanele. Trojni sporazum je svojo nevoljo nad Turčijo kazal s tem, da je rusko brodovje križarilo pred Bosporom, angleško in francosko pa pred Dardanelami.
Za sedaj je Turčija napravila konec ruskemu križarjenju pred Bosporom. Turški topovi so zagro-meli težko pridržani gnev naid stoletnim ruskim sovražnikom proti ruskim ladjam in ruskim mestom. — Ali se bodo začete sovražnosti tudi nadaljevale? — Angleška in francoska diplomacija dela na vso moč, da ne bi Turčija kot zaveznica Nemčije in Avstrije posegla v svetovno vojsko. Anglija in Francoska so namreč upravičeno bojita, da bi se, če Turčija dvigne bojno zastavo, z njo tudi dvignili mohamedanci v Afriki in Aziji proti svojim evropskim tlačiteljem. In pred sveto vojsko vesoljnega Izlama bi zatrepetala tudi prekanjena Anglija in domišljajva Francija.
A tudi ves Balkan bi se raizvrslil v bojne črte, ako se Turčija in Rusija spoprimete. Najprej bi menda posegla Grčija za orožje proti Turčiji, ker ima ž njo še poravnati račun zaradi Egejskih otokov. Bolgarija gotovo ne bo nastopila naravnost proti Rusiji, ampak bo čakala, kaj storita Grčija in Riumunija. Z Grčijo ima še račun radi Makedonije, z Rumunijo pa zaradi Dobrudče. S Turčijo je sklenila Bolgarija-pri-jateljsko zvezo, 'torej se med seboj ne bosta ovirali v svojih nastopih. Rumunija se še vedno ni odločila, ali bi stopila na stran trozveze, ali trosporazuma, ali pa bi res ostala nevtralna..
Turška ladja obstreljuje rusko mesto Feodošijo.
> Petrograd» 80. oktobra.
Peitrograjska brzojavna pisarna poroča z dne 29. oktobra:
Danes (četrtek) med 9% in 10/4 uro dopoldne je neka turška križarica s tremi dimniki v Feodošiji obstreljevala kolodvor in mesto in poškodovala stolnico, grško cerkev, žitnice v pristanišču,, kakor tudi pomol je. En vojak je bil ranjen. Poslopje podružnice ruske banke za zunanjo trgovino je pričelo goreti. Ob 5411. uri je križarica odplula proti jugozahodu. (Ta brzojav je došel iz Petrograda preko Berolina )
(Feodošija je pristaniško mesto na izhodni strani polotoka Krim v Črnem morju. Mesto ima 16.657 prebivalcev.)
„Hamidie“ pred ruskim mestom Nowo-Rossijsk.
V Nowo-Rossijsk je priplula turška križarica „(Hamidie“ in pozvala mesto, haj se preda in izroči državno last, z grožnjo, da bo v slučaju odklonitve mesto bombardirate. Turški konzul in njegovi uradniki so bili aretirani. Križarica je potem zopet odplula,
(Nowo-Rossijsk je mesto na meji med evropsko in azijsko Rusijo ob Črnem morju ter šteje' 16.208 prebivalcev.)
Dve ruski ladji se potopili.
Carigrad, 29, oktobra zvečer.
Po zanesljivih 1 poročilih, ki so došla v Carigrad, je danes dopoldne rusko črnomorsko brodovje napadlo turške vojne ladje. Razvil se je boj, v katerem se je turškim ladjam posrečilo, i Vda so potopile rusko ladjo za polaganje min in ruskega torpednega rušilca. Turki so tudi odvzeli Rusom neki premogovni parnik, na katerem je bilo 18 častnikov in 87 mož.
Rusko mesto Sebastopol so Turki z uspehom obstreljevali
Berolin, 80. oktobra.
Iz Carigrada je došlo uradno poročilo, da so hoteli nekateri ruski torpedni čolni preprečiti, da ne bi odplule turške bojne ladje iz Bospora (morska o-žina pri Carigradu) v Crno morje. Turške ladje so začele streljati in so s tem dosegle, da sta se ave ruski bojni ladji potopili. Turki so ujjeli Čez 30 ruskih mornarjev. Na turški strani ni prav nobenih izgub.
Mesto Sebastopol je važno bojno pristanišče na južno-zahodni obali polotoka Krim (v Črnem morju). Sebastopol Šteje 50.000 prebivalcev. Mesto je posebno znano izza krimsikje vojske leta 1854-515, ko sta se Francija in Anglija skupno boriili zoper Rusijo.
Turki se posvetujejo.
Danes (Četrtek) popoldne je imel turški ministrski svet pod predsedstvom velikega vezirja izredno sejo. Domneva se, da so se v tej seji rešita* zalo vbjžna vprašanja glede vojske z Rusijo.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Maribor, dne 2. novembra.
Na Rusko-Poljskem, posebno na zahodni strani Varšave in na južno-zahodni strani trdnjave Ivango-
rod Rusi sicer polagoma, a vstrajno prodirajo. Do danes še ni prišlo do kakega, večjega boja.
Zavezni armadi (avstrijska in nemška) se še razvrščata v svojih novih postojankah. V Srednji Galiciji, posebno na spodnjem toku reke San in južino-izhodno od Przemysia, so skušale sovražne čete od, vzeti našim pridobljene postojanke. Rusi so na celi črti vrgli izredno močiie oddelke v boj. A sovražni napadi so se izjalovili. Sovražnik ima velike izgube. Višine na severoizhodni stranà mesta Turka, ki so jih Avstrijci v četrtek, dne 29. oktobra zasedli, so še v naši lasti.
Rusi vrženi nazaj.
Dunaj, 30. oktobra opoldne.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na Rusko-Poljskem tudi včeraj ni bilo bojev.
Ob spodnjem toku reke San, južno od mesteca Niskjo, so bile ruske čete, ki so prekoračile reko, po vročem boju premagane in vržene nazaj.
Pri mestu Stary-Sambor so avstrijski topničarji razstrelili rusko zalogo streliva. Rusi so napadali višine zahodno od Sambora, pa so bili odbiti.
V	prostoru severoizhodno od mesta Tturkja so naše napadajoče čete zavrele več važnih višin, katere je moral sovražnik v divjem begu zapustiti. — Naši črnovojniški oddelki so v teh bojih ujeli mnogo Rusov.
Naš uspeh pri Kutyju.
Dunaj, 31. oktobra.
Iz avstrijskega generalnega štaba je izšlo v soboto, dne 31. oktobra opoldne sledeče uradino poročilo :
Ob gališko-bukovinski meji, na severni strani mesta Kuty (zahodno od Cernovico) so našle Čete včeraj potolkle rusko kolono, ki je bila sesita,vjlij;ena iz vseh vrst orožja.
V	Srednji Galiciji so Avstrijci obdržali postojanke, ki so jih severoizhodno od mesta Turka odvzeli Rusom. Istotako so ostale v naših rokah tudi postojanke 1 pri Starem Samborju, na izhodni strani od Przemyslia in ob spodnjem toku reke San.
Rusi so pri mestu Niško, ki leži na levem bregu reke San blizu mesta Ziaczecze, napadli naše postojanke, a so bili odbiti. Pri Niškem, kakor tudi pri mestih Skole bi Stary-!Samibor so naši ujeli V8č stotin Rusov.
Na Rusko-Poljskem. to je ob reki Vislic tudi včeraj ni bilo bojev,
73 828 vojnih ujetnikov na Avstrijskem.
Z Dunaja se dne 30, oktobra uradno poroča, da je dne 28. oktobra znašalo število ujetnikov. :v Avstriji 649 častnikov in 73.179 mož. V teh številkah šo niso obseženi! oni vojni ujetniki na obeh avstrijskih bojiščih (gališkem in srbskem), katere so ujeli naši v bojih ziadnjih tednov.
General Ilusskij, poveljnik glavne ruske armade.
Berolin, 29. oktobra.
Velika ruska glavna armada se je združila ob Visli med Varšavo in Ivangorodom. 'Po poročilu lista („Narodni Browna“ je bil imenovan general Rus-kij za poveljnika glavne armade.
M'aribor, dne 2. nobembra.
Avstrijske čete, ki so udrle v srbsko pokrajino Mačva, so došle že blizu Metkojviča in Bogatičai, ki ležita na severni strani železnice» Ložnica— Sabac. Srbi so se umaknili v svoje dobro utrjene postojanke pri Kiitogu, ki leži zahodno, tik ob Bogatiču.i Del naših čet je tudi pri Jarku nad Lešniep ter pri Crni bari prekoračil Drino in zasedel zopet več važnih srbskih postojank. Dno 22, oktobra so Srbi obstreljevali tudi mesto Pančevo, ki leži ob Donavi na ogrskem ozemlju sevorno-izhodno od Belgrada, Srbske krogle niso napravile posebne škode.
V Srbijo!
Budimpešta, 30. oktobra.
Tukajšnji lišiti poročajo:	Naše čete, ki so pri
Mitroviči prekoračile Savo, so pričele napadati- pri GluŠčih, krepko podpirane od čet, ki so prekoračile reko Drino pri Jarku, taklo, da je bila srbska brigada primorana*, se umakniti proti ’Metković11 in Boga-tiču. Naše čete so se nato utrdile na poti iz Gluščev v Bogajtič, med tem ko so se Srbi skrili v betonska skrivališča. Naše postojanke so tako močne, da moremo popolnoma lahko odbiti poskuse Srbov, predreti našo bojno črto.
Mesto Bogatič leži kakih 20, Metković 15i km južno od Mitroviče v srbski pokrajini Majčva (med Drino in Savo). iOba kraja ležita nekaj kilometrov severno ob železniški progi, ki vodi Iz Ložnice preko Lešnice ob Drini v Sabac ob Savi.
Srhi in Crnogorci priznavajo svoje poraze..
Bukarešta, 20. oktobra.
Med tem, Eo so dosedaj iz Niša in Cetinja poročali vsak dan o velikih zmagah nad Avstrijci, pa,
priznava sedaj naenkrat uradno poročilo poraz Srbov v Bosni. V, dotičnem poročilu se zatrjuje, da so bili Avstrijci v velikanski premoči. Pred tako velikansko premočjo, ! tako nadaljuje omenjeno uradno poročilo, so se morale srbske in črnogorske čete seveda umakniti, ker so morate vselej zasledovati najvažnejši strategični (vojaški) namen, vselej vznemirjati sovražnika, ga utruditi , in oslabiti ter mu kolikor le mogoče velike število čet odcepiti, 'da bi bile na ta način olajšane vojne operacije združenih Črnogorcev in Srbov.
NetnškoTusko bojišče.
Iz izhodne Prusije v Rusijo.
Berolin, 29. oktobra.
Veliki nemški glavni stan, dne 29'. oktobra dopoldne:
Na severoizhodnem bojišču napreduje ofenziva naših čet. Tekom zadnjih treh tednov je bilo ujetih tukaj 13.000 Rusov in uplenjenih 30 topov in39i strojnih pušk.
Se. ni odločitve.
Berolin, dne 31. oktobra.
Poročilo vrhovnega armadnega poveljstva:
Boj na severno-vzhodnem bojišču še ni prispel do od’oöitve.
Zahodno od Varšave sledijo Rusi ie polagoma naš m četam, ki se razvrščajo.
Nemško=francosko bojišče
Maribor, dne 2, novembra.
Kakor nam svedočijo uradna poročila, Nemci na francoskem bojišču polagoma, korak za korakom napredujejo. Francoski odpor je močan in dobro organiziran. Posebno srditi pa so spopadi ob severni morski obali. Tudi tukaj napredujejo Nemci korakoma ter si osvajajo nove kraje.
i Nemško poročilo z bojišč.
i	Berolin, 30. oktobra.
Iz velikega vojnega stana z dne 30. oktobra t. 1. predpoldne se poroča:
Nemške čete so uspešno nadaljevale napade južno od Nieuporta in izhodno od Ypresa. Zaplenile so osem strojnjh pušk ter ujjele 200 Angležev.
V	gorovju Argonnen so zavzele , nemške čete večje število sovražnih opiraljšč.
Severno-zahodno od trdnjave Verdun je bil napad Francozov odbit.
Sicer pa je na zahodnem in izhodjnem bojišču položaj nespremenjen.
Anglija zaprla izliv roke Themse.
Frankobrod,'■ 20. oktobra.
frankfurter Leitung“ j a v 1| j a, 'da je Anglija zaprla z minami izliv; reke T; h e m s e, da zavaruje ubod sovražnih vojnih ladij pred London,
Iz te varnositne odredbe Angležev se razvidi, da se Anglija prav resno boji za svoje gla/vno mesto London; poseben strah ji povzročajo nemški podmorski čolni, ki so trepet ponosne angleške vojne mornarice.
Poročilo o nadaljnih bojih.
Berolin, dne 31, oktobra.
Poročilo vrhovnega armadnega vodstva:
Naša armada je zavzela včeraj v Belgiji Rams-eapelle in Bixohote. Tudi napad na Ypres napreduje. Sandvoorde, grad Mollebeke in Wandbeke, so bili zavzeti z naskokom. Tildi dalje proti jugu smo napredovali.
Izhodno od Soissonsa smo istotako napadli sovražnika in ga tekom dneva pregnali iz več močno u-trjenih postojank severno od Vaillyja. Popoldne smo nato naskakovali Vailly in pregnali sovražnika s težkimi izgubami preko Al sne. Ujeli smo pri tej priliki 1000 mož in uplenili 2 strojni puški.
V	Argonskem lesu kakor tudi zapadno od Verduna in severno od Toula, so se ponovni sovražni napadi s težkimi izgubami ponesrečili.
Krvavi boji za Dixmuiden.
Haag, 20. oktobra.
Amsterdamski „Telegraaf“ poroča, da prekašajo boji za Dixmuiden glede srditosti in žrtev še celo boje, ki so se bili ob reki Maas. Nemške granate iz Ostenda in Nieuporta mečejo neprestano smrt in pogin v vrste Angležev. Na' stotine angleških vojakov, je utonilo, Žrtve na obeh straneh so nairiairnost nečuvene, toda neprestano posegajo v boje nove Čete. Bojev ob morski obali še ne bo tako kmalu konec. Število ranjencev, katere prevažajo v avtomobilih z bojišč, je zelo veliko!. Vse šole, semenišča in samostani so spremenjeni v vojaške bolnišnice.
Nemci zavzeli Dixmuiden.
i	Kolin, 30. oktobra.
Iz Ojsjtenda se poroča: Utrdbe pri Dixmuidenu so spremenjene v razvaline. Nemci so neprestano naskakovali z bajoneti. Boj na nož je bil tako srdit, da so Nemci zavzeli v torek, dne 27. oktobra neverjetno močno utrjene postojanke Belgijcev in Francozov. Izgube Nemcev so bile velike. Ko so nato ukorakale nemške čete v porušeno mestece, so še ujele; (dve sto francoskih in belgijskih vojakov.
Avstrijsko=srbsko bojišče.
Nemci zasedli Turnhont.
Haagd 81. oktobra.
Nemci so zasedli dne 80. okjtobra Turnhout. To mestece leži izhodno od Dixmu'idftna ob železniški progi, ki pelje v lOstende in je oddaljeno 20 km od morskega obrežja.
Dünkirchen pred obleganjem.
Frank|obrod, 30. oktobra.
frankfurter Zeitung“ poroöa: Dünkirchen se pripravlja na obleganje. Vse prebivalstvo, ki ni sposobno za orožje, mora zapustiti trdnjavo. V slučaju prodiranja Nemcev pred Dünkirchen bodo predrli ,vse morske jezove in vsa okolica pred trdnjavo bo ;pod vodo. Le tri kilometre širctk pas pred trdnjavo se ne bo nahajal pod vodo. Kakor se zatrjuje, bi trebalo daljšega obleganja, predno Nemci užugajo to trdnjavo.
Boji ob severno-francoski morski obali.
’ Rotterdam, 31. oktobra
.Srditi boji ob severno-francoski morski obali se nadaljujejo. Angleške bojne ladje obstreljujejo nemške postojanke* Napadi in protinapadi se menjajo. Angleško-belfeijsko-franatoske Cete so zavarovale svoje levo krilo na ta načjin, da so napeljale vodo v dolino reke lYser ob njenem spodnjem toku, pri Yper-nu so pa ljuto napadle nemške čete, da bi predrle nemško bojno črto. Protinapad Nemcev1 med Yper-' nom in morskim obrežjem še traja dalje..
Slika iz srditih bojev ob reki Yser. _____
Berolin, 29. oktobra.
Poročevalec lista „.ITimes“ opisuje srdite boje ob reki Yser ob severno-francosko-tbelgijski morski obali sledeče : ,„Ko se je zmračilo, je potihnilo gromenje topov. Naenkrat se je slišal žvižg in v tem trenutku je bil ves gozd, kojega drevje so polili s petrolejem, v plamenu. Vsa okolica je bila razsvetljena, kakor po dnevu. Številne nemške čete so planile iz bližnjega polja, kjer so blile skrite, proti angleškim strelskim jarkom, ki so bili komaj kakih 40 m oddaljeni. Glasovi iz rogov so dali Nemcem1 znamenje za naskok. Naval in naskok nemških čet je bil grozen, nameravali so namreč Angleže presenetiti. iTtoda ni se jim posrečilo. Angleži so bili pripravljeni na naskok od strani Nemcev in so jih sprejeli s krogjlami iz tisoč pušk, ki so pokosile cele vrste Nemcev. Končno se je boril mož proti možu z golim orožjem v roki, goreča drevesa so pa obsevala ta grozen prizor.
Zrakoplov nad Parizom.
frankfurter Zeitung“ poroča: 'V s redo, dne 28 oktobra, je plovel nad Parizom nemški zrakoplov, ki je vrgel Šest bomb v Pariz, Bombe so usmrtile 8 oseb, veliko oseb je pa bilo ranjenih.! Povzročile so tudi na poslopjih veliko škode. Francoski, zrakoplovci so brezuspešno zasledovali nemški zrakoplov. ščit za lovljenje krogel.
:„;Vossische Zeitung“ poroča iz Ženeve: Glasom francoskih poročil se poslužuje francoska pehota v Argonskem lesu nekjega Ščita za lovljenje krogel, — iTiudi iv ruski armadi se poslužujejo tega obrambne-ga sredstva.._______________________________________
Nemčija se pripravlja na daljšo vojsko.
Iz Berolina javljajo:
„Norddeutsche Allgemeine Ziehung*" priobčuje razsežen članek 1 o najviših cenah za živila, iz Katerega je spoznati, da tem najvišjim cenajm ni morda namen, da bi odvrnile grozečo bedo, ampak da, jim je namen zagotovljenja za vsako možnost. „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ pravi* da se treba za časa pripraviti na to, da bo sedanja vojna trajalla preko leta te letine. Pri tem ne smemo računati le do prihodnje letine, ampak, da bomo morali tudi preko te iti v prihodnje leto z zalogami, ki smo jih imeli ob začetku tega žetvenega leta. Ker producira Nemčija prebitek na rži, gre glavna skjrb za tem, da se o-hrani rezerva pšenice, 'Množina pšenične moke se mora razširiti. Namelje naj se več pšenične moke. Nadalje naj se pšeničnemu kruhu dodaja 10 odstotkov ržene moke. Krmljenje živine z ržjo se prepoveduje. Najdomestna krmila naj se pripravijo ceneje na razpolago. Žgalnice rži se omeje. Dalje naj se ržena moka množi z dodajanjem, moke iz krompirjevih produktov. Prirede naj se številne sušflliniee krompirja, Na ta način bo zopet na razpolago - do pol milijona ton Krompirjevih kosmov in krompirjeve valjčne moke. —
Naj višje cene se določijo pšenico, rž, krompir in ječmen, ne pa za oves. Najvišje cene iznašalo: za ječmen 205 mark za kraje, ki ga rabijo za krmljenje; za rž 220 mark* za pšenico 260.50 mark za eno tono.
Rečeni list zaključuje: Dia, prav presojamo položaj, moramo imeti sledeče pred očmi:	Imamo do-
volj zrna za kruh, da preskrbimo vojsko in ljudstvo do prihodnje letine, moramo pa: š,tediti s svojimi za logami, da bomo mogli preiti s potrebnimi rezervami v prihodnje leto. Dolžni smo vrlim borečim se bratom, poskrbeti za to, da se po njih izvojevani uspehi izkoristijo vojaško in politično, brez ozira na preskrbo s kruhom v domovini. Mi hočemo vstrajati v vojni ob vseh okolnostih, dokler si ne izvojujemo gotovosti trajnega miru. VlaSdai ima zavest, da je v tem vse prebivalstvo edino ž njo ter je u ver jen a, da bo vse odredbe, ki naj dosežejo ta cilj, razumevalo in jih povspeševalo.
Irci hočejo biti samostojni.
Kodanjski listi poročajo, da se je znani vodja Ircev Redmond razglasil samega sebe za načelnika vlade na Irskem, Redmond je bržčas porabil zadrego, v kateri se sedaj nahaja angleška vlddla, da se izvede home rule (samouprava) Irske, ker ne zaupa vladi, ki se tako trdovratno obotavljaj ' izvesti samo-upravo dežele. __________________________________
Skrb za vojake na bojnem polju po zimi.
Prav zgodaj so nastopili ljetos mrzli dnevi; to nas nujno opominja, da skrbimo s podvojeno vnemo za to, da so n'aši pridni vojaki po možnosti obvarovani pred neprilikami bližajoče se zime.
Naše prebivalstvo je samo ob sebi prizadevno in požrtvovalno in bi bil poseben poziv odveč. Iz lastnega nagiba začeli so pridno izdelovati — zlasti ocJičnia je pomoč in podpora od naših gospa in mladenk — prepotrebna zimska oblačila. Da ne nastane preveliko razkosanje in se zlasti prepreči, da se ne izdeluje neporabno perilo in oblačilo, je bilo potrebno, napraviti tudi tukaj red in namenu primerno u-ravna,ti sopomoč od strani naših gospa. Db začetku šolskega leta je izdal namestnik kot predsednik dež. šolskega sveta okrajnim šolskim svetom navodila, kako se naj uporabi ženska šolska mladina za ročna dela v korist vojne oskrbe. Po teh navodilih se morajo šolskja dekleta v urah za ročna dela brez ozira na učni red poučevati v izdelovanju ■ toplih ■' oblačil. Nadalje je naslovil namestnik na posamezne okrajne pomožne komiteje okrožnice, v katerih 'je v večjih krajih priporočal ustanovitev ženskih pomožnih odborov, ki naj bi v svojem delokrogu v prvi vrsti se bavili z izdelovanjem perila in toplih oblačil.
V Gradcu se je ženski pomožni odbor v gradu (sedlaj Bürgergasse 2, staro vseučilišče) na zelo pohvale vreden način in z velikim uspehom trudil za nabavo perila in tople obleke. Na enak način delavna je bila tudi krajna skupina Grad|ec ' držajvne organizacije gospodinj na Avstrijskem.! Prav velike za-sluge si je pridobila gospa grofica Herberstein, ki te oskrbovalne akcije 1 ni le v visoki vmeri. pospeševala s pridnim delom in sopomočjo, temveč tudi s precejšnimi denarnimi darovi. Obsežno in tudi zelo uspešno je nabirala posredovalnica vojno-o,skrbnega urada: v Gradcu, Sporgasse 29.
Ker postaja pomanjkanje volne in težkoča pri dobavi volne vedno bolj občutna, je bilo treba kupiti volno n» debelo in pri vporabi razpoložljive volpe skrajno, varčno gospodariti. Da se doseže pri teme-notno postopanje, si je namestnik prizadeval, da združi vsa podjetja, ki imfejo namen, oskrbovati naše vojake s perilom in toplo obleko, v jedno mesto. Njegov trud je imel tudi zabeljen uspeh* Pod pred-sedništvom namestnika se je ( sestal večji komite* kateremu pripadajo njena ekscelenca grofica Clary und Alidringen, grofica Herberstein, gospa prof. Ebner, gospa dr. fjJL. Touaillon iz Stainza, zastopnice žens. kega pomožnega odbora v(c. kr. gradu, krajne skupine Gradec državne organizacije gospodinj na Avstrijskem; nadalje so se udeležili teh posvetovanj: eden odposlanec o.' in kr. vojaškega poveljstva, zastopniki dež. šolskega sveta, obrtnega nadzorništva, namestništva itd., Ta komite je določil smer, v kateri se bode vršilo delovanje in je sklenil ustanoviti pod pokroviteljstvom! njene ekscelence grofice Clary und Aldringen zimsko) oskrbovaln/ico c. kr. namestništva. Sporazumelo se je tudi s posredovalnico vojno-oskrbnega urada Gradec, Sporgasse 29. Na novo ustanovljeni oskrbovalnim je nakazalo namestništvo potrebne prostora v poslopju starega vseučilišča, Bürgergasse 2. Opravila zimske oskrbovalnice bode izvrševal pod vodstvom grofice Clary poslovni komite pod soudeležbo podpolkovnika pl. Bratanittsch kot odposlanca c, in kr. vojaškega poveljstva in e njega namestniškega uradnika.
Ta zimska, oskrbovalnica namestništva je zdaj oficijelno zbirališče za nabavo perila in tople obleke za vojake in združuje — kar se tiče perila in tople obleke — vsa v tej smeri do sedaj dejalna stremljenja.
Dfairovi na perilu, topli obleki, volni itd.i se oddajajo tedaj pri zimski oskrbovatlnici e. kr. namestništva, Gradec, Bnrgergasse 2. Poštni in železniški naslov se glasi: Rudeči križ, Gradec, c. kr. grad. Zimska oskrbovalnica c. kr. namestništva.
Ker je po bojni pošti mnogokrat težko mogoče, dostaviti posamezne zavoje ; izrecno ' določenim vojakom, je prevzelo to mesto tudi najlogo, da po krdelih zloži in odpošlje doposlajno in gotovim vojakom namenjeno perilo in oblačila ter na 'ta način, v kolikor je sploh to mogoče, povzroči, da vsajk vojak tudi v resnici to dobi, kar mu je odmenjeno. Za to je pa le potrebno, da se na darovane stvari pripnejo listki, na katere se mora, določno napisati ime, šarža, polk in stotnija (bajterijja, eskadron) naslovljenca, '
Ce se darovi pošljejo po pošti, se mora na, zavoje razven naslova: Rudeči križ, Gradec, c. in kr. grad (Zimska oskrbovalnica namestništva) pripisati še nadpis: Poštnine prosto, voj!a;škopodpiralna stvar ter ime odpošiljatelja.
Seveda se nikakor ne more z gotovostjo jamčiti, da se bodejo reči pravdno dostavile. Ce bi bila dostavitev iz kateregakoli vzrokfej nemogočai, se bodo
naklonili ljudomili darovi drugim vojakom. Na odpo-šiljatelje se ne bodo vračali.1
Na morju*
Nemška križarka „Emden“ potopila eno rusko in eno francosko vojno ladjo.
Ljipsko, 30. oktobra.
Iz Tokija se javlja: Nemška križarka finde n“ je potopila v pristanišču Pulo-Pinang rusko križarko „Zencug“ in eno francosko torpedbvko.
Križarka finden“, ki je imela poprej tri dimnike, si je še napravila Četrtega, da bi jo sovražne ladje ne spoznale. Le na ta način se je mogla približali sovražnikovim ladjam in jih potopiti.
* *
•
Otok, pred katerim je potopila sovražni ladji, se nahaja na zahodni obali polotoka Malakka v ju-žno-izhodni Aziji in je v oblasti Angležev).
Boji za nemško trdnjavo Tsingtau.
Pariz, 29. oktobra.
„Agenee Havas“ javlja iz Tokija: Japonska križarka ..Tšitose“ je dne 18. in dne 19. oktobra odbila napade dveh nemških vojnih lajdij in jih zapodila nazaj v pristanišče Tsingtau, Slabo vreme ovira takojšnji napad na trdnjavo. Neprestano obstreljevanje je prizadjalo nemški trdnjavi iTsingfau težke izgube.
Za vojake-kadilce.
V mnogoštevilnih zasebnih pisosftr 'obžalujejo naši spodnještajerski vojaki, da na bojišču ni dobiti, kar bi v prostih urah imeli najrajši: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice itd. Bogata mesta in imoviti stanovi nabirajo vsepovsod za svoje vojake takih darov. Ne dopustimo, da bi naši spodnještajerski mladeniči in možje ne imeli tega, kar imajo drugi! Zato prosimo, da se po naših mestih, trgih in vaseh nabirajo za spodnještajerske vojake na bojišču, a tudi v boln cah: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice ali pa tudi denar, s katerim se omislijo omenjeni predmeti. Vsak dar je dobrodošel!
Kar se, nabere, naj se vpošlje na eno izmed podpisanih uredništev!
Nadalje so v ta namen darovali: Gospa Bogo-mla Pauer v Braslovčah veliko možino cigaret, č. g. Ivan Vogrinc, kaplan v Braslovčah 1000 cigaret, Gospića Tončka Hrašovrc v Mariboru 300 cigaret in gdč. Ludmila Polanec dve škallji cigaret.
Uredništvo „Straže”. — Uredništvo „Slov. Gospodarja”...........	Maribor.
Kako umira francoski katoliški duhovnik na bojišču.
Kako umira na bojišču francoski katoliški duhovnik s tornistrom ! na hrbtu, je Citarti v zapiskih, napisanih s svinčnikom, v bojih ob reki Marne dne
8.	septembra padlega francoskega duhovnika škofije Lucon, ki se je udeležil bitke kot vojaJk 93. francoskega pešpolka in katerega je zadela krogla v stegno, sledeče: „Moji dragi! Ko boste čitah te vrsjfcice, (datirane so bile z dne 9. septembra), bom že v nebesih, ali pa me bodo prenesli usmiljeni ljudje z bojišča v bolnišnico. Včeraj, dne 8. septembra, je hotela božja previdnost, da sem padel na bojljšču. , Na tistem mestu se nahajam še tudi sedaj, in če smem rabiti! zelo nevredno primero s svojim Zlveličarjem, pribit sem na svoj križ, dia ne morem premakniti noge niti za eden millimeter. |Ce se nič ne ganem, ne čutim skoraj nobene bolečine, [toda žeja me grozno. Moj pogum je nestrt, nimam nobenega strahu.. Molim pred svetim razpelom in pričakujem voljo božjo. Vi veste, da sem pred odhodom žrtvoval svoje življenje in to svoje žrtvovanje sem od včeraj zjutraj večkrat ponovil. .Smrti se ne bojimo Vidim jo v tem trenutku prevleč blizu pred seboj. Nima nič strašnega na sebi, orila prinaša zveličanje. Vi pa* lepo prosim, uklonite se z veseljem volji božji. Težko mi je, da Vas moram zapustiti,': toda videl Vas bom prav kmalu . . .“
Diuhovnik-vojak ni več mogel skončajti pisma, izdihnil je poprej svojo junaško dušo.
Življenje v strelskih jarkih.
Vojni poročevalec Scheuermann slika v svojem zadnjem poročilu precej obširno življenje vojakov v strelskih jarkih na francoskem bojišču. Vojaki so se v strelskih jarkih uredili čisto po domače in so pospravili v jarke celo tudi divane in naslanjače. Povsod je poskrbljeno za slamna ležišča in pokrivala* Zelo skrbno so prirejene priprave za kuho, i pri če-' mur je treba glejdati na to, da dim ne izdaja, kje se nahajajo vojaki. Nemci so spravili) celo klajvirje v strelske jarke. Neki učitelj klavirja iz Porenščine je igral klavir v najhujšem ognju in ni izgubil takta
niti tedaj, ko je drobec šrapnela opraskal glasovir. Vkljub resnemu položaju so vojaki razpoloženi kar najbolje. Francoski strelski, jarki so tupatiam oddaljeni komaj po 40 do 50 m, Med poldnevom in dvemi je navadno, kakor bi se dogovorili, na» obeh straneh premor. Poročevalec zatrjuje, da se na obeh straneh ozirajo na razne druge človeške potrebe. Ce hoče xe-do iz gotovih človeških vzrokov za nekaj časa izginiti iz jarka, dvigne puškino kopito, .in takoj nastane premor. Navadno odide tedaj tudi od sovražnikov kdo iz jarka koj nekak talec. — Kakor je videti, še vojne ne bo tako kmalu konec, 'kajti sčasoma pride še tako daleč, da si bodo sovražniki začeli opoldne hoditi drug k drugemu na obed, zvečer pa na večerjo, in si določjijo potem za boj po par ur na dan, kakor mi civilisti za partijo $aha ali .ttresette.“ Na-> zadnje, ko bo sklenjen mir, ne bodo niti hoteli več domov, ker jim bo preprijetno v — strelskih jarkih.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. C. g. Anton Somrek« začasni kaplan v: Rušah, pride za kaplana, v Velenje*
Poljedelska visoka šola na Dunaju. Vpisovanje za zimsko učno dobo se vrši od 2. do 16. novembra. Predavanja pričnejo dne 7. prosinca 1915, ako tega ne preprečijo neprajvidljive zapreke in pa, ako se priglasi zajdostno število slušateljev..
Vojvodinja Adelgunda Modeška je umrla dne 28. oktobra v Monakovem. Rajna je bila rojena bavarska princezinja, in nadvojvodih!ja avstrijska d’ Este. Rojena je bila dne 30, marca 1842 ter poročena z dednim princem Francem Modeškim in nadvojvodom avstrijskim d’Este, Princ je bil: šest let kralj „Franc V.“ Modeški. Ko se je osnovala združena I-talija, *e prišel modeški kralj ob svoje kraljestvo,
Španskemu kralju se je dne 26. oktobra rodil sin. To je peti otrok španske kraljeve dvojice.
Svarilo za posestnice in kmetice. Avstrijska državna katoliška ženska organizacija na.š naproša, naj objavimo sledeče: Vse kmetice resno svarimo sedaj pred agenti in prekupci, ki izrabljajo sedanje hude čase ter poskušajo posestnice, katerih možje se nahajajo v vojski, ogoljufati in za sramotno nizke cene od njih kupiti posestva. Prav tako naj se posestnice ne dajo pregovoriti, diai bi prodale svojo živino, žito, sadje, sočivje in druge pridelke ! za vsako ceno; tudi ne, ako jih strašijo, ali jim morda celo grozijo, da bo sicer oblast te stvari vzela s silo. — Brezvestni agenti ' se vsiljujejo prav posebno ženam na, srednjih in majhnih posestvih, pa tudi veleposestnicam ne dajo miru ter se hlinijo, da jih hočejo s prijateljsko pomočjo in z dobrimi sveti obvarovati škode. Svetujemo torej največjo previdnost v tem oziru! — Predsednica katoliške ženske organizacije za Štajersko: grofinja Helena Waldstefin.
Oče in sin v bolnišnici. V neki budimpeštanski bolnišnici se j© pred tednom dogodil sledeči nenavadni slučaj. V sobi štev. 5 je ležal težko ranjen vojak. Manjkala mu je spodnja čeljust in desna roka. Oboje je izgubil v bojih pri MarmaroŠj-Szigelu. Poleg njega je ležal starejši ranjenec, ki mu je pa manjkala desna noga in leva roka. Globoko, zamolklo zdihovanje se je slišalo iz te sobe. (Nekega dne se je mlajši ranjenec nekoliko zavedel. Vzravnal se je nekolikjo in pogledal po svojem sosedu. Močno je uprl svoje oči v ranjenca:. Naenkrat je omahnil nazaj in hudo kriknil. Starejši ranjenec vzdigne glavo, a tuai z enakim krikom omahne vznak. Spoznala sta drug drugega. Bila -sta oče in sin. In dne 27. oktobra sta oba v teku ene ure izdahnila svoji junaški duši . .. .
Krompirjev kruh je bil slabe žitne letine zelo v navadi, tudi zdaj stalijo nekateri peki ' v zmesni kruh malo krompirja, da ostane kruh bolj mehak in da je rahel. Pran* pečen krompirjev kruh je okusen in zdrav. 'Testo se pripravil tako: Krompir skuhaj in z ribaj. Lahko vziapieš polovico moke in pa: polovico krompirja, kvas napravi kakor navadno, zmešaj ta kvas in zribani krompir, zalij z vodo in zamesi. Voda ne sme bi.ti prevroča, testo ne premehko, soli malo več kot1 za samo vodo. jZigneti testo, da bo lepo gladko in pusti ga vzhajati na toplem. Peč mora pa biti bolj vroča kakor za pšeničen kruh.
Bell kruh v Monakovem prepovedan. Generalno zapovedništvo v Monakovem je gostilničarjem prepovedalo, postrezati gostom z belim kruhom. Prodajati smejo samo črn kruh in le izjemoma tudi žemlje. Vzrok tej prepovedi ie seveda ta, da ne bo zmanjkar lo moke.
Maribor. V teku meseca oktobra je umrlo v tu-dajšnjih vojaških bolnišnicah osem vojakov, ki so bili ranjeni na bojiščih. Pokopani so bili z vsemi vojaškimi častmi ob veliki udeležbi občinstva na mestnem pokopališču v Pobrežju, na častnem prostoru, ki je namenjen za umrle vojake. .Omenimo pri tej priliki požrtvovalni trud in veliko skrb c. in kr. vojnega kurata g. Mihaela Umeka za ranjene in bolne vojake.
Oslušovci pri Ormožu. Blagajnik naše Mladeniške Zveze F. Horvat je poslal g. Jožefu Lahu iz Antjwerpna, tkjer je bil prideljen avstrijski motorni bajteniji. dopisnico z dne 3. oktobra s sjiiedečo vsebino: „Dragi tovariš! Mesto Antwerpen smo torej zavzeli. Bitka za mesto in trdnjavo ( je bila ‘strašna. Angleži so precej dobro streljali; IVsak ped zemlje n’as stane nebrojno žrtev. Danes smo naložili zopet
dva vlaka samih ranjencev. Solze so me( obljl/e, ko sem gledal ta raztrgana trupla. Ce Bog da, se kmalu zopet vidimo. Pozdrav vsem! F. Horvat!“
Sv. Urban pri Mariboru. Slavnemu občinstvu se naznanja/, da bo vodil tukajšnjo gostilno od dne 1. novembra 1914 najprej zopet prejšnji dolgoletni gostilničar Henrik Smolnik.
Razna poročila.
Lì)un a j, 30. oktobra. Angleški listi lažejo, da zdravje našega cesarja ni ugodno. Vsa ta poročila so neresnična. Cesar se izborno počuti.
Sofija, 30. oktobra. Srbskje komi,taške čete zažigajo že tri dni bolgarske vasi v okrajih Dojran, Gevgheli in Skoplje.
Dunaj, 30. oktobra. Francoske ladje so se že zopet pojavile pred Kotorom, Obstreljevale so utrdbe Novigrad, Punta d’ Ostro im naš podmorski čoln, a brez uspeha.
K a p s t aj d t, 30. oktobra. Angleži bi se radi spravili z Buri. Poveljnik Angležev v Južni Afriki, general Hertzog, prijazno v/abi burske voditelje, naj opustijo ustajo. V tem slučaiju se jim odpusti kazen.
Atene, 31. oktobra. Iz Carigrada prihajajo poročila, da namerava Japonska napasti Turčijo.
C u r i h, 31. oktobra. Med Kfitajsko in Japonsko je^nastalo zelo napeto razmerje. Kitajsko-jjiapon-ska, pogajanja so se razbila.
Rim, 31. oktobra. Ministrstvo Salandra je. dar lo ostavo, ker so nastala nesporazumljjehja radi nor vih vojnih zahtev.
Zadnja prožila, doSla v pondeliek, 2. nov.
Maribor, dne 2, novembra.
Danes objavljeno turško poročilo nam razjasnjuje, kako je prišlo do spopada z Rusi. Turški odpor je b i izpeljan z veliko korajžo. Vojske si še obe državi nista napovedali* Po resnih spopadih v Črnem morju tega pravzaprav ni več treba, dejstva sama govorijo, da se je vojska med Turčijo in Rusijo za’ čela. Pač pa je Tu rči j ai z ročila ruskemu, angleškemu in francoskemu poslani-k iii potne liste. Ruski in angleški poslanik sta takoj odpotovala, francoski pa še-le včeraj, dne 1. novembra.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 30. oktobra.
Turška vlada je o spopadu med turškim in ruskim brodovjem na Črnem morju izdala sledeče uradno poročilo:
'Ko je čisto majhen del turškega brodovja 27, in 28. oktobra imel v Črnem morju vaje, je rusko brodovje, ki je najprej zasledovalo turško birodovje in p rep ree lo vaje, končno dne 29. oktobra: začelo sovražnosti ter napadlo turško brodovje. Tekom boja, ki se je nato razvil, je turško birodovje potopilo polagalca min, „Prut“, ladjo s 5000 tonami, ki je imela na krovu 700 min. Ena ruska torpedovkia. je bila, močno poškodovana, en premogovni parnik je bil zajet. Torpedo (naboj), ki ga je sprožil turiški rušilec torpedovk, „Ghairet-i-Millije“, je potopii rusko torpedovko „Kubanec“, ki je imela. 1100 ton. Drug torpedo, ki ga je sprožil rušilec torpedovk, „Mjuavanet-i-Millije“, je pa poškodoval drugo rusko obalno stražno ladjo. 30 častnikov in 72 mornarjev, ki so pripadali potopljenim in uničenim ladjam, je rešilo turško brodovje in jih u-jelo, Turško brodovje ni, hvala Bogu, trpelo nikakorš-ne škode. Boj se nadaljuje še vedno ugodno za naše brodovje. Turška vlada bo brezdvomno s skrajno odločnostjo protestirala proti tjernu činu sovražnosti, ki ga je naperilo rusko brodovje proti čisto majhnemu delu našega brodovja.
Najnovejše poročilo o rusko-turškem spopadu*
Carigrad, 31. oktobra.
Turška vlada je izdala sledečo uradno poročilo:
Iz izpovedi ujetih ruskih morftajrjev ter dejstva, da je bil pri ruski bojni mornarici navzoč tudi ruski polagalec min, se sklepal, da so hoteli Ru^i Vskoči v morsko ožino Bospor (pri CariferadJj) zapreti z minami. Turško brodovje bi bilo, ako bi se Rusom posrečila ta nakana, razbito na (diva delia in bi ga tako Rusi lahko popolnoma uničili.
Da se prepreči napad ruske mornarice na turško in ker je Rusija, začela sovražnosti, ne da bi poprej napovedlala vojisko, je turško brodovje zasleuo-valo rusko in jo razpršilo.
Turško brodovje je bombardiralo rusko mesto Sebastopol ter je uničilo v pristanišču mesta Nowo-Rossijsk 50 skladišč za petrolej, 14 vojaških prevoz-
nih ladij, več skladišč žita in postajo za brezžične' brzojave.
Pred Odielso (rusko mesto ob severnem bregu. Črnega morja) je turško brodovje potopilo rusko križarko,! drugo rusko križarko1 je težiko poškodovalo, tako da se je kmalu potopila. Tudi neka ladja, ki je' bila uvrščena med ruske prostovoljne ladje, je uničena.
V Odesi in Sebastopolu so turštke ladje zažgale pet skladišč za petrolej.
Italija postala nemirua.
Italija je bila zadnji čas vsa srečna. Zasedla; je Valono ter se pripravljala, da zasede tudi Drač in Sv. Ivan Meduanski, V dokaz svoji moči je priredila zadnji teden sijajno parado vsega svojega vojnega brodovja. Tudi kralj je bil navzoč. Toda naenkrat je bila parada ustavljena. Zakaj? V Črnem morju je pa-, del prvi turški strel in tudi Italija je zatrepetala.. Boji se namreč, da se bo bojaželjnost lotila tudi moharne-dancev v Libiji, čeprav je Turčija obljubila, da ne bo bunila Libijcev.
Zmaga pri Turki in Starem-Samborju*
Dunaj, 1. novembra.
Na Rusko-iPoljskčm so se začeli novi boji,. Napade na naišfe postojanke smo odbili', (nekatera sovražna, krdela/ razpršili.
Vječdnevna krvava bitka v prostoru severoiz-hodno od Turke in južno od Starega Sfamborja se je včeraj končala s popolno zmago najšega orožja. Sovražnik, ki je tukaj prodiral, je izgubil dve infante* rijski diviziji in brigado strelcev. Pregnali smo ga iz vseh postojank.
Cernoyioe branijo naše čete z uspehom. Artilerijski streli, ki so |ih Bfusi pošiljali na palačo! grško-izhodnega nadškofa/, niso naredili mnogo škode.
Uradno poročilo o prodiranju v Srbijo.
Dunaj, dne 1. novembra.
Poveljnik Potiorek razglaša uradno: Naše čete,, ki so našle pri Mačvi močne, a tudi z žicami ziavaro-vatie utrdbe, in so še-le predi dvema dnevoma prebile sovražno bojno črto pri Riavnju, so dosegle danes, nove pomenljive uspehe. Čeprav so se Srbi branili obupno in čeprav je prodiranje v Mačvi1 radi močvirja zelo težavno, vendar so danes naše čete, ki so prekoračile Drino in Savo, v široki bojni črti prodrle v srbsko ozemlje ter zavzele kraje Crna bara,. Banove polje, Radenklovič, Glušči iln Tebanovič.
Kako napredujejo Nemci*
Berolin, dne 1, novembra.
Glavni vojni stan obvešča uradno:
V Belgiji so vsa podvzetfja otežkočena radi preplave, ki je nastala, ker so sovražniki razdrli tvornice pri Niuportu, Pri Ypernu so naše čete zopet napredovale. Dobili smo najmanj 600 ujetnikov in nekaj angleških topov.
Tudi čete, ki se bijejo zapa/dno od Lilla, so napredovale. Število ujetnikov pri Vailliy-j.u je narastlo na kakih 1500. Pri Verdunu in Toulii so se vršili le majhni spopadi.
Na severo-izliodu so se bojevale naše čete tudi včeraj z Busi, a še ni prišlo do odide'tve.
ČEVLJE
za moške ženske m otroke, kakor tudi usnjate gamašne n galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpišilja po najnižjih cenah vtletrgovina
R.StbrmeckivCeljužt.301
.. P šite po cenik, rrrr