aXJLM« M--m . a. m ruvinniu uvutunu ▼ Leto XXIM št. 95 LfübQana, četrtek 2$« ajpfOa 1940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-Uana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina s»aša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Po starih metodah V jugoslovenski politični javnosti je razpis občinskih volitev na Hrvatskem z javnim glasovanjem na mah zopet postavil na dnevni red razpravo o načelih demokracije in o borbi za zopet-no uvedbo političnih svoboščin. Nihče pri tem ne more prezreti, da izredni položaj, v katerem se danes nahajajo vse države, tudi Jugoslavija, nalaga obzirnosti, ki postavljajo tudi državljanski svobodi izvestne meje. Toda te meje smejo biti samo jasno očrtani in notorični državni in splošno narodni interesi. Javno glasovanje pri volitvah nima s temi interesi ničesar opraviti, odnosno reče se lahko, da tudi v današniih prilikah tem interesom ni koristno, ker otvarja na široko vrata politični zlorabi in izsiljuje občutek neenakopravnosti. Še važnejše se nam trenutno zdi. da bo uvedba javnega glasovanja pri hrvatskih občinskih volitvah hudo kompromitirala vsako nadaljnjo borbo za demokracijo, saj so javne volitve vpeljali na teritoriiu. kjer imajo sedaj vso moč ba.š tisti, ki so ooprej s toliko vnemo nastopali kot vitezi demokracije in nepopustljivi borci za državljanske svoboščine. Zopet se ponavlja stara slika: iz opozicije z najkrepkejšo besedo za demokracijo in narodne svoboščine, iz vlade pa z isto tako krepkim dejanjem za nadaljevanje politike, ki naj osigu-ra oblast, četudi na račun ideje in načela. Neki beograjski list pravilno pravi, da se preko gotovih dolžnosti, ki jih nalaga demokratski program, ne da preiti brez izdajstva demokracije sploh. Kdor zatrjuje, da dela za demokracijo našesra javnega življenia in da se bori za obnovo državljanskih svoboščin, pa praktično uvaja javno glasovanje pri volitvah, ta se ie odrekel pravici, da se njegov demokratski program smatra za resen. Na Hrvatskem sta nam HSS in SDS priredili v zadniih mescih zelo poučen politično izobraževalni tečaj. V deželi ie vpeljan totalitarni sistem. Nič se ne zgodi, na kar vladajoča stranka ni pristala, in nobena opozicija proti politiki te stranke ni dovoljena. Svoboda tiska je bila za Kmetsko demokratsko koalicijo ena njenih »jurišnih zastav«. Nesporno se sme danes v Zagrebu in v drugih hrvatskih krajih nekoliko svobodneje pisati o političnih in drugih javnih vprašanjih, +oda le v kolikor se to nanaša na prilike v kraiih izven banovine Hrvatske. Kar pa se tiče svobodne besede v hrvatskih zadevah, se more reči, da je časopisje prišlo iz dežja pod kap. Treba si je pogledati samo številke splitskega »Narodnega lista«, glasila jugoslovenskih nacionalistov v banovini Hrvatski. Ta list ne vodi morda borbe proti sporazumu. On se je povsem pozitivno orientiral napram banovini Hrvatski. Njegova kritika je resna in lojalna, njegova vera v narodno edinstvo pa tudi s stališča banovine Hrvatske ne more biti zločin. Jugoslovenski nacionalisti, ki jih vodi »Narodni list«, so se povrh 11. decembra v najtežjih prilikah odločno borili v fronti sporazuma. Končno ne morejo biti in tudi ne bodo vsi Hrvati pristaši HSS. in ve se. da se med Srbi v banovini Hrvatski razvija pokret, ki je daleč izven okvira Kmetsko demokratske koalicije in ki z jugoslovenskega stališča ne more roditi dobrih posledic. Tako postaja politika jugoslo-venske linije še posebnega pomena za konsolidacijo prilik tudi v banovini Hrvatski in tvori ne samo protiutež proti pretiranostim gotovih centrifugalnih sil, temveč z višjega državnega in nacionalnega stališča celo potrebno dopolnitev političnega ravnotežja na Hrvatskem. In vendar edino jugosiovensko glasilo v banovini ne sme reči nezadovoljne besede niti o lokalnih strankarskih faktorjih današnjega sistema! Z velikim zadoščenjem se iz Zagreba javlja, da Jugosiovenska nacionalna stranka pri sedaj razpisanih občinskih volitvah ne bo mogla postavljati svojih list, ker je glasovanje javno in se računa, da ljudje ne bodo imeli poguma se izpostavljati težkim posledicam obračunavanja na terenu, ako odkrito nastopijo za načelo narodnega edinstva. Res je, da javno glasovanje tudi na Hrvatskem ne bo omogočilo, da pride do izraza oravo razpoloženje naroda, kajti trditev, da so občinske volitve na Hrvatskem nepolitične. je morda dobra za časopisne polemike, je pa daleč od vsake resnosti. Nič manj značilno ni dejstvo, da so sicer volitve za podeželske občine razpisane v mestih pa bodo mesto volitev Dostavljeni imenovani mestni svetniki in župani. Nihče ne more uvideti, zakaj so pri današnjih prilikah na Hrvatskem mestne občinske volitve odložene ad calendas graecas. ako ni edini razlog v tem. da si hočeta HSS in SDS brez razlike podeliti komunalno oblast. To je pa seveda daleč od demokracije. Pariški sklepi zaveznikov Londonski in pariški listi praviio9 da sta Angliia in Fra nei i a sklenili priskočiti na pomoč vsaki napadeni državi Pariz. 24. aprila, s. (Havas) Splošno prevladuje v političnih in diplomatskih krogih prepričanje, da je bilo osmo zasedanje zavezniškega vrhovnega vojnega sveta, ki je bilo v ponedeljek in torek v Parizu, najvažnejše izmed vseh dosedanjih. O sprejetih sklepih varujejo sicer najstrožjo tajnost, vendar pa poučeni krogi domnevajo, da je vrhovni vojni svet razpravljal tako o položaju Švedske kakor tudi Balkana ter o možnosti, kako bi mogli zavezniki najbolje izpolniti svoje obveznosti napram Grčiji in Rumuniji, če bi bili napadeni. Zavezniki so vpoštevali tudi možnost, da bi posegla v sovražnosti še kaka tretja sila. Nocojšnji >Paris Soir« poudarja, da bo najnovejše zasedanje zavezniškega vojnega sveta pomenilo važen datum v zgodovini sedanje vojne. Po mnenju lista so posebne značilnosti sedanjega zasedanja vojnega sveta, da so bili prvič prisotni tudi poljski in norveški zastopniki, da je bilo tokrat zasedanje daljše nego ob katerikoli prejšnji priliki in da poudarja tudi komunike sam važnost sklepov, sprejetih na zasedanju. Gotovo so bile proučene vse možnosti, da nastopijo zavezniki skupaj proti vsaki novi nemški iniciativi. Poluradni »Temps« pravi, da je z navzočnostjo norveških in poljskih zastopnikov postal vrhovni vojni svet medzavez-niški organizem. To mora služiti kot nadaljnji dokaz, da sta zapadni demokraciji neomajno odločeni, da vodita vojno do zmage, obenem pa. da bi vsaka nova žrtev nemškega napada prejela njihovo polno po moč. List smatra, da jc trenutno Švedska najbolj ogrožena. Med tem ko so operacije na Norveškem v glavnem omejene na okolico Trondhjema. ie pozornost obrnjena vedno bolj na Švedsko. Njena nevtralnost je nedvomno resno ogrožena. Nemške priprave ob obalah Baltiškega morajo pričajo po »Tempsovem« mnenju, da pripravlja Nemčija razširjenje vojne najbrže na vso Skandinavijo. Operacija skozi Švedsko naj bi olajšala položaj nemške vojske na Norveškem. Tudi angleški listi se bavijo danes z zasedanjem vrhovnega vojnega sveta. »Daily Telegraph« smatra kot posebno važno ono mesto v komunikeju, ki pravi, da so zavezniki proučevali pravočasne in učinkovite ukrepe proti vsakemu novemu napadu. List pravi, da bodo zavezniki brez dvoma zelo hitro reagirali na morebitno razširjenje sovražnosti na jugovzhod Evrope. Zavezniki so proučili možnost obrambe balkanskih držav v skladu s Turčijo. »Times« omenja sodelovanje poljske vojske ter pravi, da ta ne sodeluje samo že na gotovih odsekih zapadne fronte, temveč, da so poljski oddelki že tudi v armadi generala Weyganda na Bližnjem vzhodu. i 1. Prevozi čet na Norveško. 2. Položaj Švedske. Zavezniki ne pričakujejo, da bi Švedska stopila v vojno, dokler ne bo napadena, vendar pa se napad Nemčije na Švedsko ne smatra kot izključen. 3. Položaj na Balkanu, ki je po mnenju zaveznikov sedaj manj napet, čeprav se bistveno ni izpremenil. 4. Odnosi zaveznikov napram Italiji in Sovjetski Rusiji. 5. Poostritev blokade. 6. Oster nastop proti Quislingom v notranjosti ter proti njihovim strahopetnim svetovalcem. 7. Poljsko sodelovanje v vodstvu vojne. ,Nova koalicija držav4 Pariz, 24. aprila, j. (Havas). V francoskih političnih in diplomatskih krogih z vsem poudarkom podčrtavajo izreden pomen včerajšnjega vrhovnega vojnega sveta v Parizu, ki pomeni glede na to, da je bila v svetu zastopana tudi Norveška, oži-votvorjenje nove koalicije držav izredne dalekosežnosti. Okrog idealov neodvisnosti pravice in svobode so se Francija, Velika Britanija in Norveška in Poljska krepko združile v skupni borbi in bodo v tej uniji združene stopale po začrtani poti. Isti krogi primerjajo s to novo koalicijo nemška prizadevanja po ustvaritvi triko-ta Berlin-Rim-Moskva, ki so ostala popolnoma brezuspešna. V francoskih političnih in diplomatskih krogih pripominjajo. da pomeni koalicija, ki je zrasla včeraj v Parizu, najmočnejšo garancijo za vse tiste narode, katerih politična ali teritorialna celota bi bila ogrožena. Odmevi v Italiji Rim, 24. aprila, o. Sklepi, sprejeti na včerajšnjem sestanku vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v Parizu, so po mnenju pariških dopisnikov italijanskih listov novo potrdilo, da pripravljajo v Parizu in Londonu razne politične in vojaške ukrepe za razširjenje vojne. Italijanski listi vprašujejo, na kateri strani se morejo pričakovati zapletljaji, ki bi dali povod za razširjenje vojne. Na eni strani predstavlja nevarnost vojna napetost na Švedskem. Nizozemskem in v Belgiji, na drugi strani pa sta izpostavljena igri vojne propagande Švica in evropski jugovzhod. Italijanski listi beležijo v zvezi s tem brez komentarja vest francoske agencije Radio, da se Nemčija pripravlja za akcijo n» Švedskem. Turinska »Stampa« piše, da se more te poročila o zasedanju zavezniškega vrhovnega vojnega sveta v Parizu sklepati, da so na njem razpravljali tudi o nevarnosti, v kateri so Rumunija. Grčija, Turčija in Egipt, torej o položaju na Sredozemskem morju in Bližnjem vzhodu. »Stampa« navaja nadalje pisanje »Intransigeanta«, da se jugoslovensko-sovjetska pogajanja vodijo z največjo pozornostjo, ker sta obe državi najbolj zainteresirani na Balkanskem polotoku. Poslanik Mackensen se je vrnil v Rim Rim. 24. aprila. Nemški poslanik pri italijanski vladi, von Mackensen, se je danes vrnil v Rim. Borbe v okolišu Trondhiema Trenutni vojaški položaj na norveških frontah je povsem nefassn Boji se bi je jo na več krajih in so vedno bolj srditi vojna naps-ved Norveški? Basel. 24. aprila, s. (Havas). »Basier Nachrichten« poročajo danes iz Berlina, da je vzbudilo v nemških uradnih krogih veliko pozornost dejstvo, da je zasedanju zavezniškega vrhovnega vojnega sveta v Parizu prisostvoval tudi norveški zastopnik. Nemški uradni krogi smatrajo zato, da je sedaj napočil čas. ko bo treba napraviti konec videzu, da Nemčija in Norveška nista v vojnem stanju. Z dejansko vojno napovedjo Norveški bi Nemčija tudi dosegla, da bi morale Zedinjene države razširiti veljavnost nevtralnostnega zakona na Norveško. O čem so razpravljali London, 24. aprila, o. (United Press). Kakor se je zvedelo, je vrhovni vojni svet v svoji poslednji seji v Parizu razpravljal o naslednjih zadevah: Pariz, 24. apr. br. (Havas). Nemška okupacijska vojska v južni Norveški se moia boriti z vedno novimi težavami. Predvsem imajo nemški vojaški transporti iz Osla na hamarsko fronto vedno več opravka z norveškimi četniki, pa tudi s sabotažo. Vrhovni poveljnik nemške vojske na Norveškem, general Falkenhorst, je zato izdal včeraj strogo odredbo, da mora vse norveško civilno prebivalstvo nemudno oddati nemškim vojaškim oblastem vse orožje in strelivo, sicer bo sleherni civilist, ki se v določenem roku ne bi odzval temu pozivu, postavljen pred vojno sodišče in v danem primeru ustreljen. Pri Skarnesu so se včeraj popoldne trije veliki tovorni avtomobili, na katerih je bilo okrog 100 nemških vojakov, zvrnili v prepad. 70 vojakov je obležalo mrtvih. Nesrečo so povzročili norveški šoferji, ki so vodili avtomobile. Tudi dva izmed njih sta se smrtno ponesrečila. Sedaj se je zvedelo, da je bil ameriški vojni ataše iz Stockholma ubit v bližini Dombasa baš o priliki nekega nemškega letalskega napada na norveške četnike. Vesti iz švedske pravijo, da so nemška letala v zadnjih dneh bombardirala že celo vrsto norveških vasi. v katerih naj bi se po informacijah nemških vohunov skrivali oddelki oboroženih Norvežanov. Položaj na južnem norveškem bojišču se je pričel razčiščevati. Po vesteh, ki jih je davi prejela agencija Reuter, so zavezniške čete prešle v ofenzivo proti Hamarju ter so že prodrle do Mölvena, ki leži 25 km južno od Lillehammerja. Sunek so izvršile v glavnem norveške čete, ki so bile v zadnjih dneh temeljito reorganizirane in opremljene z najmodernejšim angleškim orožjem. Norvežani so se pojavili tudi v Valvestskem gozdu zapadno od Hamarja. kjer so z nenadnim napadom uničili večji oddelek nemških planincev. Pri tem napadu je padlo nad 100 nemških vojakov. Na področju okrog Trondhjema razvija nemško letalstvo izredno živahno aktivnost in skuša razdejati vse ceste in železniško progo ter železniške naprave v smeri od Trondhjema proti severovzhodu in jugu. Včeraj popoldne so nemška letala napadla Namsos. Zavezniško protiletalsko topništvo je štiri izmed njih sestrelilo, eno nemško letalo pa tako poškodovalo, da je bilo pri- siljeno pristati na lillinškem jezeru. Nemški letalci so bili ujeti. Tudi pri včerajšnjem nemškem letalskem napadu je bilo hudo prizadeto norveško civilno prebivalstvo v Namsosu in sosednjih krajih. Južno od Trondhjema so bile nemške čete sedaj dokončno potisnjene v defenzivo. Tudi na morju razvijajo zavezniki intenzivno akcijo proti nemški vojni mornarici in transportom vojaštva ter vojnih potrebščin, ki jih skušajo Nemci spraviti po morju na Norveško. Kakor poroča današnji »Dagens Nyiheter«, je bilo slišati snoči v Skageraku blizu švedske obale močno streljanje. Očitno so zavezniške vojne ladje napadle nemške transporte. O rezultatih spopada niso še znane nikake po- drobnosti. Snoči, kmalu po tem spopadu, se je pojavilo v švedskih teritorialnih vodah v neposredni bližini ribiške vasi Oecke-rö pet nemških iskalcev min. Neka švedska obalna stražna ladja jih je prisilila, da so se spet umaknili na odprto morje. Švedi so dognali, da so bile te ladje prej prav za prav norveški vlačilci, ki so jih Nemci šele zadnje dni preuredili v iskalen min. Včeraj popoldne so v bližini Gödeböja opazili veliko nemško transportno letalo, ki je letelo proti severu. Pozneje mu jc sledilo še nekaj letal, švedsko protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo. Kakor zatrjujejo, so bila letala namenjena biž-kone v Narvik. Bombardiranje nemških letalskih oporišč V noči od torka na sredo so angleška letala zopet bombardirala otok Sylt in nemška vzletišča na Norveškem Kar se dela v banovini Hrvatski, to ne more ostati brez odmeva v splošni državni politiki. V današnjem režimu tvorita HSS in SDS demokratsko krilo. Obe stranki sta vstopili v vlado ne le, da osigurata izvedbo sporazuma od 26. avgusta 1. 1., temveč tudi s svečano obljubo, da bosta priborili Jugoslaviji demokratski režim, katerega obnova je nerazdružno povezana s konsolidacijo države in s problemom njene preureditve. Oni dan je predsednik demokratske stranke g. Grol naštel politične zakone, ki so bili v dosedanjih sedmih mescih izdani. Gre za dva zakona: prvi je zakon o koncentracijskih taboriščih. ki ga je pripravljal ?.e g. dr. Stojadinovič. ne vedoč, da skrbi tudi za sebe. drugi je skupščinski volilni zakon. Prvi se izvaja, drugi ie ostal še na papirju, ker so volitve odložene za nedoločen čas Ravno talko pa so odloženi tudi oni politični zakoni, ki bi bili v vsakdanji praksi toliko potrebni in ki bi nazorno pokazali narodu, da resnično nastopajo novi časi. Navedli smo nekai pripomb, ki dokazujejo. da je uvedba javnega glasovanja na Hrvatskem težak pojav v našem notranjem političnem življenju. Veliko razočaranje je za vse. ki so verjeli. da se bližamo boljšim časom, tudi za nas jugoslovenske nacionaliste, ki so nas tolikokrat in tolikanj obtoževali, da smo se vdinjali diktaturi in dik- tatorskim metodam. Ali poleg lega je to, kar se danes godi, za nas tudi zadoščenje. Mi smo prevzeli marsikatero odgovornost na sebe zaradi višje ideje, kateri smo se zaprisegli. V najboljši nameri smo služili, kakor tudi danes to skromno poskušamo, osnovni ideji naše države, jugoslovenski misli, in smo zaradi nje morda tudi grešili proti načelom politične svobode. Toda v tistih časih smo se odkrito priznavali k svojim dejanjem in smo prevzemali odgovornosti tudi za premnoge stvari, ki jih nismo odobravali. Nismo se izgovarjali na druge. V politiki taki izgovori tudi malo zaležejo. Odgovornost za režim je vedno skupna odgovornost za vse, ki se ga udeležujejo brez razlike na osebna in skupinska stališča. Politika, o kateri smo nekaj časa mislili, da bo omogočila konsolidacijo in izvedla enakopravnost vseh delov našega naroda, spada v zgodovino. Z njo bi se bile morale davno umakniti tudi vse metode, ki niso v skladu z osnovnim mišljenjem našega naroda. Danes ie organizatoma ideja Jugoslavije federativna. Nobena federacija ni mogoča brez polne demokracije. Nobena politika v narodu ne more najti razumevanja. k; Dravi, da vodi državo k novemu življenju, a se poslužuje metod, ki jih takrat, ko so jih drugi uporabljali, proglasila kot pogubne za narod. London, 24. aprila, s (Reutcr) Kakor jc javilo danes letalsko mmistrst%o v svojem komunikeju so angleška letala preteklo noč zopet napadla več nemških letališč. Glavni napad je veljal letališču Westerland na otoku Svitu, približno 20 km od drugega nemškega letalskega oporišča Hörnum na istem otoku, ki so sa napadla angleška letala pred mescem dni. Po angleških domnevah prihajajo nemška letala baš z otoka Svita polagat mine na vzhodne angleške obale. Pri snočnjem napadu na Westerland so angleška letala z bombami uničila enega izmed hangarjev in poškodovala več vzletišč. Letalci so opazili na letališču več požarov in večjo eksplozijo. Ko so se angleška letala vračala, so ob severni obali Svita opazila več nemških pa-trolnih ladij, ki so otvorila takoj močan ogenj proti letalom Angleška letala so napadla nato patrolne ladje z bombami in so dve ladji potopila. Istotako so angleška letala preteki« noč bombardirala letališče Aalborg na Danskem, že četrtič v zaporednih štirih nočeh, kakor tudi nenr-ka letališča v Kristiansan-du, Oslu in Stavangerju. Poleg tega so izvedla angleška letala obsežne izvidniške polete nad Trondhjcmskiin fjor.'om London, 24. aprila, s. (Reutcr). Pri nem- ških letalskih napadih na Namsos so bila sestreljena štiri nemška letala. Peto je moralo zasilno pristati na jezeru Limingcn v bližini Namsosa. Posadka letala je bila ujeta. London, 24. aprila, s. (Reuter). Po uradnih podatkih so preletela letala angleškega obalnega poveljstva od začetka norveške kampanje žc 30.000 milj na izvidniških poletih ob norveških obalah. Pri tem so napravila tudi važne fotografske posnetke. Ponovno so ugotovila in takoj javila pozicije nemških vojnih ladij Od začetka vojne dalje so letala obalnega poveljstva preletela skupno žc nad 8 milijonov milj Tudi v najslabšem vremenu po zimi je znašal tedenski povpreček v daljavi poletov najmanj 250.000 milj. Letala spremijo povprečno po 4. vici. Pooblačilo se bo na zapadu in v pri-morju, kjer bo tudi deževalo. Košava v Po-dunavju, umerjeni jugovzhodnik pa v pri-morju. Naši kraji in ljudje častne zasluge f Antona Belca V St. Vidu nad Ljubljano je v torek na sv ojem domu mirno za vedno zaspal gospod Anton Belec, ki je pred tremi leti praznoval osemdesetletnico. Lepo in mirno ie preživel še ta leta in je lahko zadovoljno gledal na svoje požrtvovalno delo v korist naroda, kaiti njegovo Bogu in narodu posvečeno živijenie ie bilo delaven dan. Gospod Anton Belec se ie rodil 10. junija 1857 v Kautmanovi hiši v St. Vidu št. 17 kot sin kleparskega mojstra in posestnika Jakoba. Pri oečtu se je izučil kleparske obrti. Nato i e prepotoval vso Nemčijo, Italijo. Svico. Francijo. Anglijo. Bel- gijo. Norveško in Dansko, kjer je žel bogato izobrazbo. Na potovanjih se je zlasti zanimal za kovinotiskarstvo. stavbarstvo in strojno tehniko. Podrobno se je zanimal tudi za kritje streh, zvonikov, za izdelavo svečnikov in lestencev. Strokovno se je udejstvoval po vsej Sloveniji. Istri. Slavoniji in Dalmaciji. Mimo grede naj omenim, da je tudi streha Aljaževega stolp« vrh Triglava njegovo delo. Kot izvedenec v svoji stroki je bil klican na razne kraie. Pokril je v celoti okrog 300 cerkva in zvonikov. Oče Jakob mu je leta 1902. izročil svoj dorn. S svoio družico gospo Josipino je Anton vzgojil 7 otrok, od katerih živijo še sin Karol ter hčerki Tončka in Ivica. Gospod Belec je bil 20 let župan šentviške občine, 19 let načelnik okrajnega cestnega odbora, 16 let predsednik krajnega šolskega sveta. 30 let cerkveni ključar. 13 let predsednik Kmetske podružnice. 51 let je deloval pri Blaž Potočnikovi, čitalnici. Veliko let je bil eden od skrbnih odbornikov v šentviškem zavetišču sv. Jožefa. Deloval je pri raznih denarnih zavodih, zlasti od ustanovitve pri Vzajemni zavarovalnici in Ljudski posojilnici v Ljubljani. Udejstvoval se je pri združenju trgovcev- za ljubljansko okolico. Ustanovil je kmetijsko strojno zadrugo v St. Vidu, kjer je deloval polnih 18 let. mizarsko zadrugo v Vižmar-jih, župansko zvezo. Hranilnico kmečkih občin za ljubljansko okolico v Ljubljani, rokodelsko društvo v Št. Vidu. kjer je sodeloval 35 let. gasilsko društvo, katerega načelnik ie bil 30 let in deželno sasilsko zvezo, kateri ie načeloval 5 let. Kot dolgoletni sodn: cenilec, kot večletni član davčne cenilne in finančno prizivne komisije je vedno deloval v korist ljudstva. Kot marljiv, izkušen, vesten in nesebičen iavni delavec, kateremu je bil pred očmi vedno le blagor skupnosti, je z izredno dobrimi zvezami ustvaril za blaginjo ljudstva mnogo več kakor ie bila njegova dolžnost Neprecenljive zasluge si je pridobil gospod Belec na polju zdravstva in socialnega skrbstva. Ustanvil je okrajno bolniško blagajno ljubljanske okolice in io vodil 29 let v splošno zadovoljstvo delavstva. Z veliko požrtvovalnostjo in njemu lastno spretnostjo je povzdignil to ustanovo do lepe višine. Dne 8. januarja 1898 ie bil izvoljen za načelnika zdravstvenega okrožja Ljubljana I. Od svojega prednika je prevzel samo dolžnosti, organizacijo zdravstvenega okrožja pa ie šele ustvaril on saim :n je vršil sam tudi pisarniške posle brezplačno. Spoznal je pa nujno potrebo, da mora biti zdravnik pri rokah, vedno na razpolago ljudstvu, živeti morajo z njim v stalnem stiku. Tako ie dosegel, da je njegova želi a postala dejstvo. Dne 1. marca 1905 je bila prva seja zdravstvenega zastopa v St. Vidu, na katerem ie bil g. Anton Belec izvoljen za predsednika. Po preteku enega meseca ie že vabil gospod Belec k bakladi in podoknici na čast novodošlemu prvemu okrožnemu zdravniku v St. Vidu g. dr. Lapajnetu Zivku. Vodovodi v občini so bfli pokojnikova zamisel. Šentviška šola. za tisti čas ena najmodernejših šol tudi v higiensikem oziru. je njegovo delo. Krona vsega njegove- ga plodonosnega dela na socialno-zdrav-stvenem pclju ie pa šentviški zdravstveni dom. katerega ustanoviteli ie bil g. Belec. Kot predsednik zdravstvenega zastopa in kot predsednik kuratorija zdravstvenega doma v St. Vidu ie posvetil vse svoie delo tei tako potrebni ustanovi, katera se ie leto za letom razvijala v veliko zdravstve-no higiensko organizacijo. Treba ie bilo misliti na lastno poslopje in zopet ie bil g. Belec tisti, ki je z veliko vnemo in odločnostjo delal v tem pravcu. Dal ie napraviti načrte, proračun in finančni načrt za uresničenje te zamisli, toda do zakcn;ti po'i so bila leta 1931. zdravstvena okrožja ukinjena. kar ie mcčno prizadelo social^o-zdravgtveno organizacijo na deželi. Vkljub temu gospod Belec ni obupal. oač pa ie z vso vnemo delal na to. da se ta zamisel izvede do kraja. In res: občina St. Vid nad Ljubljano je uvidela nujno potrebo ter ie zgradila obenem z občinskim domom tudi Zdravstveni dom kraljice Marije. To i? prva in edina taka ustanova v dravski banovini. V njej je osredotočena vsa zdrastveno-higienska in zdravstveno zaščitna služba v šentviški združeni zdravstveni obč ni. V dcmu je tudi javno kopališče. katero ie ljudstvu na deželi nuino potrebno in brez katerega bi bila taka ustanova na deželi zelo pomanjkljiva. Odveč ie podčrtavati. kako velike važnosti in koristi ie taka ustanova na deželi, »osebno v teh težk h socialnih prilikah. Že zavest. da mati lahko dobi brezplačno zdravljenje. nasvete in pomoč za sebe in za svoie otroke, blagodejno vpliva na dušo našega občana. Ko se bomo v petek 26. t. m. ob 9. poslovili od moža. ki si je pridobil nevenlji-vih zaslug, bodo naša srca. posebno srca mater in otrok prosila nebo. da b: mu dalo pravično plačilo, ko ga na tem svetu dobiti ni mogel. Naj mu bo na tem mestu izrečena globoka in srčna zahvala za njegovo plodonosno delo! Ohranili ga bomo trajno hvaležni domačini v častnem spominu, a. Pripravljena so lepa potovanja Putnik nas povede po domovini in izven nje Ljubljana, 24. aprila Spoznavaj domovino — danes Ti je bližja ko kdaj prej. Slovenci smo vedno radi potovali. Potopisna literatura je pri malo-katerem narodu tako obširna, hkratu pa tako malo sistematsko zbrana kakor ravno pri nas Prav ta nedostatek je mogoče kriv, da se pri vsem trudu, ki ga vlagajo avtorji potopisnih črtic v svoje delo. skorajda porazgubi. Največja škoda je, da ni zbrano ono gradivo, ki ga prinaša dnevno časopisje, ki ima za razvoj naših krajev ter za lepote Slovenije toliko razumevanja; tako se gradivo pozabi. V nas Slovencih je želja po potovanju. Gremo po vsem svetu, toda imamo eno napako: držimo se steze, po kateri smo hodili kot otroci. Koliko jih je med nami, ki še sedaj, nedeljo za nedeljo, ponavljajo pota, ki so jih delali ob strani skrbne očetove roke, ob strani materinega krila. Takrat smo hodili tja, ko smo bili mali, tja hodimo sedaj. Slovenija je lepa. toda nam vsem premalo znana. Zato je kar treba pozdraviti namero ljubljanskega Putnika, da bo skozi vse leto prirejal izlete v razne kraje Slovenije. Začelo se je to z zimskimi izleti. Vsako nedeljo izlet, pa če je le bilo mogoče, vsako nedeljo v drug kraj. In to v kraje, ki so lepi, a zaradi pomanjkanja rednih zvez malo dostopni širšemu občinstvu. Zimski izleti so bili res lepi, pa je pričakovati, da bodo tudi letni izleti pri- jetni ter da nas bodo seznanjali z raznimi zanimivostmi. V roki imam spored teh izletov: iz njih je videti resna volja ljubljanskega Putnika, da obišče vsaj enkrat na leto skoraj vse postojanke svojega okrožja, da da s tem vsaj enkrat na leto z večjim obiskom priznanje pridnim in nesebičnim delavcem, ki se v okviru tujskoprometnih društev trudijo, da bi domačemu kraju s turističnega vidika čim bolj pomagali. Prav lepi izpleti se nam obetajo po sedanjem sporedu. Dolina gradov je v njem predvidena, ta lepi biser naše zgodovine, tako malo znana, da bi mogli reči, da je niti po imenu vsi ne poznamo. Grad se vrsti za gradom, temno gozdovje se menja z vinorodnimi goricami, obli grički s pre-padnimi stenami kraških podzemeljskih jam. V Logarsko dolino bo namenjen drugi izlet. V dolino, ki nam je z železnico le težko dostopna, ki je dolga in edinstvena v svoji lepoti na oni strani Kamniških planin ter njenih divjih velikanov. Obenem pa solnčna in prelestna v svoji čisti planinski lepoti. Potem pa partija tam okrog Borovnice in okrog Vrhnike. In še nešteto drugih, vseh lepih in veselih. Kolikor se da sedaj videti v kratkem razgovoru, bodo izleti vedno zanimivi in vedno povezani s kako prav posebno atrakcijo. Seveda gre meja naše domovine preko meja banovine. Zato so v letošnjem Putni- kovem programu zastopani tudi prav lepi skupinski izleti po drugih predelih države. Na morje bodo šli. preko Plitvic, pa zopet drugam na naš sinji Jadran. Ena najvažnejših domačih prireditev bo gotovo festival v Metliki Festival narodnih plesov, ki bo 16. junija. Prav gotovo bodo tudi drugi kraji, predvsem na Bled. letos še sklenili, da prirede festivalne prireditve večjega ali manjšega obsega. Saj smo videli pozimi, kako se n. pr. vsakoletni zlet gorenjskih smučarjev dobro obnese. In od sestanka smučarjev do veselega svidenja gledalcev zanimivih domačih festivalnih prireditev ni velik korak. Ko sem se že zanimal za izlete, sem bežno pogledal še v tretjo mapo: izleti v inozemstvo. Tudi teh bo nekaj, predvsem k prireditvam, kjer more Putnik s svojimi potovalnimi zvezami nuditi obiskovalcu prav posebne ugodnosti, zlasti še v tem. da ga vsaj pri njegovem prvem izletu v dotični kraj vodi tako. da v najkrajšem času vidi čim več in vse v izbranem sporedu. Potovati, da potovati. Toda kako? pomirjuje Ce gres na pot: povsod! Upam, da sem vam vsaj malo naznačil: pod strokovnim vodstvom v družbi veselih sopotnikov, po skrbno pripravljenem sporedu: ko nimaš skrbi, kako bi potoval, ker so ti to skrb prevzeli drugi. X. Pomagajmo preprečiti nalezljive bolezni! Za prevoz bolnikov je namenjen poseben avtoznobil Prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi razburja tudi Ljubljančane, predvsem pa starše, ker se boje. da bi otroci ne nalezli kake nevarne bolezni zlasti na tramvaiu. V pomirjenje smo prejeli z magistrata naslednje informacije: V Ljubljani ie prevoz bolnikov za nalezljivimi boleznimi, zlasti pa za davico. škriatico. meningitido in za drugimi takimi boleznimi najstrožje prepovedan s prav vsemi vozili razen s posebnim, za take bolezni določenim avtomobilom reševalne postaie. Tudi bolnikov, ki jih z železnico pripeljejo v Ljubljano, ne smejo prevažati niti avtotaksiji niti iz-voščki s konjsko vprego, seveda pa tudi ne električna železnica. Za takimi bo ezni-mi obolele prevaža na infekcijski oddelek bolnišnice samo infekcijski avtomobil, ki je po vsakem prevozu najvestneje razkužen. Pri vsaki obolelosti, ki ie količkai sumljiva. nai svojci takoi pokličejo zdravnika, a njegova dolžnost ie da o na'ezliivi bolezni takoi po najkrajši poti obvesti mestni fizikat. ki nemudoma ukrene vse potrebno, da se bolezen kakor koli ne razširi. Prevoz bolnikov mestni fiz kat strogo nad/oruie ter je po zakonu prisiljen, če bi kdo za tak prevoz naročil avtetaksi ali rabil kako drugo vozilo, tako okuženo voziio razkužiti in za več dni izločiti iz prome'a. Stranka pa, ki bi naročila tak prevoz, bi morala nositi vse stroške, torej plačati razkuženje in tudi avtotaksi ter povrniti vso š^odo tudi upravi električne ccstne železnice za vse dni, dokler bi voz ne smel biti v prometu. Isto velia tudi za vsa vozila, če jih bi sam lastnik rabil ali posodil za prevoz takih bolnikov. Seveda bi pa morali tudi svojci bolnikov, prepeljanih z dežele v Ljubljano, boli upoštevati nevarnost nalezljivcsti ter se ogibati sleherne prilike, da no razširijo nevarnih bolezni. Ljubljansko prebivalstvo naj se torej vestno ravna po strogih predpisih in zato opozarjamo vso našo javnost, naj pomaga pri zatiranju nalezljivih bolezni v lastnem interesu. Proti odgovornim osebam, torej proti staršem in svojcem obolelih, prav tako pa tudi proti lastnikom vozil, ki prevažajo nalezljivo bolne, zahteva zakon tudi še druge zelo visoke kazni. Sokoli pomagajo obdelovati polja družinam onih, ki so poklicani v vojaško službo Star je pregovor, da se zlato preizkuša v ognju in prijateljstvo v nesreči. Izredne razmere zahtevajo zlasti od sokolstva, da pokaže pravo veljavnost sokolskega bratstva v medsebojni pomoči. Lahko navedemo za zgled hercegovske Sokole, ki so sklenili, da bodo obdelovali njive vsem Premiera velefilma iz dobe krvave francoske revolucije ! Pp ROMANU I3ARÖNICE ORCZY lÄlfe B ARRY K- BARNES Sbf^^^TÉWART.MARGARFFASCOTT* JAMES MASON Na stotisoče sodelujočih — najnape-tejša obenem globoko pretresljiva vsebina! Zmaga ljubezni v najstrašnejših dnevih ! KINO UNION Tel. 22-21 ab 16., 19. in 21. uri enim, ki so vpoklicani na vojaško službo. Hercegovsko sokolstvo je v zadnjih letih pokazalo mnogo žilavosti in res zgledno izvršuje naloge, ki si jih je bilo zastavilo za Petrovo petletko. V Mostai ju se je pravkar vršila skupščina Sokolske župe, ki je trajala dva dni. Župa šteje 142 edinic in je bilo doslej zgrajenih že 18 sokolskih domov, urejenih 31 telovadišč in razvitih 16 sokolskih praporov, postavili so tri spomenike in vzidali 6 spominskih plošč, uredili 5 razsadnikov in 57 Petrovih gajev, naročili mnogo kmetijskega orodja, posadili blizu 25.000 sadik, priredili 8 kmetijskih razstav, uredili 1.651 gnojišč, nakupili 504 glave plemenske govedi, nadalje so poskrbeli za očiščenje vodnjakov, za higieno posameznih vasi z ureditvijo hiš in z nakupom raznih potrebščin, napravili so 13 mostov in nakupili mnogo modernih preslic. Seveda so poskrbeli tudi za knjižnice. Pri pogozdovanju so se hercegovski Sokoli zlasti izkazali, da bi golo kamenje nekoč bilo obsenčeno od lepih zelenih gajev. V celoti je izkaz mostarske župe dokaz vsestranske gospodarske in socialne skrbnosti za pomoč bližnjemu in za napredek pokrajine, ki je ena najsiromašnejših v Jugoslaviji. Upravičeno je bila na skupščini te vzorne sokolske župe sprejeta deklaracija, v kateri poudarjajo hercegovski Sokoli potrebo, da se v današnjih izjemnih časih posveča posebna pozornost prosvetnemu in gospodarskemu dvigu vasi, ne da bi pri tem trpela katerakoli grana sokolskega dela. Na široki nar odni osnovi je treba pomagati slehernemu bratu, že dosedanje delo je pokazalo velike koristi v prid prebivalstvu Hercegovine. Hercegovski Sokoli izražajo popolno solidarnost z bratsko sokolsko župo zagrebško. Sodijo, da je pač že skrajni čas, da pristojni činitelji opustijo svoje napačno stališče nasproti sokol-stvu. ker s tem samo škodujejo narodu in državi. Na vsak način je treba čimprej popraviti vse krivice, storjene sokolskim edi-nicam. sokolskim borcem in glasnikom jugoslovenske misli. Svečana deklaracija se končuje z naslednjimi značilnimi besedami: »V teh usodnih dneh pozivamo vse Sokole, da pohitijo s poljskimi deli na vseh onih domačijah, kjer so gospodarji ali sinovi poklicani k izvrševanju svete dolžnosti za kralja in domovino.« arni pregled Hrvatska enciklopedija Najvažnejši in najbolj velikopotezni načrt v hrvatski književnosti zadnjega časa so priprave za izdajo »Hrvatske Enciklopedije«. Zagrebški listi objavljajo dan za dnem imena novih naročnikov te enciklopedije, ki bo — če se uresničijo vse zasnove — največje delo te vrste na vsem slovanskem jugu. Zdi se. da uživa enciklopedija posebno naklonjenost odločilnih krogov banovine Hrvatske, ki vidijo v nji prestižno zadevo in nekak literarni spomenik velikega dogodka, ki je prinesel ustanovitev avtonomne Hrvatske. Pred tedni je izšel prospekt »Hrvatske Enciklopedije«, ki nam nudi v besedi in sliki vpogled v to zares velikopotezno zasnovano delo. Enciklopedija bo obsegala 12 debelih knjig, izmed katerih bo vsaka štela najmanj 800 strani. Nekako 4 knjige bodo odmerjene hrvatski zemlji in hrvatskemu narodu v preteklosti in sedanjosti. ostali dve tretjini pa bosta vsebovali kažipot v ostali svet. Izbrani strokovnjaki bodo prikazali razvoj človeške kulture na vsej zemlji in v vseh vekovih do današnjega časa. Skrbno bo obdelano vse današnje znanje o piirodi in o svetu, prav kakor o duhovnem, socialnem in gospodarskem življenju. Prospekt vsebuje poleg uvodnega članka vrsto informativnih člankov, faksimili-ra.na pisma o enciklopediji iz peresa pred-staviteljev današnje Hrvatske, članek »Enciklope:üjsko delo pri Hrvatih«, dalje »Kako nastane enciklopedija« in celo vrsto primerov iz enciklopedije, ki kažejo obseg, obdelavo in značaj besedila ter tehnično popolnost ilustracij, ki bodo obilne in skrbno izbrane. Med njimi bodo tudi mnoge v kolorirani reprodukciji, tako zlasti dela domačih umetnikov. V prospektu so nadalje objavljene slike vseh urednikov Hrvatske Enciklopedije, med katerimi je izmed Slovencev samo dr. Joža Glonar. Iz seznama uredniških sodelavcev je videti, da bosta material o slovenskem živ- ljenju (kultura, zgodovina, umetnost, gospodarstvo) uredila dr. Joža Glonar in dr. I. Slokan. Skratka: iz prospekta dobimo vse potrebne podatke o tem, danes največjem knjižnem podjetju v Jugoslaviji. Kakor posnemamo iz časniških vesti, se izdajatelji enciklopedije nadejajo, da bodo zbrali kakih 50.000 naročnikov, kar je vsekakor zelo visoko število, če uva-žujemo, da bo enciklopedija stala 5.000 dinarjev, če jo bo uspelo izdati v takem obsegu in v tako visoki nakladi, tedaj bo to rekorden uspeh v vsej kulturi jugoslovanskega juga. Kdor se zanima za »Hrvatsko Enciklopedijo«, lahko dobi krasno opremljeni prospekt za 10 dinarjev, če piše na naslov: »Hivatska Enciklopedija, Zagreb, Berislavičeva ulica 2. Mariborsko gledališka pismo ii. V glasbenem repertoarju se vračamo h klasičnim oblikam. J. Straussova opereta »Cigan baron« se po izgradnji parta, topli, iskri melodioznosti in drugih odlikah zelo približuje stopnji in stilu komične opere. Lojze Herzog je vodil orkester s suvereno taktirko preko nežno sentimentalnih ter dramatično poudarjenih motivov. Režiser P. Rasberger je posvetil posebno pozornost organizaciji slikovitih skupinskih nastopov, ki tvorijo močan element celotne predstave, ter ubranemu sodelovanju vseh nastopajočih. Koreograf A. H a r a s t o v i č pa je pripravil primerne plesne vložke. Jelka I g 1 i č e v a je bila ognjevito, strastno cigansko dekle. Trium-firala je z romantično ciganskim samospevom v prvem dejanju. Toplo so zveneli tudi spevi Barinkaya A. Manoševske-g a, pa tudi B. S a n c i n a, ki je uspešno gostoval v tej vlogi na našem mariborskem odru. Azueena te operete, stara ciganka Czipra V. Kovičeve se je veljavno uvrstila v krog najuspešnejših sodelavcev. prav tako Arsena Marice L u b e-jeve. Kamuščičev grof Homonay je zanosno zapel živahni naborni spev, v pestri komični sredini pa srečujemo P. K o-vičevega odličnega Kalmana Zsupana. Gorinškovega zabavno smešnega grofa Carnero, Mirabello S. G o r i n š k o-ve in Jarčevega Otokarja. Nedvomno nov, lep uspeh mariborskih solistov, zbora in orkestra. V vrsto starejših tako zvanih klasičnih operet spada tudi znana angleška opereta »G e j š a«, ki jo je uglasbil Sidney Jones. Opereta, ki ni seveda nobeno odkritje, nas vodi po stopinjah šablonske operetne zgradbe v prečudni vzhodni svet »Madame Butterfly« in »Zemlje smehljaja«. Vojaški kapelnik kapetan J. J i r a n e k ki je pripravil predstavo v glasbenem oziru, se je izkazal zanesljivega, izvrstnega in- terpreta melodioznih operetnih skladb. A. H a r a s t o v i č, ki mu je glede scenerije stal ob strani g. U s s a r, je vešče izpeljal režiserske naloge in se je potrudil, da vtisne »Gejši« zunanjo sliko čim bajnejše slikovitosti daljnjega vzhoda, kolikor je možno v mariborskih pr ilikah. Jelka I g 1 i-č e v a je kot Mimosa San nežno in doživ-ljeno odpela samospev o gejšinem življenju. skupno z Reginaldom Fairfaxom A. Manoševskega pa znani duet o poljubu. Tudi ostali sodelujoči (Kovičeva, Lubejeva, Gorinškova, Gorin-šek. Kamuščič. Harastovič, Verdoni k itd.) so zagotovili uspeh »Gejše«, katere uprizoritev pa ni bila menda ravno neobhodno potrebna ter priporočljiva. Kulturni Maribor se je zelo zanimal za dr. Kreftov eksperiment s »Shupanovo Mizko«, sijajno Linhartovo predelavo Rih-terjeve »Die Feldmühle«. Prijetno je presenetil ob gostovanju ljubljanskega dramskega ansambla ohranjeni historični okvir, ki ga je posveževala tedaj pred 150 leti akutalna in žgoča socialna tendenca. Dr. Kreft nas je spet prepričal, da je tudi v takšnih preizkusih mojster in da je do-rastel vsem nalogam in posebnostim odrske problematike. Sveža, sočna realistična igra nam je pokazala odlike ljubljanskega dramskega ansambla s povsem druge strani, kakor ob lanskih »Hlapcih«. Mešana dialektična izgovorjava, ki je nihala med dolenjščino in gorenjščino, je prav za prav še stopnjevala kontakt med odrom in občinstvom, ki je gledališče popolnoma zasedlo. Tudi ob »Shupanovi Mizki« smo se lahko prepričali, kako nežno ljubezen in skrbno pažnjo posveča ljubljanska drama tehtni izgovorjavi in lepotam jezika, četudi so historično dialektične. Posamezni liki so bili kakor izklesani, ustvarjeni ter zasnovani v skladu z zgodovinskim, folklornim okoljem. Občinstvo je navdušeno vzkli- kalo Cesarjevemu rustikalnemu, bistremu županu Jaki, vedri in prikupni Micki M. Danilove, Presetniko-v e m u polnoki vnemu ženinu Anžetu, potem vsemu »shlahtnemu« krogu, kjer se je šaričeva z globokim umetniškim občutjem približala liku žlahtne gospe iz Linhartove dobe. Drenovčevemu roko-kojsko priliznjenemu Tulpenheimu, Kraljevemu Monkofu in Severjevemu svojstvo dognanemu shribarju« Glažeku. Uvodoma je režiser dr. Bratko Kreft, ki nam je svojo županovo Micko približal do čim možnejše bližine slogu Linhartove predstave pred 150 leti, je uvodoma tehtno pojasnil zgodovinske, kulturne, nacionalne in socialne silnice ob pojavu prve slovenske igre na ljubljanskem odru. Gostovanje toplo pozdravljamo tudi iz vidika potrebe sistematičnega uresničevanja lanskega zasnutka in napovedi o vsakoletnem izmeničnem gostovanju ljubljanske in mariborske drame. Ljubljančanom sledi sedaj lahko naš mariborski ansambl v — Ljubljano. ★ Končno je vendarle vzniknilo dolgo napovedano »Gledališče mladega rodu«. Ob rojstvu že so bile razne težave, ki se zmerom pojavljajo, kadar hoče mlada misel na plan. Kako potrebno je bilo gledališče naši šolski mladini v Mariboru, je pokazal presenetljiv uspeh treh predstav. Gledališče mladega rodu, ki hoče uprizarjati vzgojno, umetniško in narodnostno vredna mladinska dramska dela, nam je pokazalo na svojem odru Levstikovega kompletnega »Martina Krpana« v zelo posrečeni odrski priredbi prof. E. S m a s e k a, ki je ohranil skoraj povsod izvirno Levstikovo besedilo in ga nebistveno spremenil*le tam, kjer je bilo to iz vidika Čim bolj realističnega in življenjskega prikaza neobhodno potrebno. Prof. S m a s e k je zrahljal in Domače ves * Službeni list dravske banovine prina-Sa v 33. številki od 24. t. m. odločbo o carinjenju blaga, ki je prispelo v železnih sodih, spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku, pravilnik o povračilu potnih stroškov državnih rudarskih uslužbencev, naredbo o prijavljanju konj v nekaterih naših srezih. odločbo o maksimiranju cene za modro gali co, spremembe o staležu državnih in banovinskih, uslužbencev in razne objave iz »Službenih novin«. Premeščeno je spet večje število policijskih stražnikov in uslužbencev. Napredovali so banovinski uslužbenci: dr. Emanuel Pertl za banovinskega sekundari-ja 8. skupine v Mariboru, Ivan Plevnik za banovinskega tehničnega svetnika 4/II. v Ljubljani, inž Fran Rautar za banovinskega gozdarskega svetnika 5. skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani in inž. Primož Simonič za banovinskega višjegr. kmetijskega svetnika 4/1. v Ljubljani. * Sckolski glasbeni natečaj. Prosvetni odbor SSKJ razpisuje natečaj za sokolsko koračnico, ki se bo izvajala na vsesokol-skem detu 1941 in ki se bo imenovala sokolska koračnica Nj. Vel. kralja Petra. Pogoji, koračnica mora biti komponirana za sesiavo naših vojaških godb s priloženim klavirskim izvodom. Glasbena oblika se prepušča skladatelju. V trio marša se lahko vloži sokolska pesem, ki doslej ni bila komponirana, za enoglasni zbor ca — e2 (c — ei). Partitura in glasovi za vse giasbene instrumente morajo biti pisani s tujo roko, kakor tudi klavirski izvod. Dela morajo biti vposlana pod šifro, skladateljevo ime pa mora biti v zapečateni kuverti, ki bo imela šifro, označeno :ia partituri. Vse avtorske pravice izroči skladatelj prosvetnemu odboru SSKJ. To izjavo mora skladatelj lastnoročno napisati in jo priložiti v omenjeni zapečateni kuverti. Nagrada je samo ena za najboljšo delo in znaša 5000 din. Rok se zaključi 20. junija 1940. Skladbo je trebc j vposlati prosvetnemu odboru Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Beograd, poštni predal 342. Na kuverti naj bo označeno: »Za muzički konkurs«. Uspeh bo objavljen v dnevnikih v Beogradu, Zagrebu in I.jutljan: v teku julija. Pravico do natečaja imajo samo skladatelji jugosloven-skega rodu in jezika. s Da je slava minljiv», vedo pač najbolje tisti, ki imajo kakorkoli z njo oprav- * Izseljensko društvo »Kralj Petar 1. Veliki Osvoboditelj« v Chicagu bo letos 5. maja proslavilo 351etn:co v lastni dvorani v 98. ulici. Po spominski svečanosti za t>o-kojnimi člani bo skupno kosilo. To društvo je dalo iz svojih vrst za osvoboienje Jugo-slovenov v svetovni vojni 54 dob ovolicev. od katerih večina še danes deluje v društvu. Vsakih pet let obnavlja društvo svoje jubilejno slavje. Trgovina s kovčsgl TRST, Via Ponchielli N. 3 Piazza Caduti fascisti N. 4 Telefon štev. 89-53 zvečer okoli 24. ure je pa do kraja čakal v zasedi in ustrelil inž. Krajišnika, učiteljico Bakovičevo pa nevarno ranil. Pri zaslišanju je zločin takoj priznal. Preiskava se zdaj naglo nadaljuje in bodo pravd vzroki tega skrivnostnega zločina kmalu pojasnjeni. Stanje Milke Bakoviče-ve, ki leži v sarajevski bolnišnici, se je poslabšalo in se boje katastrofe. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV v Zagrebu je razpisal natečaj za izpopolnitev enega mesta pogodbenega pomožnega zdravnika za zdravilišče Kasindo pri Sarajevu. — Natečaj je priobčen v Službenih Novinah knijevine Jugoslavije v Beogradu, v Narodnih Novinah v Zagrebu in v Službenem listu kraljevske banske upi ave v Ljubljani in Sarajevu. Pobližnji pogoji se lahko dobe pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev — Zagreb, Mihanovičeva Ilica 3, soba št. 326 in 313. Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri veliki muzi- kalni film opojnih melodij razkošne inscenacije in izvrstnega baleta. KINO SLOGA, tel. 27-30 TOVARNA DEŽNIKOV trgovina na debelo in drobno Torbice - kovčegi - skrinje - palice itd. Popravila v teku dneva. s Pogreb dr Miloracia Ivaniča, Komaj 52 let star je v Beogradu umrl dr. Momčilo Ivanič, čigar ime je v našem političnem svetu splošno znano. Bil je .iajzve-stejši spremljevalec pokojnega Stojana Prctiča in je stal precej časa v ospredju kot inšpektor kmetijskega ministrstva, kot narodni poslanec, novinar, politik in znanstvenik. Vsestranska delavnost mu je pridobila mnogo znancev in prijateljev, kar se je pokazalo tudi pri pogrebu v torek popoldne na novem beograjskem pokopališču. Zbrali so se številni ugledni politiki, vseučiliški profesorji, zdravniki, in-ženjerji in drugi inteligenti. Poslovilni govor je imel apelacijski sodnik Dušan Jankovič. Kot prijatelj iz mladih let pa se je poslovil odvetnik Vojislav Kalanovič. $ Z°per pregledovanje prtljage na ko. lodvOrih se pritožuje »Jutarnji li-1« in ugotavlja, da vse te vizitacije nikakor niso v interesu tuj-kega prometa. Pravi: V Zagrebu je že dalje časa na glavni po- Kompletna garnitura preparatov rs Ä Parfumerija »VENUS«, Tyrseva 9 "" mm ka. Zanimiv dokaz takšne minljivosti je podal znani hrvatski glasbenik g. Rudolf Matz, predsednik Hrvatske pevske zveze. Mestna občina zagrebška je, kakor vse drage občine, naročila prebivalcem, naj čimprej izpraznijo podstrešja. Tn tako je tudi g. Matz pobral vse lovorjeve vence, ki jih je dobil v teku 20-letnega umetniškega in organizatorskega dela. Vseh vencev je bilo kakih 50. Naložil jih je na voz in dal odpeljati na svoje posestvo v Bije-niku. Po starem običaju so na večer pred sv. Jurijem v Bijeniku zažgali velik kres. Suhi lo voi'je vi venci so zaprasketali in postali žrtev plamenov. Po kresovanju pa so sedli k dobri večerjici z izdatnimi po-žirki, ki so potolažili nostalgijo za minljivimi dokazi človeške slave. Pri zaprtjn ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. ♦ O zagrebški radijski postaji, ki je zelo šibka in nikakor ne izvršuje tiste naloge, kakršno bi morala vršiti v velikem narodnem središču, razpravlja »Hrvatski dnevnik« takole: Med vprašanji, za katera se zanima vsa hrvatska javnost, je tudi zadeva z zagrebško radijsko postajo. Ta bi končno morala preiti v roke banovine Hrvatske. Radijske postaje služijo kulturnim in političnim namenom. In ker je Hrvatska tako v vprašanjih prosvete kakor v vprašanjih notranje politike avtonomna, je logično. da bi morala upravljati tudi radijsko postajo. Toda ni samo beseda o upravi, marveč tudi o povečanju zagrebške radijske postaje, kar bi se dalo začasno izvršiti s precej majhnimi stroški. Radijska postaja hrvatske metropole mora biti tako močna, da jo bo zaenkrat lahko poslušalo vse prebivalstvo Hrvatske. V ostalem tudi ni pravično, da za to postajo plačuje veliko število radijskih naročnikov iz Hrvatske, ki je niti ne čuje jo. Ta denar gre v žepe bogatih zasebnikov, ki tudi še zdaj služijo velike vsote z zagrebško radijsko postajo. staji navada, ki neugodno vpliva na tujce pa tudi na domačine. Na potnike pazijo organi mestnega trošarinskega urada in je pregledovanje prtljage pogostokrat prav neugodno. Zlasti v najslabšem vremenu, pozimi, ko je sneg, in poleti, ko je dež, zahtevajo trošarinci od potnikov, da odpirajo svoje kovčege na umazanih tleh, in pregledujejo prtljago ne glede na to ali se splača kaj trošarmiti ali ne. Nihče ne vpraša, kdo bo pregledovaneem nadoknadil morebitno škodo. Kazalo bi urediti pc( ebno kabino ali nekaj podobnega, kjer bi se pregledovala prtljaga, ne pa, da se vse to opravlja sredi ulice, vpričo vf eh ostalih potnikov in ob vremenskih nepri-likah. — V Ljubljani seveda nismo dosti na boljšem, čeprav je bila pregleelo-valnica zadnja leta nekoliko urejena. V interesu tuji 'kega premeta bo slej ali prej treba najti način, da se večne vizitacije ukinejo. * Morilec inž. MuStafe Krajišnika prijet. Poročali smo o zahrbtnem zločinu, katerega žrtvi sta postala v Han Pijesku inž. Kraji šnik in učiteljica Milka Bakovi-čeva. Po strogi preiskavi se je posrečilo prijeti gozdnega manipulanta Andreja Tu-tiča iz Bajine Bašte. Tutič je prejšnjo sredo zvečer prispel iz Olova v Han Pijesak. V hotelu se je srečal z nekim gozdarjem, čigar imena za enkrat ne izdajo. Gozdar je obljubil Tutiču bogato nagrado, ako ubije Krajišnika. Tutič se je polakomnil nagrade in je takoj naslednji dan skušal izvršiti zločin, vendar je bil preveč razburjen in ni dočakal Krajišnika. V petek — Bodoče matere moralo Daziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Jo-sefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez nenrijetnih pojavov Ogl reg. i. 01. 30474-32. Ogl reg. S. bt. 30474-32. * Obup mlade Ljubljančanke v Sisku. V torek dopoldne se je dopolnila v hotelu »šandorju« v Sisku ljubavna žaloigra, katere žrtev je mlada in lepa Slovenka 24-letna Ankica Furlanova. Dcma je iz Ljubljane, služila pa je zadnji čas kot garde-t roberka v restavraciji in kavarni »Evropi« v Ilici v Zagrebu. 2e štiri leta je vzdrževala ljubezen z r.aredmkom Stankom I Vukadinovičem. Ves čas sta živela v lepi i slogi. Nedavno pa je prišlo do majhnih nesporazumljenj. In sicer je Stanko očital izvoljenki, da ga ne mara več, ona pa mji je očitala, da jo hoče po štirih let h zapustiti, ker ve. da je sirota. Stanko in Anica sta prispela v ponedeljek zvečer iz Zagreba v Sisak in najela sobo v hotelu. Kmalu nato sta se sprla in je Stanko zapustil hotel. Anka je sama vso noč obupa-vala, naslednje dopoldne pa je zaužila več-' jo količino oetove kisline. Nezavestno so : prepeljali v bolnišnico in zdravniki nimajo upanja, da bi okrevala. Stanko je pri i zaslišanju izjavil, da je Ankica že tretjič segla po strupu. O PREHRANL Koloidalno stanje t. j. stopnja disperzitete j vpliva, kakor je dognala moderna veda, ; mnogo na prebavljivost hrane. Naravno i koloidalno stanje mleka je ohranjeno v »BRACI« mlečni otroški moki. * Nova železniška četrt bo nastala v Zagrebu po zgledu ljubljanske železničar-ske kolonije za Bežigradom. V Zagrebu išče kakih 320 železničarskih družin stanovanje pa ga ne morejo dobiti. V tej stiski je prišlo do načrtov, da bo železniška uprava dala brezplačno zemljišče v obsegu 6.600 kvadratnih metrov v bližini kolodvora Zagreb — Sava. Na tem zemljišču naj bi zgradili 10 velikih hiš, v katerih bo 44 trisobnih stanovanj, 39 dvo- ! sobnih. 10 enosobnih in 11 samskih. Vsak železničar, ki bi si rad zagotovil stanovanje v novih hišah, bi moral pač v denar-; ju prispevati toliko, kolikor bi veljalo nje-I govo stanovanje, to se pravi: od 63 do 150 ! tisoč dinarjev, če denarja nima sam. bi mu to omogočila država, kateri bi potem j odplačeval obroke v višini najemnine. Po . sto letih naj bi prešle hiše z zemljiščem vred v last države. Potrebnih bo kakih 15 do 20 milijonov dinarjev državnega posojila. Za enkrat je, kakor rečeno, vse skupaj še pri načrtih. * Da zaradi pomanjkanja krme strada živina, smo že nedavno beležili po daljšem članku »Politike«. Zdaj iz tega, zdaj iz onega kraja poročajo o hudih posledicah. V vasi Cerkvenem Boku na Hrvatskem in v okolici je doslej poginilo že nad 100 konj in prav toliko glav govedi, čez zimo je goved močno shujšala in postala neodporna. Ko je sneg skopnel si kmetje niso mogli pomagati drugače, kakor da so konje in goved pognali na puste pašnike. Lačna živina je obllznila vsakršno plesnivo travo. Posledica je bila huda griža pri konjih kakor pri govedi. Siromašno prebivalstvo nujno prosi obla-stva za pomoč. * Na Sušaku štrajkajo šofer.}!. Zadnjih 14 dni so se prizadevali šoferji sošaških avtobusov, da bi dosegli povišanje svojih prejemkov spričo naraščanja draginje. Ker pa je do sporazuma prišlo le z enim samim podjetnikom, med tem ko dve drugi večji podjetji vztrajata na svojem, so šoferji v ponedeljek začeli stavkatL * Cigansko žegnan je v Odri. Vasica Odra nedaleč od Zagreba je imela v .sredo svoje običajno žegnanje spričo godo-vanja sv. Jurija, ki je patron tamošnje cerkve. Sv. Jurij je največji ciganski patron in tako se je tudd letos zbralo y Odri polno ciganov iz okolice Zagreba tn iz raznih ciganskih naselij po Hrvatskem. razpršil momente neprepričevalne, medle pravljičnosti in jih nadomestil z verjetnejšimi prvinami, ki naj v mladini zaostrijo čut za realistično dojemanje vzgojnih iger. Tako je n. pr. zelo približal dojemanju šolske mladine motiv pile v ječi z realističnim ovinkom, s hvaležnim fantičem, pred zajetjem Martina Krpana. Prof. Smasek je »Martina Krpana« tudi uspešno zrežiral. Oder v Narodnem domu je racionalno izkoristil z zamislekom dveh vzporednih prostorov in delov, ki omogočata nemoteno ,naglo vrstitev 17 slik. Tudi le nakazane slike niso izgubile na učinku. -Igralci ter igralke so izpričali zanesljivo uporabnost glede sodelovanja pri vzgojnih igrah. Mariborska šolska mladina se je imenitno zabavala ob orjaškem, toda dobrosrčnem Krpanu, bahavem Brdavsu, mev-žastem cesarju, oblastiželjni cesarici Konradi, spletkarskem ministru Gregorju, pretkani Ančki in njenemu Andreju, blago-čutečem ječarju Rupertu, dvorjanom in preplašenim financarjem ter vsem drugim, ki so se na odru tako živo zarasli v čudoviti svet Martina Krpana. Mariborska mla-dež je s svojimi izrazi simpatij ter antipatij pokazala smisel za dobro igro, pa tudi iskreno hvaležnost. Gledališču mladega rodu v Mariboru želimo kot prepotrebni in važni nacionalno kulturni ustanovi ob naši meji čim lepših uspehov na njegovi nadaljnji poti. —ec. Zapiski Popravi. V članku »Ivan Kamburov« v Ljubljani« je tiskarski škrat povzročil ne-sporazumljenje: g. Kamburov je glasbeni kritik #Utra«, sofijskega »Jutra«. Slovenski pesniki v antologiji svetovne lirike. V antologiji svetovne lirike »Poeti del Mondo«, ki jo je uredil Massimo Spi-ritini, so med 300 pesniki tudi štirje Slo- venci: Oton Župančič, Dragotin Kette, Rudolf Maister in Cvetko Golar. Ljubljansko glasbeno življenje v francoski reviji. Ena najstarejših francoskih revij za glasbo in gledališče, 1. 1833 ustanovljeni »Le Menestrel« prinaša tudi redna poročila o glasbenem življenju v inozemstvu. V številki 15 —16 (12.—19. aprila) je zastopana Jugoslavija s poročilom iz Ljubljane, ki ga Je prispeval g. dr. Pavel K a r 1 i n. Pisec poroča predvsem o izvedbi škerjančevega »Sonetnega venca«, čigar značaj in pomen karakte-rizira z nekolikimi zgoščenimi stavki, ki seznanjajo tujega čitatelja s tem originalnim slovenskim delom. Ta del svojega poročila sklepa g. dr. Karlin z ugotovitvijo. da »predstavlja delo L. M. škerjanca resnično obogatitev slovenske in jugoslov. glasbe«. Nadalje beleži pisec koncert APZ, nastop Ljubljanskega kvarteta, koncert Marjana Lipovška in uprizoritve v drami in operi. »Kronika slovenskih mest«. Pravkar je izšla 1. številka novega (7.) letnika tega četrtletno izhajajočega časopisa, ki ga izdaja v redakciji dr. Franceta Steleta mestna občina ljubljanska. Na uvodnem mestu priobčuje dr. France Stele daljšo razpravo »Kako nastane zgodovinska slika?«, ki ji je izhodišče A. G. Kosa slika »Umestitev koroških knezov pri Krnskem gradu«. Razprava posega v samo problematiko historičnega slikarstva in podrobno analizira G. A. Kosovo umetniško stvaritev. Spis bo zanimal slikarje prav kakor slehernega ljubitelja likovne umetnosti. Vladislav Fabjančič je prispeval na arhi-valnih virih zgrajeno razpravo »Pakracij iz Dola (Lustaller), ljubljanski župan v začetku 16. stoletja«. Prof. Franjo Vesel-ko je zastopan z razpravo »Mestne pravice Ptuja iz leta 1376., ki razlaga besedilo srednjeveškega ptujskega štatuta. O zdravstvu starega Novega mesta začenja objavljati daljšo razpravo dr. Drago Mu-šič. Ante Beg je prispeval »črtice o bivši občini Vič (z uvodno besedo dr. Steleta). Dr. F. K. Lukman je pisec razprave »Rod Pollinijev in ljubljanski zdravnik dr. Janez Krizostom Pollini«. Prof. dr. Kidrič je zastopan z besedilom uvodne besede, ki jo je imel v ljubljanski drami 28. decembra ob proslavi 150 letnice slovenske drame (»Slovenski gledališki jubilej ob sto in petdeseti obletnici prve slovenske predstave«). Vladislav Fabjančič objavlja gradivo za zgodovino pivovarne »Pri črnem medvedu«. France Stele objavlja odlomke iz dnevnika Hugona Blotiusa »Skozi slovenska mesta v letih 1571 in 1574«, J. W. beleži nemški glas (dr. V. Schmid-da) o sodobni Ljubljani, Jože Lavrič pa objavlja v članku »Usnje in kože« črtice o važni panogi meščanskega gospodarskega življenja, članke zaključuje dr. .A. Brileja pregled tujskoprometnih prizadevanj Ljubljane. Vsi članki so obilno in lepo ilustrirani številko zaključuje Kronika mesta Ljubljane, ki jo piše vestno in skrbno Boris Wider. V prilogi je objavljen med drugim članek A. Potočnika »Procesije v stari in novi Ljubljani«. Zvezku je priložena kolorirana reprodukcija slike A. G. Kosa: Uršulinsld samostan od juga. Müenko D. GjuHč. Ob 251etnici slikarskega in 201etnici grafičnega delovanja Milenka D. Gjuriča v Zagrebu bo izšla sredi maja mapa s 15 reprodukcij njegovih grafičnih in slikarskih del in z uvodom ge. dr. Annie Cella. V mapi bodo objavljeni tudi izvlečki iz kritik domačih in tujih umetnostnih kritikov o umetnostnem delu tega zagrebškega slikarja in grafika. Josef Ponten, pomenljivi nemški pripovednik, je umrl v Monakovu star 57 let. Zapustil je znatno književno delo, med njim velike romane »Babilonski stolp«, »Lyonski študentje« in »Wolga, Wolga«. S .VJ. . , J V aiVLJaMJE Vesela komedija, ki Vas bo zabavala CONSTANCE BENNET in BRIAN AHERNE nepozaben lik cesarja Maksimiljana iz filma »Juarez . KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri. ■HBHHBBBnBaBm ! Nudila se je pestra slika, cigani so pokazali mnogo temperamenta in bili so zanimivi po svej h noSnjah. Na povabilo domačega župnika je prišel na žegnanje tudi g. župnik Medven od Sv. Križa, ki se je po dolgih letih popolnoma naučil ciganskega jezika in je ne p sai tudi že slovnico in slovar, kar bo o'o pivi priložnosti izdal. 2upn k Medven je ciganom pridigoval v njihovi materi::.-čin; o pcrr.enu sv. Jurija m jih seveda močno navdušil. * Po pomoti so ga proglasili za mrtvega. Nekaj te nov je tega, kar smo poročali, kako je bil ugleden gospodar iz litijske okolice odpuščen iz ljubljanske bolnišnice, nakar je sam doma na peči prejel brzojavko, da je umil. Podoben dogodek se je primeril v Beogradu. V splošni bolnišnici v Beogradu je orav takšna stiska kakor po dragih bolnišneab. Družina Stanka Ra-dosavljeviča v Jošanici je prejela brzojavko, da je Stanko umrl v bolnišnici. Sorodniki so žalovali, novica se je razširila daleč naokrog. Ko pa so svojci tužni prišli k pogrebu v Beograd, se je ugotovilo, da je pokojnik neki čisto drug človek. Po ta-kojšnji preiskavi so dognali, da je pokojnik Stevan Mirosavljevič. med tem ko je Stanko živ in bo v kiatkem zdrav zapustil urološk: oddelek. * Garantol in vodotopno steklo za vlaganje iajc dobite v drogerij Gregcr č. kraljevi dvomi dobavitelj. Ljubljana Prešernova ulica 5. (—) * Razpisana zdravniška služba. Banska uprava razpisuje službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Fara pri Kostelu (okraj kočevski). Prošnje je treba vložiti do 13. maja. T» % n— Praznik gospe Pavle Prepeluhove V Ribnici se ie znani narodni Pirkarjevi družini pred 50 leti rodila naša gospa Pavla. Kot učiteljica je službovala tudi v Trstu na Ciril-Meto lovi šoli, kjer je bila med kolegi, mladino, starši in v slovenskih društvih zelo priljubljena. Pozneje se je poročila s publicistom pokojnim Albinom Prepeluhom. lastnikom znane stare Blazni-kove tiskarne. Po njegovi smrti vodi ga. Pavla z vso spretnostjo podjetje dalje in nam je živ dokaz, kaj zmore inteligentna slovenska žena s svojo pridnostjo. Nima samo materinskih skrbi za družinico, marveč v isti meri za svoje nameščence, ki vidijo v njej svojo zaščitnico in jo visoko spoštujejo, čemu objavljamo ta jubilej? Saj gre takih mnogo tiho mimo nas. Ali gospa Pavla je vredna naše pozornosti zaradi srčne dobrote in nacionalne zavednosti. Mnogo je med nami oseb na visokem položaju, ki so v letih študija bili deležni njene dobrotljive roke. Naše prisrčne čestitke. gospa Pavla! Vse Tvoje narodno in človekoljubno delo naj te na nadaljni živ-ljenski poti spremlja v veselje tvoje dru-žinice in vseh. ki Te ljubimo in spoštu jemo. — Maša. Smučarji* turisti in športniki! Uporabilajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. u— Poziv vojnim dobrovoljeem. V nedeljo 28. t. m. ob 11. dopoldne bodo odkrili na rojstni hiši na Blejski Dobravi spominsko ploščo pokojnemu našemu tovarišu Mihi čopu, vojnemu dobrovoljcu iz balkanske vojne. Vabimo svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži te svečanosti. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, v nedeljo zjutraj ob 7.05. Uprava. u— Vstopnic že primanjkuje za veliki dobrodelni koncert, ki bo jutri zvečer v veliki dvorani hotela Union. S posebno izbranimi točkami nastopi zbor Glasbene Matice, ki koncert priredi za ljubljanske mestne reveže. Pod vodstvom svojega mojstrskega dirigenta g. Mirka Poli-č a nam ta za slovensko petje najzaslužnejši zbor prvič v Ljubljani zapoje Mi-lojevičevo »Vidovdanska pričest« in prvič bo na tem koncertu izvajana tudi Adamičeva »Komarjeva ženitev«. Kakor v proslavo godu patrona našega mesta sv. Jurija in zmage tople pomladi nad mrazom in drugimi zimskimi težavami bomo spet slišali prekrasnega Lajovčevega »Zelenega Jurija«, to najodličnejše slovensko zborovsko delo, ki si brez njega reprezentativnega slovenskega koncerta sploh misliti ne moremo. Razkošno bogati spored koncerta bo pa zaključila Ljubljan-ska filharmonija, ki je na novo oživela pokazala izredno požrtvovalno delavnost z velikim številom samostojnih koncertov in važnih sodelovanj, da ji je Ljubljana na čelu vse Slovenije dolžna največjo hvaležnost. Pod vodstvom enega naših na~ prominentnejših dirigentov g. Nika š t r i tofa bo orkester Ljubljanske filharmonije igral na koncertu predigro in »Polov-ske plese« iz Borodinovega »Kneza Igorja«. Za meščansko dolžnost smatrajo Ljubljančani udeležbo na tem reprezentativnem koncertu za ljubljanske mestne reveže in zato spet opozarjamo na prodajo vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Tragična smrt IjubIjansKega originala. V nedeljo po polnoči je na železniški progi blizu škofovih zavodov v št. Vidu legel pod vlak 32-letni Stanko Gomizelj, prodajalec umetniških slik, po rodu iz okolice Goiice. ki ga je poznal dobršen kos Ljubljane. Gomizelj je nekaj let živel med nami, in ker je s svojo košato glavo in brado in s svojim dobrodušnim, vase pogreznjenim obrazom tako za čudo sličil umetniku, je v našem napol umetniškem, napol bohemskem svetu napravil skromno kariero. Razni slikarji, po večini dile-tantje, ki si služijo kruh s prodajanjem svojih izdelkov od hiše do hiše, so ga izbrali za nekakšnega generalnega zastopnika in s svojim mirnim, simpatičnim nastopom je napravil mnogo dobrih kupčij. Da pa je bilo nekaj resnično umetniškega j v njem, je pričalo Gomizeljevo zadržanje. I kadar si je po opravljenem delu privoščil j kupico čez mero. Sedel je sam zase v kakšnem kotu krčme ali bifeja, neprestano grebel po sebi in držal prod neznanim občinstvom dolge monologe, iz katerih je tudi nepoučen opazovalec kdaj pa kdaj lahko razbral, da je mož, ki je bil že pri 32 letih precej izmučen in sključen, prebil v življenju mnogo zla in gorja. Ko so ga našli mrtvega na progi, je imel pri sebi pismo, v katerem se je dalo s težavo razbrati: »Grem prostovoljno v smrt, pozdravljam vse slikarje-umetnike!« Nesrečnemu Stanku Gomizelju bodi žemljica lahka! u— Aretacija sleparskega potnika. Po Sloveniji se je zadnje mesce potikal K. F., po poklicu trgovski potnik, in na debelo vršil prevare. Izdajaj se je namreč za zastopnika angleške tvrdke Anglo-Skotish-Tekstil, ter sprejemal od raznih strank velika in mala naročila tkanin in manu-faktumega blaga. Skoraj povsod se mu je posrečilo, da je na račun že v naprej prejemal lepe vsote denarja. Toda ljudje so zastonj čakali na dobavo blaga, kajti v resnici je tvrdka bila že pred leti likvidirana. Navsezadnje je pet oškodovancev prijavilo sumljivega zastopnika oblasti in na tej podlagi je bil K. F. v Gornji Radgoni aretiran ter prepeljan v ljubljanske policijske zapore. Po temeljitem izpraševanju vesti je obdolženec priznal, da je oškodoval stranke za okrog 25.000 din. Skoraj gotovo pa se bodo javili še novi oškodovanci. K. F. se je pri vsem svojem prevarantskem poslu odlikoval z nenavadno vestnostjo. Vodil je namreč točno evidenco, koga je osleparil in za koliko. Na vprašanje, kaj da ga je speljalo na krivo pot, je obtoženec odgovoril: Počenjal sem to iz obupa. Družinske razmere, spori z ženo itd. Natančneje bo njegovo vest pre-rešetalo sodišče, kateremu je bil izročen. u— Mladoletni lahkoživee. V nedeljo se je pripeljal v Ljubljano mlad, komaj 16 leten fant, naravnost iz Maribora. Ves razigran in nasmejan, postrani klobuk in poln žep denarja ! Eleganten in petičen je kaj kmalu iztaknil veselo prijateljsko družbico fantov in deklet, s katerimi je v eni noči napravil razposajeno romanje skozi ljubljanske nočne lokale. Pijte in je jte, kar se vam zdi! Vse jaz plačam! se je velikodušno postavljal Mariborčan ter vlekel iz žepov same debele tisočake. Po veseli noči ga velikodušje ni prav nič zapustilo. Kupil je nekemu dekletu zlat prstan, tovarišu pa kar novo obleko za drag denar in še uro povrhu. Da bi bila pa stvar še lepša, je kupil tudi tovariševemu očetu prav tako novo obleko. Skratka, njegov ugled je rasel od ure do ure, se reče v očeh tovarišije. Policija pa se je za zapravljivega fanta pozanimala, vprašala v Maribor, kako in kaj, ter izvedela, da se je fant učil pri nekem trgovcu, od katerega pa je pobegnil neznanokam z ukradenim kolesom in z desetimi tisočaki gotovine. Fanta so seveda takoj povabili na policijo in v zaporih se je potlej klavrno končala vesela odisejada. Fantovi srečni obdarovanci so morali takoj odložiti svoje nove obleke — to je pa tudi vse, kar je okradenemu trgovcu ostalo od njegovih tisočakov. u— ge o vlomu v Rotovo trgovino. Kakor smo že podrobneje poročali, so neznani vlomilci v noči na 22. t. m. vlomili v izložbeno okno Rotove trgovine s krznom v pasaži. Po natančnejši cenitvi znaša vrednost ukradenega krzna 21.550 din. Oškodovanka je obljubila nagrado za izsleditev storilcev. u— Dve nesreči na cesti Včeraj ro pripeljali v bolnišnico 4-letnega Stanka župana. stanujočega v Janševi ulici 13. Na cesti ga je podrl neki avtomobilist, da je dobil precej hude poškodbe, še hujša nesreča se je ob 9. zjutraj pripetila na Celovški cesti 25-letnemu Zvonimirju Ron-ku, sinu upokojenega stražnika. Na svojem kolesu se je peljal pa se je vanj zaletel neki avtamofoilist, M je dirjal po Celovški cesti. Ronko je dobil hude notranfrs poškodbe, najbrž pa ima tudi pretresene možgane. u— Končan Je turnir za prvenstvo Šahovskega kluba Triglava za leto 1940. Udeležilo se ga je 10 igralcev. Prvo mesto in naslov prvaka si je v tretjič zaporedoma osvojil Julij Erker s 7 točkami (od 10 dosegljivih), n. mesto Elko Lukič s 6 tn pol točke, 3. in 4. mesto si delita mlada igralca Rudolf Pavlin in Viktor škof s 5 in pol točke, 5. mesto Tone Pograjc s 3 in pol, 6. mesto Janko Remškar s 2 in pol. 7. mesto Karel Stare s 2, 8. mesto Jože Ga-berc s 1 točko. Zal so morali med turnirjem izstopiti deloma zaradi bolezni ali izrednih razmer trije igralci, med njimi sta bila Sešek in Remškar v tabeli med vode-čimi. Dočim so se mladi igralci do finalnega turnirja krepko upirali stari gardi, so proti koncu nepričakovano omagali. V petek 26. t. m. se prične v klubovem lokalu pri »Lovšinu« točno ob 20. uri zadnji letošnji turnir, pokalni turnir, ki se igra po cup-sistemu (premaganec izpade iz na-daljnega tekmovanja, remis-partje ne štejejo). Ker se pari žrebajo ln je udeležba dovoljena vsakemu članu, je pričakovati zanimivega zaključka letošnje šahovske sezone. u— Na produkcij gojencev šole. Glasbene Matice bodo nastopili poleg šolskega zbora in orkestra še naslednji gojenci: Kričej Lidija, Osterc Lidija, Kos Vladko, Zupet Jože. Kosovinc Ivan, Janežič Marija, Lušin Majda. Grafenauer Stanislav, Ino Nevenka in Gorjanc Fran. To so gojenci solopevskega. klavirskega in violinskega oddelka. Produkcija bo v veliki Filharmonični dvorani, začetek ob četrt na 7. zvečer. Podrobni sporedi se bodo dobili od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Razstava akad. slikarja Francema Godca v Galeriji Obersnel na 'Josposvet-ski cesti je deležna pri našem kulturnem občinstvu prav živahnega zanimanja. Do včeraj si je razstavo ogledalo okrog 1500 ljubiteljev likovne umetnosti. Ker so deJa zares kvalitetna, je umetnik že našel kupce za posamezna olja in tempere. Razstava je odprta od 8. do 20. vsak dan. Vabljene srednje in meščanske šole. Vodstvo po razstavi vedno na razpolago. Vstop prost. ii— Jubilejna, petindvajseta predstava »TTježa« na šentjakobskem odru. Petindvajset predstav, repriz na domačem odru v eni sezoni, je redek primer. Res le izjemoma se primeri, da doživi katera izmed iger v eni sezoni toliko ponovitev. Za Nu-šičevo veseloigro »Ujež« na šentjakobskem odru je bilo v Ljubljani in na deželi vedno izredno zanimanje, tako da so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Tudi Dri zadnji predstavi pred 14 dnevi spet mnogo ljudi ni več dobilo vstopnic. Na splošno željo svojih stalnih obiskovalcev, ki še niso imeli prilike ogledati si to izvrstno gledališko delo, se je uprava odra odločila še za eno predstavo, ki bo v soboto ob 20.15. Izvrstne kreacije sodelujočih tako; Bučarjeve, Grgurevičeve, čuč-kove, Sancinove, šubičeve, Lavriča, Moser-ja. Plevela in drugih, skupna igra vseh sodelujočih. zabavne situacije in zdravi humor so pripomogli, da je ta igra dosegla na šentjakobskem odru tak uspeh. V nedeljo ob 20.15 pa se ponovi »Pekovska«, ki navdušuje in osvaja gledalce. Ker je za obe predstavi veliko zanimanje, si pravočasno preskrbite vstopnice, ki jih dobite od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu. u— Nedeljski p-jtnikovi izleti: županova jama - - Turjak Polhov Gradec — Sv. Lovrenc — Lučne — Poljanska dolina — škof ja Loka. (—) u- Tombola Rdečega križa bo na praznik Vnebohoda dne 2. maja t. ob 15. uri na Kongresnem trgu. Opozarja"" o na glavni dobitek — stavbena parcela 614 m2. Tombol ska karta stane 5 din. Kupujte tcmbolske karte! u—- Gašenje Požarov ob letalskih napadih je med najvažnejšimi nalogami javne zaščite. Zaradi različnih okoliščin pri tem ali onem primeru so potrebni tudi različni ukrepi. Tako n. pr. vžigalnih bomb res ne moremo gabiti z vocìo in zato lahko zapremo vodovod, toda ostrešja in razne goreče predmete gasimo z vodo ter mora biti vodovod odprt. Po tem premisleku so .strokovni ja ki prišli do prepričanja, da ob letalskih napadih vodovodi ne smejo biti 2saprti, kar naj upošteva občinstvo. u— Jurjevanje na Gradu priredijo šent-petrski in šentjakobski Cirilmetodarji v četrtek. 2. ma,ia. Čisti dobiček te tradicionalne prired'tve je namenjen narodno-obrambnemu delu. Ne da bi se hvalili, ali kar je res. je pa res: za zabavo in razvedrilo ie letos posebno izvrstno preskrbljeno. Ljubljančani in okoličani, prepričajte se sami! Odzovite se svoji narodni dolžnosti in pridite r.a lepo razvedrilo in čaroben pogled v zeleno prirodo! Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano Sokolskega doma, ni štedilo s priznanjem. Iz Celfa e— »Rusalka«. Ljubljansko gledališče je uprizorilo v torek v celjskem gledališču Dvorakovo divno lirično opero »Rusalko«, nesmrtno delo slovanske duše in slovanskega srca. G. Debevec je oskrbel učinkovito režijo, g. Skružny pa odlično scene-rijo. Kot dirigent velikega formata se je spet izkazal g. Niko Štritof, ki ,je tudi prevedel besedilo. Orkester je bil homogen, skrbno izdelan do podrobnosti, barvit in prožen ter je zvenel polno in sočno. Vlogo Rusalke je podala gdč. Heybalova v pevskem in tudi igralskem pogledu mojstrsko ter je gledalce, ki so docela napolnili gledališče. vprav očarala. S svojim prodornim glasom se je odlično uveljavil tenorist g. Franci kot princ, prav tako tudi gdč. Kogejeva kot čarovnica in g. Lupša kot povodni mož. Zelo so tudi ugajali gdč. Ba-šičeva (tuja knežna), g. Dolničar (gozdar) in gdč. Barbičeva (kuharček) ter gdč. Po-lajnarieva, Medveškova in Rupnikova kot gozdne vile. Gostje so bili deležni navdušenih aplavzov v zahvalo za nepozabni umetniški užitek. — R. P. e— Jakob Kova? t. Po dolgem trpljenju ie umrl včeraj dopoldne v Celju v starosti 59 let krojaški mojster in hišni posestnik g. Jakob Kovač. Pokojni je vodil svojo krojaško obrt v Celju polnih 20 let. Bil je odločno naroden in značajen mož ter uvaže-van obrtniški organizator. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen in spoštovan. Pogreb bo v petek 26. t. m. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Sodba zaradi železniške nesreče na Zidanem mostu. Lani v noči od 21. na 22. septembra ob 1.44 je trčil tovorni vlak iz Maribora na postaji v Zidanem mostu v premikalni vlak. Karambol je povzročil okrog 100.000 din škode, dva železniška uslužbenca pa sta bila ranjena. Do karam- bola je prišlo ker odgovorno osebje tovornega vlaka ni upoštevalo signala »Stoj!« Zaradi te nesreče so se morali zagovarjati v torek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju strojevodja Alojz šunko iz Maribora, kurjač Franc Ujaž iz Ljubljane in vlakovodja Konrad Miklav-žin iz Maribora, šunko in Ujaž sta bila obsojena vsak na 4 mesce zapora nepogojno, Miklavžin pa na 3 mesce zapora pogojno za dobo treh let. Vsak mora tudi plačati 200 din povprečnine. e— Obup v živčni zmedenosti. Včeraj se je obesil v domači šupi 681etni Lovrenc Flis, bivajoč na Sernečevi pristavi na Do-briškem polju pri Petrovčah, kjer je varoval gospodarjeve hmeljnike. že dalje časa je bolehal na živcih, poslednjo clobo pa je bil močno zmeden in je napovedoval, da ne more več živeti. e— Povišane cene mesu. Banska uprava je na prošnjo celjskih mesarjev in kloba-sičarjev dovolila, da ponovno zvišajo cene mesu. Govedina po kakovosti stane poslej 14—16 din, teletina 14—16 sv:njina 16—18 slanina pa 20—22 din kg. Zvišanje drugim vrstam mesa je prepovedano. Verjetno je. da se bodo v kratkem cene spet zvišale, ker pač cene živ:ni stalno rasejo. e— Mali Alojz skoro .je podlegal poškodbam. Kakor smo poročali, je v soboto v Roginski gorci pri Šmarju svinja odgriznila 10 mescev staremu delavčevemu sinčku Alojzu škorcu levico v zapestju ter ga hudo poškodovala po obrazu in desnici. Otroka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj podlegel strašnim poškodbam. e— Nesreča pri štedilniku. V Krajnčici pri št. Juriju cb juž. žel. se je dveletna po-sestnikova hčerka Slavica žalarjeva polila doma pri štedilniku s kropom in se hudo oparila po glavi in rokah. Otroka so oddali v celjsko bolnišnico. e— Dijaški kuhinji v Celju je poklonilo uradništvo celjske cinkarne 200 din v počastitev snomina pokojne ge. Ane Natko-ve, vd. Mikuševe, matere tovariša g. inž. Mirka Mikuša. BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. f«w M- * i&f «* VO železnica Beograd-Kotor uzakonjena a— Najtoplejši dan. Včeraj je bilo ob 10. uri 22« C. Po napovedi tezenske vremenske postaje se bo toplota še dvignila. Te dni so se pojavili spričo naraščajoče toplote prvi kopalci v letošnji sezoni v Dravi in sicer na potareški strani. Zaplavali so precej proti sredini dravske struge. a- Lastnik kavarne »Central« je umri. V Gradcu je premunii v starosti 58 let i lastnik kavarne Central« g. Jožef Mast- ; nak. Pokojnik je bil svojčas najemnik , Uniona« in > Slona« v Ljubljani, predi citvema letoma in pol pa je prišel v Maribor in je prevzel kavarno .Central«. Blagemu pokojniku lep spomin, žalujočim naše globoko sožalje! Mariborski slikarji so imeli občni zbor pri »Zlatem konju«. Poročala sta i predsednik Senekovič in tajnik .T. Novak, j Ob tej priliki j-ta bili izročeni diplomi gg. Sojču in Zabukošku. Zborovalci so odklo-rJli kolektivno pogodbo s pomočniki. Volitev letos ni bi'o. Občni zbor je protestiral proti likvidaciji obrtniških združenj. a— N^kup hiše za novo tržnico. Mestna občina bo kupila hišo na Koroški cesti 21. Nakup hiše je v zvezi z gradnjo nove mestne tržnice. perilo ugodno pri »LAMA«, MARIBOR a— Zvišanje prejemkov mestnim uslužbencem. Na svoji seji dne 30. t. rn. bo mari!). mestni svet razpravljal o zvišanju prejemkov mestnim uradnikom in delavcem. Kakor smo že svojčas poročali, vsebuje novi proračun zadevno proračunsko rezervo, ki omogoča zvišanje v sklad z naraščajočo draginjo. a— Odstop zemljišča za novo gimnazijo. Poročali smo že o načrtih za gradnjo novega poslopja za n. r. gimn. na desnem dravskem bregu. O odstopu zadevnega zemljišča za novo gimnazijo bodo razpravljali na seji mestnega sveta v torek 30. t." m. a— Hvaležno občinstvo. V nabito polnem gledališču je bila predsnečnjim predstava »Vdove Rošlinke« za vojake rezerviste, ki so se odlično zabavali ob Rošlin-ki, Balantaču. Janezu in ostalih komičnih likih. Pohvalno je treba omeniti požrtvovalnost naših igralcev, ki so jim vojaki navdušeno ploskali. a_- Drevi ne bo premiere. Zaradi nenadne obolelosti g. P. Koviča ne bo za nocoj napovedane premiere »Izdaje pri Novali-, ampak bo predstava »Trideset sekund ljubezni« v korist Pokoj, sklada gledal, igralcev. a_ Maribor brez kislega zelja. Na trgu ni dobiti zadnje dni nobenega kislega zelja ker so vse zalege pošle. Tudi pri trgovcih ga nimajo več na zalogi. Prodajalci kislega zel'a so potovali v Ljubljano, kjer upajo dobiti potrebne količine, da j lahko ustrežejo povpraševanju od strani ( marib. gospodinj. j a__ Mariborski mesarji gredo po živino j v grem. Zaradi pomanjkanja krme so obmejni kmetje čez zimo prodali skoraj vso svojo živino. Marib. mesarji morajo sedaj po živino v Srem, ker je v naših krajih r.e morejo več dobiti. a— šola Glasbene Matice bo proslavila 100 letnico rojstva P. čajkovskega, z jav-r.im nastopom svojih gojencev v petek, 26. t. m. ob 20. ur- v Narodnem domu. a— O premogu in organski kemiji bo predaval v Ljudski univerzi v petek 26. t. ra dr. Marij Rebek, univ. prof. iz Ljubljane. Poučno predavanje pojasnjujejo eksperimenti in skioptične slike. a— Iz Studcncev. Z lepim uspehom je uprizorila studenška sokolska odrska družina duhovito Nuš;čevo satirično igro t Ujež«. Režija je bila v spretnih rokah br. škiVna. Glavne vloge so uspešno odigrali Korče, Majheničeva. Kranjčeva, Haupt -manova m Žerjavcva. Uveljavile so se tudi nove moči. med njimi br. Zupančič, nekdaj priljubljeni igralec v Murski Soboti. 2e kmalu po zedinjenju se je pri nas pričela borba za traso jadranske železnice, ki naj veže Beograd z morjem. Tako je bilo že leta 1922. v pogodbi o najetju Blairo-vega posojila določeno, da se zgradi jadranska železnica iz Beograda preko Više-grada do Kotora (poleg železnice Kočevje— Vrbovsko in St. Janž—Sevnica). Iz prve tranše tega posojila v znesku 15 milijona dolarjev pa so porabili le majhen del za železniške gradnje. Borba se ie razvila predvsem o vprašanju, ali se nai jadranska železnica gradi na Kotor ali pa na Split. V naslednijh letih so bile kot. del bodoče jadranske železnice zgrajene rame delne proge, vendar ni orišlo do končne odločitve o tem. kako bo definitivno speljana ta proga. Sedaj je končno padla odločitev. V »Službenih novinah« od 23 aprila je objavljena uredba o dopolnitvi in spremembi uredbe o trasiranju in gradnji novih železniških prog in o načinu financiranja, ki io je sprejel ministrski svet na predlog prometnega ministra in na osnovi § 87 točka 4 finančnega zakona za leto 1939/40. S spremembami v tej uredbi i e predvidena trasa normalnotirne železnice iz Beograda do Kotora. Bodoča jadranska železnica bo tekla iz Beograda preko Valjeva in Užic, nakar bo izpeljana preko Zlatiboria v dolino reke Lima (pri Priboiu na Limu). Od tod bo tekla nova železnica ob Limu mimo Prijepolja in Bjelopolja, presekala bo Durmitcrsko pogorje in bo izpeljana preko Ravne Reke. Mojkovca in Kolašina do Gornje Morače; od tod bo krenila proti severozapadu do reke Pive (preko Boana in Šavnika) ter končno mimo Nik-šica in Trubiela na Kotor. Od Nrkšiča bo zgrajena proti jugu zveza na Pcdfforico, prav tako pa je v uredbi predvidena gradnja železnice od Kosovske Mitrcvice proti zapadu (preko R"žaja) do Ravne Reke kot zveza srednje Srbije z jadransko železnico. Uredba sama določa naslednje: V čl. 2. predvidena železnica Priboj—Pri.jepol'e se bo gradila kot normalnotirna železnica (doslej je bila predvidena ta proga kot ozkotirna z normalnotirnim spodnjim ustrojem. V točki 4. čl. 3. ie bila doslej predvidena železnica Bioče na Limu—Pod-gorica. sedaj pa se vstavi kot normalno- Borba proti navijanju žitnih cen in Kmetijska zbornica Na naš članek, ki smo ga objavili pod gornjim naslovom v torkovi številki, smo prejeli od tajn'ka Kmetijske zbornice inž. Suhadolca daljše pojasnilo, v katerem pravi med drugim naslednje: V resoluciji, ki je bila sprejeta na konferenci o prehrani, se ena točka glasi takole: Ker kmet dosedai ni prejemal polne cene za svoje pridelke, zahteva konferenca, da se v bodoče kmetu proizvajalcu zavarujejo pravične itn rentabilne cene za^ njegove proizvode in da se z nikakršnimi ukrepi ne ovira dvig cen kmetijskim proizvodom. Ta točka resolucije i e dvignila mnogo prahu. Ker sem se konference udeležil kot zastopnik Kmetijske zbornice, smatram za svojo dolžnost, da zadevo pojasnim. Pisec članka v »Jutru« se vprašuje, kako je mogel zbornični delegat soglašati s tako resolucijo in dali ne igra Kmetijska zbornica dvolične vloge. Pisec članka ni prisostvoval konferenci v Beogradu, zato ne more vedeti, kako se i e razpravljalo in v kakšnem smislu je bila resolucija sprejeta. O dosedanji politiki žitnega režima, s katerim se Kmetijska zbornica v Ljubljani seveda nikakor ne more strinjati, se na tej konferenci sploh ni razpravljalo. Je pa nedvomno, da se naša Kmetijska zbornica ne more strinjati s položajem, ki ie nastal v zadnjem času na žitnem trgu. med tem ko so vsi majhni proizvajalci že ob žetvi prodali ves svoj pridelek po prav nizkih cenah. Sta pa dve različni stvari: sedanji žitni režim in pa pravične cene, ki nai iih dobi kmet. Stališče Kmetijske zbornice ie bilo lasno formuliramo v resoluciji z dne 20. aprila. I ki je bila poslana vsem merodajnim čini-1 teljem. V njej Kmetijska zbornica kot zastopnica kmečkega stanu zahteva za vse kmetijske pridelke ne izvzemši žitarice, rentabilne cene. toda te cene moraio biti stabilne, da dobi iste cene majhen kmet. ki ie prisiljen prodati takoi ob žetvi, kakor jih dobe večji producenti. Vsaka možnost špekulacije mera biti preprečena. S cenami žita morajo iti v skladu cene drugih kmečkih pridelkov, zlasti živine. To stališče Kmetijske zbornice v ničemer ne nasprotuje prej citirani točki resolucije. ki je bila sprejeta na konferenci v Beogradu in je toliko bolj pravilno, ker se ravno v zadnjem času pripravljajo razne uredbe in odloki, ki naj bi z uvedbo brezmesnih dni in z drugimi ukrepi potiskali cene živinorejskim proizvodom, ki so za večino slovenskih kmetov edini vir dohodkov. Kaken- že rečeno nisem glasoval proti resoluciji, vendar ta resolucija ni bila tako mišljena kakor jo razlaga »Jutro«. Zahtevajo se pravične cene. ki nai iih dobi kmet. Na konferenci se je dalje govorilo o bodoči žetvi in o organizaciji preskrbe hrane za drugo leto in to prav zato. da se ne ponovi to, kar se je zgodilo letos, da ie mali kmet moral prodati svoje pridelke ob žetvi izpod vsake cene. sedaj, ko imaio zaloge v rokah špekulanti, se pa cene navijajo. Kmetu i e treba dati pravične cene in proti pravičnim cenam ne more biti nihče, treba ie pa seveda onemogočiti špekulacijo. Da se je razpravljalo res v tem smislu in da je bila resolucija res tako mišljena je dokaz, da Kmetske zbornice drugih banovin. ki prav tako uvažajo žito in ki ima- tirna železnica proga Ravna Reka—M^ko-vac—Kolašin—Gornja Morata—Boan—Sav-nik (Nikšič)—Trubjela—Kotor. V čl. 3. se namesto doslej predvidene ozkotirne železnice Nikšič—Podgorica vstavi normalnotirna železnica Podgorica—Nikšič z zvezo na glavno progo Beograd—Kotor. Tretjemu členu se doda nova točka, v kateri ie predvidena normalnotirna železnica Požega—Uz'cc—Zlatibor—Priboj. V dosedanji točki f) pa se or ed viden a železnica Prijepolje—Bjeloipolie podaljša do Ravne Reke. V čl. 4. uredbe se v točki e) namesto normalnotirne proge Baška—Bioče na Limu vstavi oroga Kosovska Mitrovica—Soilja-ne—Rožaj—Bioče na Limu—Ravna Reka. V istem členu se pod točko i) vstavi namesto ozkotirne železnice Foča—Gacko— Bileča ozkotirna železnica Fo~a—Kosman— Mramor—Avtova c—Bileča. Končno se črta doslej predvidena železnica Bileča— Nikšič—Risan—Zelenika. Proga Kočevje—Vrbovsko ni upoštevana 2e leta 1936., ko je izšla uredba o trasiranju in gradnji novih železnic, smo morali na žalost ugotoviti, da ie v tem gradbenem načrtu predvidena le proga Črnomelj—Vrbovsko, ni pa predvidena zveza Kočevje—Vrbovsko, ki je bila že leta 1922. uzakonjena in predstavlja z železnico Črnomelj—Vrbovsko nezdružljivo celoto. V mnenju, da ie ta železniška zveza le po pomoti izostala iz železniškega gradbenega programa smo pričakovali, da bo pri prvi sprememb: uredbe končno tudi ta proga vnesena. Na žalest pa ta nujna potreba izpopolnitve uredbe ni bila upoštevana niti pri lanski prvi spremembi gradbenega programa, ki je izšla v februarju, niti pri najnovejši spremembi, ki ie bila pravkar izdana. V novi uredbi noTešamo tudi nujno potrebno gradnjo drugega tira na progi Zidani most—Zagreb (ki ie najboli obremenjena proga v naši državi), izpuščena pa ie med najnujnejšimi deli tudi ureditev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja Ker je predvideno, da se bo gradbeni program. določen v tej uredbi, izvršil šele do leta 1950.. zato naša javnost nujno orira-kuje. da se v uredbo vnesejo še naknadno najnujnejše potrebe Slovenijo v pogledu izpolnitve železniškega omrežja. jo glede žitnega režima iste interese kot mi. niso glasovale proti, tako zbornice iz drinske. moravske. vardarske. vrbaske in zetske banovine. Konferenci ie prisostvoval dalje tudi Hrvat dr. Tot. bivši direktor Gospodarske slo^e. ki tudi ni g.asoval proti resoluciji. Da se je govorilo o cenah, ki naj jih dobi mali kmet in to ob bodoči žetvi (saj za letos je mali kmet že zdavnaj vse prodal) je dokaz, da resolucija izrecno pravi »v bodoče«. Direkcija za prehrano naj se v bodoče pojavi na trgu takoj ob žetvi in pokupi od proizvajalcev zaloge po pravičnih cenah, ne pa da kupuje pozneje od posrednikov. In če bo Direkcija pokupila dovolj žita od kmetov, bo ona gospodar žitnega trga preko celega leta in do nenaravnega dviga žitnih cen. kakor se je to zgodilo letos, ne bo moglo priti. Tako se je govorilo na konferenci in v tem smislu je naša zbornica soglašala z resolucijo, če jo pa kdo napačno in drugače tolmači, ali če novosadska Kmetijska zbornica skuša sedaj to resolucijo izkoristiti, zato pa ne morem biti odgovoren ne jaz, ne Kmetijska zbornica, ki sem jo zastopal. Inž. Jože Suhadolc, • K izvajanjem tajnika g. inž. Suhadolca moramo pripomniti naslednje Gosp inž. Suhadolc pravilno zahteva, da se mora vsaka možnost špekulacije z žitom preprečiti, zlasti sedaj, ko imajo vse zaloge v rokah špekulanti in se cene navijajo. Toda kako naj se prepreči špekulacija, ko beograjska resolucija, ko zahteva pravične cene, v isti sapi postavlja zahtevo, da se z nikakršnimi ukrepi ne sme ovirati dvig žitnih cen. Špekulacija pa se da v sedanjem trenutku preprečiti samo. če se izdajo ukrepi proti dvigu cen pšenici in koruzi. Resolucija, sprejeta v Beogradu je brez dvoma v hudem nasprotju s težnjo, ki jo zastopa Kmetijska zbornica, da se prepreči špekuiativno dviganje cen žitu v času, ko je kmet svoj presežek že prodal. Nadalje poudarja inž. Suhadolc. da resolucija. sprejeta v Beogradu, ni bila mišljena tako. kakor to razlaea »Jutro«. Temu nasproti moramo ugotoviti, da »Jutro« ni dalo tej resoluciji syoje posebne razlage, temveč je le poudarilo, kako jo tolmačijo oni. ki so jo forsirali. zlasti pa kako jo tolmači kmetijska zbornica v Novem Sadu. ki že teden dni operira s to resolucijo, češ. država ne sme podvzeti nobenih korakov proti sedanjim visokim cenam žitu. ki so po splošnem mnenju in tudi po mnenju ljubljanske Kmetijske zbornice posledica špekulacije, ki jo je treba preprečiti. Glede zahteve po pravični ceni kmetijskim pridelkom, ki jo zahtevata obe resoluciji. ni spora: gre le za to, da se prepreči špekuiativno dviganje cen pšenici in koruzi, ki ni v interesu kmetov, pač pa na veliko škodo vseh pasivnih krajev, ki morajo kupovati žito. Temu pa kakor rečeno odločno nasprotuje beograjska resolucija, po kateri se z nobenimi ukrepi ne sme ovirati dvig žitnih cen. Gcsp. Inž. Suhadolc tolmači beograjsko resolucijo tako, da velja samo za bodočo žetev, saj resolucija govori o cenah, ki naj jih dobi kmet. letos pa je kmet svoje žito že prodal. Ta razlaga se nam zdi precej samovoljna. Če bi bila resolucija res mišljena tako, je ne bi mogla novosadska Kmetijska zbornica uporabiti kot orožje proti nameravanim ukrepom, ki naj onemogočijo dviganje žitnih cen, kajti novosadska Kmetijska zbornica se vendar ne more boriti za one, ki so iz špekulativnih namenov pokupili žito in ga hočejo sedaj drago prodati, če pa je g. inž. Suhadolc na konferenci v Beogradu morda nasedel tolmačenju. češ da velja resolucija le za prihodnjo žetev, tedaj bi bilo bolje, da bi stvar mirno priznal in vse bi bilo v redu Omeniti moramo le še to, da navzočnost dr. Tota na konferenci ne pomeni, da je bila zastopana tudi banovina Hrvatska, ker je dr. Tot zastopal Prizad kot njegov direktor, ne pa banovino Hrvatsko ali Gospodarsko slogo. Gospodarske vesti = Borba elektrarn proti načrtu uredbe o elektrifikaciji. V nedeljo je bila v Beogradu konferenca predstavnikov električnih podjetij, na kateri so razpravljali o najnovejšem načrtu uredbe o elektrifikaciji. V smislu sklepov te konference je naslednji dan deputacija predstavnikov ju-goslovenskih elektrarn posetila gradbenega ministra dr. Kreka, ter mu izročila pismeno spomenico, ki je bila sestavljena prejšnji dan na konferenci. Ob enem je delegacija iznesla stališče električnih podjetij glede najvažnejših določb uredbe. Predstavniki našega električnega gospodarstva so zlasti poudarjali, da je v današnjih razmerah, pa tudi glede na pomanjkanje kapitala v naši državi, potrebno. da se spoštujejo pridobljene pravice. Predvrerr je treba izločiti iz uredbe one doiočbe k; dajejo državi in samoupravnim telesom pravico določati cene električnemu toku in da lahko pred potekom ki m esije prisilno odkupijo posamezna po< jftja = Maksimalna cena moki. Kraljevska j banska uprava je odobrila mlinarjem, da smeio prodajati pšenično moko št. 6. največ 80 din nad ceno za 100 kg pšenice, ako je srednji uradni tečaj na novosadski borzi do 250 din ali nižji, moko št. 4. ob enakih pogojih za 130 din, moko št 2. pa za 150 din nad ceno pšenice. Pri srednjem tečaju pšenice na novosadski borzi preko 250 din pa sme biti cena moki št. 6. za največ 90 din nad ceno pšenice, cena moki št. 4. in 2. pa za največ 140 odn. 160 din. Cena drobnih otrobov sme znašati največ 50 odst. cene moki št. 6., cena debelih otrobov in krmilne moke pa sme biti za največ 20 din višja od cene drobnih otrobov. s =» Povišana cena dehidriranega špirita za mešanje z bencinom. Z odlokom finančnega ministra je povišana prodajna cena dehidriranega špirita za mešanje z bencinom na 9 din za kilogram, franko tvornica odnosno dehidrirna postaja, skupno s poslovnim davkom. Ta cena velja od 15. aprila do 31. avgusta t. 1. Od 1. septembra t. 1. pa bo veljala zopet uradna prodajna cena, ki je bila določena 6. oktobra preteklega leta v višini 7.50 din. Razlika med prvotno in sedanjo ceno se ima porabiti izključno v korist kmetijskih tvornie špirita za povečanje njihove dosedanje pre-feitnce. = Sprememba uredbe o maksimiranju obresti. Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra sprejel uredbo o spremembi uredbe o maksimiranju obresti. Novo besedilo drugega odstavka čl. 3 se glasi: Denarni zavod, ki je na podlagi re-eskonta meničnih terjatev kreditiral drug denarni zavod, pa je potem v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov odstopil v reeskont sprejete menice kot kmečki dolg Privilegirani agrarni banki, sme denarnemu zavodu, ki ni neposredno kreditiral kmeta, računati večjih obresti, kakor 5Vc na leto. = Gradbena dela. Banska uprava ie razpisala licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 43.75 na 50.00 skozi Vransko (preračun 718 000 din) in licitacija za vgraditev vodovodnih cevi za drugi del prve etaoe vodovoda v Ribnici (preračun 296.000 din*. Nadalje ie razpisala tretjo licitacijo za oddajo pečarskih par-ketarskih in tanetniških d^l nri gradnji zavoda za strojništvo v Ljubljani in drugo licitacijo za dobavo litoželeznih cevi za gradnjo vodovoda v Beli krajini. Borr« 24. aprila Na jugoslovanskih borzah notira jo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 30. v Beogradu pa je bil promet po 30.25. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 98. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 426 — 427 (v Beogradu je bil p.romet po 428). Zaključek je bil zabeležen v 7" 'o investicijskem posojilu po 99, v delnicah Trboveljske po 235 in v delnicah šečerane Osijek po 200 — 205. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 155 40 — 158.60, Pariz 87.80 — 90.10. New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2348.50 — 2386.50. Bruselj 744 — 756. Tečaji na svobodnem trgu: London 192 — 195.20, Pariz 108.54—110 84. New York 5480—5520. Curih 1228.18—1238.18. Amsterdam 2900 55 — 2938 55, Curih. Beograd 10, Pariz 8.89. London 15.69. New York 446. Bruselj 75, Milan 22.45, Amsterdam 236.75. Berlin 178, Stockholm 106. Sofija 5.50. Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20. Rfektt Zagreb. Dižavne vrednote: Vojna škoda 426 — 427, 4o/o severne agrarne 50 den., 4»/o agrarne 52 bi.. 6«/„ dalm. agrarne 66 den., 7% invest. 97 — 99 (99), 7«/« Seligman 101 den., S"/o Blair 89 den.; delnice: PAB 180 bi.. Trboveljska 234 — 235 (235), Gutman 52 — 60, šečerana Osijek 200 — 210 (200 — 205). Beograd. Vojna škoda 429 — 430 (428), 6o/„ begluške 74.75 — 75.25 (75), 6"«, dalm. agrarne 66.75 -- 67 (67), S«/« šumske 66 — 68 (68.50), 7% invest. 98.50 den. 7% Seligman 102 den., 7<>/0 Blair 90- 90.75 Narodna banka 7900 den. (8000). PAB 183 — 185 (183 — 187). Blagovna tržišča tlto + Chicago, 24. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 110, za julij 109.25. za sept. 109.125; koruza: za maj 64.50. za julij 65.25. za sept. 66.25. + Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Tendenca lahka. Pšenica: baška okolica Novi Sad 255 — 257; sremska 255 — 257; slav. 255 — 257; ban. 255 — 257; baška ladja Tisa 257 — 259. Rž: baška 202 — 204. Oves; sremski 194 — 196: slavonski 196 — 198. Ječmen: baški m sremski «S4/65 kg 204 - 206. Koruza: baška 191 — 193; par. Indjija 191 — 193. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 370 — 380; »2« 350 — 360; »5« 330 — 340: »6« 310 — 320; »7« 280 — 290; »8« 177.50 — 182.50. Otrobi: baški in sremski 165 — 167.50; banatski 165 — 167.50. F«žol: srem ski beh brez vreč 440 — 445. SQKOI Sokol Ljubljana—Moste vabi na akademijo. ki bo drevi ob 20. uri v kinodvorani. R D četrtek, 24. aprila Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Operai spevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Duet harmonik (gg. V. Jenko in Miloš Mi-helčič). — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: sokolsko predavanje. — 19.40: Objave. ■— 19.50: 10 minut zabave. — 20: Zbor železn. pevskega društva »Sloga« z Jesenic. — 20.45: Simfonična glasba s plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki iz Jugoslavije (radijski orkester). Beograd 20.20: Zvočna igra. — 20.45: čajkovskega V. simfonija. — 22: Biblijske pesmi. — ZagTeb 17.15: Radijski orkester. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Godalni kvartet. — 21: Petje. — 22.20: Ples. — Praga 20.10: Orkester in ženski pevski zbor. — 21.05: Zvočna igra. — 21.25: Komorna glasba. — 22.20: Plošče. — 23: češki koncert. — Sofija 18.30: Velikonočni obredi. — Pariz 19.45: Petje. — 21: Zvočna igra. — 22: Godalni trio. — 23.15: Lahka glasba. — Rim 20.30: Mali orkester. — 21: Operetni večer. — 23.15: Ples. — Simbol ljudskega odpora in glasnik svobode V teh težkih dneh. ko ie postalo ljudstvo ribičev in brodarjev na visokem severu glavni junak krvave drame, se v svojem presenečenju, zmedenosti in pretrese-nosti ogleduje za moralno oporo. Norveško ljudstvo obrača svoje oči v prvi vrsti seveda na svojega kralja. Toda Haakon je star mož in čeprav se drži občudovanja vredno, ni mogoče reči. kako dolgo bo njegovo. zlasti oo smrti njegove žene utrujeno telo vzdržalo napore in razburjenje. Tako gleda ljudstvo tudi v svojega prestolonaslednika. Princ Olaf postaja simbol narodnega odpora in glasnik svobode. Prestolonaslednik je danes 37 let star mož. viscke postave, kakor njegov oče. toda širši in čvrstejši. Na svojih krepkih ramah nos: okroglo, markantno glavo z odprtim. vedrim obrazom. Njegova pojava in njegovo vedenje zbujata zaupan i e in vero. To je mož. kakršnega potrebuje ljudstvo v današnjih dneh. Ali bo princ Olaf deležen usode tistega angleškega vladarja, ki ga zgodovina imenuje »Ivana brez zemlje«? Kadar se prašen. zamazan in 'zčrpan ustavlja v malih gorsk'h vaseh, ki sc postale po zasedbi O-la njegov dom. «a obhajajo gotovo minute mračnih misli. Toda orine Olaf ni mož, ki bi se jim vdajal. On ni sanjač in nikoli ne bo igral uloge »filozofa na kraljevem prestolu«. To je mož dejanja. Kakor ie bil v prejšnjih časih neutruden pri i športu, na lovu. pri pomorskih vajah — - kajti norveška vojna mornarica se je stalno vadila, čeprav ie tako majhna — ali v skrbi za mlad nske organizacije, tako neutrudno skrbi danes za ranjence, pomirja prestrašeno civilno prebivalstvo in vzdržuje pri tem najtesnejše stike z vlado ter generalnim štabom. Na samotnih gorskih dvorih, kjer so vsi možje sledili pozivu pod orožje, krmi živino in pomaga ženskam nositi vodo. Na deželnih cestah pomaga prevračati tovorne vozove in avtomobile, da se ustvarijo barikade proti sovražniku. Povsod dela kakor preprost vojak in pionir, istočasno pa : daje povelja kakor častnik, j Pri tem ohranja svoj neomajni mir. svojo dostojanstveno flegmo. ki jo ie menda ; podedoval po materi. Soproga kralja Ha-akona ie bila. kakor znano Angležinja, hči Edvarda VII. Svojega sina je hotela spraviti v svoji domovini na svet in Olaf je tam. na dvoru svojega deda. preživel ne samo prvih mesecev življenja, temveč še pozneje mnogo mesecev svoje mladosti. Več vitaminov v pomladni dobi! Norveški prestolonaslednik 18 letni dramatik V Parizu je doživel sijajno premiero prvenec komaj 18-letnega pisatelja Pierra Franka. Delo ima naslov »Prva ljubezen«. Premiera je imela dobrodelen namen, izkupiček je bil določen pomožni akciji za otroke in pokrovitelj je bil minister za ljudsko zdravje. Dobri namen pa je ustregel tudi mlademu dramatiku, kajti vodilne uloge so imele najbolj znane pariške odrske umetnice Lucienne Boyerova, Ilice Coceajeva in Frebelova. Ka] vse stori ljubezen Nekega lSletnega učenca so morali te dni v bolnišnici v Los Angelesu operirati. Bila je nevarna operacija. Mladi človek je je bil vdrl v garderobo neke filmske igralke. zaklenil je vrata za seboi. potegnil iz ključavnice ključ — in ga požrl. Potem je sedel mirno kot in ie samo strmel v svojo oboževanko. dokler ni prišel ključavničar, ki je vrata odprl. Kmalu potem so mladega človeka popadle strašne bolečine v trebuhu. tako da so ga morali prepeljati nemudoma v bolnišnico, kier so mu kliuč z operacijo izvlekli. Njegovo stanje je še vedno nevarno. Sumljiv brivski aparat Nekega ameriškega vojnega poročevalca je njegov hišni gospodar v kraju blizu fronte ovadil francoskim oblastvom kot imetnika oddajne postaje na kratke valove. Francoska varnostna služba je takoj nastopila, toda izkazalo se je, da je gospodarja samo šumenje električnega brivskega aparata navdalo s skrbjo, da gre za kakšno vohunsko zadevo. Seveda si je Američan potem poiskal drugo stanovanje. Tat, ki se je ustrašil strahov Sodišče v Würzburgu je obsodilo na leto dni ječe nenavadnega tatu. ki je šel krast v cerkev, a se je tam ustrašil strahov, zavpil na pomoč in se dal potem mirno aretirati. Mož, ki se imenuje Karl Aprili, je že v mnogih nemških mestih izvršil vsakovrstne tatvine in sleparstva. dokler se ni v vviirzburški cerkvi zavoljo njegovega strahu pred strahovi njegova zločinska kariera za nekaj časa ustavila. V oklepu plavalnih pasov Ljudstvo pozdravlja svojega kralju Danski kralj Kristijan na svojem vsakdanjem sprehodu po kodanjskih ulicah, kjer ga meščani spoštljivo pozdravljajo Pomen jabolk, citron, korenja in kislega zelja če še ne veš, zdaf Izveš' Njena vojska šteje pol milijona mož Za skandinavske razmere ie Švedska, ki I šteje nekaj nad šest milijonov prebivalcev ter ima 17.000 km železnic in 100.000 avto- i mobilov. skoro velesila. Vojna moč Šved- 1 ske vojske znaša pol miliiona mož. Voina mornarica Švedske razpolaga z 8 linijskimi ladjami. 3 križarkami in 16 rušilci. Poteg tega ima švedska obramba v zraku 400 letal in dobro protiletalsko topništvo. Stockholm je utrjen, prav tako okolica Kirune s slovitimi rudniki železne rude. Nedavno so začeli Švedi utrjevati tudi otok Gotland v Vzhodnem morju. Od letošnjega marca imajo na Švedskem ministrstvo za oboroževanje, ki ga vodi tehnični izvedenec Egon Gummason. vodilni uradnik »švedskega Kruppa«. Boforia. Letalska oporišča ima Švedska v Veste-rasu. Malmöju. Karlsborgu in Ljungbyhe-du. poleg tega tudi v Karlskroni in Göteborgu. V zadnjih dveh krajih so mornariške baze. ' Od začetka rusko-finske voine dela ' švedska oboroževalna industrija s polno i paro. Nedavno ie Švedska v Ameriki skle-1 nila dobavno pogodbo za 300 najnovejših letal in 400 letalskih motorjev Pogodbo ie podpisal princ Bertil. sin švedskega prestolonaslednika in vnuk sedanjega kralja Gustava V. Mož. ki organizira Švedsko v pogledu oborožitve, ie sedanji ministrski predsednik Albin Hansson. Izprva je nastopal zelo plaho, zdai pa ie že zelo energičen. Hansson. ki mu ie zdai 55 let. ie po politični pripadnosti socialni demokrat. V mladosti ie b:l trgovski sotrudnik. nato ie posta! novinar in velik dar za realnost, ki sa ie pokazal pri svojih podvigih, ga ie naposled pripeljal na ministrski stol. Hansson velia za izbornega ooznavatelia vojske in se v funkciii predsednika vlade indi ravna r>o izkustvih, ki iih teria od odgovornega državnika sedanii čas. 800 prič proti posredovalcu ženitev Kometni utrinki v obsegu zemeljskega ozračja Od 17. aprila se pojavlja vsako leto roj meteorjev, ki se kaže posebno okrog 22. aprila. Ti meteorji pripadajo, kakor je ugotovil bivši ravnatelj dunajske zvezdarne Edmund Weiss, po vsej priliki neki repa-tici, ki potrebuje za svojo pot okoli sonca 415 let. Zadnjič so to repatico opazovali 'eta 1861. Zemlja se vsako leto okrog 22. aprila približa njenemu kozmičnemu tiru, ki je posejan z razpadninami te repatice. z meteoriti, ki vzplamenevajo v visokih ozrač-nih plasteh jn iih znanost imenuje »Liride«. To ime so prejeli zavoljo tega. ker prihajajo na videz iz sosedstva ozvezdja Lire. Najsvetlejša zvezda te skupine, Vega. stoji ob tem času okrog 10. zvečer točno na severo vzhodu, kakšnih 15 stopinj nad obzorjem. Kot najsvetlejšo zvezdo v tej okolici je ni težko opaziti, če opazujemo nebo okrog te ure v njeni smeri, ne bo dolgo trajalo, da bomo zagledali utrinjajočo se zvezdico. Polni mesec letos sicer nekaj moti. vendar so se Liridi že pogostoma izkazali s posebno svetlimi meteorji, ki so bili vidni celo v neugodnih opazovalnih okolnostih. Dolina brez sonca Dve previsni skali v ameriški državi New York New York ni samo mesto, temveč je tudi država v okviru Zedinjenih držav. New York je velik in širok, če stopiš v njegovo provinco, ne vidiš nobenih nebotičnikov več in nobenih dirjajočih avtomobilov. New-yorško podeželje jc tiho in pokojno. Doživljaš ga s te strani posebno tedaj, če se izgubiš v Adironbackskem gorovju, v katerem leži dolina, ki je pravo čudo na- rave. Dolini dajeta okvir dve mogočni skali, ki je ena med njima visoka 500 m, druga pa še nekaj več. Obe skali sta previsni. Tako se dogaja, da more sonce pokukati v to dolino samo za tri minute, in sicer pozno popoldne. Izven tega časa ni bilo še nikoli sončnega žarka v dolino, ki so jo zato z malo pretiravanja imenovali Dolino brez sonca. ki bi se rade omožile tem. kako zlorablia mož niih si ke. Na ta način so mu uspela številna sleparstva. Vsak dan je mož zaslužil povprečno 500 kron. 4 N E K D O T A Slikar Max Slevogt ie nekoč nepričakovano stopil v razred, v katerem ie poučeval. in ie zalotil mladega moža. ki ie navzlic prepovedi kadil. Ne da bi pokazal svojo iezo. ie Slevogt mlademu možu odvzel cigareto, si io natančno ogledal, ootem oa mirno deial: »Tu imate čuden čopič, dragi orinateli. Ali smem zvedeti, kai mislite s tem slikati?« »Oblake, gospod profesor!« ie odvrnil prisebni grešnik. Dolgotrajna zima je povzročila pomanjkanje sveže zelenjave. Tudi sadja, ki je glavni nosilec vitaminov, ni dosti več, čeprav je bila lanska letina v tem pogledu tako obilna. Iz tega razloga bi morale gospodinje poskrbeti kolikor mogoče za druge pridelke, ki vsebujejo vitamine, in tu Na razorožitev gredo prihaja v prvi vrsti v poštev citrona, ki ima mnogo važnega, antiskorbutnega vitamina C. Gospodinje bi morale v tem času, ko sveže zelenjave še ni mnogo, sploh vsaki jedi dodati sirovih sadežev. V poštev prihajajo n. pr. sirova jabolka in citronov sok, mnogo vitaminov pa je tudi v korenju, kislem zelju in v neki meri tudi v krompirju. Juhi je treba dodati dobro sesekljanega peteršilja, sesekljanega luka ali malo čebule, krompir potresemo s sesekljanim peteršiljem, koprom, porom, ali drugimi dišavnimi zelmi. Ker je vitamin C zelo občutljiv za vročino, je treba takšne dodatke primešati jedem šele tik pred končno pripravo. Danski vojaki na poti k demobillzaciji. Po zasedbi danskega ozemlja so bili poslani vsi pripadniki danske vojske h kadrom, ltjer so bili razoroženi, nato pa odpuščeni in poslani domov da iizhajajo angleški listi zaradi nedosta-janja papirja cd nedelje naprej skrčeni samo na dve tretjini dosedanjega obsega: da je prispel v Sofijo novi francoski poslanik pri bolgarski vladi Blondel: da ie bivši angleški poslanik v Berlinu Henderson te dni ob skal Pariz; da so švicarske vojaške oblasti odredile aretacijo podpolkovnika švicarske vojske Hansa Trüba, ki je osumljen vohunstva v prid neke sosedne države. Ženke pomagajo angfHŽIrt ia|dd Oddelek ženske angleéke transportne službe pri armadi n» bojišču, šoferke nosijo na glavi jekleno čelado, njih vozila pa prevažajo bolnike in ranjence Švedska — skandinavska velesila I50.000 pisem žensk, VSAK DAN ENA ^Kaj pa vedo današnji starši o otrocih! Zvečer, ko sem vsa razgibana, me pošiljajo spat, zjutraj, ko sem zaspana, pa me kličejo, naj vendar že vstanem___« ( »Söndagsnisse Strix«) Nemško vojaštvo se je s plavalnimi pasovi na sebi prevažalo iz Nemčije na Norveško, ki jo je potem zasedlo V Ogrskem Gradišču se mora zagovariati neki J. Kutaček. ki ie imel znano posredovalnico za ženitve Kako obsežen ie bil njegov obrat, ie naiboli razvidno iz tega da so v njegovem arhivu našli nič mani nego 150.000 pisem žensk, ki bi se rade poročile. Sodišče ie zaslišalo že 400 prič a jih bo še isto toliko Kutaček se ie bil pregrešil s tem. da ie razpošiljal fotografile lepih žensk iz širše okolice Ogrskega Gradišča kot fotografije ženitnih kandidatk, čeprav je šlo v mnogih primerih za poročene žene. ki niso imele niti najmanjšega ocjma o INSERIR A JT E V „JUTRU"! MICHEL ZÉVACO: 96 Don Juan KOMAN. »Tako je torej!« je vzkliknila gospa Gregorjeva. >Sa.j sem si mislila ...« »Kje je nepridiprav? Kje je, da mu odrežem nos?...« »Svetlost, vaš sluga je v ječi!« »Jakomin? Zaprli so ga?« se je zdrznil don Juan. »Ta je lepa! Kaj je neki zakrivil? Česa ga obtožujejo?« Gospa Gregorjeva je zardela, pobesila oči in odgovorila: »Obtožen je mnogoženstva ...« Don Juan se nekaj trenutkov ni ganil, kakor da bi bil okamenel; nato je vzdignil oči proti nebu, obraz se mu je spačil kakor človeku, ki s skrajnim naporom zadržuje solze; nazadnje se je obrnil proč, v znamenje, da so njegove moči pri kraju, in, ko je krenil po stopnicah na vrh, je gospa Gregorjeva videla, da mu vzdrgetavajo ramena .. . »Ubogi mladi gospod!« je zamrmrala. »Koli-kanj ga je zabolela ta novica! Na mojo vero, da ihti... tako krčevito, kakor da bi ga dušil brezumen smeh...« Tresoč se od dozdevnega ihtenja, ki je bilo po mislih bistroumne gospe Gregorjeve podobno blaznemu smehu, si je don Juan govoril: »Jakomin pa mnogoženstvo!... Do tega je mo- ralo priti! Bilo je zapisano v knjigi usode!... Moralo je priti!...« Ko se je pomiril, je legel v posteljo in takoj zaspal. Zbudil se je kmalu popoldne, se skrbno oblekel, pokosil z izvrstnim tekom in pred odhodom zatrdil gostilničarju in gospe Gregorjevi, da je namenjen v Louvre prosit kralja milosti za Jakomina Corentina. »To ti je res visok gospod,« je dejala gospa Gregorjeva, ko je don Juan odšel. »Da,« je rekel njen mož, »in očividno prijatelj njegovega veličanstva ...« »Bogat pa tako, da ne ve, kam bi z zlatniki.« »Da. In zato, gospa Gregorjeva, je treba temu plemiču zaupati in nikoli ne siliti vanj z računom.« Don Juan je posvetil Jakominu Corentinu nekaj minut iskrenega pomilovanja. »Obešen bo,« je menil sam pri sebi. »Siromak! To je zame hudo nevšečno; kje naj zdajle najdem slugo, ki bi mi bil tako z dušo in telesom vdan! Nu, nikar ne mislimo nanj, bilo bi škoda časa. Ali morem v tem trenutku storiti kar koli, da rešim to živinče smrti? Ne morem. Vse moje pomilovanje mu ne more olajšati usode. Torej bi bilo jalovo, ko bi se vdajal praznim čuvstvom in si belil glavo zaradi dobrega Jakomina. Stvar je jasna kakor beli dan ...« Živahno je stopal svojo pot in se radovedno oziral po ženskah, ki jih je srečaval. V Tempelski ulici, ob vratih Runskega dvorca, je mahoma zagledal vlačugo. Stala je v kotu gosposkega vhoda, nesramno naslonjena ob portal. Prav za prav je bilo predrzno, da se je upala kazati ob tem dnevnem času, kajti predpisi so bili strogi in pocestnice so smele zapuščati svoje brloge samo ob določenih urah. V njeno srečo je bil ta ovinek Tempelske ulice do malega zapuščen. Don Juan jo je zagledal in skoraj odrevenel od občudovanja. Deklini je utegnilo biti šestnajst let. Mršava je bila in zelo bleda, samo na licih sta ji goreli dve rdeči lisi, kakršne navadno povzroča vročica. Toda kako zala je bila, kako ljubka! Iz velikih, plahih oči, čudno prepadenih, kakor oči tepene živali, ki se čudi, da je na svetu toliko hudobije, ji je sijala krotka deviška nedolžnost. Bujni plavi lasje so ji obdajali čelo z gosto zarjo. Skladna črta šibkega in gibkega telesa je bila obdarjena s čarom vijugastega cvetnega stebelca, in z nagonsko, prirojeno mičnostjo je nosila posebno obleko svojega stanu, haljo s pozlačenim pasjm. ki je za-znamenovala te nesrečnice moškemu poželjenju, robaf'm šalam surovežev in zaničevanju 5edr.ost-nih rr eščark. Don Jvan se ji oblastno približal m hotljive ,ri;àl; so se mu vzdignile v duši kako~ moten val. V?eč mu ic bila na prvi pogled. Odvesti jo, vzeti io s s^-boj, kakor stvar, ki jo lahko kupiš in plačaš, se mu je zardelo oddih sredi razburljivih liubezensk h pustolov?nn. »Vlačuga?« je rekel sam pri sebi. »Zakaj ne, ko mi ugaja? ...« Komaj pa je obstal pri pocestnici, jo je napadel strahovit ka- šelj. Ko je kašelj odnehal, jo je don Juan nekaj časa gledal, nato pa vprašal: »Kaj delaš tu?« »Ne zamerite, gospod,« je krotko dejala pocestnica in sklenila roke. »Stopila sem v ta kot, da me ne bi zeblo. Saj že grem...« »Greš? Kam pa? .. .c »Kamor koli... po ulici...« »In kaj, vraga, delaš na ulici... takole oblečena?« »I, gospod ... nastavljam se...« »Nastavljaš se? .. .c »Da. Nastavljam se.« »Kako, sveta nebesa? Kaj poješ? Da se nastavljaš, praviš...« »Ne pojem, gospod. ePti ne morem več, ker me prsi bolijo. Toda Malka je včeraj rekla, da je čas^ da si začnem služiti kruh, ker sem že da je čas, da si začnem služiti kruh, ker sem že dovolj stara. Posodila mi je to obleko. In tako sem se napravila in prišla semkaj, nastavljat se, če me bo kdo maral.« Vlačuga se je nasmehnila s priučenim, nerodnim nasmehom, ki mu je bilo videti, da je njen prvi obrtni smehljaj... tolikanj posiljen je bil... Iskra usmiljenja je nejasno zažarela v srcu dona Juana. Vendar se je premagal in živalske misli so mu znova napolnile duha. »Razumem,« je zamrmral s hripavim glasom »A povej, krasotičica: kaj ne, da se nastavljaš prvi-krat?« »Oh, da, gospod.. .* Vprašanje avtonomne Slovenije odloženo Važna izjava ministra dr. Kreka na shodu v Trbovljah Berlinsko pismo Kulturna propaganda v nevtralnem inozemstvu — Smrt dveh filmskih igralcev — Film o Michelangelu — Drobiž Kakor smo že poročali, je bilo na seji izvršnega odbora JRZ v Beogradu odobreno, da se sicer nadaljuje izvrševanje uredbe od 26. avgusta glede izgraditve banovine Hrvatske, da pa se imajo ostala vprašanja državne preureditve odložiti V smislu tega sklepa je minister dr. Krek na shodu, ki ga je imel v nedeljo, 21. t. m., v Trbovljah, obvestil tudi našo javnost da je vlada za odložitev vprašanja državne preureditve. Med drugim je minister dr. Krek izvajal: «Glede notranje politike omenjam, da organiziramo sedaj banovino Hrvatsko. Avtonomija Slovenije nam bo potem padla kot zrelo jabolko v roke. ker bo vsa država organizirana na široki samoupravni podlagi. V današnjih prilikah, ko je treba vso pozornost obrniti na zunanjepolitične dogodke, Slovenci, ki smo doprinesli že toliko irtev za slogo vseh Jugoslovanov, ne silimo k prehitri realizaciji naše slovenske samouprave.« Minister dr. Krek je utemeljil to stališče s potrebo, da se tudi na zunaj čim ][z velikonočne poslanice pravoslavnega patriarha Poglavar pravoslavne cerkve patriarh Gavrilo je izdal za pravoslavno veliko noč, ki bo prihodnjo nedeljo, posebno poslanico na pravoslavne vernike. V j>oslanici prava patriarh med drugim: »Naš srbski narod je prebrodil v svoji prostosti toliko težkih viharjev, da so mu znane vse tajnosti vojne in miru. Izkušnje so ga izučile da zna pravilno ceniti vrednosti, ki so utelešene v njegovi nacionalni pravoslavni veri in svetosavskih izročilih. Kakor je bil pripravljen doslej v obrambi svoje svobode in neodvisnosti na vse žrtve, tako bo tudi odslej, prežet bratske ljubezni in duha edinstva. stavil v obrambo svojega obstoja in svobode vse svoje sile in vse požrtvovanje, če bi tako zahteval ukaz domovine. Vztrajal bo zmagovito do popolne zmage po svojem starem pregovoru: V borbi se spoznajo junaki.« Proti brbljačem ^»Narodna pravda« glasilo voditelja bosanskih muslimanov dr. Kulenoviča, objavlja nekaj krepkih besed na račun brbljačev, k: begajo ljudi s svojimi lažmi in izmišljotinami ter zanašajo nemir med nje. List piše: «Živimo v času, ko se razširi med ljudmi kaka vest kakor kuga in kroži od ust do ust, od ušesa do ušesa. Včasih zadostuje ena sama beseda in fantazija poklicanih brbljačev skuje iz nje senzacijo prve vrste. Čim bolj je neumna in nemogoča, tem raj-še jo ljudje pripovedujejo drug drugemu in se pri tem še trudijo, da bi ji nadeli čim večji videz verjetnosti. Ljudje brbljajo kakor papige najbolj bedaste izmišljotine in jim pri tem sami verujejo. V drugih, normalnih časih bi imeli za brbljače pomilovalen nasmeh kakor za majhne dušice, ki se hranijo z izmišljenimi senzacijami. V današnjih resnih časih pa postanejo ti go-bezdači lahko velika nesreča. Zato jim je treba pričeti energično stopati na jezike. Ljudje božji, prekinite pripovedovanje takih brbljačev z energičnim vprašanjem, naj povedo, kje so izvedeli svoie senzacije. Če imenujejo ime, pojdite z njimi k navedeni osebi ako ne — potem jih javno bla-mirajte in povejte vsakomur da si v teh resnih časih g. N. N izmišlja senzacije in laže na pretek. Storili boste s tem vefliko uslugo državi, pa tudi narodu ki je danes kakor kruha potreben miru in treznega gledanja na razvoj prilik okoli nas.« Demokracija v teoriji in praksi Razpis občinskih volitev je še vedno v ospredju pozornosti političnih krogov. Beograjski »Trgovinski glasnik«, ki je danes edini dnevnik v Beogradu z lastnimi pogledi na naše notranje in zunanje probleme, smatra, da je »bilo vse prej kakor pametno razpisati občinske volitve po starem in nazadnjaškem zakonu, ki določa za občinske volitve javno glasovanje Dasi je za HSS prilično vse eno. kako se bodo izvedle volitve v hrvatskih občinah, vendar bi morala že zavoljo svojega programskega stališča neomajno vztrajati pri zahtevi po tajnem glasovanju pri vseh volitvah. Kakor povsod drugod tako obstoje tudi v demokraciji gotova načela, ki jih ni mogoče zatajiti. Med glavnimi teh načel je tajno glasovanje. Poleg tega bi bilo potrebno, da se pred razpisom kakršnih koli volitev da narodu prilika svobodnega izražanja pdlitič-nega prepričanja z novimi, svobodoljubnimi političnimi zakoni « Glavno glasilo JRZ »Vreme« naglaša, da so pozicije Hrvatske seljačke stranke v banovini Hrvatski tako krepke, da občinske volitve nc bodo prinesle nobenih posebnih sprememb. Malo število nezadovoljnežev, ki žive pod raznimi vplivi, sploh ne bo prišlo do izraza. Gotovo je že tudi, da bodo v hrvatskih krajih postavljene samo liste HSS. dočim bodo morda v srbskih in mešanih občinah nastopile liste Kmetsko demokratske koalicije in Samostojne demokratske stranke. Po informacijah »Vremena« ni pričakovati, da bi bile kje postavljene skupne liste med pristaši HSS SDS in JRZ, ker so samostalci odločno proti vsakemu sodelovanju z JRZ. Liste JNS da ne bodo postavljene. Po informacijah »Vremena« je glavni namen občinskih volitev, da »pridejo hrvatske občine do resničnih narodnih predstavnikov«, in volitve »pomenijo v tem oziru korak naprej k normalizaciji prilik v banovini Hrvatski.« Letaki v Beogradu »Trgovinski glasnik« razpravlja o poplavi raznih letakov, ki jih je posebno na pretek v Beogradu. List misli, da je to nujna posledica pomanjkanja tiskovne svobode, iri pravi: »Letaki služijo kot ilegalno orožje, s katerim se plasirajo v javnosti razne izjave, bolj manifestira povezanost Slovencev z Jugoslavijo in se onemogočijo vsi računi, ki bi se mogli delati na osnovi avtonomistič-nih stremljenj, češ da Je kdo med nami, ki bi hotel te vezi rabi iati. Dr. Krek je izrecno poudaril, da »Slovenci ne bomo zahtevali svoje avtonomije poprej, dokler ne bo končana sedanja vojna« Navzoči zborovalci so ministrove izjave sprejeli z glasnim odobravanjem. Še nedavno je glavno glasilo JRZ v Ljubljani zastopalo stališče, da se mora vprašanje avtonomne Slovenije rešiti takoj, brez ozira na to, dali je istočasno mogoča tudi preureditev države v ostalih predelih izven banovine Hrvatske Po izjavi dr. Kreka, ki sigurno predstavl.ia avtentično mišljenje vodstva slovenske JRZ, je sedaj položaj razčiščen. Vsa javnost mora biti g. Kreku hvaležna, da je s svojo iskreno besedo napravil konec slepomišenju. Upati je, da bo sedaj nastalo mirnejše ozračje v katerem bo mogoča stvarna, koristna diskusija o tem življenjskem problemu Slovencev. ki bi postale sicer žrtve tiskovnega zakona in cenzure. Letaki so tajno, a zato tem bolj nevarno orožje. Najtežje pa je pri njem to, da se nikdar ne ve konec, do katerega lahko privede uporaba tega orožja. Z letaki se boTe povsod, kjer ni javne diskusije o velikih in važnih vprašanjih, ki zanimajo široko javnost. Pojavljajo se kljub vsej kontroli cello v totalitarnih državah in smo imeli priliko čitati, da so bili omiljeni ostri predpisi o zatemnitvi mest ravno zavoljo poplave ilegalnih letakov. Pri nas so se pričeli posluževati borbe z letaki ljudje, ki so pod vplivom tuje propagande, ali pa celo v njeni službi. Izgleda, kakor da hočejo nevidne roke poplaviti s svojimi letaki naš Beograd. Vsebina teh fletakov je vedno prilično ista: Uklonite se in predajte se brez borbe močnim in silnim. Pozivajo pa nas tudi, nai prosimo za pomoč pred napadi, ki da nam groze. Danes je čas, da se nudi narodu prilika, da pove odkrito in vsemu svetu očito, kaj misli. Njegov odgovor bo kratek in jedrnat: Ne potrebujemo nobenih nasvetov in prevelikih prijateljev Svoboda je za nas največja dobrina na svetu in nje ne damo, dokler bo zdrava še ena sama pest med nami...« Italijansko geslo: splošna pripravljenost Direktor Cianovega organa »II Telegrafo«, Ansaldo, je v radijskem nagovoru na italijanski narod trenutno politiko fašizma takole opredelil: »Fašizem hoče, da bi delo preskrbelo Italijanom boljšo bodočnost Itailijani morajo v bodoče živeti na svetu vsaj pod enakimi pogoji kakor pripadniki drugih narodov. Največje politično in vojaško podjetje fašizma, zavojevanje Abesinije, je tipično podjetje delovnega naroda ki si hoče zagotoviti svoj življenjski prostor Spričo sedanjega konflikta so interesi delavcev in domovine tesno medsebojno povezani. Najvišji interesi italijanskih delavcev slone torej na vojaški moči Italije. Samo. ako bo ' Italija vojaško zelo močna, bo spadala med zmagovalce. Uresničenje vseh nad, ki jih je fašizem vzbudil med delavci in državljani v pogledu boljše bodočnosti, je odvisno samo od italijanskega orožja ter od načina, kako bo to orožje uporabljeno za veličino domovine.« Angleži, Francozi in mi Dr. Andjelinovičev » Narodni list« piše: Dve veliki državi, dva imperija, dva velika naroda in lahko rečemo dve rasi z zgodovino, vendar nekoliko večjo kakor jc naša, in s kulturo, ki sigurno prekaša našo, Levičarski dijaki na ljubljanskem vseučilišču so v torek nameravali prirediti eno svojih iz nekdanjih časov znanih »programskih« demonstracij. Zbirali so se okrog poldneva v avli, kjer je prišlo kmalu do prerekanj in končno do pretepa med njimi in člani katoliškega akad. društva »Straža«. Pretep, v katerem je bilo več lahko poškodovanih, se je nekaj časa še nadaljeval pred glavnim poslopjem vseučilišča. Ko pa je na dveh avtobusih prispela alarmirana policija, se je bila borba v glavnem že polegla. S to manifestacijo je incident na univerzi dobil svoj pomirljivi zaključek. že popoldne pa se je med akademsko omladino razneslo, da so iz vrst levičarskih dijakov padali včeraj tudi klici, ki zaslužijo najostrejšo obsodbo. To je povzročilo veliko ogorčenje tudi v nacionalnih akademskih krogih in ko se je zvedelo, da nameravajo komunistični dijaki svojo demonstracijo drugi dan, to je včeraj, ponoviti, se je tudi nacionalna mladina odloČila, da poseže v borbo. Včeraj dopoldne so povrh levičarski študentje izdali letak v duhu svoje že preizkušene demagogije, kar je napetost le še poostrilo. Protilevičarsko dijaštvo je zato včeraj dopoldne v močnem številu zasedlo avlo, odločeno, na zatre vsak poskus nadaljnjih komunističnih demonstracij. Rektorat je dal vrata, ki vodijo iz univerze na trg, zapreti. Zunaj pred poslopjem se je zbrala gruča levičarjev in kmalu je po Kongresnem trgu odmevalo glasno kričanje. Ni trajalo dolgo in oba tabora sta se spoprijela. Prišlo je do živahnega obračunavanja s sunki in pestmi in levičarska skupina se je kmalu razpršila v vse vetrove . . . Ko je prikorakal na Kongresni trg vod policijskih stražnikov, je bil obračun že končan in mir v^ostavljen. izdelujeta načrt«, kako bi se čim tesneje povezali in nastopili proti ostalemu svetu kot ena država in en narod. Angleži m Francozi... Ti pač lahko žrtvujejo del svoje nacionalne individualnosti in državne suverenosti na račun bodoče svoje velike skupnosti. Francozi i« Angleži pač nimajo svojega kraJljeviča Marka in tisočletne kulture ter jim je zato lahko pristopati k reševanju tako velikih in dalekosežnih vprašanj ...« Severno in Sredozemsko morje Pod naslovom ^Strateška napaka« zavrača glavni urednik »Frankfurter Zeitung« francoske in angleške vojaške kritike nemške akcije v Skandinaviji. Svoj članek zaključuje z naslednjimi ugotovitvami: »Nemško vodstvo ,je prav dobro vedelo, kaj je storilo. Sedaj gre samo za to, da se pridobljeno obdrži in izkoristi. To se bo gotovo zgodilo. Prvi del uspeha nam bodo Angleži morali kar avtomatično sami prepustiti: namreč poleg gospodarskih prednosti tudi stalno zaposlenost in slabitev angleško-francoskih letalskih in pomorskih sil, torej stalno angažiranje v borbi. Ta rana krvavi in bo še naprej krvavela. Oslabitev zapadnih velesil se bo prej ali slej občutila, najprej v Severnem morju, potem pa tudi na drugih morjih, kjer so Angleži in Francozi interesirani. torej zlasti tudi v Sredozemlju. Pomorska premoč zapadnih velesil ne sloni namreč na njihovi celokupni mornarici, temveč na njeni ostrini. Kolikor večje so izgube, tem manj ostra je ta ostrina. To pa je zelo važen račun za vse, ki žele, da se angleško-franco-ska nadmoč stre, da bo zadoščeno najavljenim življenjskim zahtevam. (Avtor misli tu očividno Italijo in njene sredozemske zahteve). Povezanost Severnega in Sredozemskega morja ni bila te dni nikjer tako jasno poudarjena kakor v Italiji.« „Times" o moči zaveznikov Londonski »Times« je v zvezi s pisanjem italijanskih listov o nemških uspehih na Norveškem ter o naukih, ki jih morejo lz tega črpati tudi druge države, napisal v posebnem članku naslednja opozorila: »Velika Britanija ima danes 150 rušilcev visoke tonaže, s katerimi gre lahko takoj v boj. Ona ima razen tega 50 križark, svoje znane velike bojne ladje ter podmornice, ki so vse pripravljene, da takoj stopijo v akcijo, podprte od močnega francoskega brodovja, povsod, kjer bi bili zavezniški interesi ali neodvisnost katerekoli države v nevarnosti. Zavezniški državi razpolagata tako z močjo kakor z odločnostjo, da ubranita vsako državo pred takšno pretnjo.« Uspešnost švicarske obrambe Švicarski listi poročajo o preizkušniah učinkovitosti švicarske obrambe, ki so bile izvedene pred dnevi v pokrajini Wallen-stadt na tromeji med Švico, kneževino Lichtenstein in bivšo Avstrijo. Preizkušnje ie opazovalo tudi civilno prebivalstvo, ki i e bilo priča vel'kemu ogn jenemu dvoboju med strojnicami, topovi in ročnimi granatami. Vcdstvo teh manevrov je imel polkovnik Dänicker. Njih namen ie bil izkazati vrednost moderftega orožja tako v ofenzivnem kakor defenzivnem pogledu ter tehnično sposobnost švicarskega vojaka. Inozemski opazovalci, ki so se udeležili vaj. med njimi francoski, se zelo ugodno izrekaio o teh preizkušniah in so polni pohvale na račun švicarskih voiakov. »Tempsov« poročevalec ugotavlia na primer med drugim: »S takšnimi poveliniki in s takšnimi vojaki, kakor so se izkazali v teh vajah resnega značaja, se Švici ni treba bati nobenega presenečen i a od nikoder.« Asa Stanojevič odšel iz Beograda Beograd. 24. aprila p. Davi je odpotoval z brzcvlakom v Knjažcvac šel radikalne stranke Aca Stanojevič Na kolodvoru so se poslovili od njega vsi beograjski člani vodstva radikalne stranke. Prifcad novega bolgarskega poslanika Sofija, 24. aprila, p. Novi bolgarski poslanik v Beogradu Stojilov je odpotoval danes na svoje službeno mesto. Pred univerzo in na trgu se je zbralo precej ljudi, ki so z zanimanjem sledili živahni borbi in pozdravili dijaštvo, ko je zapelo »Hej Slovani!« Nato so v kratkih nagovorih zastopniki posameznih protilevi-čarskih dijaških skupin obeležili svoie odločno stališče napram politiki in taktiki komunističnega dijaštva. Ta manifestacija je bila zaključena s petjem državne himne. Vsa javnost je odločno na strani proti-levičarskih akademikov, ker smatra bolj ko kdaj prej vsak poskus kakršnekoli komunistične demonstracije v današnjih časih za neopravičlj v in neodpustljiv zločin nad narodom in državo. Izjava bolgarskih dijakov Bolgarsko akademsko društvo »Hristo Botev« nas prosi za objavo naslednje izjave: »V »Slovencu« in »Slovenskem domu« z dne 24. t. m. je bilo sporočeno v članku »Komun:sti vrženi iz slovenske univerze«, da se je demonstracij na univerzi dne 23. t. m. udeležila večina bolgarskih akademikov.« Naše društvo je po točni preiskavi prišlo do tega, da lahko z gotovostjo trdi. da se nihče o:i bolgarskih akademikov ni udeležil incidentov ob priliki demonstracij. Bolgarski akademiki v Ljubljani potom društva globoko obžalujemo ta sovražni ton pioli nam, ker nismo tega niti najmanj zaslužili. Bolgarsko akademsko društvo je sklenilo, da se nihče ne sme udeleževati borb raznih taborov na univerzi. Tega sklepa se njegovi člani strogo držijo in se ga bodo vedno držali. V ostalem se udejstvujejo samo v delu za zbližanje med Bolgari in Jjugoßlovenu« Berlin. 18. aiprila Čeprav so vse energije nemškega naroda vsmerjene v pravcu okrepitve vojaški sile. je značilno, da si vlada sistematično prizadeva ohraniti tudi vse ostalo življenje kolikor mogoče v normalnem tiru. Odgovorni krogi se zavedajo, da je to neobhodno potrebno, ako naj se ohrani moralna odporna in borbena sila naroda. To velia zlasti tudi za vse panoge kulturnega življenja. ne v zadnji vrsti za gledališče in upodabljajočo umetnost. Skoro vsa gleda-1 šča, razen onih v neposrednem voinem ozemlju, poslujejo dalie in so predstave celo bolje obiskane kakor v mirnem času. Kakor prei se tudi sedai povsod prireiaio umetniške razstave, ki prav tako vzbujajo veliko zanimanie. Posebno pozornost posvečaio merodaini činitelji nemški kulturni propagandi v nevtralnem inozemstvu. Frankfurtska opera, ki je nedavno gostovala v Beogradu in Sofiji in žela tam velike uspehe, pripravlia za jesen novo veliko turnejo po državah vzhodne Evrope. Dajala bo predvsem opere Mozarta in Rlcharda Straussa. nai-brž pa bo prevzela v repertoar tudi nekatera Wagnerjeva dela. Najizrazitejši predstavniki svobodne nemške književnosti prirejajo po nevtralnih državah uspele recita-cijske večere. Po sklepu prijateljske posodbe med Nemčijo in Sovjetsko Rus: io ie v Rusiji vidno naraslo zanimanje za nemško glasbo, zlasti operno. V Moskvi ie tamošnii operni ansambel pripravil in že ponovno izvajal Wagnerjevo »Walküro«. v Jekaterinoslavu. ki se sedai imenuje Svadlovsk. oa so uprizorila znano Lortzingovo opero »Car in tesar«. ki so ii dali nov naslov »Peter I. v Saardamu«. Leningraiska opera pripravlia nekatera Wagnerjeva dela. V zadnjem času sta umrla dva nemška gledališka in filmska umetnika, k: sta bila znana tudi daleč po inozemstvu. V večnost ie odšel znani gledališki in filmski komik Ralf Roberts, katerega filmi so bili priljubljeni po vsei Evropi Zadela ea ie kap. ko ie ravno zopet odigral glavno vlogo neke drame v svojem lastnem berlinskem gledališču. Enako hud udarec ie za nemško filmsko umetnost izguba slovite Dlesalke in igralke La Jane. ki ie veljala za eno najlepših živečih žensk. Bila ie rojena Dunaičanka in ie v zadnjih letih zlasti zaslovela po svonh filmih »Indiiski nagrobni spomenik« in »Ešnapurski tiger«, ki sta bila predvajana skoro po vsem svetu. * V Nemčiji zadnie čase mnogo razpravljajo o novem filmu režiserja Karla Ortela »Titanovo življenje« Film obravnava življenje in delo Michelangela. naivečie°a upodabljajočega umetnika vseh časov. Je Strela fe udarila v zvonik in hišo Ljutomer, 23. aprila Sinoči je Ljutomer doživel prvo pomladno nevihto. Med nalivom, ki je trajal malo časa, je hudo grmelo ln se bliskalo. Ob kakih četrt na šest pa se je silno zablisnilo in takoj na to zagrmelo. Očividci pripovedujejo, da je strela udarila najprej v cerkveni stolp, ki ima dober strelovod, skoraj v istem trenutku pa je tudi že šinila skozi odprto okno v Seršenovo hišo blizu župnišča. Tam je soba blagajničarke Min-ke, ki je bila pustila okno odprto, radijski aparat pa priključen na električno omrežje. Strela je šinila z antene po uvodni žici v aparat. Pri tem je žica zgorela, ker se je dvignil takoj po udaru črn dim. stena ob oknu je vsa posmojena. Tudi šipa je strta. Strela je nato nadaljevala svoje uničevalno delo. Po elektrovodu je udarila še v radijski aparat v sosednem stanovanju učitelja meščanske šole Žagarja ter ga docela razdejala. Vrgla je celo električni števnik s stene in razbila vsa varovala. Sreča je le, da ni povzročila požara in da ob času nevihte ni bilo v obeh stanovanjih nikogar. Ljudje, ki so bili na cesti, so videli samo silen žar in čutili močan puh tudi na bolj oddaljenem kraju Zanimivo je, da je aparat gdč. Minke ostal nepoškodovan, aparat g. Žagarja pa je neraben; raztopljeni so vsi spoji. Na«*4 <*fe«l*lišče DRAMA četrtek, 25.: Hamlet. Red četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Petek. 26.: zapito. Sobota, 27.: Hamlet. Red B in poletni abonma. Gostovanje Zvonimiija Rogoza. Opozarjamo, da bo današnja predstava »Hamleta«, v kateri bo Igral R o g o z ket gost naslovno vlogo, za red četrtek. Letošnja izvrstna uprizoritev z gostom na čelu je znova dokazala visoko umetniško raven naše drame. Opozaijamo, da je četrtkov abonma močno zaseden, zato naj si p. n. občinstvo pravočasno zagotovi vstopnice. Prihodnja premiera za premierski abonma v drami bo Nestroyeva buika »Danes bomo tiči« v režiji prof. šesta. Prva uprizoritev bo prihodnji teden. OPERA ' Četrtek 25.: Adriana Lecouvreur. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Petek 26.: zaprto. (Generalka). Sobota. 27.: Modra roža. Premiera. Pre-m erski abonma. Slavna bolgarska umetnica Vanja Le-ventova, ki je žela kot Madame Butterfly na našem odru ogromen uspeh, bo gostovala kot Adriana Lecouvreur v istoimenski italijanski operi od F. Cilea. številne laskave sodbe italijanskih, španskih in angleških kritikov dajejo odlični pevki najboljše spričevalo, zlasti še zavoljo izrednega smisla za pristno igralsko doživetje in nad vse simpatične pojave. Za njen nocojšnji nastop vlada izredno zanimanje. zato priporočamo občinstvu, naj Bi pravočasno zagotovi vstopnice. Slovaška opereta »Modra roža«, ki pride v soboto na naš oder v Zupanovi režiji in pod Simonitijevo taktirko, je zelo prikupno delo. za katero je napisal dober, vesel libreto dr. Braxatoris, lahkotno ln temperamentno glasbo pa mladi komponist Dušik. y naši uprizoritvi bodo na- to poizkus novega načina biografskega filma z izločitvijo vsake neutemeljene fantazije. da ie film v celoti realen. Po ogromni večini ni posnet v ateljejih, temveč v naravi ter prikazu ie vse. kai- ie od Michelangela še ostalo do danes. Nakazuie ori tem tudi zgodovinske dogodke one dobe. med drugim živlienie in smrt Savanarole. Mnenje strokovnjakov je, da bo novi velefilm vzbudil pozornost po vsem svetu, kier ga bodo predvajali. * Med Nemčlio in Japonsko i e bil na razdaljo več ko 10.000 km otvorien brezžični prenos slik. Za otvoritev sta nemški poštni minister Ohnesorge in japonski prometni minister Kaisu izmeniala lastnoročno napisane čestitke. Letošnji pomladanski velesejem na Dunaju je obiskalo 195.000 ljudi. Med njimi je bilo 2566 inozemcev. po večini iz jugovzhodnih držav. Gospodarski krog; izjavljajo. da je velesejem v celoti dosegel svoi namen in mnogo pripomogel k stremljenju interesiranih krogov, da bi Dunai postal glavni gospodarski center za promet med Nemčijo in evropskim jugovzhodom. Spomladanski veleseiem v Leipzigu je obiskalo 115.000 ljudi, med njimi 5432 inozemcev. zlasti iz Nizozemske. Madžarske in Italije. Pod skupnim naslovom razstava »nemškega gosjx>darstva« se vrste v Sofiji že dali časa razstave raznih nemških gospodarskih panog, ki prihajajo v poštev za izvoz v Bolgarijo in druge balkanske države. Sedaj je otvorjena razstava rokodelskih strojev in rokodelskega orodia. Za razstavo vlada po došlih vesteh veliko zanimanie. * Nedavno ie bila obiavliena statistika o nemškem tujskem prometu v mesecu januarju. Statistika obsega 1300 krajev, ki prihajajo za tujski premet v poštev. V teh krajih ie bilo v ianuarju 1.440.000 gostov, med njimi 15 707 inozemcev. Za mesec december izkazuie statistika 1.300.000 gostov, med njimi 17170 inozemcev. Poles velemest izkazujejo naivečii obisk zimsko športna središča v bavarskih in avstrijskih planinah. Na ozemlju stare Nemčiie (b cz Avstrije in Češkc-Moravske) ie bi'o le'.a 1938. okrog 350.000 porok, v lanskem letu oa okrog 760.000 Okroe 50.000 ie bilo lani tako zva-nih »vojnih oorok«. Število rcjs'ev znašalo lani v stari Nemčiii 1.4 milijona kar da približno 20 roisfev na tisoč Dreblval-cev. V Berlinu ie bila velika razslava nemških znamk. Obsegala ie 15.000 alburnsk h listov z izborom naiboliših filatelističnih zanimivosti. Razstavljene so bile tudi številne kuverte iz dobe. ko še znamk n: bilo in so jih nadomeščali nairazličneiš žigi. O. M. N. stopili v glavnih partijah Ribičeva, Barbi-čeva. Poličeva, B. Sancin, M. Sancin. Zupan, Anžlovar, Frelih in Planecki. Na sobotno premiero bo verjetno prispel tudi sam avtor. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 27.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja, 28. Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 25.: Trideset sekund ljubezni. Znižane cene. V korist Pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Iz Julifske krajine Nov grob. V Trstu je pretekli teden umrla gospa Franja Jezeršek. Dosegla je starost 97 let. Bila je že dolga leta vdova po g. Ivanu Breclju. Preostalim naše sožalje! Zadnje škofijsko pismo tržaškega škofa Santina, je bilo izdano v italijanščini, slovenščini in hrvaščini. V cerkvah na Krasu in po Istri so ga razen v italijanščini prečitaJi tudi v obeh domačih jezikih. Neutemeljena aretacija. Dne 3. aprila je bil v Trstu aretiran znani trgovec Rudolf Bidovee. Obenem z njim .so prijeli in odvedli v preiskovalne zapore tudi nekega Alojzija Samuela. Osumljena sta bila, da sta si napravila večje zaloge mila in da ga nista hotela prodajati odjemalcem. 2e tri dni pozneje pa sta bila oba izpuščena iz zapora, ker so oblasti pri preiskavi dognale, da je bil sum neutemeljen in da nista prekršila odredb o trgovini na drobno. Kljub temu pa so Bidovcu zaprli prodajalno za mesec dni. Novi žrtvi granat. Letos se je zvrstilo po Goriškem in na Krasu že nekaj velikih nesreč z granatami. Kljub vsem strogim predpisom nestrokovnega zbiranja in de-montiranja starih granat in bomb še zmerom ni bilo mogoče niti zajeziti. Zaslužek. ki ga daje ta posel, zavaja še zmerom mnogo ljudi, čeprav nimajo za tako delo ne kvalifikacije, ne oblastvenih dovoljenj. Tako se razen nesreči izpostavljajo še preganjanju po kazenskem zakonu. Zadnja nesreča se je pred kratkim pripetila v bližini Opatjega sela. Pri Kre-menjaku, nedaleč od jame, sta iskala staro železo 29-letni Vladislav Devetak in 20-letni France Marušič. Po naključju sta našla sredi gmajne 380 mm granato. Takoj sta se je lotila in jo poskušala razstaviti. Povzročila pa sta. da je eksplodirala. Učinek je bil strašen. Oba sta bila pri priči ubita. Po vsej okolici je nesreča napravila najgloblji vtis. V tovarni konzerv Arrigoni v Izoli je nastal pred kratkim velik požar. V nekaj urah so prispeli iz Trsta na pomoč gasilci, ki pa jim je šele po hudih naporih uspelo požar omejiti. Ogenj je nastal v velikem poslopju, v katerem konzeivirajo ribe. Močan veter je gašenje zelo otežil. Požar je v tovarni uničil 800 stotov rib, poleg tega pa vse stroje in še stavbo, ki je pokrivala 600 kv. m tal. Tistega dne je estalo brez dela 2000 ljudi. Po prvih ocenah je požar povzročil za več milijonov lir škode. Požar. Preteklo nedeljo je nastal pri posestniku Josipu Bercetu v Dornbergu požar, ki mu je prizadejal za 20.000 Idr škode. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju, v katerem je imel posestnik veliko zalogo sena, gradbenega lesa in tudi • vse poljsko orodje. Ogenj je uničil vse poslopje. razširil pa se je še na sosednji hlev. Omejili so ga goriški gasilci. Požar je trajal skoraj vso noč od sobote na nedeljo, I BELEŽKE Cster obračun % levičarji na ljubljanski univerzi Protilevičarsko dijaštvo je v kali zatrlo poskuse demonstracij komunističnih akademikov HALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par ea besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščej« služb. Najmanjši eneseb «t enkratno objavo oglasa Din 12—. Dopisi In ženJtve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši ineseU ta enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi »e zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši zneseh za enkratno objavo oglasa Din 17.—. < [IJIJ Reseda 1 din. davek 3 din, Brivskega Baker nnmn?nika 250 kv- m Pločevine v de pomočnika beljni a2 mm hidraviično Stanovanja Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Za 1. avgust iščem komfortno 3 do 4-sobno stanovanje v vili z vrtom v neposredni bližini i Tivolija. Pismene ponudbe j do 1. maja na ogl. oddelek : Jutra pod »Visoka na- j jemnina«. 11226-21» Manjša družina išče stanovanie sobe in kuhinje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Navedite ceno«. 11237-21a potrebuiem takoi. Mlaiši /a šifro ali daiame naslova ! prednost. I. Pantar, St. Vid 5 din. Najmanjši znesek nad Ljubljano. 17 din. Artistična zadruga 7 Zagrebu, Ilica br. 31 — sprejema o izobraževanie v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke, posreduje namestitve n skrbi za niihov napredek in socialno sigurnost Z a podrobnejše informacije — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Zagreb. Ilica 31. ^ ^ Slikarskega pomočnika spreimem mladega, vojaščine prostega, res dobrega soboslikarskega in pleskarskega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11156-1 Sezonskega kinooperaterja z večletno prakso, treznega zanesliivega, spreime takoi v zaposlitev kinopodietje v Sloveniji. Ponudbe z navedbo plače ter s sliko na ogl odd. Jutra pod šifro »Spreten«. 11155-1 11241-1 stisniene na bitumen-Iepen-ko za pokritie vile ali dru- Stanovanje ge nepohodne strehe proda dvosobno, solnčno išče po din 100 za kv. m soljdna stranka za junii ali »Alpc-ko«, Ljubljana. pozneje. Ponudbe na ogl. 11247-6 odd. Jutra pod »Izven centra«. 11253-21a Ključavničarskega pomočnika za stavbena dela spreimem takoj. — Franjo Pezdirec, Hrastie, p. Moste pri Liub- Beseda 1 din. davek 3 din. ljani. 11243-1 j za g;fro a]j daianie naslova Beseda so par, davek 3 din, 5 din. Najmanjši znesek ter 3 din za šifro ali daja-17 din. nie naslova. — Najmanjši Brivskega pomočnika dobrega brivca, iscem za takoj. Vsa oskrba in 250 do 3°0 din mesečno. — Kreutz Milan. Krško. 11209-1 Frizerka prvovrstna moč, dobi mesto takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11220-1 Trgovina kolonija! ne stroke išče dve dobri in verzi-rani prodajalki in to eno za Maribor, eno pa za Ljubljano. Ponudbe z referencami na ogl. oddelek Tutr.1 pod »Dobra moč«. J 11215-1 Postrežnico od 7. do 6. ure zvečer, spejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11211-1 Mehanika zmožnega centriranja koles spreimem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanik 333«. 11214-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežhanega. Za Prvovrstno veliko delo, iščem takoj. — Terzer, Maribor, Meljska C. 2. 11248-1 Iščem dekle ki zna vsa gospodinjska dela in tudi nekoliko kuhati. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11251-1 m n a s».* Vajenci(ke) ücsunasnin Vajenca pridnega, zdravega in poštenega, spreime takoj v trgovino z mešanim blagom Malešič, Metlika. 11223-44 Moško in damsko kolo znesek dni 15. Opremljeno sobo v mestu oddam 1. maja go- novi, lahki, krasni, znam- spodu. Naslov v vseh poke »Allright« naprodai po slovalnicah Jutra. din 1370. Cesta 29. oktobra 13, pritličje, levo. 11224-11 Kolo luksus, damsko in moško, najboljša znamka, za vsako ceno naprodaj. Gostilna Sv. Petra cesta 85. 11252-11 Beseda 1 din. davek 3 din, 11219-23 Opremljeno sobo s pesebnim vhodom oddana. Šmartinska cesta 10. 11232-23 Vajenca za fotografsko obrt spreime takoi Foto Hudnik. Ljub liana. Celovška c. 43. 11235-44 Brivskega vajenca in pomočnika za stalno iz-pomaganje, sprejmem takoj. Trtnik Miro, Ambrožev trg štev. 9. 11245-44 Avtormpto Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Motorno kolo BMVV 600 ccm OHV prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11217-10 Žagovodjo spreimem. Ponudbe s pre pisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Žagovodia«. J 11210-1 Tiskarja mrtvaških pokrovov išče tovarna pogrebnih predmetov v banovini Hrvatski za takojšen nastop. Nume ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod br. 559-43. 11228-1 Postrežnico pridno in zanesljivo, vajeno vseh hišnih del, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11233-1 Frizerko res dobro moč, -.prejmem. Plača 4^0 do 500 din in vsa oskrba. — Ivo Jereb, Kranj._H229-1 Frivskega pomočnika sprejmem takoj. — Stane Drobež, brivec. Vodnikova cesta 198, Ljubljana. 11230-1 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Več lepih oleandrov 2 in 2 in pol m visokih ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10907-6 Pozor sodavičarji! Prodam v prometnem mestu, v bliž. industrije in železniškega križišča dobro vpeljana sodavi-čarna z obširnim rajonom, z vsem inventarjem. Istotam se proda hiša s 4 sobami, kuhinjo, pralnico, 4 kletmi, hlevom za konje in ca. 500 kv. m vrta, dalje cca 10.000 jogurt.stekle-nic, stroj za etikiranje in en 2'/=tonski avto v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra DOd »Sodavičarna 160«. 10084-6 Solnčno sobo z vso oskrbo, z uporabo kopalnice oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11242-23 Sobo s hrano za šifro ali dajanje naslova 2a dv£ osebi takoj oddam. 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Pohištvo novo m že rabljeno Ki ?a želite prodat) ali sa mo dati v shrambo -sprejmemo v posebni od delels v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev )e v 'en oddelku vedno dovolj za dobre ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami — Sporočite nam na do pisnici ali ustno Pre va? pohištva preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan Ljub liana Tyrseva 12 '9-12 ! I Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Vegova ul. 10, gostilna. 11238-23 Jk Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din. Za dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din. Dama želi spoznati nad 40 letnega prijetnega, značainega inte-ligenta v svrho majskih izletov. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sporazum«. 11221-24 Obrt Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Pomočnika mehanika za avtodelavnico spreimem. Ponudbe s popi- Zastore pregrinjala, tekače, svilene odeie, posteljno perilo — nudi najceneje špecijalni oddelek tvrdke GORIČAR, Sv. Petra cesta. 11206-6 Zapravljivček prek. voz z diro in dvigalo za metrsko trugo ugodno naprodaj Vegova ul. 10, gostilna._11239-6 Tenis reket Lokal primeren za vinotoč in dvosobno stanovanje s kuhinjo, iščem v mestu ali na periferiji Ljubljane. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11227-17 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Premogovnik v obratu, brez dolga, 50 ton dnevne kapacitetc, premog lep, črnosvetel cca 5000 kalorii, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda event. da v zakup. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Konjunktura 1940«. 11157-30 Velika hiša s trgovskim' lokali v mestu Celju naprodaj. Ponudbe je poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Prilika«. 11198-20 Stavbno parcelo v izmeri 5.000 kv. m prodam v Vižmarjih. Najide-alnejši prostor za letne hišice, teren pripraven za gradnjo zaklonišča, krasni izprehodi v bližini Save. — Pojasnila daje v Vižmariih štev. 33. 11236-20 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah ČER.N r. luvelir Ljubljana Wolfova ulica Izgubljeno Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Dve parceli ob Tyrševi cesti, Brinje, Jutra. Bežigrad, po ugodni ceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«. 11254-20 tOroški plašček moder, sem izgubila. Pošten najditel) nai ga odda proti nagradi v ogl. odd. 11250-28 Stanovanje Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. 2-sobno stanovanje oddam v centru mesta za skorai nov, prodam po ------ som na ogl. odd.' Juta ! ugodni ceni. Naslov v vseh 1 maj. Naslov v vseh po-pod »Zmožen in marljiv«, poslovalnicah Jutra. slovalnicah Jutra. 11246-1 1 11234-6 1 11222-21 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Lokomobilo ca 25 kv. m in parni kotel 35 kv. m grelne površine, v dobrem staniti kupimo takoj. Ponudbe z natančnim opisom moči in proizvodnje pare na uro poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štev. 25150«. 11130-29 SPORT Gorenjci hočejo biti pripravljeni Drevi bo na Jesenicah sestanek gorenjskih klubov, na katerem bodo zavzeli stališče glede priprav akcijskega odbora JZSS za ustanovitev Slovenske zimsko-sportne zveze V znanem sporu okrog reorganizacije zahteve za pravilno ureditev zimskega našega zimskega sporta med GZSP in , sporta pri nas. Ker hočemo konstruktivno JZSS — o tem vprašanju smo na tem me- i in objektivno delo. so nas označili za slabo stu pisali tudi včeraj, in sicer glede uspe- j športnike, ki nas je treba s kaznimi ali hov, ki jih tej gorenjski akciji napovedu- i podobnim odstraniti j>d aktivnega^ dela ^v jejo drugI — moramo danes zabeležiti nov dogodek, žal nič kaj razveseljiv in komaj prikladen, da bi se oba tabora našla na skupni podlagi za novo ureditev smučarskega sporta v Sloveniji. Gorenjci hočejo tako ali tako in mimo vseh še tako tehtnih razlogov po svoji začrtani poti, o kateri mislijo, da je pač edino pravilna. JZSS pa pripravlja reorganizacijo smučarstva s svoje strani in je za soboto sklical na sestanek zastopnike vseh svojih podzvez in smučarskih klubov iz Slovenije ter bo bržkone ukrenil svoje mimo vsega, kar bodo storili Gorenjci in njihovi klubi brez nje zimskem športu, da bodo oni lahko nemoteno razkosali gorenjske smučarske edinice. Mi pa smo trdno odločeni, vztrajati do končne zmage in gledamo z zaupanjem v bodočnost. Nikdar nismo kvarili dela in rušili morale v našem smučarskem športu in nikdar nismo odklanjali skupnega to-variškega dela, če je bilo usmerjeno po načelih enakopravnosti in v duhu sodobne športne vzgoje. Ostali pa bomo zmerom veliki nasprotniki takega dela, ki je v škodo našemu belemu športu. Na občnem zboru naše podzveze so naši vodilni funkcio- ga. Kako se bo ta spor nehal, bo morala ! narji javno izjavili, da ne odklanjamo pokazati že bližnja bodočnost, bojimo pa se, da nobena rešitev ne bo mogla zadovoljiti vseh, kar bo šlo seveda spet na škodo športnega dela na terenu, ki je ravno pri nas navezano na tako majhno število najbolj idealnih delavcev. V rokah imamo okrožnico GZSP. ki jo je razposlal vsem svojim klubom ln društvom ln v kateri pravi med drugim: »Akcijski odbor JZSS v Ljubljani je nedavno razposlal vabila za sestanek v Ljubljani, ki naj bi bil 27. aprila ob 20. v dam-ski sobi kavarne »Emone« in na katerem naj bi se razpravljalo o ustanovitvi Slovenske zimsko-sportne zveze. Reorganizacija zimskega sporta je pri nas že tako napredovala — tako trdi GZSP — da se moramo posebno Gorenjci, ki smo to stvar začeli, takšnih sestankov kakor bo ljubljanski udeležiti dobro pripravljeni. Da bo to mogoče, sklicuje GZSP za drevi ob 18. v kavarni čop na Jesenicah sestanek vseh gorenjskih klubov in društev z naslednjim dnevnim redom: 1) Sklepanje o udeležbi gorenjskih klubov in društev na sestanku v Ljubljani. 2) Nadaljevanje začetega dela za ustanovitev slovenske zimsko-sportne zveze s posebnim ozirom na našo spomenico z rednega občnega zbora na dan 7. aprila t. 1. in 3) Slučajnosti. Okrožnica navaja dalje: »Gorenjci si pridržujemo pravico končnega odločanja v smuškem športu na Gorenjskem. Ne gre, da bi nam drugi diktirali, posebno pa ne taki, ki so zapeljali naše tekmovalce, ki podpirajo »kapranje« in se nam smejejo, če govorimo o svojih pravicah, in nas označujejo kot razdiralce zimskega sporta, če razložimo svoje težnje in želje, pa tudi skupnega dela in smo zmerom pripravljeni za pogajanja z odločilnimi zastopniki JZSS za mirno in objektivno rešitev perečih vprašanj. Ce se hoče ta izjava omalovaževati. kdo pa naj ima še zaupanje v pogajanja z akcijskim odborom JZSS? Kdo more jamčiti, da bodo naše prošnje in zahteve na ljubljanskem sestanku rešene ugodno in ne z zasmehom — kakor običajno? O vsem tem naj odloči drevišnji sestanek na Jesenicah, na katerem hoče naša podzveza ponovno dokazati, da razdora med GZSP in JZSS — ali bolje rečeno med Gorenjci in Ljubljano — nista krivi samo dve osebi na Gorenjskem, temveč da so težnje in zahteve GZSP obenem težnje in zahteve vseh gorenjskih klubov — članov GZSP.« Sestanek v Ljubljani bo v soboto Za ustanovitev slovenske zimskosportne zveze je v soboto sklican sestanek vseh klubov in podzvez iz Slovenije v Ljubljano. Da bodo klubi bolje informirani, je razposlal akcijski odbor predlog pravil vsem klubom na proučitev. Ker oodo odposlana pravila na odobrenje oblastem v tisti stilizaci ji, kot jo bo odobril sobotni sestanek, je važno, da se ga udeleže vsi, da bodo pravila pravi izraz volje večine klubov. V želji, da se nudi prilika vsem za spoznanje pravega mišljenja klubov, je prafbii akcijski odbor na sestanek tudi pripravljalni odbor pri GZSP 'n upi. 3h bo mogoče napraviti pravila, ki bodo odgovarjala vsem stvarnim in sporerim potrebam. Sestanek bo v kavarni Emoni, damska soba točno ob 20. Akcijski odbor JZSS Še dva nedeljska dogodka NOGOMET V SLOVENJEM GRADCU Preteklo nedeljo je na novem igrišču SK Slovenjega Gradca gostovalo v Slovenjem Gradcu mlado in žilavo moštvo mariborskega železničarja, ki je v prijateljski tekmi zmagalo nad domačini s 6:1. Priznati se mora, da bi bil poraz lahko še večji, če bi bilo igrišče urejeno kakor je treba, tako pa se gostje na težkih tleh niso mogli razviti. Domače moštvo je razen slabe igre pokazalo tudi zelo malo discipline, saj o pravem času ni bilo niti vseh igralcev na igrišču. Značilno je, da sta dva najboljša igralca kratko malo odšla drugam igrat nogomet, na dan in ob uri, ko je njuno moštvo igralo doma. Ta postopek je tudi proti obstoječim nogometnim pravilom in bi se moral za takšne primere zanimati tudi pristojni nogometni forum, železničarji so bili ves čas igre v veliki premoči in so zmago po boljši formi več kot zaslužili. TABLE-TENIŠKI DVOBOJ V CELJU V nedeljo je bil v Celju revanžni table-teniški dvoboj med SK Celjem in SK Muro iz Murske Sobote. Dvoboj, ki mu je prisostvovalo lepo število ljubiteljev te športne panoge, se je končal neodločeno s 6:6. Celje je preizkusilo nekatere mlade moči, ki mnogo obetajo. Igralci Mure so pokazali lepo igro, zlasti Janez Memec, ki je dobil vse partije. Prvi dvoboj, ki je bil v Murski Soboti, je odločilo Celje z 9:7 v svojo korist. Postani in ostani clan Vodnikove družbe! Šivalni stroj »Singer«, še dobro ohra men prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11216-29 V r t n e sončnike izdeluje počenši od Din 108 Bf!a Fettmann, ZAGREB, Masarykova 9. KSILOLITNI TLAK je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga MATERIAL" >5 trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL Tovarna papirja, a. d. čačak išše dvoje spretnih strojevodij (Papiermaschinenführer) z večletno prakso. — Ponudbe na gornji naslov, Beograd, poštni pretinac 84. BLAGO ZA POHIŠTVO »redno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri SEVER, LJUBLJANA. MARIJIN TR(> ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega dragega soproga in očeta, gospoda ANDREJA BELIČA TRGOVCA se tem potom iskreno zahvaljujem predvsem čč. duhovščini, gasilski četi za Spodnjo šiško, zastopnikom Električne zadruge v likvidaciji za Sp. in Zg. šiško, nadalje pevskemu društvu Cankar, deputaciji prosvetnega društva ter vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so nepozabnega počastili s svojim spremstvom na zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Frančiška v šiški v petek, dne 26. t. m. ob pol 7. V Ljubljani, dne 24. aprila 1940. Žalujoča soproga VERA, sin METOD ter ostalo sorodstvo. Razno Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Razpis krožne medklubske dirke ŽSK Hermesa »Okrog Šmarne gore« Kolesarska sekcija ŽSK. »Hermes« v Ljubljani razpisuje za nedeljo, 5. maja ti. krožno medklubsko kolesarsko dirko »okrog šmarne gore« na progi: Zg. Ga-meljne — Šmartno — Povodje — Skaruč-na — Repnje — Vodice — Zapoge — Hra-še — Sv. Valburga — Smlednik — Vikr-če — Tacen — Šmartno — Zg. Gameljne (24 km) ali dvakrat 46 km. Pri začetku drugega kroga se Zg. Gameljne izpuste in gre proga iz šmartnega naravnost proti Vodicam in dalje po isti progi kot v prvem krogu do cilja v Zg. Gameljnih. Start juniorske skupine bo 4 minute pred glavno skupino in se bo klasificiralo enotno t. j. ne glede na kategorijo. Nagrade: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 praktični predmeti, 9 spominska plaketa, 10 diploma, 11, 12, 13, 14, 15 kolajne. Pred tc dirko bodo tudi dirke turističnih dirkačev na mali krožni progi Zg. Gameljne — Šmartno — Povodje — Zg. Gameljne (2 kroga predvoženj in 2 kroga finale). Predvožnje turistov bodo pred začetkom glavne dirke, finale pa po njihovem startu. Nagrade za to skupino so: 1, 2, 3, 4 praktični predmeti, diploma, 6, 7, 8, 9 kolajne. Razdelitev nagrad in objava rezultatov bo takoj po dirkah v Magistrovih gostilniških prostorih. — Dirke bodo ob vsakem vremenu! Navodila Pravico starta ima vsak dirkač, ki ima pravilno izdano legitimacijo VKS za leto 1940. (izvzeti so le turistovski dirkači) ter se vozi po tehn. pravilniku UCI izdanem po našem savezu. — Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo ravnati po cestnih policijskih predpisih. — Kolesa morajo biti opremljena s sigurnimi zavorami (spredaj in zadaj), brez katerih bo start prepovedan. Turistovski dirkači morajo imeti le turistovska kolesa. — Dirkač, ki se v teku dirke količkaj posluži vodstva tretje osebe (najsibo motorista, Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri R. RADOVAN Mestni trg LS. PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Od Vas odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Cistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-« Pralnic* — Sv«!o1«k»loir avtomobilista ali kolesarja) razen sote-kmovalca bo takoj diskvalificiran. — Eventualni protesti se morajo vložiti najkasneje pol ure po končani dirki z vlogo 25 din prireditveni komisiji. Vloga se v primeru, da pritožnik dokaže svoje pritožbe, vrne, sicer znesek zapade v korist prireditelja. — Vpisnina k dirki je 5.— din za vsakega verif. dirkača, za turiste pa 3.— din. Razen tega se vzame še 10.— din jamščine za nahrbtne številke, ki pa se ob izročitvi spet vrne. Prijave k dirki (za verificirane vozače) se sprejemajo do vključno 2. maja t. 1. na naslov: -Jax in sin, trgovina koles in šivalnih strojev Ljubljana, Tyrševa 34. Za kasneje došle prijave se plača dvojna pri-javnina. Turisti se prijavijo lahko na startu samem — Dirkači (verificirani in ne-verificirani ) se morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pred početkom dirke t. j. ob 13. Dirkači, ki mislijo nastopiti še v začetnih medklubskih kolesarskih dirkah sezone. t. j. na nedeljskem »cross-countryju«. »Edinstva« in pa na dirki ŽSK Hermesa dne 5. maja »Okrog šmarne gore«, se opozarjajo, da si preskrbijo z oddajo starih verifikacij nove; oni pa, ki sploh še niso bili verificirani, naj se dajo verificirati preko svojih klubov pri podzvezah oz. Slov. kolesarski zvezi. Toliko v pojasnilo, da na startu ne bo raznih izgovorov. SK Mars. Članski sestanek bo v petek dne 26. t. m. ob 20. na običajnem mestu. Prosim vse igralce I. in juniorskega moštva, da se sestanka udeleže sigurno in točno. Načelnik. STTZ ima drevi ob 20. redno sejo v prostorih SK Mladike na Kodeljevem. Točno! Tajnik. SK Ljubljana. Danes ob 17. obvezen trening za vse aktivne igralce. Juniorsko moštvo gostuje v nedeljo v Zagrebu, zato morajo biti vsi juniorji danes na treningu. Po treningu je sestanek. Igrali bomo na dva gola, zato vsi sigurno in točno. Načelnik. »Hermežanom — motoristom ! Drevi ob 20. v restavraciji pri »šestici« drugi redni sestanek našega članstva. Na dnevnem redu so dirkališčne tekme I. HM K v Zagrebu dne 5. maja; izlet sekcije Trebnje na isti dan in naš binkoštni izlet v Trst. Zaradi važnosti sestanka naprošamo članstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. Tajnik. Iz življenja na deželi Iz Trbovelj t— Na pobudo trboveljskega Kola .iuRO- slovenskih sester bo danes poučno zdravstveno predavanje o meningitidi. Predavanje bo v Delavskem domu ob 16.30. predaval pa bo rudniški zdravnik a. dr. Jenšter-le. Opozarjamo trboveljsko prebivalstvo na važno prireditev in vabimo zlasti starše! Edino pravočasna zdravniška pomoč ie uspešna! t— Zastrupljanje nezaščitene divjadi, predvsem vran. je upravna oblast dovolila lovski družbi Jenka Metoda in tovarišev s tem. da v času od 15. do 31. maja ooioži strup v 1000 jajcih. Opozarjamo, da ie skrajno nevarno, najdeno ali poginulo divjad uživati ali drugače uporabljati. Vsako najdbo take divjačine prijavite lovskemu upravičencu. t— Občinski odbor Rdečega križa priredi 26. t. m. ob 18. v meščanski šoli sestanek vseh bolničarjev in samarjanov. Predaval bo g. dr. Krasnik Na sestanku se bodo obravnavale tudi važne društvene raznoterosti. Samarijani in bolničarji se vabijo k polnoštevilni udeležbi. t— Kmetijsko nadaljevalna šola obvešča svoje gojence, da se izlet v Izlake in Loke ni mogel vršiti na odrejeni dan zaradi nepredvidenih ovir. vendar bo nepreklicno 2. maja. Zbirališče ob 7. pred zagorsko cerkvijo. Ta dan bodo fantje dobili tudi obljubljene knjige. Dne 5. maja bo izlet v Zagreb. Odhod oib 6. z vlakom. Tisti, ki bodo vstopili v Hrastniku na vlak. javijo službujočemu uradniku število izletnikov, da telefonira v Trbovlje, koliko voznih listkov je treba kupiti 28. aprila priredi šola od 8. do 10. ure kmetijski tečai v hotelu »Ana« na Sv. Planini. Vabimo vse fante, da se zanesljivo udeležijo tečaja in izletov. Iz Ptuja j— Naraščajski odsek Sokola priredi v petek 26. t. m ob 20. uri v mestnem gledališču Slovanski večer, na katerem bodo nastopili z recitacijami Sonja Hvala. Voé-njak Dimitrij in Coki Dušan. Ženski okoliški naraščaj bo podal »Polkin ples«, ženski obrtni in moški naraščaj pa bo zara i al ob spremljavi naraščaj skega orkestra >Srb-ska kola«. Nato bodo moški naraščainiki še prikazali v simbolični vaji »Voljo in hrepenenje«. V drugem polčasu zaigra na klavirju Vreckwva. Nada Dvorakov »Slovanski ples št 10«. pazneie pa bo zaigral naraščajski orkester dve pesmi Nastopi tudi recitacij ski zbor pod vodstvom Voš-njaka. Za konec bodo osmošolti. im osmo-šolke nastopili v > Češki besedi«, oblečeni v češke narodne noše, kar bo tadE najori-vlačnejša točka teca večera. Prenehalo je biti danes ob pol 12. blago srce mojega moža, brata, Btrica, svaka, gospoda JAKOBA KOVAČA krojaškega mtojstra in hišnega posestnika Na zadnji poti ga bomo spremili iz mrtvašnice mestnega pokopališča v petek, 26. aprila ob 4. popoldne. CELJE, 24. aprila 1940. Užaloščena soproga ANTONIJA KOVAČ roj. TOPOLŠEK Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno c», d. kot iiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alqpi #ovak.