Posamezna številka 1 Din, mesečno, te se sprejema list ▼ upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen Ut 5 Din. • Celoletna naročnina je 90 Din, polletna Ti Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru l>OHET>ECJSK.I VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ui. št. 6/111 Telefon št 2050 in 29%. — Rokopisi so ne vračajo Uprava: Kopitarjevo ulica štev, b Poštni ček. rnčun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Prosvetni prapori znova vihrajo po Sloveniji Sadovi Krekove setve Krščanski delavci na Sv. Joštu 4000 krščanskih delovnih ljudi poslavlja svoj socialni program Sv. Jošt, 25. avgusta. Sv. Jošt je danes zopet ves zaživel v vsej svoji najlepši slavi Krekove tradicije. Krščansko socialno delavstvo je od vseh strani priromalo na to staro 6lovensko socialno romarsko pot, da še znova in to bolje kot kdaj poprej izpriča, da je zvesto idealom, ki ga je slovenskemu delavstvu zapustil njegov veliki vodnik Janez Evangelist. Naša današnja doba je v marsičem podobna oni, ko je pokojni Krek začel svoje prebujevaino delo med slovenskim narodom. Slovensko delavstvo hoče ostati v tej borbi zvesto idealom, ki so danes ie zmeraj prav tako novi, kakor so bili tedaj. Ze v soboto zvečer je na Sv. Joštu zagorel velik kres, ki je vsemu gorenjskemu svetu naznanjal, da je v nedeljo velik praznik gorenjskega krščanskega delavstva. Velik kres je bil viden po vsej Gorenjski in vabil tako, da njegov klio , po Gorenjski danes ni ostal brez odmeva. Danes iiko ueio celoti, osvoboditi slovensko gospodarstvo sužnosti napram tujemu kapitalu in tako uvesti zopet harmonijo v vse socialno in gospodarsko iivljenjo slovenskega ljudstva. To pa bo moglo delavstvo doseči samo tedaj, če se bo enotno oprijelo svoje krščanske strokovne organizacije. Za njim je govoril zastopnik kranjske skupine strokovne zveze tov. Pestotnik. Tudi ta govor zavestnega delavskega borca je 6ilno vžgal in dostojno pokazal, na kako lepi_ višini socialne in stanovske izobrazbe je danes že naše slovensko delavstvo. Letošnje delavske tabore jc primerjal našim prvim ljudskim taborom, ko se jo tudi ves narod zbiral, da se zavaruje pred sovražnikom od zunaj pa tudi od znotraj. Današnji delavski tabor na Sv. Joštu je pač višek v vrsti vseh delavskih taborov, kar se jih je dozdaj vršilo na tem svetem prostoru, kjer je Krek jačel svoje ve- dopoldne se je na Sv. Joštu zbralo nad 4000 zavednega slovenskega krščanskega delavstva. Bil je krasen dan in vsa gorenjska stran se je kopala v krasnem soncu, ko se je kranjska skupina strokovne zveze podala z obema godbama na čelu, r. ono iz Jesenic in Cerkelj na j>ot proti Sv. Joštu. Iz Škofje Loke je prišel kaplan g. Demšar, ki je opravil cerkveno opravilo na prostem ob cerkvi. Med sveto mašo so ljudje krasno skujiaj prepevali že tako zelo priljubljene sladionske cerkvene pesmi, vmes pa je godba izmenoma igrala najlepše slovensko cerkvene jiesmi. Med sv. mašo je imel ka|>lan g. Demšar zelo jKimeinben verski nagovor, kjer je delavstvu približal nazore Cerkve v vseh najtežjih in najkočljivcjših vprašanjih sedanje preureditve družabnega reda. Bila je beseda, ki je šla iz srca v srce, saj je delavstvo danes po vsem svojem delu. življenju in borbi najbližje osnovnim načelom krščanskega nauka, ki terja, da ljubi svojega Boga nad vse, svojega bližnjega pa tako kakor samega sebe. Bilo je lepo opazovati izmučene obraze delavstva, ki vkljub težavam življenja in vkljub vsem nasprotovanjem prav dobro vedo. da jim je edina opora v sej borbr edino globoko doživeta etična in moralna vsebina katoliških resnic.'V vsej tej pri-posti vernosti je bilo toliko iskrenosti, da je zastonj vse upanje tistih, ki mislijo, da resen in priden borec za delavske pravice ne more biti odločen vernik in prepričan katoličan. Po cerkvenem opravilu se je ob znanem kri-ževem znamenju vršilo javno zborovanje krščanskega delavstvu vse Gorenjske. Kot lepo obroden grozd, tako se je tisoč glava množica zbrala okoli majhne govorniške tribune pod znamenjem Kri-žanega. Vkljub pripekajočemu soncu so vsi strnjeno vzdržali okoli svojih borcev za boljšo bodočnost in pravičnejši položaj našega delavstva. Zborovanje je otvoril strokovni tajnik iz Ljubljane Jožko Rozman, ki je podal besedo takoj glavnemu govorniku Petru Lombardu. V svojem govoru je obravnaval predvsem položaj delavstva v boju za njegove pravice. Govoril je kot delavac iz svojih velikih in pristno doživetih sp /.nanj sedanjega socialnega boja slovenskega delavstva. Borba slovenskega krščanskega dela nt va mora biti predvsem poštena in v vseh ozirih splošno delavska. V borbi za delavske pravice med delavci ne sme biti razlike. Prevladovati mora globoka zavest delavske enotnosti in v tem mora krščansko delavstvo prednjačiti s svojim vzgledom. Slovensko krščansko delavstvo mora ves slovenski gospodarski in socialni problem zajeti v Med tem je zvon našega delavskega svetišča zazvonil poldan in na tribuno je stopil preprost delavec in zmolil Bogu preprosto delavsko molitev. Takoj nato pn so se kot rožni venec odvili l>ozdravi vseh številnih delavskih zastopnikov iz vse Gorenjske. Bila je to v nekem oziru prava revija stanja delavske zavesti in izobrazbe, ki je po Kreku sedaj dosegla ie tako lep višek. Prvi je pozdravil znani organizator našega delavstva na Jesenicah tov. Pukšič, ki je v lepem govoru poslal s Sv. Jošta pozdrave vsem delavskim trpinom po vsej Sloveniji. Spomnil se je naših vini- čarjev, naših rudarjev, naših lesnih delavcev in našega kmečkega delavstva, ki mora vse danes stati enotno v borbi za krščansko preureditev družbe. Starega in odločnega borca za delavske pravice je pokazal govor tov. Snioleja iz Javornika in njegovega soimenjaka iz Domžal. Tov. Sever je prinesel |>ozdrave iz Škofje l.oke, lov. Pleiler pn je pozdravil v imenu delavske mladinske zveze. Vmes med te jxizdravo |>a se je vpletel še jio- | /.drav Hude Jurčcca, ki je jiozdravil delavski ta- : boi v imenu kluba »Besede« in pa za mlado s.o- i vensko kršč. soc. inteligenco. Zaključil pa je vr^to pozdravov govor kaplana g. Demšarja, ki je poudaril, da je danes slovenski kršč. socializem že tako močan, da bo zmogel svoje težavno, a le|>o delo na poti slovenske socialne in gospodarske prr ohrazbe. . Sonce se je nagnilo že daleč čez poldne, ko je delo in razmah našega slovenskega delavstva plalo So v vsem zagonu svojega idealizma in delovnega veselja. Komaj se je j>o zaključku izpeia slovenska pesem nad hribom, ki v naši socialni zgodovini toliko jioineni, že je bilo treba mislili na odhod. Delavska zvestoba delu je bolj klena nego tovariška ljubezen skupnosti in zvestobi, žulji so klicali zopet vsakogur v svoj kot trpljenja. Preden pa so se razšli, je še enkrat zvon sklical vse skujiaj v cerkev, kjer no bilo kratke, a tem iskreno doživete skupne lavretanskc litanije, med katerimi je prepevala vsa cerkev. Ko so se spuščali v dolino, je le šo kak klic od vseh strani hriba opozarjal delavstvo, da gre vsak na ovoje delo z novo silo zavesti skupnosti in zvestobe idealom, ki niso od danes in ne od včeraj. Slovensko delavstvo jo danes že močan činiteij v V6em našem javnem in kulturnem razvoju. Prosvetni jubilej v Cerknici K proslavi 40 letnice Prosv. društva se je zbralo nad 2000 ljudi Cerknica, 25. avgusta 1935. Cerkniška fara je sijajno odgovorila na poziv svojega prosvetnega društva, da obhaja svojo 40 letnico na slovesen način s prosvetnim taliorom, na katerem naj se zberejo domače in sosedne, v bojih preizkušene zastave okrog lepe cerkniške cerkve. Sonce je z jutranjimi žarki obsevalo ta lepi del naše domovine, ko so prihajali okrašeni vozovi iz sosednih fara in vsipali na trgu pred cerkniško cerkvijo, svoj lepi tovor fantov in deklet v narodnih nošah. Na trgu je bil postavljen govorniški oder, nad njim pa v zelenju slika dr. Kreka, velikega prosvetitelja Slovencev,-ki je danes obhajal tudi 40 letnico zmagoslavja v cerkniški fari in okolici. V gostih gručah so prihajali možje s tistim počasnim a trdim korakom, ki mu nikoli v življenju ne spodrsne, ter se postavljali ob cerkvi, živ obrambni zid sv. vere, kar so zares tudi bili vse svoje življenje in, kar je po njihovi zaslugi tudi 40 let bilo prosvetno društvo, ki so ga ustanovili, mu dali razmaha in polnega življenja in ga sedaj v varstvo izročajo mlademu rodu. Navdušenje je nastalo, ko so pridirkale skupine fantov na krasnih, kratkih a bistrih konjih, se ustavile pred cerkvijo, obkrožile šopke deklet v narodnih nošah, na to pa zopet oddirjali dol po vasi. To je bil signal, da se proslava kmalu začne. In sicer z obhodom po Cerknici, kakor da se hoče prosvetno društvo predstaviti svoji fari, sedaj, ko je začelo z novim delovanjem. Pri nas na deželi smo navajeni le na sprevode z Najsvetejšim, toda cerkniški poskus je pokazal, da je javen obhod, ki smo se ga od drugih naučili, morda vendar le ni tako slaba točka na programu, ako Bled angleškim kralj. gostom Bled, 25. avgusta. Danes se je odigral na Bledu, odnosno v Bohinju sila pomemben dogodek. Blejska občina je že dalje časa pripravljala, kako bi mogla kar najčastnejše razveseliti odličen angleški par kent-skega vojvode Jurija in princezo Marino, ki se letos že drugič nahajata v Bohinju. Zato je občina Bled poslala svojo deputacijo pod vodstvom tukajšnjega župana Toneta Vovka s soprogo, podžupana g. Franca Zupana s soprogo, gospo Julko Molnar s hčerko Katko ter Pavla Olipa. ki so bili oblečeni v prekrasnih gorenjskih nošah. Danes se je deputacija odpeljala, da izroči krasne darove občine Bled visokemu angleškemu paru v Bohinju. Ti prelepi darovi sestojijo iz prekrasnih gorenjskih narodnih noš in stare gorenjske skrinje, ki so v njej noše shranjene. Ob 11 je bila deputacija najiovedana in sprejeta. Dvorni maršal in naš novoimenovani jioslanik na angleškem dvoru g. Slavko Gjurič in minister dvora Antič so predstavili visokim angle-Ikim gostom princu Juriju in princesi Marini delegacijo. Dalje so jo predstavili kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kneginji Olgi, kneginji Jeleni ln knezu Nikoli. Bili so radostno vzhičeni nad tako lepimi darili. Angleški prinčevski par se je že zdavnaj veselil na darove, ki predstavljajo najlepšo gorenjsko narodno nošo. Sprejem deputa-eije Je bil nadvse prisrčen. Visoki bohinjski gostje so se ljubeznivo razgovarjali z deputacijo iti se živo zanimali za domače običaje in šege z ozirom na narodne noše. Deputacija je na vprašanja uslužno odgovarjala ter tolmačila visokemu paru pomen gorenjske narodne noše. Zatem se je razvil živahen razgovor. Pri izročitvi so naši kakor tudi mnogi tuji fotorejsorterji napravili lepe posnetke. V ta namen se je tudi pripeljal iz Zagreba ravnatelj zvočnega filma g. Koch, ki je ves prizor posnel za zvočni film, da ga bo odposlal na vse strani sveta. Izjavil je, da bo že v sredo la film predvajan v Angliji. je seveda združen, kot je bilo tukaj, s skupno služtio božjo. Sprevod , ki ga je obznanil veliki cerkniški zvon, je začel na trgu pred cerkvijo s skupino 25 fantov na konjih. Fantje so se jiostavljali in ljudstvo jih je rado gledalo. Kaj jih ne bi, te žive podobe zdravja in železne dobre volje, ki so poleg tega še tako brhki. Za njimi so prišle nekoliko sramežljivo jiod težo v solncu se bleščečih zlatih avb dekleta v narodnih nošah. 50 jih je bilo, ena lejiša kot druga. Kot straža so za njimi korakali zopet fantje in sicer 14 četveroredov v strumni disciplini, brez dvomu oni, ki bodo odslej nosili breme prosvetnega dela. Za njimi v iz-menjajočih se jiresledkih možje, male deklice, žene. zopet dekleta, zopet možje, dekleta in žene in na koncu kot zadnja straža 8 četveroredov fantov, ki jim je sledila lepa vrsta kolesarjev na kolesih posutih s samimi nageljni. Pol ure je korakal sprevod jx> naselbini in se med živio klici vrnil nazaj na trg, od koder so ljudje odkorakali skujmo v cerkev, kjer je bila ob 10 darovana sv. maša za vse mrtve in žive člane prosvetnega društva po krajši priložnostni pridigi. Po cerkvenem opravilu, ki mu vseh 2000 niti prisostvovati tii tnoglo v cerkvi, se je narod preselil na trg okrog govorniškega odra. Shod se je takoj pričel in ga je otvoril s jirav lepim pesniškim uvodom znani naš pisatelj in kulturni delavec g. J a v o r n i k. Za njim je dobil besedo v prosvetnih bojih utrjeni neumorni glasnik krščanske jirosvete iu organizator prosvetnega dela na Notranjskem g. Š u š t e r š i č iz Rakeka, ki je pripeljal seboj mnogo ljudi in veliko število krasnih narodnih noš, >da kot sosed, ne kot član velike krščanske prosvetne družine prinese čestitke najbolj zaslužnemu društvu in da zopet po dolgem času javno manifestiramo za svoje ideje«. Govornik je na to zelo lepo ojiisal pomen svojevrstnega spomenika, ki si ga je društvo postavilo, namreč piramido postavljeno iz 40 kamnov, na katerih so vklesana imena naših fantov in mož, žena in deklet, ki so neustrašeno stali ob prosvetnem društvu, torej ob katoliški cerkvi v minuli dobi 10 let.« Na teli kamnih se bleste imena, a na njih se Se bolj blestijo žrtve, ki so jih ti doprinašali takrat, ko so drugi ob večernih urah kozarce dvigali in zdravi-ce [»opivalk. Govor g. šušteršiča, povedan s tako toplim notranjim občutkom, je napravil res globok vtis na prisotne — okrog 2000 jih je bilo, smo zgoraj dejali - ki so bili kar srečni, da se njihovo delo, o katerem sami nikoli nc govore, tako visoko ceni. Po g. šušteršiču je nastopil prvi slavnostni govornik dr. Ivo Cesnik iz Ljubljane, ki je nastopil z govorom, ki ni bil samo idejno globoko Pogled na Cerknico zasnovan ampak tudi govorniško nad vse vžitno iznešen. Kdor je sam, lahko ga vsak premaga — če sam je, pasti mora še junak — a kogar broj tovarišev podpira — pogum mu rase, dasi je šibek«. To je bilo geslo njegovega govora, v katerem je jasno polagal pred poslušavce nnšo katoliško kulturno zgodovino in odkrival vse lisli sile, ki so v preteklosti naš narod ohranile katoliškega in narodno zavednega. V tej skupni slik. naše kulturne zgodovine je odmeril delovanju lirosvetnih društev njihovo prvenstveno nalogo. Prav posebno so ljudje vživali, ko jim je razlagal pojem državotvornosti iu pri tem dejal »da je katoličan jio osnovah svoje vere državotvoren, ker dela za državno skupnost na podlagi resnice, pravice in jHišlenjir , med tem I,o niso državotvorni skopuhi, lenuhi, korupcionisti in denuncijanti«.. naj jih zamislimo na idejnem ali samo na javnem polju. Govornik je orisal tudi naloge za bodočnost in žel odobravanje, ko je povedal da jok iu stokanje ne pomagata nič, marveč, da je treba pri jeti za delo, ker delo povezano z žrtvami je tisto, ki svet pretvarja. Nakazal je tudi nekaj smernic za idejno borbo proti marksizmu, komunizmu in modernemu fašističnemu poganstvu in naročil prosvetnemu društvu dolžnost, da našemu ljudstvu ob strani cerkve daje pravo smer skozi gnečo so dohtiih idejnih pokretov. Govornik je na koncu žel od srca prihajajoče priznanje. Kot drugi in zadnji slavnostni govornik je na-stopi 1 odvetnik dr. Marko Natlačen, ki so mu navzoči na primeren način izkazali svoje spoštovanje. Govornik je v počasnih, preudarjenih in za to idejno izklesanih in govorniško poudarjenih besedah razlagal zborovalcem, zakaj hočemo, da tudi prosvetna društva vzgajajo predvsem verne ljudi i n da je lo sjiloh njihova prva in poglavitna naloga. Kdo je veren Človek, je vprašal in takoj odgovoril 7. definicijo, da je veren človek 'isti, ki je v svojem življenju tudi praktičen kristjan, ki svoje misli, svoje besede iu svoja dejanja uravnava po naukih svoje vere. In teli ljudi |iotre-hujemo, teli ljudi hočemo od prosvetnih društev. Dr. Marko Natlačen je na lo na zelo posrečen način prešel na razlago božjih zapovedi, začenši pri četrti gor do osme in je na njih pokazal, kaj bi bilo naše javno življenje, če bi vsi ljudje kot pravi verniki zapovedi dosledno izpolnjevali, in kaj vse bi nam v javnem in zasebnem življenju bilo prihranjenega, če Iti ljudstvo božje zapovedi zares v svojem življenju oživotvorilo. Govornik je s tem v zvezi obravnaval problem staršev iu otrok, nadalje problem človeku v svojih odnošajih do države, problem resnicoljubnosti in socialne ljuoezni med posamezniki državnega občestva. Država bi imela zelo lahek jiosel, če bi imela samo verne državljane in bi v veselem poletu napredovala, če bi jo nosili jiravi praktični kristjani. Govornik j.; razložil zbranim, da je naloga prosvetnih društev, da se na tem polju udejstvujejo, da iz članov in nečlanov fare pomagajo vzgojiti v luči dekaloga verne državljane. Dr. Marku Natlačenu se je zbor za njegova tehtna izvajanja lepo zahvalil. Po slavnostnih govorih je g. književnik Javo r n i k zopet zaključil ta toliko posrečeni tabor, se zahvalil vsem, ki so slavnost pomagali dvigniti na tako visok nivo kulturne manifestacije ter jih jiovabil naj po dopoldanskem resnem redu pridejo tudi še na jiopoldansko piireditev, ki l>o jio-svečena nevezani domači zabavi v vrtovih g. Mar- tinčiča. , , Popoldne so imeli prosvetnikl zopet božjo službo s petimi litanijami, ki so so jih zopet vsi polnoštevilno udeležili. Sledila jc prosta zabava, ki je pokazala, kako sijajno se človek lahko razveseljuje brez pijančevanja in tuljenja, kot smo ga zadnja leta marsikje ahko poslušali, brez kvan-tanja in brez plesa. Kajti ljudstvo, ki je v srcu dobro, nosi pravo veselje vedno seboj. In tudi semkaj ga je prineslo, da je kar žuborelo na ta jubilejni dan društva, ki gre /. velikim pogumom na delo, da bo druga 40 letnica tej jiodobna na delu, na žrtvah in na uspehih. Roosevelt mladini Vojvoda Kontski s soprogo Vsakdo je prepričan, da bo ta dogodek za razvoj tujskega prometa na Gorenjskem velikega jiomena in da bo pripomogel k velikemu uspehu. Visoki angleški par je dopuiaeiji p. iredii šo malo zakusko, nakar se je deputacija po več kot enournem razgovoru odpeljala nazaj na Bled. Washington, 25. avgusta. AA. V snočnjeni govoru ameriški mladini jki radiu je predsednik USA Roosevelt dejal med drugim: Priznati moramo, da mnogo tradicijonalnih načel, na katerih je temeljilo ameriško javno življenje, ne ustrezajo več dejanskemu položaju. Med drugim velja lo zlasti za načjlo jio|>olno svobode gospodarskega udejstvovanja in popolnega nevine-šanja državne skupnosti v gosjiodarsko življenje, načelo, ki smo ga izražali z besedami: Enake možnosti za dolo in uspeh vsakega državljana.« Pod pritiskom hude stiske smo morali priznati, da sistem izključnega gospodarskega individualizma ne more biti na vsej črti kos viharju gospodarsko krize, vsaj ne brez podjiore in sodelovanju zakonitih zastopnikov državne skupnosti. V nadaljnem poteku svojega govora je predsednik dejal, da prejšnji rod ni znal o pravem času računali z nekaterimi razmerami iu okolišči- nami, ki jih jc nujnost prirodnih zakonov morala roditi v gospodarskem razvoju v Ameriki in na vsem svetli. Morali smo odločim pristopiti k izmenjavi starega iu preživelega pojmovanja, je nadaljeval predsednik, če smo hoteli rešiti ameriško gospodarsko življenje kaosa, paralize in poloma. Svoje delo moramo prilagodili nc preživelim doktrinam temveč pravemu dejanskemu stanju neizprosne sedanjosti. . Odgovarjajoč na kritike svoje današnje gospodarske politike je g. Roosevelt poudaril, da s«' ti kritiki ravnajo po konservativnih gospodarskih teorijah. Nato je dejal: Reakcijonarji so se jire-slrašili in zahtevajo, da se ne ganemo z mesta glede temeljnih gospodarskih načel. Toda vprašam vas: Ali tii»li, kdor želi zmerom stati na istem mostu, no izključuje s tem sleherno možnost napredka J Vlada izpopolnjena IŽstt'*^ Belgrad, 25. avg. Danes dopoldne malo pred pol 11 jo sprejel domače časnikarje v predsedstvu vlade minister brez portfelja g. I »juro Jankovič, kjer jim je prečital naslednji ukaz: „ V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. t. m. na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra /.a zunanje zadeve sprejete ostavke, ki so jih podali minister za soc. politiko iu nar. zdravje K. Njkoln Preka. minister za pravosodstvo dr. Ljudevit Auer in minister za gozdove in rudnike g. lgujal Štefanovič, a postavljeni so: . Za zastopnika ministra za soc. politiko in nar. zdravje , . g Mirko Komnenovic, minister za tolesno vzgojo naroda; za ministra za gozdove in rudnike g. D j u v o J a n ko vi«, dosedanji minister brez portfeljn pri predsedstvu vlado, in za ministra za pravosodstvo dr. Mile M i i k u 1 i n , nar. poslanec. Novi ministri so bili zapriseženi v predsedstvu vlade ob pol 11. Utrditev vlade V političnih krogih se ta rekonstrukcija Sto-jadinovičeve vlade, ki je bila izvršena točno po dveh mesecih od postavitve te vlade, smatra kot znak, da politične spremembe, ki jih nosi s seboj Stojadinovičeva vlada, niso trenutne kombinacije, ki bi se kar tako na hitro roko mogle zamenjati z novimi, temveč dolgotrajnejše, ki imajo čisto iloločen cilj in nalogo pred seboj: isTrSiti konsolidacijo notranjepolitičnih razmer v državi. Ostavka treh ministrov, tako zatrjujejo tukajšnji politični krogi vlade v nohenem slufajn ni oslabila t« izvršitev vseh nalog. ki si jih je postavila. Ravno obratno: njen položaj se je ~anm utrdi ter se bo sedaj vlada t slogi še intenzivneje vrgla na delo. j ki leti pred njo. , , Z ostavko ministra Preke. htefanoviča m Aoeria »e še vedno bavijo tukajšnji politični krosi in jim očitajo način, kako so podali svoje ostavke ter slabiče. ki so ga t zadnjem času zavzemali. Predvsem jim očitajo, da si r.a dan '"OČitve ostavke iihrali ras. ko se predalnik vlade dr. Stojadinovir ni nahajal v Belgradu ter da s« hoteli povzročili kriio vlade indi par dni pred sestankom Male zveze ki hi »* moral vršiti ie meseca junija, pa je bil odložen zaradi tedanje, vladne krize, /.sto tukajšnji polilični krogi pozdravljajo rekonstrukcij« vlade, ki je sedaj postala se kompaktnejša. Kakšen je bil razplet krize Razvoj vladne krize |ia je hil sledeč: Ministri Preka. Štefanovič in Auer so podali Davidovič in v Kragujevcu Kragujevar. 23. avg. m. Danes je bil tukaj polilični shod bivše demokratske lil .'.euiljorudni-ške stranke, za katerega so se delale pnprave že ves mesec. Na sejmišču j' zbrala velika množica ljudi, ki so prišli iz bližnjih in tudi oddaljenejših krajev. Kol govornika sta bila napovedana oba voditelja dveh bivših »rbskih o|>ozl-cijskih strank Ljuba Davldovič in Jova.i Jovanovič, ki sla prišla v Krugujevac že snoCl. Z" v teku včerajšnjega ilne je |irišel somkaj tudi di. Drapo-Ijnb Jovanovič, voditelj levega krila bivše •.-.cmljo-radniške stranke, ki vodi, kakor znana, čisto svojo akcijo, popolnoma ločeno od vodstva biv'e demokratske in bivše zemljoradniške stranki. I>r l)ra-goljub Jovanovič je sklenil, da bo tudi on govoril na današnjem shodu, čeprav ga pripravljalni odbor za ta shod ni uvrstil med govornike ter ga ludi ni prijavil. Po izvrienih formalnostih je dobil besedo Ljuba Davidovit. Dr. Puric pri predsedniku Lebrunu pismene ostavke v petek zvečer. Njihove ostavke so bile naslednjega dne dopoldne izročene predsedniku vlade, ki se je tega dne vrnil z Bleda v Belgrad. Tega dne jp s popoldanskim vlakom odpotoval v Bohinj minister brez portfeljn pri predsedstvu vlade Gjura .Jankovič, ki ga je v teku včerajšnjega dne sprejel v avdijenco knez-namestnik Pavle iz Bohinja se je Jankovič vrnil davi ter se z železniške jiostaje najpreje podai na .svoje stanovanje,- nato pa na dom predsednika vlade na Topolderskcm brdu. Iu je ostal minister Jankovič v razgovoru s predsednikom vlade do 9. ure. Ob tej priliki ga , je obvestil, da so kraljevi namestniki pod- j pisali ukaz, s katerim so bile sprejete ostavke vseh treh ministrov ter izvršena rekon strukeija vlade. Predsednik vlade kakor tudi minister Jankovič sta so nato odiieljala v predsedstvo vlade, kamor so bili pozvani ministri, ki so podali ostavko. Predsednik vlade jim je ob tej priliki sporočil, da so kraljevi namestniki njili ostavke sprejeli in da so j postavljeni novi ministri. Dr. Stojadinovic i je bil z njimi še par minut v razgovoru, na: i kar se je podal v sobo, v kateri so ze čakali novi ministri, da prisežejo. Medtem je pn ; sprejel dosedanji minister brez portfelja S-Gjura Jaknovič domače časnikarje in jim | prebral ukaz o sprejetju ostake in postavitve treh novih ministrov. Novi ministri so po zaprisegi takoj odšli v svoje resorje ter pre- Minister dr. Miškulin Belgrad, 25. avg. m. Novi pravosodni minister dr Mile Miškulin je bil rojen leta 1882 v vasi Smi: ljanu blizu Oospiča v Liki. Po končani ljudski šoli je študiral gimnazijo v Senju. Pravne študije je študiral v Zagrebu in Pragi. Po končanih vseučiliških študijah se je posvetil advokaturi ter je imel svojo pisarno v Gospiču. Pozneje pa je postal notar v Zagrebu Kot akademik je zelo agduo sodeloval v akademskih društvih na zagrebški univerzi. Pozneje je bil tudi agilni član napredne stranke in je bil v predsediiištvu hrvatske zajednice skupno z dr. Lor-Ifovičem, dr. Poličem, dr. Bazalo in dr. '< rumbičem. Udejstvoval se je tudi v zadružništvu in je bil predsednik gospodarskega društva v (ios|>iču ter član odbora centrale hrvatskega gosjiodarskega društva v Zagrebu. Bavil se je tudi s časnikarstvom. Novi pravosodni minister je že pred 18 leti kan-didiral na listi hrvatsko-srbske koalicije zu narodnega poslanca, loda ni bil izvoljen. Lela 1031 e kandidiral pri državnozborskih volitvah v Zag: kot protikandidat dr. Jure Demetroviča, proti remii je ves čas vodil ostro borbo. Pri teh voli pa ni bil izvoljen. V narodno skupščino je prvič prišel 5. maja kot poslanec za okraj Perušič. Pariz. 34. avg. AA. Predsednik republike Le-brun je danes popoldne sprejel i svjčani av.ii jenci novega jugoslovanskega posiamkn v Parizu dr. Božidarja Puriča. 0 priliki te avdije-ice, ki se je začela ob 19, je dr. Purič izročil predsedniku republike svoja akredicijska pisma. Pri izročitvi akredicijskih pisem je j)oslanik g- Purič imel tule nagovor: Vojna je našima narodoma pustila skupno nasledstvo najbolj vzvišenega heroiuva, ki se more z njim ponašati naša zgodovina, in žrtev, ki iih nikoli ne bomo mogli pozabil1. Združeni v bolesti, združeni v zmagi, bosta naša dva naroda ostala zcdlnjena v neomajnem in največjem prijateljstvu. To nasledstvo je nalnžihi Franciji in Jugoslaviji tudi skupne odgovornosti, skupnost političnih interesov, ki ima svoj najplnmenitejSl in iiujtornejši izraz v skupnosti političnih ciljev: v ohranitvi miru in mcilnarodneni evropskega sistema. Politika sodelovanja nusih dveh držav je globoko v koreni n jena v naši skupni preteklosti, iz katere sc bn zgradila tudi naša skupna bodočnost. Zato je prijateljstvo s Francijo eden izmed bistvenih temeljev zunanje politiki kraljevin« Jugoslavije. Moje poslanstvo v Parizu ho: pazili, da se čisti vrelci iskrenega prijateljstva, loj,dne zvestobe in tesnega sodelovanja med našima dvema narodoma t ničimer ne skale, da se bo usoda naših dveh narodov skupno izgradila ▼ milim vzajemno blaginjo in v interesu miru. V upanjn, da mi bo vaša ekseelenea in vlvia francoske republike podelila svojo naklonjeno podporo pri iz-vrSevanju mojega poslanstva, izrekam ^ imenu svojega kralja, kneza namestnika, nainestaiStv* in svoje vlado uajlskrenejše želje ta srečo vaše ekscelence in za napredek francoskega naroda. Po govoru g. Puriča je odgovoul predsednik g. Lebrun s temi besedami: Nasledstvo, ki nam ga je pustila herojska preteklost, ne leži samo v edlnstru uaših čimtev Kakor st« točno pripomnili, uain 11 laga visoko odgovornost in daje našima državama dolžnost, da bdita pri varovanju miru in spoštovanju mednarodnega sistoma. Naši dve zavezniški d iavi sla vsa svoja prizadevanja posvetili tesnemu in tradicionalnemu sodelovanju za to stvar in bosta Io tudi nadaljevali v skupnem prijateljstvu. V trenutku, ko prevzemate svoje visoko funkcije, ki so vam poverjene, g. minister, naj va u izrečem želje, ki jih v imenu svojo domovine gojim z.-t srečo Nj. Vel. kralja Petra II., za NI, kr. vis. kneza namestnika, namestništvo, kraljevsko tujskega odbora Združenja nacionalno mladine, na katerem se je razpravljalo o pri-! pravah za čim lejišo praslavo rojstnega dne ! Nj. Vel. kralja Petra IX. Na seji je bilo skle: njeno, du se na jiredvečer rojstnega dne vrsi j bakljada in razsvetljava belgrajskega mesta. Praga, 22. avgusta. šele sedaj je prišlo v javnost točno besedilo govora, ki ga je v konigsbergu imel gosfMdarski diktator Nemčije dr. Schacht ob priliki otvoritve velike razstave za evropski vzhod in za Baltik. Oovora nemško časopisje ni smelo priobčiti, razen v kratkih posnetkih, ki pa ne dajo prave slike o dejanskem govoru, ki je preplašil ves svet, ker ie dr. Schacht neusmiljeno odkril gospodarske rane, ki jih je Nemčiji nasekal vladajoči režim. V naslednjem vam pošiljam nekaj najbolj krepkih posnetkov tega govora, ki |irihaja iz ust mrzlega računarja in ki nam daje pravo sliko o gospodarskem položaju Nemčije. »Vodilni nemški list (menil je »Viilkischer Beo-bachter«) je n?davno napisal«, je začel dr. Schacht, »da danes v Nemčiji samo še stare tete sklepajo roke nad glavami, češ, kdo bo pa vse to plačal! Podajam se v nevarnost, da bodo tudi mene ozmerjali s staro teto, toda navzlic temu hočem popolnoma jasno povedati, da mi dela vprašanje, kako izpolniti vse denarne obveznosti in denarne potrebe Nemčije, sive lase., Gospod, obvaruj me pred prijatelji, ker sovražnikov se bom sam otepal. Kolikokrat sem že tako vzklikni!. Prijatelji, to so oni gospodje, ki danes pri nas v državi pogumno mažejo izložbena okna, ki slehernega Nemca, ki v židovskih trgovinah kupuje, zasramujejo z velcizdajalcent, ki nekdanje svohodomisltree žigosajo z navadnimi tolovaji in ki v boju proti župnikom in kaplanom ne znajo razločevati med vero in govori, iii jih ima ta ali oni po-edinec. Ti gospodje, danes največji prijatelji države, hedejo s sirovostjo nadomestiti, kolikor jim na resnici in na pravi moči primanjkuje. Mi imamo velike naloge v Nemčiji, da, toda rešiti jih mora država, ne pa trope zinešanoglavcev, ki danes naše gospodarstvo s svojimi neredi resno ogrožsjo. Židom nimški zakon dovoljuje izvrševanje svojih obrti. Zakaj pa nastopajo potem posamezniki in kršijo disciplino, ki jo vsem ensko nalaga vlada. Nemška vlada bo odločila, kdaj in koliko je treba Židom omejiti svobodo izvrševanja svojih poklicev, ne pa par vročih glav, ki jih je treba poklicati na odgovor. Meni, ki nosim odgovornost za nemško gospodarstvo in ki vidim, kako vsestransko smo z inozemskim gospodarstvom povezani, ne more biti vseeno, kakšne „Dve trojki" V daljših Izvajanjih se je bavil 7. doseda-njimi vladami in je ugotovil, da je bila Jnviieeva rlaila ena najslabših vlad. ki smo jih doslej imeli. Nadalje je govoril o borbi za svobodo, pravico m resnico, o potrebi rešitve letkih socialnih vprašanj itd. Pleiliral je r.a jasen polotaj. za piipolim organizacijo uprave, socialne, finančne iu gospo darske politike. Ci. Davidovič je govoril tudi o : razvoju našega političnega življenja, ter je v tem pogledu izjavil, da obstojajo danes v našem no- , tranjem političnem življenju dve trojki. Nn eni , strani so bivši radikali, bivša SLS in hivša -IMO, | na drugi strani pa bivši demokrulje. jemljorad- j niki in SDK. Davidovit izraia željo, da bi med I obema prišlo čimprej do sporazuma. Glede bo dnčrga del* opozicijskih strank g. Davidovič 111 izjavil nič konkretnega ler je samo napovedal, da bo sestavil poseben odbor zaradi izdelave programa za sporazum, Izraža upanje, da ho la program morda te lahko kmalu objavil na drugem mestn. Končno je jiozval navzočn«, naj ne nasedejo raznim govoricam, ki se širijo o Hrvatih. Za naslednjim govornikom Jov. Jovanovičem je imel dr. Dragoljub Jovanovič krajši govor, nakar je jiodal besedo še Milanu Pribičeviču in Čedi Kokanovlču. Med govori Dragoljuba Jovanoviča, Pribičeviča in Kokanoviča so pristaši Davidoviia in Jorr Jovanoviča pričeli zapuščati zborovali55n ter so tam ostali le sini|>nlizerji dr. Dragoljuba Jovanoviča. S tem, da sta Davidovič in Jovan JovanoVlfi ostentativno zapustila zborovanje, ko je pričel «o-voriti dr. Dragoljub Jovanovič, sla zopet jsvno pokazala in potrdila, da ne odobravata njegove akcije. Dr. Dobovišek bo izdajal svoj list Kakor Sujemo iz zanesljivega vira. na-merava narodni poslanec dr. Dobovišek. izvoljen na listi dr. Mačka v okraju Šmarje pri Jelšah, v kratkem osnovati svojo lastno tiskarsko zadrugo, ki naj bi konkurirala na eni strani Pucelj - Marušic - Derzieevi »Nn-rodni prosveti« (v tej založbi izhnjn tudi Glas naroda«), na drugi strani p«, Kocinnr-jevom 14-diievnikii »Slovenska zemlja«. Nova tiskovna zadruga dr. Doboviška namerava izdajati svoje lastno glasilo, ki bi bilo po možnosti tednik. Naslov lista »o ni znan, vendar pa kažo, da namerava dr. Dobovišek k sodelovanju pritegniti tako zvano »drugo garnituro« bivše samostojne kmet. stranke, Šah v Varšavi posledice bo takšno postopanje imelo na naie blagostanje. Zidje v Nemčiji nimajo polnih pravic, toda oni naj imajo proti samovoljnosti nckaternikov vsaj zaščito zakona.« V nadaljnjem govoru povdarja »da je bedarija govorili o nemški avtarkiji, ko je nemško gospodarstvo skoraj v celoti odvisno od inozemstva. Treba bo na vsak način tudi zapreti odtok denarja za razne strankine potrebe in za javna dela. Javna mesta preveč lahkoročno razmetavajo denar, ki ga jaz ne vem od kod dobiti. Naj nikdo ne misli, da gre pri ogromnih delih, s katerimi se pobija brezposelnost, za borih par milijonov. Mi bomo morali računati s tem, koliko naše gospodarstvo zmore, koliko moremo prihraniti, ker bo treba vse te izdatke enkrat v bodočnosti vendar poravnati. Po velikih časopisih berem sijajna gesla« (mišljen je zopet »V. B.)« »kakor: dobrobit naroda je več vredna kot banke, rasna čistost nad kapitalističnimi računi! To je vse res in sijajno, toda niti eno od teh gesel mi ne vrže ene same marke, da bi pokril milijonske izdatke, ki pred menoj zijajo.« Dr. Schacht ie priznal, da si je Nemčija naprtila »za režimska javna dela kakšnih 15 milijard mark (okrog 2000 milijard Din) kratkoročnih dolgov, ki jih bo treba fundirati, a ne z razgrajanjem nekaterih prenapetežev prof i trgovinam in proti veri. in sedaj hočejo nekateri šefi stranke javna dela ter druge izdatke še povečati (Schacht misli na oborožitveno industrijo). Tega nemško gospodarstvo ne bo preneslo, razen, če se vrne v stranko inVznea narod najstrožja disciplina, ko bo o vsem odtočala vlada in zakon, ne pa samovolja.« Razumljivo je, da tega govora nemški tisk ni smel ponatisniti. Ni še tudi jasno, kaj bodo storili z dr. Schachtom. Odsloviti se ga ne upajo, ker je navdušen narodni socialist in strokovnjak brez konkurence. Obdržali pa ga bodo samo, če bodo njegove zahteve izpolnili... i Berlin. 25. avgusta. General Goring je odpoto- ! val preko Stralsunda na Švedsko Na poti mu niso I nikjer priredili svečanega sfirejema, ker je njegovo 1 potovanje, kakor trde uradni krogi docela zasebno, — Motnje t Selodcu in žrevesn, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, huda sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vaak dan čašo »Frana Joselov« grenčica. Nadaljevanje partij, ki v devetem kol'i niso bile dovršene, je dalo sledeče rezultate: Krnska proti Estonska 2 in pol : 1 in pol, Danska : Ko-mlinska 3 in pol : pol, Avstrija : Palestina 3:1, IJSA : Svicu 3 In pol : pol, Madžarska : Lalvija 3:1, Švedska : Kranci|a 3 in pol : jiol (pol točk« jc /.a Francijo dosegel Aljahin, ki je realiziral s švedskim prvakom Stahlbergom), Italija : IrsKa 3 in pol : pol, Poljska : Anglija 2 in pol : pol, Argentinija : Litva 2 in pol : jx>1. - v desetem kolu je Jugoslavija zelo nesrečno izgubila 7. Ameriko. Zmagal je samo dr. Vidmar s 1 nieoin 111 Krslič remiziral z Dakezom, dočim sla Pire in Trifunovič izgubila. Jugoslavija je bila torej poražena z 1 in jwl : 2 in pol. Ostale le ki ie so končale: Franciju s Italija 2 : I (ta matcli bi kmalu končal s senzacijo, ker je Mjeli n z veliko težavo rešil remis proti SaccJiliju), Argentinija • Iraka 3 : 1, Švedska : Latvija 2 in pol proti 1 in pol, Madžarska : Švica 3 in pol • pol, Poljaku : Češkoslovaška 2 : 2, senzacija je bil ! poraz Avstrije od Romunije z l in pol : 2 111 pol, I Finska : Palestina 2 : 2, Litva : Estonska 2 : 2 in Danska : Anglija 2 in pol : pol. Po desetem kolu vodi švedska s 30 točkami. Me le: Madžarska in Usa 26 in pol. Poljska 25 in pol (1). Češkoslovaška 24 in pol, Jugoslavija 24, Avstnja "3 Argentina 22 (1), Estonska in Ionska 21, An-elija 18 in pol (2), Litva, Palestina in Lalvija 18 in pol. Danska 17 in pol (1), F"anc.ija 17 in pol, Romunija 16 in pol, Italija 13. Sviea 8, leska ii in pol. V enajstem kolu igra Jugoslavija z Madžarsko. Amaterski šahovski turnir Danes se jc vršilo zaduie kolo amaterskega turnirja, v katerem so vsi igralci še enkrat napeli svoje sile, da dosežejo čim boljše mesto. Prvo mesto j ebilo odddano že v prejšnjih kolih, zalo se M. Vidmar ni preveč napenjal in je hitro retniziral z Ma-tvejevim. Po menjavi večjih figur sta se v dvajseti potezi zedinila za remis. Hud boj se jc pa vršil za drugo mesto. Izglede so imeli ing. Prek, Prem a k in iSkošek. Odločitev je padla v partiji Preinfalk Prek. Preinfalk je igral otvoritev zelo fino in spravil svojega nasprotnika v nepremagljive težave. Partija je bila končana že dopoldne s Preinfalkovo zmago. Preinfalk je s tem dosegel 10 točk in drugo inesto. Igral je na leni turnirju zelo dobro in je svoje me sto zaslužil. Sikošek, ki je v finalu igral mnogo slabše, kot v predturnirju, je imel danes zopet nesrečen dan. Izgubil je s C. Vidmarjem, ki ga je z lepimi kombinacijami spravil v obupno pozicijo. — C. Vidmar si je s to zmago priboril 6. meslo, Si-koška pa je vrgel na peto. Boj za zadnje mesto se je vršil v partiji Slika--Savič. Šiška je svojega nasprotnika l žrtvijo pešca spravi! v že zelo kočljiv [»ložaj, loda radi neizkušenosti ni izrabil vseh svo- Proglas II. internacionale Bruselj, 25. avg. c. Socialistični dnevnik »Le Pouplc« objavlja proglas II. internacionale. Socialistična internacionala poziva vso svoje članstvo, da naj začne prirejati velike manifestacije za to, da se mora zapreti Sueški kanal, ker je samo tuko mogoče preprečiti vojno mod Italijo in Abesini.io. Prihodnji mesec bo ta internacionala priredila po vsej Evropi, kjer še more, veliko protestne mitinge zaradi kršitev pakta Zveze narodov. Nemčija hoče kolonije Berlin, 25. avg. c. »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja danes uvodnik, v katerem se peča s sporom med Italijo in Abesinijo. Člankar pravi, da ho Nemčija takoj postavila zahtevo po svojih kolonijah,, brž ko se ho z vojno med Italijo in Abesmijo spremenil status quo v Afriki. Nemčija si. je ze izvojevala enakopravnost v vojaškem in političnem vprašanju. Sedaj si jo bo izbojevala šo v kolonijalnem. Orjaško nemško letalo z 350 osebami treščilo v morje Pariz, 25. avg. b. Francoski tisk beleži kot veliko senzacijo vest r, Dunaja o propasti orjaškega ' nemškega letala, ki so ga oblasti rajha prikrivale. Trdi se, da je bilo orjaško letalo tipa »Albatros Dornier« vršilo poskuse v Severnem morju. Na letalu je bilo 51 oseb. Iz neznanega vzroka pa je letalo treščilo v morje ter se ie vsa j->osadka utopila. Nemška vlada je prepovedala vsako pisanje o tej nesreči. Letalo ie bilo eno največjih nemških letal in jc znašala dolžina kril 64 m. Sovjetske bojne ladje na švedski obali. . . Stockholm, 25. avgusta. AA. Snočnji listi pri-občujejo poročila o ojieracijah nekih tujih bojnih ladij, o katerih mislijo, da so sovjetske; operacije so se vršile v bližini švedske obale. Neki vlačilec, ki so ;a pomorske oblasti poslale gledat, kaj je, je odkril .2 rtišilcev, ki so se nato naglo oddaljili in izginili. toda vse kaže, da ie prezgodaj trditi, da so se ru-Šilci mudili v švedskih vodah. Zdi se, da je verjet- Novi grobovi f: nejša domneva, da gre za podmornice, ker so na mnogih krajih našli raztrgane ribiške mreže. jih šans in Savič je priftel nazadnje v prednost. Tur nir je končal s sledečim rezultatom: 1. Milan Vidmar 18, 2. Preinfalk 16. 3. Matveiev 14 in pol. 4. fnr.'. Prek 14. 5. Sikošek !3 in nol o.CIril Vidmar 12 in pol. 7. Savič 11 in 8. Šiška 10. Umrla je v Ribnici v soboto ob četrt trt 7 zvečer gdč. Stanka Slapšakova, učiteljica v Ribnici, hčerka šolskega upravitelja Julija Slapša-ka, znanega mladinskega pisatelja. Pokojnica je bila vzorna vzgojiteljica in priljubljena daleč naokrog. Za Slajišakovo družino je njena prerana smrt skeleč udarec, ki ga bo težko prebolela. — Pogreb nepozabne rajnke bo danes, t. j. v ponedeljek ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Zgornji šiški, Kosova ulica 96 na pokopališče v Dravljah. Naj počiva v Bogu! Žalujoči družini naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je včeraj v visoki starosti 85 let mirno v Gospodu zas|ial g. Ivan Počivalnik, zasebnik. Pogreb bo v torek ob 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje I Požar v Mariboru Maribor, 25. avgusta. Noooj ob sedmih je v Razvanju pri Mariboru izbruhnil velik jx>žar. Goreti je začelo gospodarsko jx>slopje gostilničarja Trenka. Požar je objel tudi svinjske in živinske hleve Na mesto požara je prišlo takoj več požarnih brarnb, tned njimi tudi mariborska. Požar ob poročilu še traja, upajo pa, da ga bodo omejili. Iz diplomatske službe Belgrad, 25. avg. Iz diplomatske službiS. Premeščena sta: za svetnika h kraljevskemu poslaništvu v Parizu g. Stanoje S i m i C, za svetnika kr. poslaništva v Atenah g. Milan Konstantinovič. Kongres za kazensko pravo Pariz, 25. avgusta, AA. Havas f»roča iz Berlina, da je enajsti mednarodni kongres za kazensko pravo včeraj končal svoje delo. včerajšnja seja je (»tekla v dokaj napetem ozračju. Vršila se je precej i ostra debata med nemškimi in tujimi j^ravniki o po-\ polnoma novih zasnovah, ki jih je uvedel uaeionalno-j socialistični režim v pravosodju. Ideja »kazni za re-| presalijo«, ki so jo zagovarjali nacionalni socialisti, i je n. pr. povzročila prave incidente. Nekateri tuji delegati so se kar odkrito zgražali. Tudi v odseku, ki je razpravljal o metodah pri izvedbi kazni, so se Izkazala nesoglasja. Teze o sterilizaciji in kastraciji so prav tako zbudile ogorčene proteste. Ker je bilo nemških delegatov okoli 600, od katerih se jih je polovica udeležila Beje, in so bili tako tuji delegati v veliki manjšini, je predsednik kongresa (Nemec) omogočil izglasovanje več resolucij,' tako da bo svetovna javnost mislila, da se je pri glasovanju o teh resolucijah dosegel sjxiraziim, kar pa nj res. Tako vsaj zagotavljajo v krogih inozemskih pravnikov. Od Soče če« Žilo . .......t Vfcfltnlfl Koroški Slovenci v sliki zadnjega ljudskega štetja Vsako ljudsko štetje bi moralo v interesu dr-^ ia narUa pokarati laklični položaj razmerja ££ prebivalstvom v vsakem, predvsem v gospodarjem socialnem, verskem in v prvi vrsti pa v Snem^iru. Na podlagi podat ov zbranih pn nalašč za ta namen prirejenega štetja se more pokazati gospodarska moč ter verska, narodna n so-cMm opredelitev vseh v državi bivakih oseb. Da temd ni tako, pokaže jasno število Stovencev k »Tih imi komisarji pri zadnjem ljudskem štetju ^ 22 marca 1934 na Koroškem. Pr. popolnem uDOŠtevanju objektivnosti in pri priznavanju od-52, ki P prevzame števili komisar napram Sebi narodu ii državi, bi taka statistika, kot jo navajamo v naslednjem, ne tnogla nikdar zagle-datiluči sveta in bi je tud, nobena oblast ne mo- ria podpisati in jo celo zagovarjati. Ne bilo bi treba pošiljati pritožbe na Zvezo narodov in pre- notovati celo Koroško, da na licu mesu spozna, danes cela Podi««., ves lep,. venšč,no za oWeva n. iezik. če že ne na zunaj pa vsaj v družini, Samo S> Slovencev so naštel™uradni števni komiki pri zadnjem ljudskem štetju dne 22. marca. 1934 £ Koroškem!! Med tem ko so h na ozemlju daniš n jeavstr i j sk e Koroške naSteii dne 13 setrlo višino 60 od sto v primeri z letom 1923, se ne zdi vredno, ne znanemu koroškemu zgodovinarju dr. Martin Wuttc-ju, ne različnim svetnikom, svetovalcem in komisarjem potrebno, da vsa na simpien način opravičujejo to velikansko redukcijo slovenskih glasov na Koroškem. Vznemirjenje med slovenskim prebivalstvom je povzročilo že dejstvo, da se Slovenci nc bodo steltpo jezikovni pripadnosti, ah po obcevalnem ali po miterinem jeziku, temveč po najnovejši de-(iniciji jezikovne pripadnosti. In ta definicija se Xs : Jezikovna pripadnost je tista h kateremu kulturnemu krogu se oseba čuti privlečena. Torej noben objektivni znak, ne govorica, ne potomstvo, temveč inomentani čut pripadnost, h gotovemu kulturnemu krogu je merodajno za jezikovno pridnost. Naj preštudirajo to definicijo filozofi, pst-• ! in geometri in priti bodo morah vsi do spo- padnos hotogi znanja, da sc hujši pritisk ua število pripadnikov k narodni manjšini ni mogel napraviti kot na ta način. Razumeti pa so morali to definicijo števni komisarji! Lepo serijo načina lanskega štetja tvorijo od prostaškega postopanja — koder so komi: sarji grozili za slovensko priznanje i višjimi davki — pa preko več ali mani prikritega očitka vele-izdaje za slovensko pripadnost — koder so komisarji povpraševali p° politični pripadnosti r m preko naivnega nacionalizma — koder so komisarji istovetili Slovenca z rojenim sovražnikom nemštva — končno do potvarjenja avstrijske misli, koder so komisarji zamenjavali lojalno priznanj« k avstrijski državj s priznanjem k hitlerijanizmu. To postopanje je moralo vodstvo slovenske narodne manjšine ua Korošekm prisiliti, da je vložilo pritožbo na Zvezo narodov, četudi na riziko, da njena moralna dolžnost ne najde večjega upoštevanje, kot da izgine pritožba v ogromnih arhivih ali pa v pisalni mizi neimenovanega referenta. Pa nc samo to! Kakor že leta 1923, tako so tudi tokrat okrajna glavarstva strogo pregledala imenik komisarjev, ki so ga sestavile občinske uprave in namestila vse tiste osebe, ki bi eventuelno naštele več Slovencev kot bi bilo to gotovim krogom v Celovcu prijetno, z bolj sposobnimi — priseljenimi učitelji, tistimi učitelji, katerih naloga je vtndar, da z vsemi svojimi silami temeljito razširijo nemški kulturni krog na slovenskem ozemlju. 2rt«v tega postopanja je postal celo slovenski poslanec, ki je bil od svoje občine določen za števnega komisarja. Nezaupnico mu je izreklo pristojno ministrstvo, češ, da kot politični mandatar ne more izvesti štetja objektivno! Nikor ne more bitj logično, če statistika navaja Nemce, Slovence, Cehe, Madjare itd., medtem ko se je pri Štetju vendar moralo povpraševati jx> čutu, kateri kulturni krog ima največjo privlačno silo, Upravičilo se je domnevanje tistih, ki so v tem načinu ljudskega štetja opazili zanjko, s katero se bodo pravice narodne manjšine še v hujšem obsegu kratile. Kdor čita uvodnik lista »Koroški Slovenec« z dne 7. avgusta, najde, da naj postane rezultat zadnjega ljudskega štetja podlaga za rešitev manjšinskega vprašanja— v kolikor pretres tega problema sploh p^de v poštev! Ce že ima kdo vsaj malo upanja, da se bo položaj koroških Slovencev vsled energične obljube avstrii. kanclerja Sušnika vsaj nekoliko izboljšal — mogoče na šolskem polju? — mora to upanje izgubiti, ako [»misli, da naj izostane rezultat zadnjega ljudskega štetja podlaga rešitve. _ Občina Lj. šteti« iz leta 1910 Lj. štetje iz 1. 1923, Lj. štetje iz 1. 1934. Skupno a. N. Skupno SI. N. Skupno SI. N. Sodni okraj: šmohor. Brdo Goriče Stebenj Blaže Skupno 1321 601 1858 550 4330 PodkloSter 4055 Smerče 2001 Bistrica 665 Bekštanj 3926 Strajaves 1138 Marf o. Zttt 1593 Vernberk 2367 Skupno 15745 Logaves Kostanje Ledenice Lipa Rožek Sv. Jakob Skupno 1309 987 1184 967 612 3554 8613 1160 539 1713 530 3942 1552 960 547 2055 1034 677 1672 8517 1221 634 1132 418 433 3176 101 62 1319 603 138 1632 18 505 379 4059 Sodni okraj: 2338 1003 105 1774 84 908 654 6866 4078 1921 618 4039 1134 1595 2103 15488 979 340 1386 607 722 341 262 579 23 556 200 1431 1606 73 15fi3 121 384 544 30 514 1641 2417 4115 733 3375 3eljak. 925 3132 4700 346 4340 64 1856 2018 87 1924 50 1562 632 127 501 1378 2649 4231 1381 '2841 368 758 1030 289 741 599 995 1712 184 1528 501 1586 2221 355 1860 3855 11538 16545 276« 13735 Sodni okraj: Rožek. 85 1272 329 998 37 521 173 1181 923 651 '3572 8597 7014 1505 Sodni okraj: Borovlje. 750 516 154t o63 465 533 1057 % 917 1082 95 1261 345 V61 418 504 1087 212 874 190 460 661 78 583 1447 2120 4005 1531 '2452 4352 4228 9619 3146 6405 1635 893 Bistrica Borovlje- Podljubelj 4791 1111 šmarjeta 1153 1065 Medborovn. U00 721 Svetna ves 897 794 SL Plajberk 782 749 Sel« 1027 1014 Skupno 11385 6347 Pllbcrk 1070 124 Bistrica 1870 1841 Libeliče 1957 1783 Libuče 1782 1607 Blato 1493 1451 Žvabek 445 440 Skupno 8617 7246 715 1635 1078 3610 4711 1402 87 1037 729 375 979 310 101 868 310 27 642 593 13 971 959 4928 10843 5381 Sodni okraj: Pliberk 927 989 140 18 1773 1296 160 919 707 153 1151 582 32 1359 97') 5 437 381 1295 0628 4151 555 1764 431 1330 3311 4786 1004 '3715 306 1052 488 564 609 952 '284 060 558 873 515 358 45 653 272 381 10 1025 950 75 5454 11105 4004 7083 839 061 145 811 474 1911 1364 543 151 1000 379 627 507 1198 449 474 380 1498 1006 -178 54 476 270 203 2405 7050 3613 3409 Občina Lj. ttetje iz leta 1910 Lj. «etj« iz L 1923, Lj. itetje ii L 1934. SI. N. Skupno SI. N. Skupno SI. N. Skupno Sodni okraj: Celovec. Zrelec GrabStanj Hodiš« Kotmaraves Bilčovs /.i h pol i c Otok Med gorje Zg. Vesca Pokrče Radiše Sv. Tomaž Skofite Skupno Dobrlavas Galicija Globasuica Rikarjaves Skocijan Zitaravcs Žel. KapU Bela Skupno Djekše Grebinj Vovbre Ruda Sv. Peter T i nje Velikovec Važen berk Skupno Smohor Beljak Rozek Borovlje Celovec Dobrlavas Pliberk Velikovec Skupno 1292 654 035 1275 '280 089 1542 79 1458 1863 918 922 1847 107 1733 1731 55 1606 1176 1081 85 1112 466 646 1207 498 705 1448 828 614 1362 539 823 1496 321 1177 755 725 30 772 763 9 871 606 248 1056 317 732 977 134 841 <>76 63 012 035 •204 366 608 121 573 822 141 678 969 932 37 905 461 441 950 30 929 384 349 35 420 311 117 506 331 175 1467 859 600 1305 298 1064 1457 48 1405 711 408 213 650 288 355 623 232 391 1484 280 1186 1353 84 1267 1327 76 1243 1278 1196 73 1269 089 580 1490 536 054 14519 8903 5528 14014 4541 9438 1500« .3018 11941 Sodni okraj: Dobrla vas. 2804 2196 599 2690 814 1870 3120 536 2583 1051 1029 21 974 54« 424 1100 204 49 13629 11534 '2007 12579 7100 5462 14113 5590 8512 Sodili okraj: VeHkovec. 1603 1404 197 1588 428 1159 1603 766 893 3191 2344 841 3154 1031 2118 3193 406 2783 1505 1158 344 1533 515 ioio 1600 246 1354 1534 1330 204 1524 441 1080 1552 246 1301 1120 1063 63 1201 653 546 1310 243 1066 597 449 147 542 90 452 572 64 506 2631 518 2079 2290 223 2004 2470 217 '2250 2873 1816 1003 2778 550 2226 2944 175 2760 15060 10127 4878 14610 3931 10601 15304 2363 12919 Seznam po sodnih okrajih: 4330 15745 8613 11.385 14519 13629 8617 15060 91898 3942 8517 7014 6347 8903 11534 7246 10127 63630 379 6660 1505 4929 5528 2007 1295 4878 27386 4059 15488 8597 10843 14014 12579 6028 14610 80818 1641 3885 4352 5381 4541 7100 4151 3931 34982 2417 11538 4228 5454 0438 5462 2465 10601 51663 4115 10544 9010 11105 15009 14113 7050 15304 92859 733 2700 3140 4004 S01S VVPo 3613 2363 25232 3375 13735 0405 7083 11941 8R12 3409 12019 67379 Ostali slovenski glasovi v okrajih: intohor • • Beljak...... Celovec .... Velikovec (občina Pustnca) . . Sv. Vid..... Spittal ob Dravi .... Volšf>erk . Skupno število naštetih Slovencev 13 323 814 12 219 23 100 26796 Gospodarsko Pokrajinski svet za korporativno gospodarstvo (Cousiglio provinciale deH'Economia Corporativa) v Pulju je izdal statistični pregled gospodarskega življenja v Istri v mesecu juniju. Iz tega pregleda nava-.amo nekaj številk, ki najbolj povedo, kakšno je stanj« v litri. .. Prebivalstvo Istre je v tem mesecu narastlo sa- mo za 66 duš in šteje 304.204 prebivaloev. Pri javnih delih je delalo 1800 delavcev, v maju 2096. Koncem aprila je bilo 3096 brezposelnih. Cene na t.V.111 opi MU JV --------1 " debelo so se dvignile: pšenica od 109 na 113, riz od 136 na 138, deske od 265 na 290, samo koruza je padla od 88.50 na 86 lir za 100 kg. (Pripomniti je treba, da je bila koruza v januarju po 29 lir za 100 kg, pozneje je kar v dveh dneh skočila na 75, sedaj je 86.) 33 tvrdk je prenehalo obratovati. Menic je bilo protestiranih 252 za skupno 713.200 lir, v maju je bilo protestiranih menic 234 za skupni znesek 261.250 lir, lani v maju pa jc bilo samo 158 protestov v skupnem znesku 63.174 lir. Konkurzi so bih v juniju napovedani 3, v maju pa 7. Značilna je statistika poštne hranilnice in bank. Tam se vidi, da ljudje skoro ničesar ne vlagajo, pac pa silno dvigajo svoje vloge. Vzrok temu so uekai slabe gospodarske razmere, v glavnem Statistika pravi, da so plače ostale nespremenjene. , ... . , Iz Trsta poročajo: Po vsej naši pokrajini m deževalo že tri mesece. Celo trta je v zadnjem času začela zastajati in odpadati je pričelo listje. Zemlja je od velike vročine popolnoma ožgana. O kakem dobrem pridelku sploh ni mislili, ampak ravno nasprotno. Zlasti je prizadeta vsa Istra, kjer ni skoraj ničesar zrastlo in že sedaj vlada veliko pomanjka nj«. Lakota j« prihodnjo zimo neizbežna, če ne bo priskočila na pomoč vlada. • Duplje pri Vipavi. Po kratki bolezni je prejšnji teden zaspala v Gospodu ga. Marija Totnažič. Njeno življenj« se zdi, da je bilo podobno klenemu žitnemu zrnu, ki je bogato obrodilo. Ves čas je živela strogo po veri, v kateri je dobivala dovolj moči in opore za globoko religiozno življenje Radi blagega značaja je bila pri vseh izredno priljubljena. Slovo ob njenem svežem grobu je bito težko, vendar pn- Za vodno nas je zapustil naš najboljši, zlati očkn. stari očka, tast iu stric, gospod Ivan Počivalnik zasebnik dne 25. avgusta po dolgi in mučni bolezni, v 85. letu starosti, previden s tolažili svete vere. Pogreb uepozubgega očka bo v torek, dne 27. avgusta ob 3 popoldne izpred doma žalosti, Cankarjevo nabrežje št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. avgusta 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. — Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učni zavod), ie dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod raz|x>laga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne mo6. — Istotam se vrae razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specijelm tečaii. Zavod daje nstmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Prijx>ročamo! srčno. Kristus Kralj jo je odvedel v nebeške dvore, ! saj mu je od rane mladosti zvesto in udano služila, i Odkazal ji j« mesto, določeno od začetka ... Počivaj v miru, izvoljena duša! Gibanj« prebivalstva v tržaški okolici. V tržaški pokrajini jc bilo v juliju rojenih 492 otrok, umrlo | pa je 315 oseb, od legj jih jc bilo rojenih na deželi i 121, umrlo pa jih je 84. Prirastek je znaSal v mestu 90, na deželi 67 duš. Ce vpoštevamo, da živi v mestu okrog 250 000 ljudi, na deželi pa 100.000 prebi-I valcev, lahko ugotovimo, da je ljudstvo na dežeh naravno narasllo sorazmerno za dobro polovico več i kakor v mestu. Razmerje med naravnim jtrirastkom ; v mestu in na deželi je stalno v korist podeželskega ; prebivalstva. Nov prelektov namestnik v Gorici Josip Zingalr je nastopil svoje mesto Goriškemu prebivalstvi ježe znan, ker je bil pred leli svetovalec na prefekturi. Njegov prednik comm. Ercolani jc bil premeščen. Dve novi elektrarn na (ionskem. V kratkem bodo končana dela pri dveh velikih elektrarnah na Goriškem. Ena je v dolini |xh1 Bogatinom, skrbno skrita med manjšimi grebeni .. . Voda je s|ieljaiia po ceveh iz hribov, ki sc dvigajo nad to elektrarna m ki se zbira v posebnem umetnem jezeru. Ravno tako bodo kmalu končana dela pri elektrarni pri Bovcu. Ta elektrarna leži nekoliko višje od starega vojaškega pokopališča. ludi tu je voda speljana j» ceveh. število prebivalstva v Julijski krajini. Osrednji j statistični urad v Rimu ie objavil podatke o gibanju prebivalstva v jxtih pokrajinah Julijske krajine: v reški, goriški, istrski, tržaški in zadrski. Ti |xxialki so zelo zanimivi in jih italjansko časopsje proučava z različnih stališč. Po teh )>odalkili je bilo koncem aprila leta 1931 v navedenih 5 provincijah staviti mlajše igralke, ki so bile izbrane na turnirju v Brodu. Od ljubljanskih igralk pridejo v reprezentanco llirijanke Omanova, Bernikova, Jane-žičeva in morda še Papeževa Darinka. V Brodu se je pričel včeraj skupni trening igralk in to predvsem za napad, ki je sestavljen iz igralk iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Torej trije različni sistemi in zato je zanje še prav posebno potreben skupni trening. Na Poljskem ostanejo naše igralke kakih 14 dni. F. k i po spremljata zvezni predsednik g. Stepanovič in tajnik LUP g. Baltezar. Našim igralkam, ki so si osvoiile lani svetovno prvenstvo v londonu, želimo obilo uspehov. Belgrad. 25. avg. m. Današnja nogometna tekma med Baskom in (tradjanskim se je končala s 5 : 1 (1 : 1) za Bask. Sarajevo, 25. avg. b BSK : Slavija 1 K). Spored olimpijskih iger v Berlinu in v Garmisck-Partenhirchenu Olimpijske igre se vrše v času od 1- do 16. avgusta 193«. Spored je zelo bogat in se bo razvijal celih 16 dni po sledečem redu: Slovesna otvoritev od samega pokrovitelja g, Adolfa Hitlerja bo v soboto 1. avgusta 1936 v velikem olimpijskem stadionu in sicer ob 16. Ob tem času se pričakuje prihod tekača z bakljo, ki so jo prižgali v grški Oliinpiji in katero je prineslo velikansko število tekačev v štafeti v 3000 km oddaljeni Berlin. Zvečer istega dne ob 21 bo velika slovesnost v olimpijskem stadionu, petje, glasba itd. Lahknatletske tckinc se prično v nedeljo 2. avgusta dopoldne v olimpijskem stadionu ter trajajo 7 dni zaporedoma dopoldne in f>opoldne, a na osmi dan popoldne t. j. v nedeljo 9. avgusta se zaključijo s prireditvijo na stadionu. Borbe rokoborcev se vrše v največji športni dvorani Evrope, ki jo sedaj grade v Berlinu, v takozvani »Deutsch-landhalle«. Pričnejo se v nedeljo 2. avgusta ter se bodo vršile 7 dni. vselej dopoldne in zvečer. V sredo 5. avgusta je odmor. Moderni peterohoj (jahanje, tek, plavanje, streljanje iz pištol in sabljanje) se vrši od 2.-6. avgusta na raznih tekmovališčih v Doberitzu, na Wannseeju, v olimpijskem plavališču in to 2., 4., 5. in 6. dopoldne ter 3. doi>oldne in popoldne. Borbe sabljačev se prično v nedeljo 2. avgusta popoldne v veliki telovadnici »Sportforuma« in bodo trajale do vključno 15. avgusta nepretrgoma doj)oldne, popoldne in zvečer. Turnir v hockeju na igrišču se prične istotako v nedeljo 2. avgusta ter traja do vključno 14. avgusta na posebnem olimpijskem igrišču za hockej. Tekme se vrše samo po]x>ldne. Dviganje uteli se vrši v zvezi z rokoborbo v »Deutschlandhalle« in sicer 2., 3., in 5. avgusta zvečer. Olimpijski nogometni turnir se vrši na raznih berlinskih sportnh igirščih, od 10. avgusta dalje pa na igrišču glavnega olimpijskega stadiona. Turnir se prične v ponedeljek 3. avgusta ter traja do 15. avgusta, katerega dne je veliki finale v olimpijskem stadionu. 8. in 9. ter 12. in 14. avgusta je odmor, 13. pa eemifinale. Na posebnem olimpijskem igrišču za jx>lo, M tvori del »Reichssportfelda« se vrši od 2. do 8. avgusta vsak dan popoldne olimpijski polo turnir. V kielskem zalivu bodo tekmovale jadrnice vsak dan dopoldne in popoldne v času od 4. do 14. avgusta. Tekme v streljanju ee vrše na strelišču poleg NVannseeja in sicer 6., 7. in 8. avgusta dopoldne in popoldne. Olimpijski turnir v rokometu bo na berlinskih športnih igriščih, finalne tekme pa na samem olimpijskem stadionu in sicer 6., 7. in 8., 10., 12. in 14. avgusta popoldne. Kolesarske dirke se vrše v oHmipijskem dirkališču 6., 7. in 8. avgusta popoldne ter v ponedeljek 10. avgusta dopoldne. Prvikrat se bodo na olimpijskih igrah vršile tudi kanoistične tekme na veslaški progi v Grtt-nauvu. Vsega dva dni in to 7. popoldne ter v soboto 8. avgusta dopoldne in popoldne. Plavalne tekme ge vrše v olimpijskem plavalnem Btadionu in to od 8. do 15. avgusta dopoldne in poj)oldne. Olimpijski tnrnir v košarki (Basketball) se odigra na velikem dvorišču xSportforuma< od 8. do 14. avgusta popoldne. Borbe hokserjev se vrše v »Deutschlandhalle« od 10. do 14. avgusta dopoldne, popoldne in zvečer, v soboto 15. avgusta pa samo dopoldne in zvečer. Telovadne tekme bodo v amfiteatraličnem gledališču na prostem na takozvani »Dietrich Eckart« na drž. športnem polju blizu stadiona, kjer je pro- Rusko-poljska vojna leta 1920 je bila sicer kratka in je imela razmeroma malo žrtev, vendar so bile njene posledice zelo usodne, ne samo za Poljsko, nego tudi za vso Evropo. Ko so nemški polki pričeli zapuščati Varšavo, so padli prvi streli med Rusi in Poljaki. Bile so to male praske, kakršne so navadno uvod v državljanske vojne. V početku je bila poljsko-ruska vojna malega sloga brez odločnih potez. V marcu 1920 so bile bojne linije na obalah Dime in Bere-zine, nekoliko zapadno od pripetskega močvirja in mesta Luck, vzporedno s tokom reke Zbrnez, ki se izliva v Dnjester. Tu je tekla tudi rusko-poljska meja pred poljskim jiohodom proti Kijevu. Ko so se koncem marca istega leta pod vplivom toplega solnea posušile močvirne poti vzhodne Galicije, je postalo na meji zelo živahno. V smeri proti Ukrajini se je pričela zbirati poljska konjenica, njej je sledila pehota, skupno okrog 10 divizij. Tudi topništvo je bilo zastopano. Poljski vojni pohod se je pričel V onih pomladnih dneh, ko je na vseh ostalih evropskih bojiščih že davno vladal mir. so Poljaki pričeli zavzemati Ukrajino. Poljske čete so doživljale uspeh za uspehom jn vojni plen se jim je kar kopičil. V maju so imeli Poljaki že 20.000 ruskih ujetnikov, več oklopnih vlakov 120 topov in okrog 400 strojnih pušk. Dne 7. maja so poljski konjeniki vkorakali v Kijev, za njimi pa ostale edinice poljske vojske. V nadaljnih 24 urah so Poljaki že" prekoračili Dnjeper. Varšava je bila vsa v zastavah in v deliriju navdušenja. Toda že teden dni kasneje se je vojna sreča obrnila. Na severu med Vitabsko in Orhno se je jormiralo 18 ruskih divizij, ki so kmalu za tem v naletu pogazile redke zaščitne linije prve poljske armade, ki je sestajala iz dveh divizij, je bila raztegnjena na 90 kilometrov dolgo fronto. Na črti, široki 60 km, so rdeče čete prodrle 20 km globoko v poljske položaje. V tem kritičnem trenutku so se postavile prodirajočim četam po robu štiri rezerve poljske divizije. Maršal Pilsudski, ki je poveljeval v Ukrajini, je hitro poslal ojačenja proti severu, da bi zaustavil zmagonosni pohod Budje-nijevih čet. Dva tedna kasneje je sledila poljska protiofenziva. Toda medtem ko so poznanjski polki jurišali na položaje boljševikov, iz katerih je lil peklenski ogenj, se je daleč na jugu nenadoma pojavila ruska konjenica, pogazila šibke poljske obrambne linije ter se kot jiovodenj razlila po Ukrajini. Budjenijeva konjenica je izvršila svojo nalogo 1 Budjeni in njegova konjenica ni bila regularna vojska. Budjeni je bil v carski vojski stražmojster, sedaj pa je tu poveljeval v činu generala. Njegovo konjenico so sestavljali na hitro roko zbrani kmetje, Turmani, Tatari, Kirgizi, Mongoli, jedro njegove vojske pa so tvorili kozaki, ostanki onih strašnih, kozakov iz svetovne vojne — večinoma ljudje, ki so se odvadili delati, pravi pustolovci in zločinski tipi. Ti konjeniki so brezsrčno pobijali vse, kar so 6ročali. Požigali so vasi, rušili mostove in zahrbtno napadali poljske divizije. Poljaki so bili prisiljeni zapustiti Ukrajino. Poveljnik poljskih operativnih čet general Rvdz-Smigly se je le nerad pokoril povelju Pilsudskega, da se umakne iz Ukrajine. Hrabri general bi raje poginil na ruševinah Kijeva. Teden dni kasneje, ko je južno krilo poljske armade pri svojem umiku doseglo severno armado, je na severu nastopilo 80.000 rdečih vojakov s 440 topovi, tanki in oklopnimi avtomobili. Poljska armada pa je štela vsega skupaj samo 35.000 mož in 140 topov. Bilo je očitno, da se s tako majhno silo ni dalo uspešno upirati se toliki premoči. Poljaki so se zaradi tega umikali, boljše-viške čete pa so jim vztrajno sledile. Ni še minil mesec dni in rdeče čete so bile že tako rekoč pred varšavskimi vrati. Smiglyjeva armada, ki je krila umik poljske vojske in bila v stalnem boju z boljševiškimi četami, se je zmanjšala za polovico. Obnovljena Poljska je bila tedaj že na dnevnem redu, toda na drugi strani se je zdelo, da pohoda rdečih čet ne bo mogoče ustaviti. Rdeča nevarnost je pretila vsej Evropi, tembolj, ker je bila Nemčija na robu revolucije in državljanske vojne. V teh časih največje nevarnosti je 25. julija prispel v Varšavo šef francoskega generalnega štaba general Weygand. On naj bi bil možgani, Pilsudski pa duša obrambe Evrope pred boljše-viki. Takoj je bila sklicana seja generalov. Postavilo ee je vprašanje: Ali naj se brezpogojno brani Varšava, ali bi bilo bolje, umakniti se na (frto Thorn—Poznanj, ker sta municija in orožje prihajala preko Gdanskega. Pilsudski je bil za to, da se usoda te vojne odloči pred samo Varšavo. Ze je ustvaril obrambne cone pred Varšavo. Ena je bila med Vislo in Narevom, druga pa med Vislo in Vieprzem. Ako bi rdeče čete napadle ti dve coni — poželenje po Varšavi jih bo sigurno za-mamilo, — jih bo Pilsudski napadel v bok. Wey-gand je bil istega mnenja. V prvi polovici meseca avgusta se je zdelo, da bo Pilsudski izgubil usodno igro. Kajti, še preden so se njegove divizije na omenjeni liniji formirale, je že Budjenijeva konjenica vdrla v severno cono in ogrozila Poljake v hrbtu. V istem času so boljševiške čete tako silno napadle cono pred Varšavo, da 80 se Poljaki pričeli umikati, toda samo za kratek čas, ker je takoj za tem sledila poljska ofenziva. Weygand je skeptično opazoval tok tega zgodovinskega spopada med dvema svetovoma. Pilsudski pa je bil nasprotno trdno uverjen v odporno silo svojih Poljakov. Izid bitke je potrdil njegovo vero v poljsko vojsko. Ko so se v južni coni formirale njegove divizije za napad, se je pričela zgodovinska bitka ob Visli. Boljševiške čete so bile temeljito jx>ražene, Poljska je bila rešena novega jarma, vsa Evropa pa v veliki m,ari rdeče nevarnosti. Mariborski drobiž □ Pogreb p. Elekta Hamlerja bo v torek dopoldne ob desetih in ne kakor je bilo javljeno ob treh popoldne. □ Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl v starosti 63 let ključavničar drž. železnic v pok. Ivan Potočnik. Naj počiva v miru. □ Pravoslavno cerkev začno graditi jutri v ponedeljek na Jugoslovanskem trgu. Gradbena dela vršita tvrdki Jelene & Slaimer in U. Nassimbeni. □ Z ogljem v smrt. V Mlonski ulici se je skušala že drugič zastrupiti z ogljenimi plini Terezija K. Zažgala je zvečer v umivalni jx>sodi likalno oglje in je bila že v nezavesti, ko je prebudil domač pes njenega moža, ki je naglo odfirf vrata in okna ter nato pozval reševalce, da so nezavestno ženo prepeljali v bolnišnico. □ Nevaren poklic. Železniški premikač 37-letni Anton Pekec je pri premikanju padci z vagona ter se nevarno pobil na hrbtenici. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Smrtonosen pik v spanju. V Voseku je umrla 10-letna pastirica Jožefa Krois. Na paši je zaspala, pa jo je v spanju pičila strupena muha ali kača. Po dvadnevnem trpljenju je dekletce na posledicah pika umrlo. □ Pred bratovo hišo se obesil. V Zgor. Por-čiču je našel posestnik Jožef Baša zjutraj, ko je stopil iz hiše, na jablani pred hišo obešenca. V mrtvem je prepoznal svojega brata Mihaela Žemljica, ki je bil nekoliko slaboumen. □ Draga šala. Prejšnji teden si je družba vinjenih izletnikov, ki so se pripeljali v Maribor iz Ptuja na avtomobilu, privoščila spotoma svojevrstno šalo. Vozači so nagovorili enega iz svoje družbe, da je na Teznu napadel zakonca Fišer, ki sta zvečer šla proti domu. Oba jc vrgel na tla, jiina zadal več udarcev in končno iztrgal ženi torbico, v kateri je bilo 19 Din, jo vrgel v avto, ki je nato zdrvel z ugaslimi svetilkami proti Ptuju. Poveljnik orožniške postaje na Teznem je skupno s ptujsko policijo izsledil napadalce ter oba glavna krivca aretiral. Vsi so se zagovarjali, da so si hoteli privoščiti le šalo, ki bo pa precej draga, ker smatra sodišče tak napad za rop. štora za 35.000 gledalcev, te tekme se vrše 10. avgusta dopoldne ter 11. in 12. avgusta dopoldne in jx>poldne. Veslaške tekme bodo na olimpijski progi v Grilnauvu 11., 12. in 13. avgusta dopoldne in popoldne, a velika finalna borba bo v petek 14. avgusta popoldne. Jahalne tekme se vrše od 12. do 16. avguBta na hipodromu dopold. in popoldne, v nedeljo 16. avgusta bo na velikem stadionu to edina prireditev dneva, s katero sc ob 16.30 zaključijo XI. moderne olimpijske igre. V okviru olimpijskih iger se vrše v olimpijskem stadionu razni nastopi in sicer bodo švedski telovadci (1000 moških in žensk) pokazali v soboto 8. avgusta zvečer ob 18.45 do 19.30 svojo gimnastiko, nemški telovadci bodo pokazali svoj sistem v nedeljo 9. avgusta od 16.30 do 17.15. V sredo 12. avgusta bo tekma v »Baselballu« in sicer ob 19, a nato velik koncert nemških vojaških godb. Demonstracije jadralnih letalcev v zraku bodo v torek 4. avgusta dopoldne na enem berlinskem aerodromu. Ljubljanska kronika Ljubljana, 25. avg. Komarjeva nedelja. Nekdanja Spodnja Šiška, sedaj samo VII. okraj Ljubljane, je bila do leta 1914 samostojna občina, ni pa imela samostojne župnije. Tedaj je Spodnja Šiška izgubila svojo občinsko samostojnost, zato pa je od Ljubljančanov zahtevala svojo lastno župnijo. No, že nekaj let imajo nekdanji Šiskarji svojo župnijo, kateri je patron sv. Frančišek, sami pa so že kar prepričani Ljubljančani. Končno je Šiška izgubila še svoje ime in dandanes ni več ne Spodnje in ne več Zgornje Šiške, temveč le samo še navadna Šiška, ki pa je že zunaj ljubljanskega mesta, namreč bivša Zgornja Šiška. Pa tudi tej Šiški grozi »nevarnost«, da kmalu utone v bodoči veliki Ljubljani. Eno pa je bivšim spodnjim Šiškarjem Ie_ ostalo, namreč njihov krajevni patron. Častijo sicer farnega patro-na sv. Frančiška, žegnanje pa le prirede na Jernejevo nedeljo, to je na nedeljo po godu sv. Jerneja. Zakaj se jo te nedelje prijelo ime »komarjeva nedelja«, bo težko dognati. Včasih so podjetni šiškarji uprizorili pravo klanje ogromnega komarja, vendar pa ko-marjevih kolin niso pojedli, temveč raje prešičeve. Tudi za današnjo »komarjevo nedeljo« so se Šiškarji prav dobro pripravili. Okrasili so svojo cerkvico, postavili nekaj mlajev in povabili na svoje slavje Ljubljančane, ki so se radi odzvali. Šiška je danes le del Ljubljane in ni več izletna točka meščanov, toda marsikateremu staremu Ljubljančanu so se zaiskrilo oči v spominih, kako je bilo še pred leti prijetno na »komarjevi nedelji« za pogrnjeno mizo. Ponesrečenci. V Trzinu je padel 13-letni dijak Jože Vehovec raz ograjo ter si zlomil desno roko. — V Polhovem gradcu je padel 60-letni občinski revež Tomaž Leben po stopnicah ter si poškodoval noge in roke. — V Prcdolah pri Grosupljem jc razstreljeval skale 28-lctni posestnikov sin Anton Nučič. Patrona je prehitro eksplodirala in ranila Nučiča po čelu in rokah. — Pri Brezovici se je pri padcu ponesrečil 38-letni tesar tobačne tovarne Jakob Trček. Zlomil si je desno nogo. — Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico. Aretirani postopači. V noči na nedeljo je policija prijela večje število sumljivih moških in tudi nekaj žensk, ki so bile izgnane iz Ljubljane. Neki moški je posebno razsajal tik pred magistratnim poslopjem ter se zaletaval v boljše dame. Policija ga bo izročila zaradi javnega nasilja sodišču. o echnikum Ifonstanz Imam Bodensee Inženirska Sola za stro}«-gradbo In elektrotehniko ter xa zgradbo letal In avtomobilov. Prospekti brezpladn! izdaja konsorcij »Pouedeljakega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek Urejuj« Ciril Hočevar, Itaka Jtgoalovanaka tiskarna. Zartopaiki K. Ce*.