260. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 12. novembra 1900.
1XX111. leto.
vse leto 3B K, za pol leta 13 K, »a četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano 90 h. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto 9 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia — Za oznanila plačajo se od 8 tir ls topne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprsvnlstvu naj j)0 govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 9, vhod v apravniatvo pa ■ Kongresnega trga 8t. 19.
»Slovenski Narod" telefon št, 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Izhaja vsak dan zvečer, IzimBI nedelje in praznike, ter velja po p o it I prejeman aa svslro-ogrske
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K BO h, za jeden mesec 1 K poStnina. — Posamezne številke po 1C h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. 5s se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so izvole" trankovati. — Rokopisi
"OTnliin   rinlkilinti   nurtiAiirin 1 h m » rM i r* nsn.ni
bla-
Državnozborske^ volitve.
Shod volilcev v Kamniku.
(Izvirni dopis. Na sobotnem volilnem shodu sta naša dva kaplančka in domači klerikalci skupili to, Česar so že dolgo iskali, — namreč po-polen poraz in blamažo ^za vse svoje žive dni.
K shodu kateri, je bil- prav dobro obiskan — pripeljala sta naša kaplančka večino svojih ovčic — še slepega in gin-gluhega BDajčfajfna°"niso pustili doma ter staremu revčku niti ponoči privoščili počitka. Tega možička je vodil pod pazduho naš klerikalni Orel.
Ko je gosp. Močnik v imenu narodne stranke pozdravil volilce ter predstavil bivšega drž. poslanca našega mesta gosp. dr. Ferjančiča ter prosil volilce izvoliti si predsednika shoda, so se klerikalcem jele tresti hlače in pričeli so upiti in besneti, ker so vedeli, da so v izdatni manjšini, — da se morajo nevolilci odstranti. Zato se je prebrala volilna lista, — toda v največjo žalost in nesrečo klerikalcev, kajti ravno mej njimi je bilo največ nevolilcev — kateri so se seveda takoj ekspedirali. Nato jeli so upiti: sLap bo predsednik" (neki tukajšnji klerikalni vrtnar). „ Nimate boljšega mehčana kot tega farovškega vrtnarja?" klicalo se je pri nevernikih. Končno je bil seveda izvoljen predsednik izmed narodnih volilcev g. J. Močnik.
Dr. Ferjančič je z jedrnatimi besedami orisal teško stališče slovenskega poslanca — neprijetnosti nesloge mej Slovenci — kako kvarno je za nas, ker državni zbor ne funkcijonira — kako se z nami ravna ob takih prilikah pokazala je jasno prejeta klofuta — da se je tako ugledno mesto v Ljubljani podelilo znanemu Končniku. Nadalje je povdarjal veliko važnost novih železnic, sosebno druge zveze s Trstom in podaljšanje kamniške proge. Ta vprašanja potrebujejo rešitve in zato je treba drž. abora — in resnih, delavnih poslancev — ker tam je ono mesto, kjer je lahko zahtevati svojih pravic, tam je mesto, kjer naše
razmere začno zanimati tudi druge narode, in le tako je mogoče — doseči vsaj nekaj. Vlada nas tako le z drobtinami odpravlja, mej tem ko drugi dobivajo tolste porcije! .Živahno odobravanje in burni živio klici so zahrumeli na ta govor — kaplančkom pa so se pobarvala bleda lica še bledeje. Največje število klerikalnih udeležencev je prišlo na komando; prignal jih je vsakdanji kruh. Boljšega meščana mej njimi nismo opazili nobenega. Vsi so bili brez ovratnikov, večina ubogi starčki, mej katerimi se je eden toli razgrel, da je preril dve vrsti broječo klerikalno armado ter krčevito tolkel po mizi in nekaj besedičil — Bog ve kaj!?
Po končanem Ferjančičevem govora se je oglasil k besedi seveda takoj neki skoro golobradi klerikalček, ter se vjedal, zakaj se plakatje za današnji shod niso nabili tudi v Novem trgu in dragje! Reklo se mu je, če je Dajčfajfen prišel in vedel, ko niti ne vidi brati — mislimo, da je bilo lepakov pač preveč! Nato prosil je besede drugi kaplan, katerega pa preje nismo pustili govoriti, da je povedal, kdo da je prav za prav. Z zarudelim obrazom je povedal, da je on novi kamniški kaplan Povše. S tresočim glasom je dolžil dr. Ferjančiča, da je on isti, ki je razbil Jugoslovansko krščansko zvezo, in da se brati s Čehi, o katerih vemo, da s Slovenci vred niti svojih jezikovnih naredeb niso mogli varovati — torej zveza s Cehi je brezmiselna!
Dr. Ferjančič se je čudil, kdo je tega kaplana tako nalagal — da je on razbil zvezo — ki je bil prvi, ki je vstopil v to zvezo in jo tudi pomagal osnovati! Ker smo pa videli, da hoče zveza hlapce vati Nemcem, sem prestopil k Bulatu, kamor je prišel tudi Vaš K o b 1 a r — gledali smo od tu onemu hlapce vanju na prste — ter za-branili nesrečo! Vprašam Vas, s katero stranko pa naj bomo v zvezi če ne s Čehi ? Morda z nemškimi klerikalci? „S Šušter-šičevim sv. Duhom" — se je slišal klic narodnih volilcev — .Čehi so edini, ki za-morejo biti naša pomoč!
Naslednji govornik, gospod kaplan Jaka se je zvijal na vse načine in mahal
z rokami, ječal kot novorojenček — da on ni za boj — ampak boj mora biti, ker drugače nam ni mogoče eksistirati! Neki narodnjak je zaklical: .Naredimo kompromis in volimo vsi dr. Ferjančiča potem gremo pa pit, gospod Jaka. Oči z nosom vred je nato pobesil gospod Jakob skoraj do tal. Nadalje je skušal blatiti .Slovenski Narod" — dejal je: Veste, kako grdo piše Vaš .Narod"! Ferjančič: .Narod" Vam marsikako resnično pove" : Glas izmed volilcev: »Gospod Jakob, Vi imate smrten greh, ker .Narod" citate?" Predsednik shoda mu je pa na to delikateso nastrgal radostnega srca tudi nekoliko korenjčka. Ja, ja, pa ja, je ječal ubogi gosp. kaplanna vse kriplje
— a ničesar ni spravil iz ust. Pokazal se je prav petošolskega politika. Vpil je, da smo neverniki in da zatiramo narod. Glas nekega nar. volilca: .Gospod doktor, ali niste krščeni?" — Dr. Ferjančič je tem napadom kratko odgovoril, ter rekel, da so vsi narodni volilci dobri in pošteni kristjani in da razven par zidov v Ljubljani ni ne drugovercev ne brezvercev v deželi! „Vidi se Vam, gosp, kaplan, da ste še mladi in bržčas šele 3 leta berete kak vam dovoljen list". Gosp. kaplan je kričal dalje: .Narodove i se brat i te tudi v deželnem zbora z Nemci — kaj pa Scha-ffer?" Glas narodnega volilca: .Vi pa s socialnimi demokrati!" To je gospoda tako speklo, da je takoj poiskal svoj stol. Dr. Ferjančič je pojasnil tudi zadevo z dr. Schafferjem in klerikalci so potrto molčali.
Konečno je gosp. Josip Fajdiga povedal gosp. kaplanoma še par resničnih novic — pojasnil njima, kam da spadata
— ne pa ubozega kmeta za nos voditi in ga siliti h hlapčevanju!
Vi ste isti ljudje ki napravljate raz-por med nami. Gosp. Fajdiga je konečno izjavil in predlagal: »Gospoda moja ! hočemo gosp. dr. Ferjančiča še nadalje za našega zastopnika, za našega poslanca, on je in mora biti naš kandidat — kandidat narodno-naprednega Kamnika."
„ Živio Ferjančič, živel naš kandidat" zavpili so vsi narodni volilci kakor iz
jednega grla — dolgotrajni plosk — je tiral klerikalce v obup in propad. Tako sa je pokazala sijajna zmaga mestnih zavednih volilcev in napredek našega mesta. Dr. Ferjančič se je soglasno imenoval in zahteval kandidatom narodnih mestnih volilcev. Gospod doktor se je zahvalil in kandidatnro vsprejel.
Domu gredoči klerikalci so sami priznali svoj poraz. Eden izmed njih dejal je: .Saj vidiš, da ni mogoče nič opraviti — vsi ngledni meščani in uradniki so pri onih — molče in drže* skupaj kakor Bori".
Ta sestanek torej Vas je slednjič vendar spokoril — in mislimo, da se v kratkem vendar poboljšate! A. V.
Z Dolenjskega, 8. novembra.
Dragi volilci kmečkih občin sodnih okrajev: Metlika, Kostanjevica, Krško in Novo mesto! Bliža se čas, ko nam bo treba stopiti na volišče ter visoki vladi pokazati, da imamo tudi mi Dolenjci dobre, zanesljive in neustrašene zastopnike — poslance, kateri hočejo nas kmete zastopati. Stari progovor pravi: .Spoštuj se sam in spoštovali Te bodo drugi"; toraj, dragi so-kmetje, pokažimo vladi, da se zavedamo in zahtevamo, da se nas ne prezira, temuč upošteva ter spoštuje. Izberimo si poslanca, kateri je našega stana, moža, kateri se sam s kmetijo in posli ukvarja, ter ve, kje kmeta čevelj žuli. Tak bode toraj lahko, neustrašeno in odkrito povedal, kaj da hočemo, želimo in zahtevamo od vlade. Le tak mož, ki je iz našega stanu, bo pravi boritelj za naš kmetski stan in le taki bode lahko vladi povedal, da naš dolenjski kmet kot pošten davkoplačevalec nima samo dolžnosti do vlade, temuč tudi zahteve. Mi dolenjski kmetje ljubimo svojo sveto vero, našega svitlega vladarja, naš slovenski narod — amo dobri kristijani, izvrstni državljani, neustrašeni vojaki, a zahtevamo radi tega, da nas vlada ne prezira, temuč nam kaj da, nam pomaga. Ako ima visoka vlada grablje, mora imeti tudi vile, da bode nam
Slovensko „ Vstajenje".
Kaj se pravi prelagati? — Povejmo raje, kaj se ne pravi prelagati.
Ne pravi se: za tuje izraze staviti slovenske izraze, slovenske stavke napenjati in natezati na ogrodje tuje sintakse, ne pravi se: površno pogledovati v slovar in prvo besedo vreči na papir, zlasti pa se ne pravi prelagati tuje umotvore samo — tolmačiti.
Jede Negation ist auch eine Bestim-mung", pravi Spinoza. A jaz sem si izbral negacijo mesto definicije tudi zato, ker imam pred seboj prav primer, ki je negacija prevoda: .Vstajenje". Roman v treh delih. Napisal grof Lev Nik. Tolstoj. Prevel J. H.8
Kaj imam neki grajati na tem prevodu, se bo vprašal morebiti kdo. Saj prevod je vendar tak, kakršni so bili vedno prevodi pri nas.
To je prva in glavna hiba, ki jo hočem grajati. Kdor ve\ kakšnega pomena so bili vedno v drugih literaturah prevodi, kako mogočno in prenavljavno so vplivali na domače literature, kako so se priljubili umetniški prevodi čitateljstvu, ta čuti široko vrzel naše slovenske literature, ki do da-
našnjega dne še nima umetniške prevodne literature. Ko bi jo imeli, bi se poznal njen sled v našem domačem leposlovja. Rase so nam že v 70. letih prelagali, a v šolo so Šli k njim šele naši najmlajši pisatelji, ki so sami znali rusko. In isto se more reči o prevodih iz druzih literatur: Iz slovenskih prevodov se noben domači pisatelj ni ničesar naučil.
In vendar so prevodi mogočna društvena sila, zveza, po kateri komunicirajo med seboj duhovi različnih narodov v svojih najboljših produktih. Nepretrgana mora biti ta zveza zlasti med malimi narodi in velikimi, duševno mnogo proizvajajoč i mi.
Pri nas so prišli prevodi ob vso veljavo. Imenitna tnja (tudi slovanska) dela se čitajo v nemških prevodih, in če pride komu na misel ponatisniti iz podlistka kako preloženo delo, snedo ga moli v podzemeljskih kleteh knjigarn in tiskarn, odkoder le redko priroma kak eksemplar na beli dan.
Oficialni uredniki naše literature so prevode že zdavnaj ponižali, jim odrekli mesto slovenskih boljših izdanj in jih ostavili pred durmi, kjer se je včasih katerega usmilil kak dnevnik.
Ali v kaki obliki so se predstavili občinstvu potem ti prevodi? Razume se, da v žarnalistovski. Novinar ne utegne skrbno
krojiti obleke svojim duševnim otrokom. Mudi se mu. Na vrata trka stavec: še de set vrst, še pet... Ta se ne vprašuje, kako stoji slovensko prekrščenemu paglavca to, kako ono, tudi se ne gleda na to, če se ga drži še kje kaka tnja zaplata?
Zategadelj ne grajam teh površnih prevodov v podlistkih.
Ali draga je, če se kdo odloči preložiti taje delo in ga izdati kot samostojno slovensko knjigo.
Tukaj pa imamo že toliko usmiljenja z ubogim tujim detetom, ki je bilo brez lastne krivde prignano k nam iz krajev, v katerih je morebiti uživalo spoštovanje in češčenje, da se nam omeči srce, ako mora tujce ostati pred vratmi našega umetniškega hrama.
Žalostno je, da so pri nas prelagali povečini samo nepoklicani ljudje, pa resnično.
In v tem leži vzrok, zakaj še do današnjega dne nimamo prave prevodne literature.
Prvi pogoj sposobnosti in opravičenosti umetniškega prelagatelja je: poznanje in znanje obeh jezikov. Poznanje ne zadostuje, ker se omejuje samo na znnaje oblike, ki se .z gradu vidijo". Kdor prelaga s poznanjem, prelaga samo zunanjost in je — rokodelec. Oba jezika je treba znati: treba je čutiti znati dob jezika, one fínese, za ka-
tere ima vsak jezik svoje posebne glasove, — tu se pričenja umetnost. Kdor prelaga z znanjem, spaja tuji duh z našim (forma mu je samo posoda, če prav skrbno izdelana!) in je — umetnik.
Prelagatelj (ali bolje prelagatelji) .Vstajenja" ne z n a(j o) r u s k i: nravitssja se pravi .všeč biti", .priljubiti se" je preveč rečeno. Vidatbsja s kom — .obljubuje (pisatelj Ma-slovi), da se bode večkrat videl ž njo". Str. 18. če prelagatelj ne zna ruski, naj bi bil pogledal v besednjak (v kak nemški, a kratkim Hostnikovim menda ne prelaga) in našel bil: vidatsaja = einander ofe besuehen Žit w se ne pravi samo ,živeti" ampak tudi .stanovati". Str. 18. .Hotela je živeti sama v stanovanju". Na isti strani: .jojeočitno zapustil". . Očitno" bi se reklo glede na interes vseh ljudi, Tolstoj pa pravi: .mladenič je odpotoval, o č i v i d n o zapustivši jo", t- j. o n a je vedela, da jo je zapustil, .očitno" morebiti niti znano ni bilo, da sta se ljubila. Smjeto je tudi po slovensko .smeti", ne .osmeliti se". (Str. 18.) To vse na jedni strani! Dalje. Str. 19. Za besedo svščica = Kupplerin J. H ne najde slovenskega izraza, istotako tudi ne za pre-ljubodjejanije = prešeš to vanje. Tolstoj: taj-nyja vremmennvja preljubodjejanija, Gabr-fičekov prelagatelj: .bi od časa do časa ležala ž njimi skopaj". (Konec prih.)
dolenjskim kmetom zdatno prišla na pomoč, in to mora naS prihodnji poslanec ne samo prositi, temuč zahtevati. Mi ne rabimo moža za nafiega zastopnika-poslanca, kateri le okrog gospodov duhovnov hodi ter tam za njih zaupanje prosi in berači, nas poštene kmete pa popolnoma prezira, ter nas samo pred volitvami vidi. Seveda on si misli: „Ako so gospedje duhovni za mene, je že dobro, saj kmetu bodem pa za par litrov dal, pa je dobro. Kaj kmet, on me tako mora voliti, ako gospodje rečejo — saj je tak butelj, saj de ne ve, za kaj se gre/ Pa ni tako, gospodje, tako ne poj de dalje, tudi mi dolenjski kmetje smo prišli do prepričanja, tudi mi smo naSe časti, našega spoštovanja vredni. Mi vas, gospodje duhovni, kot bolj olikane čislamo in spo Stujemo, nekatere celo ljubimo, mi proti vam nimamo ničesar, a poslanec naj se pri nas oglasi in mi se bodemo z vami, gospodje duhovni, posvetovali, katerega bodemo volili. Komandirati se ne pustimo. Mi od svojega poslanca ne zahtevamo, da bi za nas vino plačeval, ne, Bog ne daj, tega ne; mi, kadar hočemo piti, si ga že sami kupimo, ako pa denarja nimamo, pa pijemo vodo. Sramota, kdor se pusti za par kozarcev vina pridobiti! Mi od svojega poslanca zahtevamo, da se nam predstavi, svoj program razvije in. ako je potem izvoljen, da nam po vsakem zasedanju poroča, kaj je storil za nas in kako stoje naša kmečka vprašanja pri vladi in če bodemo po njegovem poročilu žejni postali, kupili si bodemo pijačo sami.
Toraj, dragi dolenjski kmetje, sedaj pokažimo, da znamo tudi sami misliti, in da nismo kakSne šljeve ali podrepniki, kateri se pustijo od vsakega za nos voditi in s sabo pometati. Volimo moža našega stanu, volimo moža, kateri sam čuti, kaj se pravi, pri sedanjih razmerah in slabih letinah ter dragih poslih — gospodariti. Pokažimo, da sami sebe spoštujemo ter s tem zahtevamo, da nas tudi drugi, makari bodisi kdor si hoče — spoštuje.
Tista stara laž, katero g. duhovniki pri volitvah rabijo, da vera peša, ali da je ista v nevarnosti, nas ne sme nič več strašiti, kajti saj vendar vsak dobro ve, da proti veri nismo in najmanje pa še naši poslanci. Sploh se pa na Dunaju nobena vera ne dela, temuč tam se mora naš poslanec le za gospodarske stvari brigati kakor se drugi poslanci iz drugi dežela. Do danes še niso nobene vere zapravili ali pa nove dobili. Saj jih je bilo in jih bode čez dve tretjini takih poslancev, kateri niso bili po volji gospodov duhovnov voljeni in vendar niso zato brezverci in ne bodo vere udušili, kakor vedno vpijete. Mar ni res?
Kadar bode pa versko vprašanje na vrsto prišlo, takrat se bodemo pa že mi oglasili in same naše gospode župnike in kaplane na Dunaj poslali, da bodo našo vero branili. Res čudno, da se gospodje duhovni tako trudijo pri volitvah, ko vendar iz svojega žepa skoro nobenih davkov ne plačujejo. — Čudno je to! Ko je pa šlo za našo prepotrebno kmetijsko društvo, pa teh gospodov ni bilo na dan, ali so pa še za nasprotno stran glasovali samo, da bi kmetu — koristili (?) i n mu njega prepotrebno društvo uničili.
Gospodje duhovni, ako hočete, da vas bodemo ljubili in spoštovali, pustite naše posvetne zadeve pri miru in brigajte se rajši za naše izveličanje na onem svetu. Kristus je rekel, da njega kraljestvo ni tega temuč onega sveta, in kot njega služabniki, mislimo, morali bi tudi tako govoriti in živeti, a ne nasprotno. Mi dolenjski kmetje pri teh slabih letinah sami za sebe komaj skrbimo in se preživimo, a vam, gospodje duhovni zelo radi dajemo našo vajeno biro, kljubu temu, da sta za vas cerkvena oblast in država tako dobro skrbeli, da se vam bolje godi — to je najslabšemu kaplanu — kakor pa nam, kakemu dobremu kmetu. Damo vam in dali vam bodemo, kar vam gre, da, dali bodemo še več, samo pustite nas pri volitvah pri miru. Radi damo Vam kar je vašega, Bogu kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega, a političnega prepričanja si ne damo vzeti
Mi dolenjski Kmetje bodemo kakor smo dosedaj, spolnovali cerkvene zapovedi, t. j. zvesti ostali sv. katoliški veri, svojemu svitlemu cesarju ter slovenskemu narodu, ■» ob volitvah pa volili prosto in neodvisno
in to, ako bode gospodom duhovnikom prav ali ne.
Dolenjski kmet ostal bode kljubu temu dober kristijan in katoličan, ako tudi ne bo z vami ali po vaši komandi volil gospode župnike, samo da bode živel polteno in odkritosrčno. Za božjo voljo, saj ni vsaki ne-kristjan, kdor ne misli in ne dela posvetnih poslov po vaših nkazih gospodje duhovni. Kam bi pa prišli, ako so vsi brezverci, kateri v vaš rog ne trobijo in z Vami ne volijo? Ne, ni tako, saj to sami dobro veste mislite si samo: dajmo kmeta malo vstra-siti in volil bo z nami in za nas. No, za jeden del ni slaba politika to, kajti vsaki stan je sebi najbli?nji, in tako je tudi vaš; a pri nas je druga, nam so se oči odprle, in želimo si tudi jedenkrat poslanca, da bo kaj za nas uboge kmete delal. Saj mi vam gospodje vse dobro želimo, a tudi sebi ne sabo, ker smo tudi ljudje kakor vi, ter jemo in pijemo kakor vi, ako tudi malo slabejše. Pa bi bili zadovoljni, ako bodemo le tega slabejšega za nas in našo družino dovolj imeli, kar je pa več, vam pa tudi Še privoščimo, saj smo kristijanje.
Toraj dragi dolenjski kmet, pokaži se, ako si vreden da Te vlada spoštuje in drugi narodi ter voli si Tebi vrednega poslanca in ta naj bo:
Ivan Globočnik, posestnik na Dobrovi pri Kostanjevici.
Gospod Ivan Globočnik je posestnik velikega kmetskega posestva, katero on sam oskrbuje ter se ukvarja z živinorejo, svinje rejo in trtorejo. On pozna torej križe in težave kmetskega stanu iz svoje lastne skušnje, torej sam skuša kje kmeta črevelj najbolj tišči. On je toraj pravi mož za to, da bode nas primezno zastopal, naše pravice zahteval ter kmetski stan možato branil. On ne bode samo okrog ministrov lazil s klobukom pod pazduho, kakor kak berač, ki se boji, da ga policist ne zaloti ter aretira. Ne, on bo kot poslanec neboječe nastopil, korajžno zahteval kar nam gre po božji in cesarski postavi, ter se ne bo po državnem zboru vlačil kakor kaka senca ali stara baba. Mož bo pokazal, da zastopa čili, zdravi in pošteni dolenjski kmetski stan. Toraj volimo ga, in pokažimo, da tudi mi Dolenjci ne spimo večnega spanja.
Kakor si bodemo postlali, tako bodemo ležali!
Bivšemu poslancu, gospodu Pfeiferju pa izrečemo za vse, kar je hotel, zamogel in smel storiti — hvalo, srčno hvalo ter mu želimo še mnogo let srečno in v zado-voljnosti živeti. Bog ga živi! Na mnogaja leta. Dolenjski kmet.
»Slovenska Šolska Matica".
Začasni odbor je izdal naslednji oklic: Kakor so časniki poročali, se je zbralo 28. grudna 1. I. lepo število profesorjev srednjih in učiteljev ljudskih šol in so pre-tresovali pravila .Slovenske Šolske Matice v Ljubljani", ki jo nameravajo ustanoviti. V omenjenem zborovanju sklenjena pravila so se predložila deželni vladi v Ljubljani, da bi jih vzela na znanje. Na to je magistrat deželnega stolnega mesta v Ljubljani z dopisom z dne 24. malega srpana t. 1., št. 24.170 začasni odbor obvestil, da je c. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko v Ljub Ijani z razpisom z dne 20. malega srpana t. 1., št. 3059/pr. naznanilo, da ustanovitve društva: »Slovenska Šolska Matica" s sedežem v Ljubljani, na podlagi predloženih društvenih pravil v smislu društvenega zakona z dne 15. listopada 1867. leta, drž. zak. št 134, ne zabranjuje, in da se bode zaprošeno potrdilo pravnega obstanka društva šele po izvršenem konstitovanju istega na njegovo, na c. kr. deželno predsedstvo naslovljeno prošnjo izdalo.
Po § 22. društvenih pravil se bode društvo konstituiralo pri prvem občnem zboru, ki se bode sklical ob božičnih počitnicah 1.1., tako da bode prvo društveno leto navadno leto 1901. Pri občnem zborovanju imajo vsi društveniki aktivno in pasivno volilno pravico. Tedaj je prva dolžnost začasnega odbora, nabirati društve-nike, da se more sklicati prvi občni zbor. Zategadelj se obrača začasni odbor do vseh učiteljskih društev, do učiteljstva srednjih šol in učiteljišč, ter ljudskih šol, do krajnih šolskih svetov, do različnih de narnih zavodov in zasebnikov, sploh do vseh krogov in poedincev, ki jim je mar prospeh slovenskega šolstva, prve in najvažnejše podlage narodnega blagostanje in
narodne omike, z nujno proSnjo, da bi pristopili društvu in pospeševali na vsaki mogoči način njega prospevanje. čim več dru-štvenikov, temveč smemo od društva pričakovati in zahtevati. Osobito zahteva stanovska čast, in pričakujemo zaneslivo, da ne bode nedostajalo imena nobenega slovenskega učitelja v listini društvenikov .Slovenske Šolske Matice".
W IJuhljanl, 12. novembra Kombinacije.
Praška .Politik" piše, da se mora poskusiti še zadnje sredstvo v dokaz, da Avstrija ni nemška, in da nemški element ni več odločilen. To sredstvo bodi zjedinjenje vseh nemških strank v veliko levico, ka-korino si itak želi dr. Ebenhoch. Te združene nemške stranke bodo mogle potem pokazati, ali je nemštvo v naši državi odločilno in vodilno. A to se jim ne posreči in potem spozna svet, da so tudi Slovani del, ki se mora uvaževati. Zato pa naj se zje-dinjenju nemških strank ne delajo nobene ovire, da se tako Čim prej pokaže, da Avstrija brez Slovanov ne more živeti. Slovanska taktika bode torej .Čakati"; veter se končno mora obrniti v naša jadra. Dogodki na Kitajskem.
Kitajski listi poročajo, da je cesarski dvor ukazal, naj se pripravi palača v Čengtu (v pokrajini Szečwan) za prihod in bivališče dvora. Tudi ruski listi poročajo, da je ce8arica-vdova umrla. Mednarodne čete trpe na epidemiji driske in tifusa. Dve japonski stotniji sta odšli iz Pekina in Tungčaua proti boksarjem, ki so se zbrali pri Sunh-sienu. Rusi so pobili 31. oktobra severno Tsunwafuja boksarje. Kolona Rusov, Francozov in Angležev je odšla iz Tungčaua preko Foengvunhsiena proti severju. Levo nabrežje reke Peiho pri Tientsinu so zasedli Rusi začasno. Pokrajina Mukden v Mandžuriji je baje zopet mirna. V južnih pokrajinah pa so kitajski vojaki in boksarji porušili več vasi in jih oropali. Nemška eksp edicij a na Kitajsko šteje 863 Častnikov in uradnikov, 18 712 mož in 5579 konj. Stala pa bode 1.527 milionov mark.
Vojna v Južni Afriki.
Buri so izjavili, da se ne udajo niti potem, če bi bila Steijn in Dewet ujeta, kajti streljiva in živil imajo še v izobilju. 6- in 7. t. m. se je vršil pri reki Komati boj. Angleški general Smith Dorrien je imel 250 konjenikov, 900 pešcev in 6 topov. Zapusti vši Belfast je zadel na oddelek Burov, ki ga je začel takoj nadlegovati. Bojevalo se je ves dan in Še drugi dan. Končno pa je 200 burskih jezdecev zgrabilo zadnje angleške čete, katerim so morali priti kanadski dragonci na pomoč. Uspeha ni bilo na nobeni strani nobenega, pač pa so se končno Buri sami umaknili.
Dopisi.
Iz Kozjega 7. novembra. Naša izjava za Hribarja je pa res hudo pogrela tukaj-Sne klerikace. Kakor lačne ribe v košček, kruha, ravno tako se zaganjajo v njo in odtrgavajo, kjer se količkaj da. če tudi pri tem kaj po hinavsko zasučejo, nič ne de, samo da služi njih namenu. Kakor že jedenkrat, tako tudi .Slovenec" od torka našteva imena le nekaterih, ki so podpisali to izjavo, v prvi vrsti tistih, glede kojih ve, da jim to lahko škoduje. Iz ozira na te osebe ne moremo prosto govoriti; le glede gospoda Dobravca izjavimo, da nima ta nič opraviti z g. davčnim praktikantom Dobra v-cem, ki res še ni volilec. To je konštati-rala tudi zadnja .Domovina". Kako se naši klerikalci v slepi strasti v imenih motijo, kaže tudi to, da so pisali, da je trgovski sotrudnik Edvard Bčheim — nadučitelj! Ker so svojo zmoto uvideli, hočejo isto prikriti s tem, da g. Boheima ostudno napadajo; istotako g. Spitzerja, glede kojega so šli celo na sodnijo raz-brskavat stare akte, sicer ne bi mogli vedeti opr. štev. in datuma. Kedo na sodni ji je pač tako postrežljiv bil ?! Znano nam je, da se vedno zahteva pooblastilo, če se hoče kakšen tuj akt vpogledati. Je imel tudi dotični klerikalec pooblastilo? Ali se pa morda rabi dvojna mera? — Zadnjič enkrat pisal je .Slovenec", da smo tukaj trije liberalci — osamljenci in sicer dr. Piki, Vivod in Cilenšek. Sedaj pa poroča, da je g. Vivod — glavni kolovodja(?) — prestavljen ter pravi nadalje, da ostanejo faktično le še trije jekleni liberalci,
namreč dr. Piki (vodja), Cilenšek in Gori-rišek. Za božjo voljo, od kod smo pa Go-rišeka dobili, Če smo bili poprej osamljenci!? Po Vašem hi morala sedaj biti le še d v a — Vi pa naštejete vedno tri. Pa to je lahko mogoče, saj imate liberalcev v rezer i le celo kopo, katerih pa previdoma ne imenujete, ker hočete imeti le — nesveto trojico! Zato ste tudi nadaljne podpise zamolčali, kaj ne ? Mi Vam ta greh radi odpustimo, kajti naša vera nam to dopušča. — Kar se tiče podpisov na naši izjavi, ni res, da bi ne bili pristni ali vsaj z vednostjo dotičnih gospodov storjeni. Sicer bi se bilo lahko vse polno imen zapisalo. Nimamo vsled tega prel svojim pragom prav nič pometati. Pa Če bi se bil tudi kak podpis storil brez vednosti dotičnika — čemur pa oporekamo — bi se bili to naučili od tistega, ki je prvi tako delal z brzojavkami na katoliški shod. Molči torej, učitelj, če tvoji učenci tako delajo, kakor si jih učil! — Konstatojemo, da okrajni zastop kozjanski ni do objave dotične brzojavke niti najmanj vedel za njo, še manj pa dal k temu do voljenje!! Sicer pa o okrajnem zastopu prihodnjič kaj več. Danes naznanjamo le še to, da nas je izjava g Hribarja, da kandiduje za državnega poslanca v V. ku-riji, zelo razveselila in navdušila za na-daljno borbo proti sovražnikom svobode.—
Jekleni liberalci
Dnevne vesti.
V Ljubljani  12. novembra.
— Osebne vesti. Davčni oficijal pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani g. Ivan Globočnik je premeščen k davkariji v Ribnico.
— Volilni shodi. V tem, ko je na-rodno-napredna stranka v Kamniku priredila javen volilni shod in ga razglasila s plakati, vsled česar so se shoda vde-ležili tuii klerikalci, se dr. Šusteršič ne upa javno nastopiti. Ta kandidat za splošni volilni razred ima tak strah pred kritiko, da prireja samo tajne shode. Tak tajen shod je imel včeraj v .Kat. domu". Udeležilo se ga je kacih 200 zapriseženih klerikalcev. Pri vratih je stala številna straža, ki ni pustila nikogar v dvorano kdor ni zanesljiv klerikalec. Šusteršič je po svoji navadi govoril o vseh mogočih in ne mogočih stvareh. Mej drugim je tudi pre bral, kar je .Slov. Narod" o njem pisal tedaj, ko je odložil svoj državnozborski mandat. Nismo mislili, da polaga dr. Šn-steršič toliko važnost na naš list, da celo na volilnih shodih čita stare članke našega lista! Izmed vsega, kar je povedal dr. Sa steršič, je zanimivo samo to, da vlada konsumna društva premalo podpira in da bo on v državnem zboru delal na to, da bo vlada konsumna društva še bolj podpirala. In za takega moža naj bi glasovali sedanji in bodoči trgovci in obrtniki? — Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše dne 11. t m.: Danes zjutraj je imel Viljem P f e i f e r volilni shod pri nas. Kakor je že navada pri Pfeiferju, razglasilo se je pri prvi Božji službi, da naj pridejo možje po maši v šolo, da bodo dali Pfeiferju zaupnico. Ta poziv je imel jako žalosten uspeh. Pfeiferjevemu vabilu se namreč ni odzval noben volilec. Pfeifer je čakal in čakal, a čakal je zastonj na volilce ter naposled z dolgim nosom in potrtega srca odšel domov. Ubogi Pfeifer! Še poslušati te ne marajo več:
— Goljufije ..Gospodarske zveze". V sobotnem, pod tem zaglavjem priobčenem članku smo pisali, da „Gosp. zveza" ni nikdar v nobenem listu razglasila, da prodaja žlindro po dvojni ceni, vedno je samo naznanjala, da prodaja žlindro po 2 gld. 64 kr., dasi bi morala onih 10 vagonov 15 in 16 odstotne žlindre prodajati kot manj vredno blago ceneje in sicer v primeri s ceno 18 odstotne žlindre po 2 gld. 35 kr. Opozarja se nas, da to ni povse točno. „Gosp-zveza" objavila je pač v .Slovencu" s dne 7 julija L 1899. št. 161., da stane pri njej 17 odstotna žlindra 2 gld. 48 kr.,
16 odstotna pa 2 gld. 32 kr., toda to naznanilo je bilobrez pomena, le švindel, zakaj meseca julija 1. 1899. je iu ela .Gosp. zveza" samo 18 odstotno žlindro, dobljeno od praške firme,
17 odstotne pa sploh nikdar ni imela, ne prej ne pozneje. Napaka v
našem Članku je zgolj formelna, in bistva našega članka nič ne spre min j a, saj je .Slovenec" sedem mesecev po gorenjem naznanilu, namreč 10. in 19- februvarja 19 00 bil pooblaSčen izjaviti, da ni imela nobena žlindra, kar je je .Gosp. zveza" prodala, pod 18°/o fosforove kisline, in da je v s e od „Gospodarske zveze" dobavljeno blago imelo najmanj 18°/,. Tedaj, ko je „Gosp. zveza" ponujala 16°/0, je ni mogla nikomur dati, ker je ni imela, kajti dobila jo je kakor kaže pismo firme Ko-njedic & Zajec šele meseca septembra 1899, za tisti čas pa, ko je imela manj vredno blago, pravi v letošnjem .Slovencu" da ga ni imela. Iz tega izhaja, da je svojim odjemalcem to manjvredno blago fakturirala kot polnovredno, in da so bili njeni odjemalci pri vsakem stotu odškodo-vani ne samo za 29 kr, kakor smo mi izračunali, ampak, kakor kaže njeno naznanilo v »Slovencu" za 3 2 kr. V tem tiči tista goljufija, ki je razkrita v našem članku.
— Kako slepi dr.  Šusteršič svoje verne, pomilovanja vredne poslušalce?
Dobro se še spominjamo, s kakšnim votlo donečim glasom se je izrekel dr. Šusteršič na shodu v Ribnici za splošno, enako direktno in tajno volilno pravo. Ves je gorel takrat za tako volilno reformo, in njegovi trabanti havzirajo sedaj z njo ob volilnem gibanju pri nerazsodnih volilcih. A mojster jim je sam pokvaril prezgodaj ves uspeh. Minuli teden so razposlali klerikalci svojim zaupnikom strogo zaupno brošuro z naslovom. Pouk za državnozborske volitve. Spisal dr. Iv. Šusteršič. V tej knjižici govori en odstavek o učiteljstvu ter trdi, da imajo volilno pravico le nadučitelji, a volijo v sedanjih razmerah tudi drugi učitelji, vendar skušajte reklamirati. Dr. šusteršič, ta .vzorni" zagovornik splošne volilne pravice, hoče vzeti učiteljstvu še to pravico, ki so si jo sami priborili z reklamacijami. Po Šušteršičevi želji in zahtevi bi na pr. v Ljubljani izmed vsega učitelj-stva smeli voliti le 3 nadučitelji, oz. 2, ker biva eden kot okr. šol. nadzornik v Kranju. Delavci, ali še verujete Šušteršiče-vim slovesno podanim izjavam glede splošne volilne pravice ? Saj mu še ta preseda ! Vse, ki mu verujete, farba prav na debelo!
— Občinski svet ima jutri sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o določitvi 9 članov za državnozborske volilne komisije. 1. o parcelaciji škofijskega posestva na Sv. Petra predmestju; 2. Landauovega vrta v Knafljevih ulicah in Faleschinijevega posestva ob Eli-zabetni cesti, 4. o prizivu H. Ludwiga v zadevi hodnika na Erjavčevi cesti, 5. o ko-lavdaciji Kuhnove ceste in podaljšanih Nunskih ulic, ondotne kanalizacije in ka-naliziranje Streliških ulic, 6. o ponudbi Ivana VVidra ob cesti na Rožnik v zadevi odstopa sveta, 7. o napravi centralne kurjave v jubilejski ubožnici v Vodmatu, 8. o podaljšanju kanala na Zaloški cesti. O delovanju .Ljubljanskega prostov. gasilnega društva". Šolskega odseka: 1. o prošnji, da bi se šol. slugi Ivanu Skubetu povišala plača, 2. o prošnji, da se na II. mest slov. otr. vrtcu ustanovi služba za II. učno moč in 3. o nakupu 6 zemeljskih obel za mestne šole; o določitvi in nakupu prostora za bodočo c. kr. državno obrtno šolo, o prošnji c. kr. tobačne tovarne za odpis vodarine; o dopisu županovem, da se spremeni vsled predloga obč. svet. Prosenca sprejeti sklep glede monopolizovanja pre-mogovih rudnikov.
— Škof Napotnik in kaplan Brat-
kovič. Piše se nam: Gospodu kaplanu Bratkoviču se je bilo v Slovenski Bistrici v nemški družbi tako priljubilo, da je po sprejemu dekreta o svojem premeščenju izjavil, da raje izstopi iz duhovskega stanu, kakor da bi odšel. Peljal se je k škofu ter protestiral zoper premeščenje. In škof je nemcurja Bratkoviča — tako se je Brat-kovič sam hvalil po Slov. Bistrici — prav ljubeznivo sprejel, mu podal svojo roko ter ga prav lepo nagovarjal, naj vendar gre v Teharje ker je tam njegova navzočnost potrebna, in da dobi za plačilo prvo najboljšo župnijo. Da, zares imenitno se vede naš škof! Bratkovič je po Bistrici popival z nemčurji, tako da je bil mnogokrat asladko ginjen", prepeval nemške izdajalske pesmi, in se proti drugemu spolu tako obnašal, da mu je neka gospodična
v obraz zaklicala: .Ali ne veste, da ste duhovnik" — in takega človeka naš škof ljubeznivo sprejema ter ga nagovarja naj gre na novo štacijo!
— Slovensko gledališče. Jutri, v torek, 13. t. m. poje se letos prvikrat pri nas in tndi povsod drugod zelo priljubljena opera laškega repertoarja, Verdijev .Trubadur". Po daljšem presledku nastopijo zopet v velikih dramatičnih ulogah naše prve oprne moči; gdč. Carneri poje dramatično sopransko partijo Leonore, gdč. Rad-kiewicz paradno ulogo vse altistinj ciganko Azuceno, dramatično tenorjevo ulogo Man-rica poje gospod Tit Olszewski, grofa Lune gospod Nolli in Ferranda ulogo gospod Va-šiček. — Repertoar za prihodnji teden: v petek, 16. t. m. poje se drugikrat in zadnjikrat zopet „Trubadur", v nedeljo, dne 18. t. m. popoldne „četrta božja zapoved", zvečer pa opera „Zrinjski'- z gospodom   Vašičkom   v ulogi Sulejmana,
V torek, 20. t m. namerava se vprizoriti drama Marija Stuart4, v kateri bode naslovnu plogo igrala gospodičina Riickova. — Med 15 in 22. t. m. gostovala bo gospa Polakova kot Mimosa v opereti „Geisha" v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu. Za konec t. m. pripravlja se velika Wag-nerjeva opera „Tannhauser".
— Slovensko gledališče. Intere-santno je bilo v soboto opazovati muzika-lično mejo med opereto in opero: tam operetni nivo, tu striktno operna glasba. Do tega spoznanje je pomagalo v soboto najbolj proizvajanje teh dveh del samo; med tem, ko je bilo pri „V vodnjaku" eksaktno, opazoval si lahko pri .Galateji" neko ležernost, ki ta pot ni bila več aristokratična. Najbolj se je poznalo to razločevanje pri gdč. Noemi: dokazala je, da ima glas še enkrat toliko moči in učinka tam, kjer se mu pridruži šola. To naj uči, kaj se vse lahko iz glasu naredi, ker šola v petju, to niso samo pravilo, kakšno bodi petje, da je lepo, ampak tudi, kako poj da se glas najbolj izkoristi. V tem oziru je, kakor prvi pot, tako tudi včeraj glas gdč. Noemi sijajno vodil vse speve in zbore. Veseli nas, da nam je g. Vašičku izreči popolno priznanje. V soboto smo uvideli, da je bil pri prvi predstavi .vodnjakovi" indisponi-ran. V soboto se je odlikoval, in je pomenil že ta nastop pevčev akvizicijo za naš odet. Posebno lepe pevske momente je imel g. Orželski. Njegov Janko ima znak tiste mirne, umetniške nevrinljivosti, ki je porok pravemu muzikaličnemu užitku. Gdč. Rad-kiewiecz je bila zopet prav dobra Polona.
V .Vodnjaku" se je posebno odlikoval zbor, ki je pokazal tudi v igranju tisto umirjeno živost in svežost, ki smo jo dosihdob pri zboru pogrešali. — Gledališki mojster se je ta pot preveč igral in je nekoliko pokvaril ugodni uspeh ki ga je imel z lučnimi efekti pri prvi predstavi. Rekviziterja pa opominjamo, naj pazi, da njegova nepazljivost ne napravi enkrat iz male neprilike kala-miteto. Gledališče bilo je zopet izvrstno obiskano, občinstvo spričo obiska raznih rodoljubov ii-teresantno.
— Iz seje dež. šolskega sveta. Gospod dež. predsednik je predstavil novo-imenovanega referenta za ekonomske in administrativne šolske zadeve, gosp. dež. vladnega svetnika viteza Kalter.eggerja. Nato je prečital tajnik poročilo o zadnji seji in s kurentnim potom izvršenih vlogah. Poročilo se potrdi. Nadučitelj gospod Peter Gross v Zagorju je bil na lastno željo upokojen. Gosp. Val. Clemente kot pomožni učitelj na večrazrednicah se potrdi. Gg učitelja Iv. Jezeršek pri Sv. Križu in Iv. Pokom v Horjulu sta imenovana nadučiteljema. Učitelj g. Iv. Grad v Planini je na lastno željo premeščen v Podrago pri Vipavi. Učiteljica gdč. Ivana Simončič v Dobravi je imenovana difi-nitivno. Difinitivna učiteljica gdč. L ud. Bukovi c je na lastno željo iz Št. Petra pri Novem mestu premeščena v Postojno. Okr. Sol. svet v Litiji se pooblašča, da nastavi na trorazrednici v Zatičini učiteljsko mesto provizorno. Na ljudski šoli v Dobre poljih se dovoli paralelka za I. razred in se nastavi učitelj. 'Šestrazredna dekliška šola v Ljubljani se razširi na osemrazrednico in se sis temi žira ti dve učiteljski mesti. Gimnazijskemu učitelju v Novem mestu, gosp. Mihi Markiču se z naslovom profesorja prizna definitivnost.
— Proslava Prešernove stoletnice. Na povabilo odbora za Prešernov spomenik
se je zbralo v petek zvečer v obč. dvorani 19 zastopnikov ljublj. narodnih društev. Gospod župan Hribar je kot predsednik odbora za Prešernov spomenik povedal, da se je spočetka nameravalo ob 100 letnici Prešernovega rojstva vzidati temeljni kamen. Ker pa stoji na prostoru, kjer bo stal spo menik, danes še poslopje, se ta namera ni mogla uresničiti. Razen tega se je nabrala jedna polovica za spomenik potrebnega denarja. Zajcev kip, ko se izvrši in postavi, bo stal okoli 44.000 kron. Manjka torej še polovica svote, ki se bo rabila. Z dolgovi pa odbor ne mara začeti. Ker se mora stoletnica Prešernovega rojstva vendarle kako proslaviti, je odbor povabil ljubljanska narodna društva, da se posvetujejo o načinu; kako bi se na primeren in dostojen način proslavil dan, ko se je rodil naš naj slavnejši rojak. Gosp. predsednik .Glasbene Matice", nadsvetnik Svetek je povedal, da je „G1. Matica" hotela sama proslaviti Pre šernovo rojstvo s tem, da bi šolski zbor pel z orkestrom v stolni cerkvi veliki Mozartov .Réquiem". Radi ovir pa se ta misel ne more realizirati. Gosp. dr. Ferjančič je predlagal, naj bi se vršila proslava Prešerna po vzorcu Puškinovega ali Mickiewicze-wega jubileja, ter je očrtal nakratko ves dotični vspored. O tem predlogu se je vnela debata, v katero so posegli g. konc. vodja M. Hubad, g. dr. vitez Bleiweis Trsteniški, g. cesarski svetnik Franke, gg. Dražil, Šturm, monsignor T. Zupan, cand. ing Kersnik, dr. Pire, župan Hribar in dr. M. Pire. Sklenilo se je, da se priredi: 1. decembra zvečer sprevod in bakljada vseh narodnih društev po mestu; pred mestno hišo zapojo pevska društva nekaj pesmij; nato je v .Nar. domu" komers brez vstopnine. 2. decembra okoli 11. dopoludne se zbero občinstvo in društva v praznični opravi v veliki dvorani .Narodnega doma", kjer se vrši proslava Prešerna s primernim nagovorom in petjem, popoln dne in zvečer pa sta gledališki predstavi s primernim, na Prešerna se nanašajočim vsporedom. Obe predstavi bodeta slovesni. Natančnejši vspored določijo še narodna društva.
— Celjski divjaki. Sinoči se je vršila poroka gospoda dra. Stanka Bevka z go-spico Ano Žimniakovo v celjski farni cerkvi. Že podnevi se je govorilo, da celjsko ba-rabstvo zopet nekaj namerava. Iz previdnosti je bila poroka pri zaprtih vratih. -Zunaj cerkve pa so čakale celjske hijene na svoj plen. Znane celjske odrevenele in okostenele nemške „device", nemški dijaki in - navadne barabe, sploh vsa nam poznata soorga celjska je bila zbrana pred cerkvijo Komaj so se vrata zaprla za svati, se je začel šunder. Vpitje, kričanje, žvižganje. Butali so v cerkvena vrata s pestmi, s palicami in s Črevlji, prej pa so še po stari metodi (cf. slučaj Gostinčar, Bovha pri češki slavnosti) vgasnili plinovo svetilko ob ka-planiji. Razgrajanje je bilo tako silno, da so ženske v cerkvi začele jokati, in da po-ročujoči duhovnik ni mogel priti do besede.Kakor rečeno, dogodek, ki ga je vprizorilo mestno barabstvo celjsko, in za katerega bi je zavidali najbolj podivjani divjaki afriški, se je izvršil pred farno cerkvijo ob 6 uri zvečer, tedaj v sredini mesta ob času, ko je največ ljudi na ulici. Naše policije pa nikjer. Izvršil se je divjaški čin, razgrajalo se je skoraj pol ure, a policija ni vedela, kaj se namerava, in tudi velikega šundra ni slišala! Ali bodeta slavna naša policija in slavno naše glavarstvo v bratski sporazumnosti zopet trdila, da so Slovenci provocirali. ker sta Slovenec in Slovenka bila tako drzna, da sta se v Celju pustila poročiti? Pri nas je vse mogoče, in so taki uradni popravki kaj čisto navadnega. Pa da se jim le zgorej veruje!
— ..Radogoju" pristopil je povodom svoje poroke za ustanovnika z doneskom 10 0 kron odvetniški kandidat dr. I v a n M Hribar v Ljubljani. Želeti bi bilo, da bi se o podobnih prilikah vsi slovenski aka-demični izobraženci spominjali tega prevaž-nega in prepotrebnega društva.
— ..Ljubljansko učiteljsko društvo"
je imelo v soboto. 10. t. m. na I. mestni deški šoli svoj občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Predsednik, g. Fr. Gabršek pozdravi navzoče, predstavi vladnega zastopnika, policijskega komisarja g. Gutnika in omeni odborovo delovanje. Tajnik Jakob Farlan prebere došle dopise. G. Iv. Kruleč je vsestransko razkazal nemško malo in veliko abecedo. Sklenilo se je še jedenkrat
obravnavati vso slovensko abecedo. N*s ve ud ni bilo.
— Iz Radovljice se nam naznanja, da je bil izvoljen župan v Predtrgu stari župan g. Anton Dolžan iz Predtrga št. 21.
— Nedeljska kronika. V neki gostilni na sv. Jakoba trgu sta se zaradi plesa sprla hlapec J. K. in delavec F K. in dajala drug drugemu zaušnice. — Na Rimski cesti so trije pijanci popoludne vpili in razgrajali. Prišel je policaj in dva aretoval, tretji pa je ušel. — Na Val vazorjevem trgu se je hlapec J. P. tako nespodobno vedel, da ga je moral policaj odstraniti. — V Cerkvenih ulicah v hiši št. 21 je delavec F. B. upil in nadlegoval stranke tako, da so poklicali policijskega stražnika, ki je naredil mir. — V neki gostilni na Poljanski cesti so vrgli mesarskega pomočnika M. S. na cesto, ker ni dal miru v gostilnici. Zvunaj ga je sprejel v svoje naročje varuh javnega miru — V Konjušnih ulicah je bil aretovan črevljarski pomočnik Franc Bokavšek, ker je bil preglasen in je stražnika obdajal z raznimi priimki. — Na Zaloški cesti sta se bila dva voznika prevrnila v blato. Črevljar J. K, ki je prišel mimo, je začel jednega obdelovati z dežnikom, kar je seveda dalo povod pretepu. Razmiril ju je policaj. — Po Gradišču so ponoči neki mladi gospodiči kalili nočni mir s kričanjem in žvižganjem. Ker vzlic opominu niso utihnili, je stražnik jednega prijel, sedem jih je pa ušlo.
— Žepa tatvina. Včeraj dopoludne je bila v Frančiškanski cerkvi služkinji Alojziji Jevnikarjevi na Rimski cesti štev. 15 ukradena iz žepa denarnica z 8 K drobiža.
— Pretep na Poljanski cesti sta pro-vzročila včeraj zvečer Verhovčeva hlapca Jožef Glinšek in Franc Skraba. Klicala sta Predovičeve hlapce na korajžo z besedam?, .kaj pa je, fantje, ali hočete biti tepeni". Ti so se temu jklicu na korajžo hitro odzvali, in nastal je pcetep Franc Skraba je tekel v hlev po gnojne vile in jih je dal Glinšku, kateri je ž njimi udaril Predovičeva hlapca Petriča in Antona Lampiča, da je odbil na vilah jedno rogovilce. Poškodbe so lahke. Policija je vse pretepače zaprla.
— Vojaški izgred. Danes ponoči so se na Zaloški cesti sprli in stepli vojaki 17. pešpolka in pa sanitetni vojaki. Potegnili so bodala in sta bila dva vojaka na glavi poškodovana. Vojaki 17. pešpolka so neki imenovali sanitetne vojake .župarje", in vsled tega je nastal pretep.
— Poredni dečki so na bivši vojaški jahalnici v Konjušnih ulicah z lučanjem kamenja v okna razbili 84 šip.
— S kolesom podrl je na tla v Cerkvenih ulicah 121etni Alojzij Štrukelj 10 let starega dečka Otomarja Ravningerja, kateri se je na obrazu poškodoval.
— Mlad napadovalec. 141etni deček R. D. je v soboto zvečer v sv. Florijana ulicah napadel šolskega učenca Jožefa An dlovica, ga vrgel na tla in pretepel.
— Povožena je bila v soboto na Mestnem trgu 2 leti stara deklica Angela Kramarjeva. Povozil jo je neki mizarski pomočnik s cizo.
— Dva velika kamna sta bila ukra dena pri zgradbi Franc-Jožefevega mostu. Jeden kamen je dolg 60 cm in širok 40 cm, drugi pa je dolg 70 cm in širok 40 cm.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kranj 12. novembra. Shod županov in svetovalcev z Gorenjske določil je neodvisnega veleposestnika Jakoba Koželja iz Olševka svojim kandidatom. Nasprotstva od obeh strank.
Kranj 11 nov. Volilni shod vsled vmešavanja farjev ter vsled nevtralnih načel sklicateljev ni prišel do soglasnega sklepa, pač pa so radoljiški vo-lilci enoglasno proglasili kandidatom ravnatelja Pirca ter odšli.
Rudolfovo 12. novembra. Včeraj je imel dr. Šusteršič v Mirni peči shod. Veliko kmetov je prišlo in razgnalo shod. Šusteršič in nobeden duhovnik ni smel govoriti.
Kozje 12. nov. Zaupni shod obeh strank   kozjanskega   okraja odločno protestuje proti  kandidaturi Berksovi Dr. Jankovic, dr. Piki.
Kozje 12. novembra. Mnogobrojno zbrani volilni shod je z navdušenjem sprejel kandidaturo Dragotina Hribarja.
Celovec 12. novembra. Včeraj se je tu vršil strankarski shod nemških
nacionalcev, ki se je izrekel za brezobzirni boj zoper vsako, Nemcem nasprotno vlado in proglasil, da se razmere v državi ne premene na boljše dokler ne bodo Nemci jedini gospodarji,
Praga 12. novembra. .Narodni L i s t y" pravijo, da termin, kdaj se skli-čejo deželni zbori, še ni določen, in da se najbrž skličejo šele po 17. decembru.
P i se k 12. novembra. V Hilsner-jevi pravdi se je danes zaključilo dokazno postopanje. Porotnikom so stavljena vprašanja na zavratni umor A. Hruze, na umor M. Klime, na obrekovanje Wassermanna in Erbmanna in eventuvalno vprašanje na sokrivdo pri umoru A. Hruze. Ob 10. dopoldne je začel govoriti državni pravdnik, ki je obsojal, da se ti umori predstavljajo kot ritualni umori.
Pariz 12. novembra. V Choisy le Roi sta trčila dva vlaka. Ubitih je bilo 8. ranjenih 16 oseb.
Pri Ervinu Burdjch-u, lekarju v SkoQI Loki se dobiva (321—79)
untlseptlltom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zrn i raj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane S kroni, po poŠti 8-03 kroni.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 26. Dr. pr. 1045.
V torek, dne 13. novembra 1900.
Prvikrat v sezoni:
Trubadur.
Opera v 4 dejanjih. Spisal S. Cammarano, vglasbil G. Verdi. Poslovenil A. Štritof. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
Blscajnica se oJpre ob 7. uri. — Začttek ob 1 ,8. ah. — Konte po 10. vi.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli, polka Leopold II. žt. 27.
Prihodnja predstava bode v petek, 16. novembra. Drugikrat v sezoni Verdijeva opera .Trubadur".
Meteorologije poročilo.
TUina nad morjem S06-3 m. Srednji sračnl tisk 786-0 mm.
ZD 'jLna-jelcst "borza*
dne 12. novembra 1900. Skopni državni dolg v notah *  .  .   . 9770 Skupni državni dolg v srebro .... 9740
avstrijska zlata renta....... 11510
avstrijska kronska renta 4° „   ....     98 60
Ogrska Blata renta 4'/e...... 115 05
Ogrska kronska renta i\..... 9035
Avatro-ogrske bančne deinice  .... 1688'
Kreditne delnici ... ..... 665 25
[.ondon vista  ... ..... 240-65
Somaki drž.bankovc as 100 mark .  . 117 67',
ao mark............ 2350
BO frankov........... 19 21
Italijanski bankovci........ 9045
C*, kr. cekini..... ... 1138
I
Zahvala.
Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja mej boleznijo in povodom smrti naše iskreno ljubljene matere, gospe
Josipine Piskar
kakor tudi za lepe poklonjene vence in za častilno udeležbo pri poslednjem potu in posebno še za ginljivo petje veleča-stitih gg. alumnov izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 10. novembra 1900.
(2336; Žalujoči ostali.
Cts. fcr. aistiijski flfe Iržaimi žilaznlc?.
Nov. I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	£šr ! o j §■m [ vatzovi hJ i	Nebo	«■■2 Is U a, ».
10.	9. zvečer	7333	9 9 si. szahod	oblačno	
11 ■	7. zjutraj 2. popol.	7299 727-7	9-l Bi. svzhod 8 6 al. jvzhod	oblačno dež	o i*
»	9. zvečer	7284	8'0 i sr. sever	j oblačno	1
12. a	7. zjutraj 2. popol.	729 9 7314	70 rLvzhod 82 isl.vzsvzh.	oblačno oblačno	It* l(m
Srednja temperatura sobote in nedelje 100° in 8 6', normale: 4 9' in 4 6°.
izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selztha) v Aussee, Sol nog rad; čez Klein-Beifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj; čez Selztha! v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Donaj. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzore vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dnnaj via Amstetten. — Proga ▼ Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoladne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz TrMža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Aasseea, Ljabna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ti. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoladne in ob 8. ari 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevaela (2311—2)
Šarcevo gostilnico
na Sv. Petra cesti štev. 16
kjer točiva le dobra in znano pristna vina iz pr;poznano dobre zaloge Šarceve, kakor tudi priljubljeno vedno sveže Hoslerjevo marrno pivo ter bodeva postregla z izvrstnimi vorkiinl in mrzlimi Jedili.
Opoludanski obed z dvema prikuhama 40 vinarjev.
V nadi prav obilnega poseta zagotavljava najsolidnejšo in vedno točno postrežbo ter se najtopleje priporočava —-    0     _   __    ,. v ,
F. & J. Vodisek.
Prospekt
največje loterije na svetu
je izšel.
Ker doslej se nobena loterija pri tako majhnem riziku ni nudila tako velike možnosti, kaj zadeti, in ni bila opremljena s tako ogromnim Številom dobitkov, so srečke, ki imajo največjo garancijo, navadno že dolgo pred žrebanjem razprodane. Ker bode že v kratkem žrebanje, se priporoča, da se pravočasno naroče prospekti, ki se na zahtevanje poSiijajo brezplačno In poštnine prosto. — Naročila na prospekte naj se pošiljajo tvrdki Haasensteln «$c Vogler, Dnnaj, pod šifro (ČS" ..Keleli-
thum". "gaj (2279-3) ProspeUti se pošiljajo s prvo pošto brezplačno In poštnine prosto.
ilni katekizem
lOO lso22Q.a.d.o-v S Isroan.
prodaja
»Narodna tiskarna" v Ljubjani.
Na deželi želi vstopiti kot
vajenec na pošto
trgovski pomočnik takoj ali pa začetkom prihodnjega leta. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod R. K. P. poste restante Ljubljana. (2334)
V najem se dajo
ena kovaška, ena ključavničarska in ena kleparska delavnica.
Več pove J. J. Hantz. Rimska cesta št. 16. (2316-2)
z mestnega hriba pri Novem mesta iz vinograda gospoda Drelse-ja Je «ft4»AeM ter toči
v Konjušnih ulicah št. 2 (2333-1) in v Streiiških ulicah št. 8.
Na poskušnjo vabita najudaneje
Ludovik fierne        Avgust Pavček
Konjušne ulice št. 2. Streliške ulice št. 8.
v
(prej
Marijaceljske kapjice za želodec)
prirejene v lekarni ,,pri ogerskem kralju" Karla Brady-Ja na Dunaj 1, I., Flelsch-markt 1.
▼ obče Izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja in okre^čuje želodeo, če Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steklenici.....40 no-vc.
Dvojna steiilenica . . .    "7*O
Usojam se opozarjati Se jedenkrat, da se ; moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. -Jrady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpiaa O. Brady.
Kapljica za želodec
(prej Marijaoeljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e%/J*CUt>j*
Deli so navedeni. (1739—7) Kapljioe za želodeo se pristne dobivajo = v vseh. lekarr-ah. ■=.
spreten prodajalec v Špecerijski stroki in koiiiptourlNt išče službe s takojšnim vstopom v mestu ali pa na deželi. 2313-2
Blagovoljne ponudbe prosi pod naslovom ..Komi" na upravništvo „Slov. Nar.u.
Žensko kolo
skoro novo, je na prodaj za nizko ceno, znancem tudi na obroke. (2332—1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.u.
rujav, 168 cm. visok, zdrav, brez hib, močne postave, živega temperamenta, dobro jezen in uvožen, jako hoden, se proda.
Povpraša naj se v upravništvu »Slov. Naroda". (2321—2)
Polkrita, popolnoma nova in pettnaj-novejšem sistemu izdelana (2332—1)
kočija
za enega ali dva konja proda se po nizki ceni.   Na željo proda se tudi še mlad in popolnoma zanesljiv Jazoaaj z vso opravo. Naslov pove upravništvo ,Slov. Nar.u.
Spreten
gostilničar ali gostilna
na račun
z jamščino se išče za februvarsk termin  za  gostilnico,  ležečo na obljudeni cesti.
Povpraša naj se v upravništvu ,,Slov. Naroda". (2309—3)
Dragi i*ojakI Z
V izboljšanje Vašega počutja se Vam prav toplo priporoča, zjutraj in zvečer zavžiti same eno čašico pristnega j. Hlaaer-Jevega
99Triglav-a"
iz planinskih zelišč pripravljenega.
Brez dvojbe je to najboljši domači pridelek ki nadkriljuje vse inozemske špecijalitete v ukusu in učinku. (2023—36) Odlikovan je z zlato svetinjo v Parizu. Preskušali so ga: Prof. Dr. L. Rossler. ravnatelj Dr. E. Meissl, prof. B. Knapitsch.
Sinlu stri
priznano najboljšega izdelka
za rodbine in obrtnike
priporoča
IVAN JAX
zaloga bivalnih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno in poštnine prosto. (2075—6)
Na najvišje povelje Njeg.     c. in kr, apost. Veličanstva,
XXI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron. <3-la.T7-n.i d_o"b!tel£ znaša:
200.000 kron v gotovini.
Za izplačanje jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje bode nepreklicno 13. decembra 1900.
MT Srečka velja 4 krone, n
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, I, Riemergasse 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja za kupovalce srečk brezplačno.
Srečke se požil|a|o poštnine j»■-«»«■»*«»•
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov.
(2252 -3) Oddelek državnih letenj.
»Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Špltalske ulice št. SB.
2raJc-a.p In prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejSih pogojih. (1877—50)
posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti kurzni izgubi. Fromese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih, -vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na jriro-konto s 4    obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najknlantneje. Borzna naročila.
i*d*j&taij i/j odgovorni urednik: loaip Nolli.
Lastnina in tiak .Narodna Tiskarne".