PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad • Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o*
o
o
§
§
72
M
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 111 (12.743)
Trst, torek, 12. maja 198
Predvolilni boj se v bistvu šele začenja
Za globlje sodelovanje z Italijo in zo
9
2
Z
S
S
5
I
u
5-5
5>f:
Z
š—:
S
.9
3)
03
Ui
Ul
43-
1>
3>
3
£
0
1
l
Stranke v glavnem končale sestavo kandidatnih list
KPJ povečala seznam neodvisnih - Prvič jih imajo tudi republikanci
RIM Italijanske stranke so že ha startu v pričakovanju volilnega boja za sedeže v parlamentu. Končal se je spopad ža prisvojitev »uglednih kandidatov«. Po maratonskih dnevnih in nočnih sejah so volilne liste v glavnem že sestavili. Samo socialdemokrati in KD morajo še dokončati svoje sezname, kar priča o kompromisih, pak-tiranju, posredovanjih in odkritih notranjih spopadih, da bi temu ali onemu kandidatu zagotovili boljše mesto in s tem večje možnosti.
Kot vedno je KPI kot prva predložila svoj simbol in kandidate v vseh okrožjih. Njen tajnik Natta je na včerajšnji tiskovni konferenci prikazal kriterije pri izbiri tako notranjih kot zunanjih kandidatov. Partija je namreč tokrat nudila neodvisnim ogromen manevrski prostor. Neodvisnih kandidatov bo namreč kar 125 (84 za poslansko zbornico in 41 za senat). Med temi je ogromno uglednih osebnosti. Ze nekaj imen nam zgovorno pove, da je bila bera bogata: popevkar Gino Paoli, pisateljica Gina Lagorio, ki se bo pridružila v dosedanji poslanski zbornici izvoljeni Natalii Ginzburg, vdova ubitega ekonomista Tarantellija Carol, tajnik sindikata policije SIUP polkovnik Franco Forleo, sodnik Im-posimato in bivši predsednik CON-SOB Guido Rossi. V seznamu pa so še osebnosti, ki so pred kratkem zapusti-
le Craxijev PSI, in sicer: Antonio Gio-litti, Gaetano Arfe, Federico Coen in Giorgio Strehler. Tu naj še navedemo direktorja dnevnika II Manifeste Lui-gija Pintorja, ekologiste Antonia Ce-derno, Chicca Testa in Lauro Conti, rektorja univerze v Pizi Vassentinija in nestorja italijanske psihoanalize Cesara Musattija. Široka pahljača imen, ki po Nattovih besedah dokazuje »odprtost stranke«, ki stremi k demokratični alternativi in postaja katalizator za vse sile levice.
Socialisti so skoraj v celoti dopolnili svoje sezname. Seveda niso manjkali protesti in ugovori prav v zadnjih trenutkih. Kalabreži niso prebavili »laičnega« sporazuma, ki so ga sklenili v Rimu. Prav nič niso zadovoljni, da bodo morali voliti radikalca Maura Mellinija. Med uglednimi kandidati PSI je predsednik CONI Franco Carraro, bivši direktor časopisa Lotta con-tinua Marco Boato, pisatelja Renato Barilli in Mario Soldati, nogometaš Beppe Dossena, ugledni medicinski profesorji Scala, Boemi in Bernardini, kipar Giorgio Cascella, gastronom Ve-ronelli in režiser Corbucci. Ugledne neodvisne imajo prvič tudi republikanci, med njimi se najbolj ponašajo s prof. Ippolitom, ki ga je partija kot neodvisnega izvolila v evropski parlament, a se je razšel s KPI zaradi jedr-
skega vprašanja. Poleg njega zasledimo še bivšega nogometaša Altafinija in igralca Arnolda Foaja. Ko smo že pri igralcih, naj navedemo, da Paolo Villaggio kandidira na listi DP v Rimu in Bologni. Kot vedno so še najbolj mavrične radikalne liste. Med drugimi bodo radikalci po vsej verjetnosti predložili prvega temnopoltega kandidata, nekega Nigerijca, ki je po 18 letih decembra lani končno dobil italijansko državljanstvo. Ob njem bo režiser Malizie Samperi in znana pornoig-ralka Ilona Staller, določenemu občinstvu znana kot Cicciolina.
Nekaj negotovosti je še v KD. Stranka relativne večine še končuje svoje delo, saj se vrstijo izjave in demantiji. Tako so zanikali kandidaturi športnice Sare Simeoni in sodnika Severina Santiapichija, medtem ko so potrdili kandidaturo boksarja Patrizia Olive, generala Polija; violinista Ughija, športnega časnikarja Valentija in televizijske napovedovalke Vaudettijeve. Zadnji trenutek se je odločil za kandidaturo tudi bivši predsednik in tajnik stranke Zaccagnini, ima namreč preveč ugleda, da bi mu stranka zaradi zdravstvenih razlogov dovolila umik. Dokončno pa sta se odpovedala kandidaturi katoliški zgodovinar Pietro Scoppola in bivši nogometni sodnik Concetto Lobello.
G. R.
Srbska gospoaarsKa delegacija v Trstu
Na sporedu ima še obisk v videmski in goriški pokrajini
V Furlaniji-Julijski krajini se mudi delegacija Gospodarske zbornice Srbije s predstavniki številnih podjetij in ustanov, ki želijo navezati tesnejše stike z obmejnim, tudi slovenskim gospodarskim svetom in se prek njega globlje vključiti v delovanje skupnosti Alpe-Jadran. Včeraj so se gostje sešli s predsednikom Trgovinske zbornice in vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, danes pa se bodo sestali s predsednikom videmske zbornice.
NA 2. STRANI
Ob nedeljskem slavju Napolija je bilo v mestu kar 80 ranjenih
Neapeljski navijači so dali duška veselju ob zmagi svojih ljubljencev
NEAPELJ — Sociologi, podjetniki, umetniki in športnika soglasno izjavljajo, da je treba zmago Maradone in tovarišev vključiti v širši ekonomski in kulturni preporod Neaplja. Uspehov na športnem področju zaenkrat ne manjka: Oliva je svetovni boksarski prvak, brata Abbagnale sta bila olimpijska prvaka v veslanju, Neapeljčani imajo tudi lovoriko italijanskih vaterpolistov, itd.
Nedeljsko slavje je mnoge komentatorje spomnilo na neomejeno veselje Brazilcev ob priliki znanega pustovanja V Rio de Janeiru, tudi nekateri »izidi« imajo sicer veliko skupnega z Riom. Število ranjenih na primer: teh je bilo okrog 80, večinoma zaradi nerodnega ravnanja s petardami. Nekateri so po zgledu Brazilcev izkoristili priložnost, da so poravnali račune, ki so jim bili posebno »pri srcu«. S pištolami so namreč v nedeljo zvečer ranili tri osebe, dve izmed teh pa sta imeli že opravka ž organi javnega varstva, zato pristojni upravičeno pripisujejo te »nesreče« razlogom, ki nimajo nič skupnega s športnimi dosežki.
Na tiskovni konferenci je neapeljski kvestor obvestil novinarje, da je skrbelo za javni red 1100 agentov, ki so povsem nadzorovali dogajanje na nogometnem igrišču in v mestu. Dejal je tudi, da ni nobene vezi med kamoro in zmago ljubljenega nogometnega kluba, ko pa ga je novinar vprašal glede govoric o usmerjanju izidov, je možakar tako komentiral: »Črne nogometne stave, kamoristične organizacije in nogometni izidi niso imeli nikoli nič skupnega«.
Spontanega praznovanja je torej zaenkrat konec, »tifosi« pa se že pripravljajo, na končno slavje. Kje? Na Vezuvu, seveda!
S petardami so si mnogi opekli roke. In še kaj drugega...
Na Malti zmaga nacionalistov?
LA VALLETTA Na malteških političnih volitvah je po vsem sodeč zmagala opozicijska nacionalistična stranka. Ker pa bo o končnem rezultatu odločala le peščica glasov, so možni nepredvideni preokreti v zadnjem trenutku. Štetje glasov je prav zato do skrajnosti oteženo, saj vsako glasovnico skrbno preverjajo predstavniki obeh političnih grupacij. Na obeh otokih je bilo včeraj skrajno napeto, zamrle so vse gospodarske dejavnosti, saj so oblasti ukazale zaprtje vseh šol in trgovin. Zaradi zamud pri preštevanju glasovnic so bile v La Valletti manifestacije zdaj ene zdaj druge stranke, ki so napovedovale zmago. Voditelja nacionalistov Fenech Adami in laburistov Carmelo Bonnici sta zato pozvala svoje pristaše k strpnosti.
Pričakovanje v La Valletti in v tem delu Sredozemlja je seveda veliko, če bo potrjena zmaga nacionalistov, bodo laburisti po skoraj 17 letih vladanja prepustili krmilo stranki, ki zavrača dosedanjo neuvrščeno politiko in se zavzema za večje stike z Italijo in zahodnim blokom. Sinoči so poraz potrjevali tudi v laburističnem taboru, da bi lahko le čudež preprečil zmago malteških nacionalistov.
Totocalcio: dve trinajstici v iste/n bani
V	Gorici dva nova milijarderja
Dve med petimi rekordnimi trinajsticami na nedeljskem totocalciu sta nili odigrani v Gorici, obe v baru Rosy na Rojcah, po vsej verjetnosti le kako desetino minut druga od druge. Srečna dobitnika bosta prejela vsak po eno niilijardo 756 milijonov 582 tisoč lir. Igrala sta po štiri stolpce (2 tisoč lir).
V	Gorici seveda ne pomnijo takih dobitkov, a tudi na vsedržavni ravni so samo enkrat v zgodovini športnih stav beležili višje dobitke (nekaj čez tri hiilijarde pred skoraj petimi leti). V vseh goriških barih sta bila včeraj dobitka v središču pogovorov. Lov na srečneža zaenkrat ni obrodil konkretnih sadov, prevladuje pa domneva, da sta nenadoma obogatela dva domačina, po vsej verjetnosti redna klienta bara na Rojcah.
NA 8. STRANI
Rop v Banca del Friuli v Krminu
Dva oborožena roparja sta včeraj zjutraj stopila v Banco del Friuli v Krminu. Pod grožnjo orožja sta odnesla okrog 47 milijonov lir. Roparski podvig pa se za las ni izrodil v krvav dogodek. Medtem ko sta bila dva roparja v banki, je njun Pajdaš, ki je bil očitno na straži pred banko, začel streljati na karabinjerja, ki je naključno šel mimo. Proti karabinjerju je iz razdalje kakih trideset metrov izstre-jil okrog 15 krogel. Nobena pa ni zadela 20-letnega Alessandra Chersiclo, ki se je vrgel na tla. Krogle so poškodovale nekaj parkiranih avtomobilov ter izložbe na stolpnici nasproti banke. Po streljanju so se roparji oddaljili z avtom lancia thema, ki so ga našli pri lalmiccu.
NA 8. STRANI
Umerjen optimizem Voroncova in Lehmana Evroizstrelki še vedno v ospredju pozornosti
RIM Medtem ko. se je na Dunaju začel nov krog posvetovanj o omejevanju klasične oborožitve med predstavniki 16 držav članic NATO in sedmih držav varšavskega pakta, je namestnih sovjetskega zunanjega ministra Julij Voroncov obiskal Rim. V italijanskem glavnem mestu se je srečal z ministrom Andreottijem, še danes pa ga bo sprejel predsednik ministrskega sveta Fanfani.
Voroncov je Andreottiju predočil sovjetsko stališče o ameriški ponudbi, da bi odpravili polovico jedrskega strateškega orožja. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra pa se je navezal tudi na ženevska pogajanja o evroizstrel-kih in je omenil, da bi se lahko SZ in ZDA že v prihodnjih mesecih domenile glede odprave raket srednjega dometa. Na tem področju bi se morala oba sogovornika kar se da hitro domeniti, saj bi tako omogočila nadaljnje reševanje spornejšega vprašanja raket kratkega in najkrajšega dometa. Minister Andreotti je podčrtal pomen pogajanj med SZ in ZDA, še posebno ker bi se lahko obe velesili domenili ne le za krčenje, pač pa tudi za uničenje jedrskih arzenalov.
Tudi ameriški ambasador Ronald Lehman gleda z dokajšnjim optimizmom na skorašnji zaključek ženevskih pogajanj o evroizstrelkih. Lehman sicer trdi, da bi lahko ZDA in SZ že do konca leta podpisale tudi sporazum za 50-odstotno
krčenje strateških jedrskih arzenalov, kar pa še ne navdušuje sovjetskega sogovornika. Lehman je vsekakor kritiziral sovjetsko stališče, ki postavlja opustitev programa SDI (ameriške vesoljne protiraketne obrambe) kot prvi pogoj za sprejetje sporazuma START (krčenje medcelinskih raket).
Ameriški tajnik za obrambo Caspar Weinberger je te dni predstavil »tajno« poročilo o štirih »poskusnih izvedbah strateške obrambe«, ki bi jih morali uresničiti v ZDA v prihodnjih letih. Z njimi naj bi ZDA prihranile tri milijarde dolarjev in obenem pridobile najmanj dve leti pri uresničitvi razvojnega programa Strateške obrambne pobude, ki je v svetu znana kot »vojna zvezd«.
Pereče vprašanje evroizstrelkov in iskanje strateškega ravnovesja med obema velesilama je v ospredju pozornosti predvsem evropskega političnega sveta. Tako je francoski predsednik Francois Mitterrand na obisku v Zahodnem Berlinu ob 750-letnici bivše nemške prestolnice izjavil, da je pripravljen podpreti katerikoli razoroževalni načrt pod pogojem, da se ohrani ravnotežje vojaških sil, med vzhodnim in zahodnim blokom. Predsednik Mitterrand je tudi izjavil, da se upira sleherni delitvi Evrope, ki bi morala v tem primeru nastopiti enotno in ne ločena na države tega ali onega bloka.
Delegacija beograjske Gospodarske zbornice v Furlaniji-Julijski krajini
Srbski gospodarstveniki želijo poglobiti sodelovanje s Trstom in zamejskim svetom
TRST — Na obeh straneh italijansko-jugoslovan-ske meje se utrjuje volja po rešitvi še odprtih problemov in po bolj razvejanem gospodarskem sodelovanju med jadranskima sosedama prek naravnega mostu, ki ga predstavljata Trst in Furlanija-Julijska krajina sploh. Ta most želijo v čim večji meri izkoristiti tudi srbski gospodarstveniki z dejavnejšo vključitvijo v delovanje skupnosti Alpe-Jadran in v kompenzacijske mehanizme avtonomnih računov ob nenadomestljivi posredovalni zaslombi slovenskih zamejskih gospodarstvenikov. To je srž razgovorov, ki jih je imela delegacija- Gospodarske zbornice Srbije s predstavniki gospodarstva na Tržaškem.
Predsednik beograjske zbornice Radoje Stefanovič je včeraj vrnil obisk, ki ga je opravil oktobra v Srbiji predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tom-besi, danes pa bo vrnil obisk videmskemu kolegu Bravu. V delegaciji, ki jo vodi, so član zborničnega predsedstva Vlajko Stoljkovič in Bogdan Obradovič, ki je zadolžen za odnose z OECD, ter zastopniki številnih industrijskih podjetij in beograjskega inštituta za jedrsko energijo Boris Kidrič. Gostje, ki jih
spremlja predstavnik Zvezne gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu A. Rožman, so se po obisku pri generalnem konzulu Jakominu sešli v prostorih SKGZ z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Predsednik naše osrednje organizacije Race je obrazložil kočljivi moment, ki ga doživljamo Slovenci v Italiji, in rekel, da računamo v boju za zaščitni zakon na podporo vse Jugoslavije. Predsednik SDGZ Vito Svetina je orisal značilnosti slovenskega gospodarskega aparata v zamejstvu in se zavzel za konkretnejše gospodarske odnose s Srbijo kot delom tiste Jugoslavije, na katero smo življenjsko vezani. Razvije naj se zlasti sodelovanje na področju skupnega vlaganja kapitalov s posebnim ozirom na elektronski in znanstveno-raziskovalni sektor, za kar obstajajo pri nas dobre šanse. Zamejci lahko odigramo pri tem bistveno vlogo vpričo vezi, ki smo jih razpredli na italijanskem tržišču. Stefanovič je dejal, da je Srbija zelo zainteresirana za tehnološko sodelovanje; huda škoda bi bila, ko ne bi izkoristila možnosti, ki jih ji daje s svojimi tržnimi izkustvi v Italiji naša manjšina, kateri je izrazil soli-
darnost spričo polemik o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in ostro obsodil pojave unitarizma ter nacionalizma v Srbiji.
Gostje so si nato ogledali miramarski Center za teoretsko fiziko, Raziskovalni center pri Padričah in dve tovarni v industrijski coni, nakar so se sešli s predsednikom tržaške zbornice Tombesijem. Le-ta se je zavzel za večji razmah dvostranskega sodelovanja na industrijskem področju in ugodno ocenil ureditev problema o avtonomnih računih tudi kot zanimivega precedensa za rešitev drugih še odprtih vprašanj, kot npr. avtocestne povezave med državama. Stefanovič je v tej zvezi apeliral na podporo Rima in EGS glede potrebnih finančnih sredstev, »saj se moramo voziti po cesti in ne po načrtih«. Predsednik beograjske zbornice je tudi izrecno poudaril vlogo slovenskih operaterjev v prizadevanjih za prodor jugoslovanskih industrijskih proizvodov na italijansko tržišče in pripomnil, da se hoče Srbija globlje vključiti v delo skupnosti Alpe-Jadran, kot tudi v operacije po avtonomnih računih.
DRAGO GAŠPERLIN
Gorela sta dva motorja poljskega iljušina 62M
Zadovoljivo varnostno stanje v Jugoslaviji
BEOGRAD — »Ne glede na zapletenost naših družbenih razmer, smo lahko zadovoljni z varnostnim stanjem v državi,« je dejal jugoslovanski minister za notranje zadeve Dobroslav Ču-lafič ob dnevu varnosti 13. maja.
Čulafič je poudaril, da takšno oceno potrjuje dejstvo, da v zadnjem času ni bilo pojavov, ki bi rušili javni red in mir ter ogrožali varnost državljanov in da je Jugoslavija ohranila ugled ene od najvarnejših držav, ne le v Evropi, temveč tudi širše.
Čulafič je obvestil novinarje, da je komisija zveznega sekretariata za not-
ranje zadeve in sekretariata SR Srbije in Kosova ugotovila, da uporaba palic gumijevk proti občanom, ki so se zbrali na Kosovem polju 24. aprila, ni bila v skladu z zakonom. Zvezni sekretar za notranje zadeve je dejal, da bodo začeli postopek proti petim vodilnim in starešinam enote milice ter dvema miličnikoma, da bi ugotovili hujše kršitve delovnih obveznosti in delovne discipline. Uvedli pa bodo tudi postopek za določitev posamezne odgovornosti drugih miličnikov za nezakonito uporabo sredstev prisile.
Sto deset milijonov potnikov lani preko jugoslovanske meje
BEOGRAD — Poleg dela zaradi povečanega potniškega prometa - lani je mejo v obeh smereh prestopilo več kot 110 milijonov potnikov - in prevoza blaga so jugoslovanski cariniki imeli lani tudi dodatne obveznosti zaradi novih zunanjetrgovinskih in deviznih predpisov. Nadzorovali so namreč, ali so izpolnjeni pogoji za uvoz in izvoz blaga, vendar to ni povzročilo zastojev pri carinjenju blaga niti zadrževanja tovorov in prevoznih sredstev.
V poročilu zvezne uprave carinarnic o lastnem in delu 40 carinarnic lani, ki
so ga včeraj dostavili delegatom v skupščini SFRJ, je navedeno, da je mejo z jugoslovanskimi potnimi listi ali maloobmejnimi prepustnicami skupno prestopilo več kot 49 milijonov ljudi. Cariniki so lani na mejnih prehodih zaplenili kilogram dvesto gramov opija, prav toliko heroina in skoraj dva kilograma hašiša. Tako kot prejšnja leta so cariniki imeli opravka z več deset posamezniki, ki so skušali v državo nezakonito prinesti orožje, strelivo in propagandni sovražni material.
Ljudska stranka trdno ob strani Kurta Waldheima
DUNAJ — Dr. Alois Mock, podkancler in zunanji minister, je kot predsednik ljudske stranke predložil zunanjepolitično poročilo OEVP. Ponovil je stališče dunajske vlade, da trdno stoji za predsednikom republike Waldhe-imom ter označil ameriško odločitev kot »obžalovanja vredno«. Mock je poudaril, da bi bilo napak, ko bi zdaj Avstrija zapadla v resignacijo, ker še vnaprej ostaja trden del pluralistično-demokra-tičnih držav s tržno gospodarsko ureditvijo, pa četudi bo pri tem razočarana od »dobrih prijateljev«.
Ko je govoril o avstrijski zgodovini, ki je imela tako trenutke moralnega, političnega in socialnega napredka kot tudi temne strani neuspešnosti, zlasti v letih 1938-1945, je dr. Mock spomnil na besede nekdanjega predsednika svoje stranke in kanclerja ing. Leopolda Figla, ki je vojna leta preživel v koncentracijskem taborišču; »Ne pozabiti, ampak odpustiti.« Avstrija je — kot je danes naglasil predsednik OEVP — vse do konca 1. svetovne vojne iskala svojo identiteto in bila tako zelo hitro izpostavljena agresivnemu pritisku nacistične Nemčije.
Zaradi kvalitativnega in kvantitativnega procesa integracije Zahodne Evrope, posebej še v snovanju skupnega notranjega tržišča, je Mock kot zunanji minister izpostavil kot prvo nalogo dunajske vlade zbliževanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Na zunanjepolitičnem področju po besedah Mocka Bližnji vzhod še vnaprej ostaja regionalno težišče avstrijske zunanjepolitične usmeritve, pri čemer je še posebej zagotovil arabskim prijateljem, da bo Avstrija tako kot je tudi doslej z največjo pozornostjo spremljala njihove probleme. Kar zadeva pomoč državam tretjega sveta, pa je predsednik ljudske stranke poudaril, da bo le-ta povezana z izpolnjevanjem človekovih pravic.
Ko je spregovoril o dunajskem nadaljevanju konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), je Mock poudaril oživitev dialoga in pogajanj med Vzhodom in Zahodom, ki da bodo, pripeljali k uspehu, ob aktivni in posredniški vlogi skupine neutral-nih in neuvrščenih držav, ki jo morajo takšno ohraniti in odigravati tudi v bodoče.
B. G.
VARAŠAVA — Tragedija letala iljušin 62 M, last poljske letalske družbe LOT, je močno odjeknila v domači javnosti, saj je bilo vseh 183 žrtev poljskih državljanov ali ameriških državljanov poljskega porekla.
Z delom je tudi pričela posebna vladna preiskovalna komisija, glasnik te komisije Stefan Pozniak pa je včeraj novinarjem zanikal govorice, po katerih je kapitan aviona zaman vprašal dovoljenje za pristanek na enem izmed vojaških letališč na relaciji med Gdanskom in Varšavo. Pozniak je tudi dejal, da ob nikakršnem nujnostnem primeru nimajo vojaška letališča taka pooblastila, ki bi jim dovolila prepoved zasilnega pristanka.
Iz dobro obveščenih virov se je medtem zvedelo, da so samogasilne naprave štririmotornika pogasile pričetek požara na enem motorju, ko je iljušin 62 M letel kakih 250 kilometrov severno od Varšave. Kapitan letala je ocenil, da ni bila okvara tako huda, da bi zahtevala zasilni pristanek in se je zato odločil za vrnitev na mednarodno letališče Okecie v poljsko prestolnico, kjer bi lažje popravili okvaro in bi potniki lahko nadaljevali pot v New York s kakim drugim avionom. To domnevo potrjuje tudi pot iljušina, ki se je do zadnjega držal optimalnega zračnega koridora za Varšavo in ni letalo pristalo niti na vojaškem letališču, oddaljenem 50 kilometrov od poljske prestolnice. Kaže pa, da se je nato vnel še drugi izmed štirih motorjev in se je zato kapitan odločil, da se izogne gosto naseljenemu prdmestju Ursinow in je preusmeril iljušina južneje nad gozd Kabaty. Tu naj bi popolnoma izgubili nadzorstvo nad letalom, ki je kmalu strmoglavilo. To verzijo naj bi potrdili tudi nekateri očividci, ki so preiskovalcem dejali, da je letelo letalo zelo nizko in da sta gorela dva motorja.
Na sliki (telefoto AP): otroška igračka je ostala edina nema priča tragedije.
Najavljena zmaga predsedniške strankarske koalicije
MANILA — Od 26 milijonov filipinskih volivcev se jih je včerajšnjih volitev udeležilo kar 90 odstotkov. Množično prisotnost volivcev pa je spremljala tudi vrsta nasilnih akcij, ki so terjale življenje šestnajstih oseb. Filipinske volitve bodo najbrž potrdile najavljeno zmago strankarske koalicije predsednice Corazon Aguinove Lakas ng Bansa (Moč države), ki bi si morala priboriti večino sedežev v parlamentu. Po prvih neuradnih podatkih, ki nam prihaja-jajo iz Manile, naj bi predsedniška stranka dobila v senatu vsaj 17 sedežev na skupnih 24. (Drugih 50 poslancev bo imenovala predsednica Aguinova).
Na strani opozicije bo največ glasov dobila desničarska koalicija GAD (Velika demokratska zveza), ki jo vodi bivši obrambni minister Juan Ponče Enrile. Zanj se je vsekakor opredelila večina vojakov, ki so šli na volišča pred ostalim prebival-
stvom. Brez večjih volilnih perspektiv pa sta levičarska koalicija Zveza za novo politiko, ki jo vodi Partido ng Bayan (Ljudska stranka) in KBL (Gibanje za novo družbo), ki zagovarja stališča politične organizacije bivšega predsednika Marcosa.
Filipinci bi se morali zdaj pripraviti na administrativne volitve (izbirali bodo župane in guvernerje), ki bi morale biti, če ne bodo nastopile organizacijske težave, 30. avgusta letos. S temi volitvami bi se morala tudi skleniti "demokratska revolucija", načrt za demokratizacijo države, ki ga je zarisala predsednica Aguinova po Marcosovem begu s Filipinov. Na vlado Aguinove pa trenutno vse bolj pritiska breme gospodarske stiske, ki bi jo lahko zrahljala uvedba agrarne reforme. S tem bi Aguinova najbrž hudo prizadela tudi komunistično opozicijo, ki se je v zadnjih mesecih kar precej utrdila.
Udeležba na filipinskih volitvah je bila res množična	(Telefoto AP)
Dvomljiva koroška zgodovina v pisanju Kleine Zeitung
CELOVEC »Če je pred časom VJaldheimov predhodnik s to medaljo odlikoval veliko število partizanov v Celovcu, potem ima predsednik do odvlečenih še toliko bolj enako dolžnost.« Lorenz Mačk in z njim »Kleine Zeitung« poleg tega tudi predlagata, naj se 128 odvlečenim Korošcem, katerih grobovi so neznani, uredi spomenik. S tem bi bila do ljudi, »ki so morali nedolžni umreti, izpolnjena rodoljubna in humana dolžnost.«
Waldheimov predhodnik je dr. Rudolf Kir-chschlaeger. Lorenz Mačk je avtor serije »Im Schat-ten des Friedens« (V senci miru), ki jo je objavljala koroška izdaja Kleine Zeitung in v kateri Mačk na neverjetno nesramen način, namreč čisto po svoje obdeluje sklop zadnjih vojnih dogodkov na Koroškem, kjer se je vojna končala 16. maja in tako pomenila konec vojne za vso Evropo. Predsednik, ki naj bi izpolnil svojo dolžnost, je dr. Kurt Waldheim.
Pa menda ja ne že spet?
V koroški izdaji Kleine Zeitung je bilo v sredo, 6. maja, na strani štiri objavljeno, da bo Lorenz Mačk naslovil na Waldheima peticijo s prošnjo, naj po-
stumno odlikuje s »priznanjem zaslug za osvoboditev Avstrije« 128 odvlečenih Korošcev. Ali dobesedno: »Med žrtvami so abwehrkaempferji, moški in ženske, ki so v bojih za svobodo v letih 1918-1920 uspešno ubranili ločitev Koroške od Avstrije, ali pa so leta 1945 ponovno nastopili za svobodno Koroško.«
Da bo namreč jasno: sodeč po zgodovini, ki se očitno piše na straneh Kleine Zeitung, se je pravi boj za svobodo na Koroškem začel šele leta 1945, tedaj torej, ko vsa normalna Evropa slavi obletnico svobode in zmage nad nacizmom.
Kleine Zeitung je pod naslovom »Nikoli se niso vrnili« objavila imena vseh 128 žrtev bodisi Abwe-hrkaempfa, bodisi partizanov ali tedanje zasedbene oblasti na Koroškem, britanske zavezniške vojske, in med njimi, če verjamete ali ne, tudi »Franz VJan-ke (32), Beamter bei der Gestapo Klagenfurt« (prevedeno v "windischu: »Franz Wanke, uslužbenec gestapa v Celovcu). Torej predsednik Waldheim naj izpolni svojo dolžnost in • med ostalimi odliku-
je tudi gestapovca. Ali je bila ta oznaka »poklica« F. Wankeja storjena pomotoma ali zaradi tiste tipične koroške »zagamanosti«, je zdaj že vseeno. Večina tistih Korošcev in Korošic, ki so se za svobodo borili do leta 1945 in ne po njem, pa naj že govorijo nemški ali slovenski jezik, vedo povedati, da je med naštetimi »borci za svobodno Koroško v letu 1945« kar precej aktivnih nacistov.
Kaj naj k vsemu sploh še zapišemo? Kako je namreč mogoče in kakšna osebnostna lastnost je Kleine Zeitung in Lorenza Mačka gnala, da od predsednika republike zahtevata izpolnjevanje neke suspektne dolžnosti prav v času, ko se zaradi dr. Kurta Waldheima maje ugled Avstrije? Ko je novinarju Neue AZ neki znanec, ki se je vrnil iz Sri Lanke, povedal naslednjo zgodbo: Tamkajšnji taksist ga je vprašal po poreklu, in ko je zaslišal besedo »Avstrija«, je veselo in glasno izrazil svoje geografsko politično znanje: Ah, Austria, Waldheim, Hitler.
BARBARA GORIČAR
S srečanja novinarjev iz F-J K v Gradezu
Poglobljena razprava o količini in kakovosti informacijskih sredstev
Večina informacije je usmerjena v izrazito krajevno kroniko
GRADEŽ — Dežela Furlanija-Julijska krajina ni bila nikoli enotna tvorba. To je prišlo jasno do izraza v prejšnjih Mesecih ob polemikah o »razporoki« med Trstom in Vid-Mom. Tako stanje pa močno vpliva tudi na sredstva množičnega obveščanja, ki so v veliki večini primerov usmerje-na v izrazito krajevno, pokrajinsko kroniko in posvečajo Malo pozornosti deželni problematiki. To je morda eden od najbolj zanimivih splošnih podatkov, ki so prišli do izraza v Gradežu, na srečanju o informaciji v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je priredil deželni novinarski sindikat v sodelovanju z deželno upravo in ob finančni pomoči družbe Italtek-na iz koncerna IRI Italstat.
Srečanje, prvo tako srečanje v deželi in tudi prvo v Italiji, ki temelji na obsežni in poglobljeni raziskavi družbe za raziskovanje javnega mnenja SWG, hoče poglobiti vprašanje količine in kakovosti informacijskih sredstev v Furlaniji-Julijski krajini v obdobju, ko deželna stvarnost doživlja globoke spremembe in ko se tudi mediji tehnološko posodabljajo. V Furlaniji-Julijski krajini je prisotnih z različno Periodičnostjo okoli 400 naslovov, od teh 315 tiskanih in 82 radijskih in televizijskih. Poleg vsedržavnih časopisov in tednikov ter že uveljavljenih radijskih in televizijskih oddaj, deluje torej v deželi kopica publikacij, manjših radijskih in televizijskih postaj, ki so v informaciji usmerjene Predvsem v krajevno stvarnost. V tem univerzumu dela nad 3 tisoč ljudi, od teh pa jih je le tisoč vključenih v novinarske stanovske strukture. Zato je včasih res smešna pozornost, ki jo stranke posvečajo tako rekoč institucionalnim Medijem, da bi imele nanje večji vpliv, medtem ko prezirajo druge naslove, ki imajo med javnostjo prav tolikšen, če ne še večji odziv. Dovolj bo v tem okviru omeniti dejstvo, da izhaja mesečno v Furlaniji-Julijski krajini okoli poldrugi Milijon izvodov najrazličnejših publikacij, ki jih delijo zastonj in kateremu 13 od sto uporabnikov daje precejšnjo Pozornost v branju.
Na splošno se v deželi proda 15 izvodov časopisov na 100 prebivalcev. Odstotek naraste znatno v tržaški pokrajini, kjer doseže 20 od sto, najnižji pa je v pordenonski pokrajini, kjer zdrkne na 12 izvodov na 100 prebivalcev. Zato
pa so različni indeksi branja: v pokrajinah, kjer se proda manj časopisov, več ljudi prebere isti izvod. Od vseh prodanih izvodov je 43 odstotkov prodanih vsak dan, ostali pa z različno frekvenco. Vsekakor pa več kot polovica družin v deželi ne kupi nikoli nobenega dnevnika.
Če je razširjenost do vsedržavnih dnevnikov skromna, je razširjenost vsedržavnih tednikov in mesečnikov precejšnja. V odstotkih so imeli najbolj prodanih v Trstu, najmanj pa v Pordenonu. V primerjavi z vsedržavnim je deželni bralec precej pozoren, saj posveča več kot pol ure na dan branju časopisov. Po navadi najprej preleti naslove, nato pa prebere kar ga najbolj zanima. Največ pozornosti namenja krajevni kroniki in servisnim informacijam (urniki prevoznih sredstev, mali oglasi itd.), najmanj pa mednarodni in vsedržavni politiki in črni kroniki. Isto velja glede poslušanja radijskih in televizijskih dnevnikov. V tem okviru velja omeniti, da skoraj polovica uporabnikov izbira televizijske oddaje na osnovi pretresa programov, tretjina izbira oddaje po naključju in 15 odstotkov se poveže vedno z najbolj priljubljeno postajo, ne glede na to kaj oddaja. Pri tem je treba omeniti, da deželni gledalec ocenjuje televizijske dnevnike tako na RAI kot na zasebnih postajah, kot politično pogojene, z edino izjemo deželnih oddaj. Radijski dnevniki pa se mu zdijo sorazmerno avtonomni in objektivni.
To je le kratek izsek iz deželne informacijske stvarnosti. Podatki morajo nedvomno vzbuditi razmišljanje vseh, ki se s temi vprašanji ukvarjajo. Vsekakor pa je treba poudariti, da v poročilu, ki je bilo prebrano, manjšinski mediji niso bili izrecno upoštevani, kar seveda delno izkrivlja podobo.
Ob koncu še kratka ugotovitev: otvoritve srečanja v Gradežu so se udeležili vidni deželni voditelji (kar je samoumevno, saj je dežela omogočila raziskavo), ni bilo pa, proti pričakovanju prirediteljev, zastopnikov političnih strank. Najbrž so jih zadržale .najrazličnejše obveznosti v zvezi s pripravami volilnih kampanj, čudno pa je vsekakor, da niso izkoristili simpozija kot je gradeški za kontaktiranje z novinarji.
VOJMIR TAVČAR
Harmonikarji »Miramara« vodili seminar v Bocnu
BOČEN — 22,, 23. in 24. aprila se je v Bocnu odvijal seminar za harmoniko, ki ga je organiziral bocenski Artist Club, kateremu gre posebna zahvala za organizacijo in prijetno gostoljubnost, ki ju je nudil članom društva Mi-ramar voditeljem seminarja. V jutranjih urah so pedagogi Eliana Zajec, Dorina Kante in Corrado Rojac orisali splošne značilnosti inštrumenta harmonike, ki si stalno utira pot za priključitev na državne konservatorije. Sledili so primeri lekcij z gojencem Davidom Žerjalom, tudi članom društva Miramar in istoimenskega harmonikarskega ansambla, in splošne lekcije iz glasbene teorije. V popoldanskih urah so sledile individualne lekcije s številnimi udeleženci.
Uspehom seminarja se je pridružilo pravo slavje celovečernega koncerta Fabia Rossata in Corrada Rojaca v znani koncertni dvorani konservatorija Claudio Monteverdi, kjer prirejajo znani natečaj Busani. Program je vseboval glasbo Bacha, Paganinija, Zolotarjeva, Scarlattija, Liszta, Ravela, Negujeva, Musorgskega in Albura kot potrdilo polivalen-ce glasbenega sporočila, ki ga lahko nudi harmonika, saj uspešno krije orgelski in celo najtežji klavirski repertoar.
Med pedagogi, ki so vodili seminar je bil tudi prof. Elio Bos-chetto, ki vodi znano metansko harmonikarsko šolo.
(C. R.)
Na četrtkovi seji zamenjava svetovalcev-kandidatov za parlamentarne volitve
TRST — Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo ponovno sestal v četrtek, torej dan pozneje, ko bo zapadel rok za predložitev kandidatnih list za junijske parlamentarne volitve.
Dnevni red seje predvideva, da bo skupščila vzela na znanje odstop tistih deželnih svetovalcev, ki bodo nastopili kot kandidati na volitvah. Uradno so ostavko doslej podali štirje svetovalci in sicer komunist Renzo Pascolat, demokristjan Carpenedo ter socialista Renzulli in Zanfagnini; slednjega pa po vsej verjetnosti ne bo na kandidatni listi PSI ne za poslansko zbornico in niti za senat; zato je verjetno, da bo Zanfagnini svoj odstop umaknil, v nasprotnem primeru pa naj bi ga v deželnem svetu zamenjala Pao-lina Lamberti.
Z ostalimi svetovalci pa je vse bolj jasno. Dosedanjega podpredsednika deželnega odbora Ren-zullija bo v skupščini zamenjal župan iz San Giorgia di Nogaro Lucio Cinti, načelnika svetovalske skupine KPI Pascolata bo zamenjal Giuseppe Blasetig, načelnika demokristjanskih svetovalcev pa bi moral zamenjati Carlo Faleschini, ki je predsednik de-
želne ustanove za razvoj obrtništva (ESA). Ker pa sta funkciji deželnega svetovalca in predsed-mnika te ustanove nezdružljivi, se bo moral Faleschini odločiti za eno dveh mest; v kolikor bi ohranil predsedstvo ESA, bi svetovalsko mesto v demokristjanski skupini na deželi prevzel Sergio D'-Orlando.
Na četrtkovi seji pa bo potrebna zamenjava še enega svetovalca. Pred dnevi je namreč umrl predstavik Mešane skupine — II melone Pellis (pokopali so ga včeraj). Zamenjati bi ga moral Giulio Camber, katerega pa je LpT določila, da v okviru sporazuma s PSI kandidira na socialistični listi kot neodvisen kandidat. Zaradi tega ga deželna skupščina ne more izvoliti v svoje vrste. Pellisovo mesto bi torej moral prevzeti Antonio Peinkopfer. Vsaka odločitev pa bo vsekakor padla na četrtkovi seji deželnega sveta, na kateri bo poleg teh obveznosti še razprava o poročilu odbornika za delo in socialno skrbstvo Brancatija o številnih problemih zaposlovanja v F-JK.O teh problemih je Brancati poročal na zadnji seji skupščine.
Dolge kolone na mejnih prehodih
Lepa nedelja v Istri
TRST — Pretekla nedelja je bila že takšna, da je prav vabila ljudi v naravo,k morju, ali v hribe.
Številni Tržačani so se odločili med drugim za izlete v Istro - v Portorož, Rovinj, Poreč, Savudrijo in še v druge kraje. Temu primeren je bil tudi promet na vseh mejnih prehodih, predvsem na tistih, kjer zadostuje za prehod meje obmejna prepustnica.
Dolge vrste izletnikov so se vile že v zgodnjih jutranjih urah na blokih pri Plavjah in pri Korošcih in seveda tudi na blokih pri Škofijah in Lazaretu. Velikih zastojev ni bilo, ker so bile tudi obmejne formalnosti kar hitro opravljene.
Kam so se potem porazgubili vsi ti izletniki? V glavnem so se ustavljali ob morju. Voda sicer ni bila še tako topla, da bi se kdo spuščal v njen objem, veliko pa je bilo takih, ki so si privoščili prijetno ležanje pod toplim majskim soncem.
Dobro so bile v opoldanskih urah zasedene številne gostilne in restavracije, predvsem tiste, ki stojijo ob cesti, ki vodi tja do Rovinja in Poreča in še dlje. Vse gostilne so bile kar dobro založene z ribami, s školjkami in drugimi specialitetami, ki so si jih tokrat privoščili v glavnem Tržačani, pa tudi številni Videmčani in prebivalci pordenonske pokrajine.
Delale so s polno paro tudi manjše gostilne, predvsem tiste, ki so pekle meso na žaru - že tradicionalne čevapčiče in ražnjiče, ponekod celo majhne odojke (prašičke).
Prvič smo opazili v raznih gostinskih obratih otroke, pa tudi mlade fante in dekleta, ki so ponujali gostom v prodajo sveže cvetje. Tudi ti so
bili po svoje glasniki pomladi in hitro bližajočega se poletja.
Zvečer se je promet preko obmejnih blokov odvijal seveda v nasprotni smeri. Vsi so hiteli domov in vrste avtomobilov so se kar hitro premikale tako da tudi ob povratku ni bilo zastojev, ali slabe volje.
Lepa nedelja torej, ki se je končala brez večjih nesreč ali nezgod.
(N. L.)
Seja komisije za zdravstvo AJ
TRST — Na včerajšnji seji komisije za ždravstvo, ki deluje v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran (bila je v Trstu) je bilo sklenjeno, da bo skupnost dala tiskati brošuro z vsemi podatki in navodili iz zdravstvenega sektorja v deželah članicah AJ, kar bo v veliko pomoč — v primeru potrebe — obiskovalcem teh dežel.
S sklepom zborov delavcev po 33 dneh končali stavko v Labinu
LABIN — S sklepom zborov delavcev se je včeraj po 33 dneh končala stavka v istrskih premogovnikih Raša. Včeraj zjutraj so na zboru delavcev jame Kukljak sprejeli predloge centralnega delavskega sveta o povečanju osnove za obračun osebnih dohodkov v razponu od štirih do 46,5 odstotka, tako da so rudarji takoj nato odšli na delo. V jami Labin so na zboru delavcev prav tako sprejeli predlog o boljšem vrednotenju dela jamskih delavcev. Delavski svet tega Tozda je sprejel odstop vodje Matije Lisice in vodje splošnih poslov Djure Tosiča. Na zboru delavcev so sklenili, naj v drugi izmeni v jamo odide 60 rudarjev in pripravi vse potrebno za normalno proizvodnjo.
Tokrat se je iskanje izhoda iz več kot enomesečne krize in stavke v istrskih premogovnikih Raša nadaljevalo tudi v soboto in nedeljo. Medtem ko so se delavci na petkovem tajnem glasovanju odločili, da nadaljujejo s stavko (od 1678 vpisanih delavcev jih je glasovalo 1027, od katerih se jih je le 650 odločilo za nadaljevanje dela) je v soboto in nedeljo nadaljevala z delom komisija za dopolnitev sistema delitve osebnih dohodkov. V nedeljo se je zopet sestal tudi centralni delavski svet in strokovni kolegij rudnika.
Pričakovali so, da bodo predlagane spremembe pri nagrajevanju jamskega dela rudarji sprejeli kot prispevek k izboljšanju njihovega položaja in pripravljenost za sporazumno razreševanje nakopičenih problemov. Seveda pa hkrati še vedno ostaja odprto vprašanje, od kod denar za zahtevano povečanje plačnih osnov.
O tej temi so v nedeljo med drugim razpravljali tudi na strokovnem kolegiju rudnika, kjer so poslušali tudi poročilo republiškega rudarskega inšpektorja, ki te dni pregleduje rudnike. Njegovih ugotovitev zaenkrat javnosti niso sporočili, četudi generalni direktor premogovnikov stalno ponavlja, da so razmere v jamah kritične.
Na kolegiju je finančni direktor Viktor Ružič, ki mu delavci očitajo pobudo za spremembo norm, zaradi katere naj bi se stavka začela, napovedal nepreklicen odstop. O tem se bo moral dokončno odločiti delavski svet DŠS. Odgovornost in potrebo po zamenjavi ostalih vodilnih še razpravlja posebna komisija strokovnjakov, čeprav je sklep o odstranitvi tehničnega direktorja že pred tedni sprejel delavski svet rudniškega tozda v Labinu.
Konec tedna je rla zaprti seji razmere v rudniku obravnaval tudi politični aktiv občine.
JANEZ ODAR
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
48.
Tragedijo
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetfi
COPVRIGHT ZTT
Stankovo okolje se je torej nenadoma prenovilo, čeprav je on ostajal enako napet in v nenehnem pričakovanju dogodkov. Prihajala pa so Danina pisma, ki so mu predstavljala popolnoma neznane osebe. Precejšnji del poznanstev je bil povezan s političnim preobratom, ki ga je bilo še posebej čutiti na mejnem področju, ki je bilo vključeno v gospostvo Tretjega rajha. Nemcem, ki so jih izdali italijanski zavezniki, ni bilo prav nič do tega, da bi podedovali njihovo povsem nespremenjeno averzijo do vseh Slovanov, toliko bolj ker je bilo med novimi podložniki precej antikomunistov. Okoli glavnih mest Zagreba in Ljubljane so se močno utrdili kolaboracionisti, ki jih je vodil njihov mali krvoločni vodja. V Sloveniji so se ti okupatorjevi sodelavci imenovali domobranci, Titovi partizani so jim vzdeli ime »bela garda« in jih s tem primerili boljševikom sovražni grupaciji med rusko revolucijo. Bila pa je tu še tretja slovanska ločina, ki je položaj še poslabšala in tudi zapletla našo pripoved; le-ta je bila prav tako pripravljena, da se do zadnje kaplje krvi bori proti omenjenima dvema nasprotni-
koma, hkrati pa tudi proti skupnemu nacističnemu okupatorju; to so bili četniki, oddelki stare kraljeve vojske, ki se niso razpustili in ki so ostali zvesti pobegli monarhovi vladi v Londonu.
Ta zapletena jugoslovanska stvarnost se je kajpak odražala tudi v slovenskem svetu na tržaškem in goriškem področju. Tovariši Pina Tomažiča in pretežni del simpatizerjev nacionalistov, ki so bili obsojeni na procesu fašističnega Posebnega razsodišča, so se priključili Osvobodilni fronti pod vodstvom Tita. Vsi Danini sorodniki in prijatelji so storili tako. Mala Majda, ki se je nenadoma pojavila v pismih možu, je bila hčerkica strica Colje po materini strani; tudi ta se je skupaj z ženo pridružila partizanom. Cita in še bolj prepričana Dani sta postali tajni aktivisti Osvobodilne fronte.
Katoliški Slovenci so bili seveda postavljeni pred težjo izbiro. Precej krščanskih socialistov, tako na primer bivša poslanca Šček in Besednjak, gospod Milanovih in Vukova oče in sin se prav tako spontano priključijo Osvobodilni fronti Titovih komunistov pod vodstvom pesnika in katoliškega leaderja Edvarda Kocbeka (ki je ob koncu vojne postal minister, a so ga pozneje odstavili). Drugi spet so bili vezani na staro kraljevino Jugoslavijo, ki je bila, preko konzulata, denarno podpirala kulturno politično dajavnost in med drugim tudi zadrugo našega zapornika. Le-ti so zagrizeno verovali v pluralistični demokratični režim in so se usmerili k četnikom, ki so se po vdoru Nemcev začeli imenovati plava garda. Bili pa so tudi taki, ki so odločno
sodelovali z nemškim okupatorjem, v katerem so videli jamstvo za krepko in uspešno maščevanje za preganjanje z italijanski strani. Taisto mejo, skozi katero se je v letih pred slovitim tržaškim procesom izmuznil marsikateri prevratnik, so zdaj iz nasprotne strani na skrivaj prestopali privrženci Tita, kot tudi aktivisti bele in plave garde. Vsi ti so, v imenu drugačne Jugoslavije, iskali zaveznikov med sonarodnjaki, ki so bili že od nekdaj brez domovine.
V decembru 1943 je prišel iz Ljubljane polkovnik bele milice, ki se je bila sestavila s pomočjo nacistov, in osnoval na tem področju glavni belogardistični štab. Deležen je bil podpore z nemške strani, ko je obnavljal popolnoma zatrto upravno in kulturno življenje Slovencev in pri tem izzval proteste italijanskega prefekta, ki ni bil slabše pokrit kot on; večna rivaliteta med dvema narodnostnima skupinama je udarila na dan tudi pod fiihrerjevo peto. In Vukova mama je naznanila sinu, sa so v Mirnu odprli slovensko šolo, na občini pa da sedi slovenski župan.
Komu naj bi bil torej bolj naklonjen Stanko, ta antifašist v zaporu in nasprotnik slehernega totalitarizma, katolik, a iz najnaprednejših vrst, intelektualec, ki je sam dozorel v trpljenju in učenju, čeprav zaslepljen od vedno bolj nestanovitne žene, ki pa v trenutku izbire ni prav nič oklevala pred potjo, kamor bi jo bil poslal brat?
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Na tiskovni konferenci in pred skupščino
Tržaška Pokrajina predstavila proračun
Lepa sončna nedelja je bila okvir dolinski majenci
Star ljudski običaj postavljanja mlaja tudi letos očaral s svojo obrednostjo
Tržaška pokrajinska uprava bo, kljub običajnemu razgretemu političnemu ozračju, ki se vsakokrat ustvarja v predvolilnem času, spoštovala po zakonu postavljene roke za odobritev letošnjega proračuna, ki ga bo skupščina, po zagotovilu predsednika Locchi-ja na včerajšnji tiskovni konferenci, odobrila na seji 25. t. m., torej še nekaj dni pred rokom. Proračun, ki ga je v poglavitnih postavkah opisal šef računovodstva Opara, je bil sestavljen kljub pomanjkanju gotovih podatkov o dokončnih dotacijah države in izkazuje 123 milijard 174 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Od tega je nekaj več kot 28 milijard tekočih stroškov za delovanje ustanove, za dejanske naložbe pa je predviden izdatek okrog 56 milijard lir.
V proračunskih dokumentih, ki jih je Locchi predstavil včeraj zjutraj sredstvom javnega obveščanja, zvečer pa pokrajinskemu svetu, je seveda prav težko izluščiti posamezne pomembne predvidene pobude in dela, ki naj bi jih opravili v tem letu. Zanje smo izvedeli razločneje iz odgovorov pristojnih odbornikov na vprašanja našega dnevnika. Tako bodo pri javnih delih potrošili 2 milijardi lir za vzdrževanje gradbene imovine, 6 milijard za šole (od katerih 115 milijonov za trgovski zavod Žiga Zois in 155 milijonov za licej Prešeren), 12 milijard za preureditev zgradb v bivši umobolnici, 3 milijarde za nakup novega sedeža za pokrajinske urade in kar 27 milijard za vzdrževanje in ureditev.' cestnega omrežja.
Delni proračun odbornika Marčela Čoka (PSI) predvideva 120 milijonov lir za pripravo integriranega načrta za razvoj kmetijstva, 600 milijonov (v 3 letih) za izkoriščanje vodnih virov za namakanje, 35 milijonov za manifestacije v prid vinogradništvu in 18 milijonov za ovrednotenje pridelkov. Odbornik za kulturo Zorko Harej (SSk) bo razpolagal s 560 milijoni lir za razne pobude na področju krajevne glasbene dejavnosti, v letošnjem letu pa bo poleg že tradicionalnih kulturnih manifestacij skrbel tudi za prireditev koncerta sodobne klasične elektronske glasbe in razstave video-arta.
Odborniku za šport in prosti čas Ca-vicchioliju (LpT) je skupno dodeljenih 340 milijard lir, ki naj bi jih približno za polovico krili deželni prispevki, za razne pobude, med katerimi se zdijo najpomembnejše popravilo spomenika bivši avstrijski cesarici Sissi, ureditev »ceste terana«, teden manifestacij (v obeh mestih) Trst - Celovec, izdelava videokasete o našem mestu, prireditev malega festivala tržaškega narečnega gledališča in natečaj zabavnih prireditev med krajevnimi šolami. Odborniš-tvo za ekologijo predvideva strošek 1,8 milijarde lir za postavitev opazovalnih central proti onesnaževanju (za kar računa na pomoč Dežele) ter .300 milijonov tekočih stroškov za vzdrževanje botaničnega vrta Carsiana in za ureditev nekaterih turističnih pešpoti v nabrežinski občini in druge pobude. Kar 6 milijard pa bo Pokrajina potrošila na tradicionalnem institucionalnem področju skrbstva za handikapirane in za otroke na splošno.
Dolina je danes postala lepa in privlačna kot nevesta — tako je pisalo leta 1958 v Primorskem dnevniku o dolinski majenci. To bi veljalo zapisati tudi ob letošnjem prazniku, saj je bila nedelja edinstvena, sončna, topla in razposajena, prav taka, kakršen je maj, ki kraljuje sredi gorice in odslikava svojo^lepoto v vso vas in celo okolico.
Res je, majenca je poseben praznik, ki ni vzniknil, tako kot mnoge druge šagre, iz same želje po zabavi, temveč srka svojo bit iz korenin ljudskega izročila, iz prastarega običaja praznovanja prihoda pomladi. Zato majenca ni »šagra«, kot piše na smerokazih proti Dolini, brez dvoma je precej več. Zato je treba to sporočilnost predvsem doživeti, jo otipati na licu mesta, vonjati
znoj izjemno požrtvovalnih članov dolinske fantovske in dekliške ter ostalih vaščanov, ki so v soboto dvigovali čudovito češnjevo krošnjo, ki bo še danes, otežena s sadeži, zastavicami in lučmi opozarjala nase. Dolga je bila sobotna noč, polna dela in mrzličnih opravil — trud pa se je izplačal, saj je rezultat prizadevanj nadvse privlačen.
O tem smo se lahko prepričali v nedeljo, ko je v dolinsko jutro zarezalo sonce in je vztrajalo ves dan, tako da je, poleg mlaja, privabilo v to breško vas na tisoče obiskovalcev, ki so lahko uživali v čudovitem okolju, se čudili »kralju« sredi dolinskega trga in opazili, da se mu klanjajo še cvetoči kostanji, ki so se bohotili tako kot še ni-
koli. Lahko so pokušali vina, ki so bila na občinski razstavi in šla v grla kot da bi šlo za najčistejšo studenčnico, okrepčali so se z jedmi na žaru, manj zahtevni pa so imeli možnost postanka ob stojnicah, ki so ponujale najrazličnejšo šaro...
Vendar to še ni bilo vse. Kot po navadi, Dolinčani so poskrbeli za popoldanski spored, ki je bil za vse okuse. Tako so se pod mlajem slišale note pihalnega orkestra Breg (vodil ga je Niko Peršič) pa Delavskega pihalnega orkestra iz Tolmina, oči so videle nastop šarmantnih plesalcev ljubljanske plesne šole Kazina, vrh vsega pa je bil vsekakor prihod parterjev in parterc, ki so odkorakali po »Siji« in slovesno prispeli pod mlaj. Tam so opravili svoj stari običaj proslavljanja, nakar je predsednik letošnje fantovske Robi Slavec s predstavnico dekliške Franko Žerjal začel ples desetih parov (toliko je bilo letos parterjev). Ples se je nato nadaljeval za vse ob zvokih priznanega ansambla Dobri znanci iz Ljubljane, nadaljevalo se je veselje tisočglave množice, ki je popolnoma preplavila vas, tako da se je bilo v gneči le težko premikati.
Najbrž bo letošnja majenca ostala še dolgo v spominu vsem, ki so se je udeležili in pohvalili veliko delo vseh, ki so pripomogli k uspehu. Naj povemo, da se je praznik nadaljeval še včeraj, danes pa je na vrsti obred podiranja mlaja. Najprej bo ob 18. uri nastopil spet pihalni orkester. Breg, ob 19. uri pa se bodo spustile vrvi, ponosno »drevo« bo treščilo na tlak, v češnjo se bo pognala otročad, da prinese domov čim več sadežev — trofej letošnje lepe dolinske majence.
V soboto v Kulturnem domu Prosek-Kontovel
Zbori iz zamejstva in matične domovine so zapeli pesem ob 100-letnem jubileju
Bratje zapojmo si pesem, je naslov skladbi, ki jo je slovenski skladatelj Radovan Gobec uglasbil za vsakoletna srečanja pobratenih pevskih zborov iz Železne Kaple, Stražišča, Brežic in Proseka-Kontovela. V soboto zvečer je pesem zadonela v proseško-kontovelskem Kulturnem domu ob sklepu 15. srečanja te vrste. Tokrat je izzvenela še posebno slovesno in mogočno: pevci iz matične domovine in iz zamejstva so jo skupno zapeli v počastitev 100-letnice organiziranega petja na Proseku in Kontovelu, ki jo prireja domači moški zbor Vasilij Mirk v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Prosek-Kontovel.
Sobotna jubilejna prireditev je bila kar se da slovesna. V prepolni dvorani so domačini in gostje sledili koncertu štirih pevskih zborov in sklepnemu skupnemu nastopu moških zborov. Srečanje je bila nova potrditev povezanosti Slovencev ne glede na mejo, kot je v svojem pozdravu naglasil predsednik Slovenske kulturno-ggspodarske zveze Boris Race.
Po uvodnih čestitkah jubilantom je Race izrecno poudaril, da nastop »potrjuje obstoj skupnega slovenskega kulturnega prostora. Naš skupni prostor so ustvarili naši predniki in smo ponosni, da ga uspešno gojimo naprej. Zavedamo se, da nam pomeni vsebina skupnega prostora jamstvo za našo narodnostno skupnost, zato ga bomo z enakim poletom gojili tudi vnaprej, ne glede na to, ali je komu všeč ali ne«, je podčrtal predsednik SKGZ, ki se je zatem zaustavil ob sedanjem političnem položaju. Omenil je prizadevanja, da bi rimski parlament izglasoval zaščitni zakon, razočaranja gb vsakem sklepu mandatne dobe in upanja ob izvolitvi novega parlamenta. »Mislim, da toliko razočaranja, kot ga občutimo danes, še nismo doživeli, bodisi zaradi tega, ker bo v prihodnjem poteklo 40 let ustave, bodisi ker se je krog tistih političnih sil, ki nam odkrito nasprotujejo, povečal. Naš odnos do novega parlamenta ne bo več le upanje, temveč predvsem zahteva! Zato se moramo tesneje povezati in okrepiti našo dejavnost, torej še več petja, kajti zanašati se moramo predvsem na lastne sile,« je napovedal Boris Race.
Srečanje pobratenih pevskih zborov je uvedel domači pevski zbor Vasilij Mirk, naslednik pevskega društva Hajdrih, ki je bilo ustanovljeno pred stoletjem na Proseku. Pod vodstvom dirigenta Evgena Prinčiča je zbor zapel štiri pesmi (tudi gostujoči zbori so zapeli vsak po štiri pesmi), po zadnji, Simonitijevi Nocoj, pa so gostje podelili »jubilantom« 'darila ob visoki obletnici.
Na odru so se zatem zvrstili mešani-zbor Zarja iz Železne Kaple iz Avstrije (vodi ga Jožko Wrulich), mešani
pevski zbor Svoboda iz Stražišča pri Kranju (dirigentka Draguška Vlašič) in mešani pevski zbor PD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic. Gostje iz Brežic so najprej nastopili v ženski sestavi (z dirigentko Elizabeto Križa-nicevo), zatem v moški (pevovodja Drago Križanič), ob sklepu pa še z mešanim zborom.
Med nastopi gostujočih zborov so ob 100-Ietnici organiziranega petjavo-beh vaseh jubilantom, čestitali predsednik Slovenskega prbsvetne-
V podružnici Inštituta Carli v Ul. del Teatro Romano 7 se bo danes ob 16. uri sestala delovna skupina za višje šole v okviru izpopolnjevalnega tečaja o »Prisotnosti in prispevku slovenske kulture v Trstu«, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z IRRSAE.
ga društva Zarja iz Železne Kaple Miha Travnik, predsednik skupščine Krajevne skupnosti Stražišče Rok Ži-bert in predsednica izvršnega sveta skupščine Občine Brežice Jelka Bar-lič.
Sobotno srečanje, ki ga je nazorno povezoval Bruno Rupel, je sklenil nastop združenih moških pevskih zborov. Nad sto pevcev je pod vodstvom dirigentov, ki so se izmenično vrstili ob vsaki pesmi, skupno sklenilo prvo prireditev ob stoletnem pevskem jubileju. Gostje in gostitelji so se zatem zbrali v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu, kjer se je ob zvokih narodnozabavnega ansambla iz Brežic še pozno v noč nadaljevala skupna družabnost.
Po uspelem pevskem srečanju so imeli »jubilanti« kaj malo časa za oddih. Že jutri jih namreč čaka druga od jubilejnih prireditev: nastop Tržaškega okteta v kontovelski cerkvi. Koncert se bo začel ob 20.30.
Oktet Zvon iz Farfielda v ZDA s slovensko pesmijo gost SP
Prijeten večer je moški oktet »Zvon« iz Farfielda (ZDA) pričaral številnim obiskovalcem, ki so se v soboto odzvali vabilu Slovenske prosvete na celovečerni koncert slovenskih ljudskih pesmi. S petjem je svojim ameriškim rojakom izrekel dobrodošlico »domači« Tržaški mešani zbor pod vodstvom dirigenta Tomaža Simčiča.
Ob spremstvu harmonike so člani okteta izvedli daljši program ljudskih pesmi in narodnozabavne glasbe. Svoj koncert bo moški zbor iz ZDA ponovil tudi v Gorici, na Koroškem in v Sloveniji.
Delovanje »Zvona« je še posebno pomembno, saj deluje na vzhodu Združenih držav, kjer ni večjih slovenskih središč. O njegovi kvaliteti pa dovolj zgovorno priča dejstvo, da je doslej posnel že dve plošči.
Pogovor z umetniškim vodjo koncertov prof Aleksandrom Rojcem
Pozitiven obračun koncertnega ciklusa Mladi mladim
Ciklus koncertov »Mladi mladim« se je konec aprila zaključil; mi pa smo izkoristili to priložnost, da se z umetniškim vodjem teh koncertov prof. Aleksandrom Rojcem pogovorimo o njihovi vsebini, o pomenu in o tem, ali namerava Glasbena matica z njimi v prihodnji sezoni tudi nadaljevati.
»S koncerti "Mladi mladim" smo začeli leta 1980. Najprej smo jih imeli v Gallusovi dvorani, ki je izredno primerna za takšne glasbene prireditve in s katero so bili zadovoljni tudi izvajalci sami. V lanski sezoni smo se preselili v avditorij tržaške radijske postaje, ker je prav vodstvo omenjene ustanove, po zaslugi dr. Filiberta Be-nedetiča, sprejelo sodelovanje pri izvedbi koncertov. Lani in letos so tako potekali koncerti v avditoriju RAI, pa tudi v Gallusovi dvorani. Če bomo s temi ciklusi nadaljevali in moja želja in trdna volja je, da z njimi nadaljujemo — potem bodo v prihodnji sezoni ponovno le v Gallusovi dvorani, ker bo radijski avditorij v popravilu.«
Kako pa je prišlo do zamisli teh koncertov, namenjenih mladim in s sodelovanjem mladih izvajalcev?
»Pred sedmimi leti smo stopili v stik z Glasbeno mladino Slovenije, ki je pokazala veliko smisla za uresničitev naše zamisli ter nam je bila ob strani, ko smo to zamisel uresničevali.«
Od leta 1980 do danes se je tako zvrstilo že več kot trideset koncertov, na katerih so nastopali sloven-
ski glasbeniki, pa tudi prestižni italijanski gostje.
»Naj tu omenim, da smo prvič v sklopu naše glasbene šole v Trstu izvajali koncert jazz glasbe. Imeli smo v gosteh tudi priznanega pianista Silvia Donata, ciklus Bachovih skladb pa je začel s konferenco prof. Nunzio Mon-tanari iz Bočna. Prvič je bil v Trstu izvajan večer skladb znanega skladatelja Satieja.«
No, do tu smo govorili o italijanskih ustvarjalcih. Še številnejši so bili priznani glasbeniki iz matične domovine, ki so nastopili v vaših glasbenih ciklusih.
»Res je. V gosteh smo imeli na primer znani Trio Lorenz, ki je tu praznoval 25. obletnico svojega delovanja. Potem smo vključili med koncerte tudi nastop prvega slovenskega kvarteta violončelistov. Nastopili so še violinist Tomaž Lorenz, kitarist Jerko
Novak, violinist Dejan Bravničar, imeli pa smo v gosteh tudi prestižne glasbenike iz Trsta.«
S to koncertno dejavnostjo ste torej zadovoljni?
»Zadovoljen sem, da je vaš dnevnik med drugim napisal, da bi morali s to dejavnostjo nadaljevati, in to kljub številnim težavam finančnega in organizacijskega značaja. Včasih nam po-' vzroča celo večje težave brezbrižnost tistih, ki bi se morali za to dejavnost zanimati, kot pa vse težave, ki sem jih prej omenil.«
Pa ste poskusili napraviti kaj propagande za te koncerte na šolah? Imeli smo namreč vtis, da bi bilo lahko mladih na teh koncertih še veliko več in da bi se lahko teh prireditev udeleževali vsi, ki jim pomeni glasba njihovo glavno dejavnost in ki bi se morali za vse glasbene dogodke še posebej zanimati.
V Miljah o istrskih kulturnih tradicijah
Do J 7. f. m. bo v razstavni galeriji Časa veneta v Miljah na ogled skupinska fotografska razstava o istrskih zgodovinskih ir. kulturnih tradicijah. Avtorji, Gianpaolo Bonesini, Marco Zanta in Roberto Zuffanti, so vsak z drugačno tehniko in različno tematiko "ulovili" v objektiv trenutke, skrite kotičke in najobičajnejše slike iz vsakdanjega življenja.
Razstava, ki jo prireja fotografski krožek Photo imago iz Milj pod pokroviteljstvom odborništva za kulturo miljske občinske uprave, bo odprta vsak delavnik od 17. do 19.30, ob sobotah in nedeljah pa od 11. do 13. ure.
»Tu se moramo zahvaliti svojim učenkam, ki so same delale plakate in jih nosile po šolah. Na žalost imajo šole v glavnem še premalo posluha za to dejavnost, čeprav menim, da spada glasba k splošni izobrazbi vsakega mladega človeka.«
Kaj pa glede občinstva? So ti koncerti postali nekakšen most med slovenskim in italijanskim občinstvom?
»Mislim, da lahko rečem, da so dosegli ta cilj. Bili so koncerti, kjer je bilo celo več italijanskih poslušalcev kot slovenskih. In kdor je prišel k nam, nam bo verjetno ostal zvest tudi vnaprej.«
Pa vaši načrti za bodočnost?
»Leta 1955 je bilo v Evropi leto glasbe in tedaj smo imeli v programih glasbe, posvečene Bachu. Letošnja, komaj zaključena sezona, je bila posvečena komorni glasbi, prihodnja pa naj bi bila posvečena mladim talentom - solistom.«
Vaši stiki z izvajalci ostajajo dobri tudi potem ko se je spomin na njihov nastop tu pri nas že nekako razblinil?
»Z vsemi nastopajočimi me vežejo prijateljski stiki. Italijanski glasbeniki so pa še posebno veseli, da so nastopili tudi v slovenskem ambientu in da je bil njihov nastop zabeležen tudi v slovenskem tisku. To mi je v največje zadoščenje. Želim si in upam, da bomo po tej poti tudi v prihodnji sezoni nadaljevali.«
N. L.
Prva faza predvolilnega postopka se konča že jutri
Znak KPI spet prvi na glasovnicah Tudi PSDI in PLI sestavili listi
Prva faza predvolilnega postopka se Polagoma izteka. Do jutri zvečer morajo stranke predložiti kandidatne liste za poslansko zbornico in senat na sodišču, kar so v nedeljo zjutraj kot Ponavadi prvi storili zastopniki tržaške federacije KPI (na sliki), zaradi česar bo znak PCI-KPI tudi prvi na obeh glasovnicah. Kot smo poročali, kandidirajo za poslansko zbornico Cuffaro, Bordon in Košutova, za senat pa Ros-setti in slovenski časnikar Spetič, ki ima skoraj zagotovljeno izvolitev v drugem okrožju. Za komunisti so svoje liste predložili neofašisti MSI, ki kandidirajo za poslance Sergia Giacomellija, Fulvia Depola in Inriocenta Mac-cana, za senatorja pa Franca De Morija in Lino Marinelli.
V nedeljo zjutraj so svoje liste predložili še republikanci, ki kandidirajo v Poslansko zbornico Lucia D'Acunza, Roberta Sacerdoteja in Francesca Slo-covicha, za senat pa v obeh tržaških okrožjih odv. Enzia Vollija. Isti dan so se na volilnem uradu tržaškega prizivnega sodišča predstavili tudi zastopniki Proletarske demokracije, ki so sicer vložili kandidatno listo samo za senat, v kateri nastopata v prvem (mestnem) okrožju Arcangelo Romano, angažiran v Združenju sorodnikov zapornikov, v drugem (ki obsega tržaška predmestja in okoliške občine) pa bivši podpredsednik Združenja za boj proti tuberkulozi Michele Montecalvo, ki se predstavlja kot neodvisen.
Včeraj do poznih popoldanski ur nobena druga stranka ni predložila svojih list uradno pred sodiščem, kar daje slutiti, da se je že začela »narobe tekma« za zasedbo zadnjega mesta na
glasovnicah, oziroma taktična bitka za prvo mesto v drugem stolpcu. Pač pa so nekatere krajevne stranke svoje liste dokončno sestavile in s tem razrešile še preostale dvome, ki so vladali v vodstvih glede najboljše izbire kandidatur.
Tako so tržaški socialdemokrati včeraj uradno potrdili s skupnim dokumentom volilni sporazum z Mestno listo melone (skupine, ki se je oddaljila od Liste za-Trst, in ji načeluje bivši tajnik LpT in deželni svetovalec Gian-ni Giuricin). Na tej osnovi bo kandidatna lista PSDI za poslansko zbornico sestavljena iz pokrajinskega tajnika Maria Berceja, novega »melonarja« Er-menegilda de Rote in socialdemokrat-
skega podtajnika Vincenza Dl Paceja, medtem ko bo v prvem senatnem okrožju kandidiral socialdemokrat Fa-bio Suadi, v drugem melonar Marchio. Tiskovno sporočilo poudarja, da sta se PSDI in MLM sporazumeli tudi o nasprotovanju Garibaldijevemu osnutku glede zaščite Slovencev.
Po precejšnjem oklevanju so svoji listi sestavili tudi krajevni liberalci, ki za poslansko zbornico kandidirajo poleg svojega veljaka Sergia Traunerja še »izposojena« listarja Giorgia Bonata in Gabria Hermeta, za senat pa v obeh okrožjih znanega predsednika Odbora za italijanstvo Trsta odv. Giorgia Be-vilacguo.
Nadzorna komisija je podaljšala vok
Jutri seja skupščine KZE za odobritev proračuna
Glavna skupščina Tržaške krajevne zdravstvene enote se bo ponovno sestala jutri v občinski sejni dvorani, da bi odobrila proračun, ki ga zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih ni mogla odobriti na prejšnji seji, ki je bila 29. aprila. Rok za odobritev proračuna za leto 1987 je sicer že zapadel 30. aprila, deželni nadzorni odbor pa je sklenil, da nakloni glavni skupščini še 20 dni časa za izpolnitev tega formalnega akta, šele potem bo Dežela eventualno imenovala posebnega komisarja za odobritev proračuna.
Po sporočilu deželnega nadzornega odbora je predsednik skupščine Camber sklical sejo za 13. maj ob 18.30. Zanimivo je, da vsebuje vabilo na sejo še poseben poziv članom skupščine, naj se seje zagotovo udeležijo "spričo upravnih težav, ki so povezane z neodobritvijo v zakonskem roku". Kot so naši bralci že seznanjeni, pa je prav predsednik Camber, zastopnik Liste in po novem tudi kandidat za poslansko zbornico na listi PSI, mirno dopustil, da bi se seja 29. aprila končala, kot se je dejansko končala, potem ko so njegovi strankarski tovariši zapustili dvorano iz protesta, ker je predstavnik SSk Lokar spregovoril v slovenščini, kot mu izrecno dopušča pravilnik KZE. Nasprotno, Camber je takrat pokazal neobičajno vnemo in ukazal takoj prešteti prisotne, nato pa brez odlašanj prekinil sejo, čeprav je to pomenilo, da proračun KZE ne bo odobren v zakonskem roku.
Vprašanje je seveda, kaj se bo zgodilo na jutrišnji seji glavne skupščine, še posebno, če bo kdo od slovenskih članov skupščine spet spregovoril v slovenščini. Ko bi se ponovila farsa izpred dveh tednov, bi bila
Sinočnja seja načelnikov svetovalskih skupin v KZE je žal pokazala, da nameravajo predstavniki Liste za Trst vztrajati pri svojih nedopustnih protislovenskih stališčih. Njen predstavnik Gambassini je namreč včeraj še enkrat jasno in glasno poudaril, da so posegi v slovenščini na glavni skupščini KZE le politična provokacija in da bo zato njegova skupina zapustila dvorano, če bo kdo vztrajal z govorjenjem v slovenščini. Proti takšnemu nevzdržnemu stališču so nastopili Monfalcon (KPI), Brezigar (SSk) in Parovel (MT), Gambassini pa je na proteste odgovoril rekoč, »da mu v volilni kampanji prija, da se govori slovensko in da tako on lahko zapusti dvorano«. Na koncu je bilo poverjeno tajniku KZE, dr. Viliju, da preveri, ali imajo slovenski predstavniki po pravilniku pravico, da govorijo v svojem jeziku, ali ne.
Dežela, kot rečeno, primorana imenovati komisarja. Medtem pa je delovanje vodstvenih organov KZE paralizirano, ta paraliza pa bi se v primeru, da bi proračun ne bil odobren, nevarno nadaljevala.
Včeraj so imeli v rafineriji novo skupščino
Delavci Aquile zahtevajo srečanje na ministrstvu
Delavci žaveljske čistilnice Aguila so včeraj na skupščini negativno ocenili petkov sestanek sindikalnih predstavnikov z zastopniki družbe Total.
Že v petek je sindikalna delegacija izrekla nezadovoljstvo nad sestankom, uslužbenci čistilnice pa so včeraj še enkrat potrdili svoje nezaupanje vodstvu družbe, ki se — kot jasno dokazujejo zadnji dogodki sploh ne zmeni za usodo 500 družin. Nad 300 zaposlenih, vpisanih v dopolnilno blagajno, namreč že štiri mesece/ ne prejema mezde.
Družba Total je v petek kratkomalo zavrnila vse predloge sindikalnih Predstavnikov. Zato so delavci na včerajšnji skupščini spet zahtevali srečanje v Rimu na pristojnem ministrstvu, kjer naj bi končno osvetlili vse še senene plati prodaje žaveljske čistilnice.
Delavci zahtevajo sestanek med sindikalnimi predstavniki, predstavniki ministrstva, družbe Total in morebitnim kupcem. Na tem sestanku naj bi tudi vprašanje bonifikacije žaveljskega obrata dobilo jasnejši obris; zaposlene namreč še vedno ne prepričujejo zagotovila francoske multinacionalne družbe, češ da bonifikacijska dela še ne pomenijo dokončnega zaprtja rafinerije.
Delavci Aguile so zahtevali, naj pride do rimskega sestanka pred četrtkom, 14. maja. Ta dan bo na tržaški Preturi druga sodna obravnava glede zadržanja uslužbencev Aguile, ki niso dovolili vstopa v rafinerijo uslužbencem podjetja, kateremu je Total naročil bonifikacijska dela.
Po včerajšnji skupščini se je številna delegacija delavcev podala na deželni sedež RAL Tu je odgovornim predoči-la zahtevo, naj tudi vsedržavne radijske ih televizijske mreže obveščajo
Protestna demonstracija delavcev podjetja IRET
Uslužbenci podjetja IRET so včeraj z demonstracijo po mestu spet opozorili na težaven položaj v tovarni. Obenem je bilo za včeraj najavljeno srečanje na sedežu Zveze industrijcev, ki pa je bilo preloženo na 3. junij. Do tega datuma bo vodstvo podjetja pripravilo načrt za preosnovo proizvodnih dejavnosti v obratu.
Sestanek v Bruslju o prostih conah v pristanišču
Na sedežu stalnega italijanskega predstavništva pri EGS v Bruslju je bil v preteklih dneh sestanek o carinskih problemih v tržaškem pristanišču, ki ga je organiziral evropski parlamentarec Giorgio Rossetti v luči razprave o prostih conah, ki tačas poteka v evropskem ministrskem svetu. Tržaško pristanišče sta zastopala generalni direktor Pristaniške ustanove Rovelli in direktor družbe Finporto Gozzi. V razpravi so bile obravnavane zadnje pobude EGS na carinskem področju in ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti v italijanskem merilu za uresničitev posebnih carinskih ugodnosti v prid razvoja trgovinskih in industrijskih dejavnosti v prostih conah tržaškega pristanišča.
Združenje Juliet odprlo nov sedež
V petek so v Ul. della Guardia 16 odprli nov sedež Združenja Juliet. Združenje, ki nosi ime po znani kulturni reviji, si postavlja bogat in izviren program pobud, ki naj bi Trst popeljale v evropsko stvarnost, Evropo pa v tržaško stvarnost. Teh smernic se že drži istoimenska revija, ki je nastala šele pred šestimi leti, zaradi svoje vsebinske izbranosti pa se je že široko uveljavila tudi izven krajevnih okvirov. Ukvarja pa se izključno s problemi kulture in umetnosti. Prav zaradi tega so jo osvojile številne prestižne umetnostne galerije in kulturne prireditve.
javnost o žgočem položaju žaveljske čistilnice, in ne le krajevni radio in deželna TV.
Danes čaka delavce rafinefije Aqui-la spet novo srečanje. Ob 9. uri se bodo zbrali pred sedežem deželnega odbora v Ul. Carducci, kjer se- bodo srečali s predsednikom odbora Biasut-tijem. Zahtevali bodo, naj jim po eni strani obrazloži potek pogajanj med družbo Total in morebitnim kupcem Aguile, družbo Afamya, po drugi strani pa ga bodo zaprosili za posredovanje pri pristojnem ministrstvu, da bi do že večkrat obljubljenega srečanja tudi prišlo.
■ Tržaška občina obvešča, da bo zaradi gradbenih del zaprt prometu odsek notranje ulice v središču Kontove-la med poslopjema s hišnima številkama 89 in 142. Prepoved bo veljala, dokler ne bodo dela dokončana.
Skrb Slavističnega društva za jezik
Slavistično društvo v Trstu bo še nadalje sodelovalo pri raznih prireditvah in prizadevanjih za uveljavljanje in rast slovenskega jezika v zamejstvu, poleg tega pa bo tudi z lastnimi pobudami spodbujalo k jezikovnemu razvoju naše narodnostne skupnosti. Odbor Društva je na svoji zadnji seji pregledal nekatere aspekte delovanja (na primer sodelovanje zamejskih šolarjev na tekmovanju za Cankarjevo nagrado, mentorstvo v jezikovni skupini na prihodnjem Mladinskem raziskovalnem taboru), dodelal pa je tudi smernice in program dela za prihodnje mesece.
Skrb za slovenski jezik spada seveda med prvenstvena prizadevanja Slavističnega društva. Vprašanje je zelo razvejano: največje breme za razvoj jezika pade na ramena šole in sredstev javnega obveščanja, ki pa ne morejo biti edini grešni kozel za pomanjkljivo poznavanje slovenskega jezika pri nas. Slavistično društvo bo skušalo po svojih močeh
tudi s periodičnimi dopisi v občilih senzibilizirati javnost o tem problemu.
Društvo namerava razširiti svoje delovanje tudi na go-riško in videmsko pokrajino, saj je jezikovno vprašanje seveda s svojimi specifičnostmi — nedeljivo razpeto čez ves naš narodnostni teritorij. Prav v tej luči je pomemben področni sestanek s slavisti na Goriškem, ki bo 19. maja v Gorici.
Na seji je bil govor še o drugih problemih, kot na primer o vprašanju slovenščine za Italijane, o učbenikih in knjigah za slovenske šole. Med pobudami, pri katerih bo Društvo sodelovalo v prihodnjih dneh, bo tudi podeljevanje bralnih značk, ki bo v petek, 22. maja. Na srečanju na openski osnovni šoli se bodo slovenski književniki srečali z mentorji in nato po šolah podelili bralne značke našim mladim »knjižnim moljem«.
Pittana bo verjetno v kratkem na svobodi
Andrea Pittana bo verjetno že v naslednjih dneh na svobodi. V nedeljo, fO. maja, so izvedenci namreč izročili izsledke sodnih preiskav, ki jih je naročil preiskovalni sodnik Lugnani, da bi osvetlil nekatere nejasnosti v zvezi z umorom Pittanove none Wilme lak-settich. Izvedenci so morali določiti uro smrti, ugotoviti, ali so na oblekah, ki jih je Pittana imel na dan umora, madeži krvi in komu pripadajo drobci las, ki so jih našli pod nohti žrtve. Pit-tanov branilec odvetnik Luciano Sam-Ptetro nam včeraj ni znal še povedati rezultatov preiskav, ki bodo znani torej komaj danes. Potrdil pa je svoje Prepričanje, da bodo izsledki preiskav
ugodni za Andreo, ki ga bodo mogoče že v naslednjih dneh izpustili iz zapora.
Prof. Rotelli v Inštitutu Gramsci
Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julij-sko krajino priredi jutri na svojem sedežu v Ul. sv. Frančiška 14/1 predavanje prof. Franca Rotellija, ravnatelja služb za umsko zdravje tržaške KZE, o Francu Basaglii, bivšem ravnatelju tržaške psihiatrične bolnice in očetu moderne psihiatrije. Predavanje se bo začelo ob 17.30.
Stanje ponesrečenca na Rilkejevi stezi je še vedno zelo kritično
Zdravstveno stanje mladeniča, ki se je v soboto ponoči ponesrečil na komaj urejeni Rilkejevi stezi, je še vedno zelo kritično: 19-letni Giorgio Piazza iz Ul. Bergamino 19 je še vedno na intenzivnem zdravljenju na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice. V soboto zvečer se je Giorgio s štirimi prijatelji in zaročenko namenil na Rilkejevo pot, kjer so hoteli preživeti nenavaden večer. Vreme je bilo ugodno, toplo in vzdušje romantično. Ko so se vračali proti avtomobilom, ni nihče opazil, da je Giorgio zaostal. Ker pa ga potem dolgo ni bilo od nikoder, so obvestili orožnike, ki so v središču Sesljana opravljali normalno kontrolo. Orožniki so v sodelovanju z gasilci iskali mladeniča kar štiri ure in ga našli šele ob zarji na skalnem pobočju pod kampingom Marepineta. Takoj je bilo razvidno, da se je fant hudo ponesrečil, saj je bil ves okrvavljen in v nezavesti. Rešilec Rdečega križa ga je prepeljal v bližnjo tržiško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si je Giorgio med padcem zdrobil desno ledvico, zlomil desno stegnenico, se močno udaril v prsni koš in trebušno votlino in da je v nezavesti zaradi močne krvavitve. Zaradi hudih poškodb so si pridržali prognozo. Po prizadevanjih trziš-kih zdravnikov so ranjenca v nedeljo popoldne prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga takoj navezali na naprave za oživljanje. V teku včerajšnjega dne žal niso opazili nobenega izboljšanja.
Ameriški učenjak o slovenski zgodovini
V četrtek, 14. maja,- ob 17. uri bo v prostorih devinsko-nabrežinske leto-viščarske ustanove v Sesljanu predstavitev knjige »Rise from Want« (Dvig iz potrebe), ki jo je napisal profesor James C. Davis z univerze v Filadelfiji (ZDA). Prireditev organizirata devin-sko-nabrežinska občinska uprava in Kulturno združenje Most iz Trsta. Predstavitev bo vodil zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Avtor nudi bralcu dosledno in zanimivo sliko o skoraj treh stoletjih naše zgodovine skozi precizno in originalno družbeno-zgodovin-sko raziskavo, ki sloni na doživetjih družine Žužek iz Vižovelj.
■	V dvorani tržaškega občinskega sveta se bo jutri sestal davčni svet. Med drugim bo razpravljal o pristojbinah za odnašanje smeti.
■	Mešani pevski zbor Milan Pertot
iz Barkovelj bo proslavljal 5. obletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Za to priložnost bo imel v nedeljo, 17. maja, ob 18. uri v dvorani SKD Bar-kovlje v Ul. Cerreto 12 slavnostni koncert.
Pes ugriznil priletno žensko
Tudi psi, ki naj bi bili najboljši prijatelji človeka, so včasih lahko zelo nepredvidljivi. Če napadejo znanega človeka, je navadno krivda človeka samega, ker jih je izzival ali jim ponagajal. Kako pa je prišlo do tega, da je pes ugriznil staro znanko, 70-letno Gabriello Stibiel, ki stanuje v Ul. Cor-daroli 7, nam ni znano. Stibielpvo je v nedeljo napadel nečakov pes in jo ugriznil v desno roko. Ženska se je psa ustrašila in padla ter se ranila tudi v desno uho in sence. Zgodilo se je na nečakovem domu na Opčinah, na Ba-zovski cesti 29, ob 19. uri. Nečak, Da-rio Stibiel, je žensko takoj prepeljal v katinarsko bolnišnico po prvo pomoč. Zdravniki pa so odločili, da jo zadržijo na začasnem opazovanju. Okrevala bo v 15 dneh.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama
Carolina Ivančič vd. Primožič
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkolje.
Žalujoči hčeri Jolanda in Vida z možema in vnuki
Iskreno se zahvaljujemo dr. Danieli Kos.
Mačkolje, 12. maja 1987
Osnovnošolci v našem uredništvu
Obiski osnovnih in srednjih šol v našem uredništvu se v teh tednih vrstijo kot na tekočem traku. Zadnji so bili na vrsti učenci osnovne šole Marica Gregorič od Sv. Ane (zgoraj) in osnovne šole Fran Milčinski s
Katinare (spodaj)
Zborovski koncert na Kolonkovcu
Kulturno društvo Rovte - Kolonkovec je imelo v soboto zvečer v gosteh ženski pevski zbor KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki je pod vodstvom Marte Werk-Volk imel lep celovečerni koncert
vazne prireditve
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri na slavnostni koncert ob 5. obletnici delovanja MPZ M. Pertot pod vodstvom .Aleksandre Pertot.
SKD Vigred vabi na revijo otroških pevskih zborov VSI SMO PRIJATELJI, ki bo v nedeljo, 17. t. m., ob 17.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.
KD Primorsko vabi na kulturni večer v soboto, 16. t. m„ ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Gost večera bo moški pevski zbor IVO ŠTRUC iz Slovenskih Konjic ter ansambel BRATOV IZ OPLOTNICE.
Dragi otroci! KD I. Grbec - Skedenj priredi v soboto, 16. t. m., ob 16.30 OTROŠKO POPOLDNE Z ANIMACIJO. Priditej zabavno bo!
KD I. Grbec - Skedenj priredi FILMSKI MARATON Aljoše Žerjala. V soboto, 16. t. m., ob 20.30 vas vljudno vabimo na 2. VEČER FllMOV: Mexico 68, Sončna pot (Samarkand), Zemlja Aheme-nidov (Iran), Kamnita knjiga (Peru), Moskva 80.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec, KD I. Grbec Skedenj priredita v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri, v Srenjski hiši v Borštu, MAJSKI KONCERT. Sodelujeta MPZ Slovenec in ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Vabljeni!
NŠK - ciklus OTROŠKE URICE - v petek, 15. t. m., ob 17. uri v prostorih NSK, Ul. sv. Frančiška 20/1, S PAVČKOM V .ČENČ ARI JI bomo preživeli zadnjo urico pred počitnicami.
SKD Barkovlje vabi domačine in prijatelje na praznik 50-letnikov, ki bo v nedeljo, 24. t. m. Za informacije tel. v večernih urah na št. 415797.
čestitke
Danes je v Mačkoljah veliko slavje ker RICCARDO slavi svoj rojstni dan in 25. obletnico poroke. Vse najboljše in veliko zdravja njemu in ženi želijo sestra z družino in vsi prijatelji.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Uomini, kom., 1985, 96'; r. Doris Ddrrie; i. Heiner Lau-terbach, Ulrike Kriener.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986; r. W. Allen; i. Mia Farrow, Michael Caine.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. E. Murphy, C. Dance.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Erotica ori-entale, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 I tre ami-gos, kom., ZDA 1986, 90'; r. John Lan-dis; i. Steve Martin, Chavy Chase.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Profumo, krim., It. 1987; r. Giuliana Gamba; i. Florence Guerin, Robert Egon Spectenhausen,
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1’investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Racconti sensuali di Cicciolina, porn., □□
CAPITOL - 17.00, 22.00 Scuola di polizia
IV, kom., ZDA 1987, 92'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg, Bubba Smith. LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Nove setti-mane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Per favore ammazzatemi mia moglie,
kom., ZDA 1986, 94'; r. Jim Abrahams, David in Jerry Rucker; i. Bette Midler, Danny De Vito.
RADIO - 15.30, 21.30 Morbide carezze, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
a, SLOVENSKO [v STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
GOSTOVANJE PDG NOVA GORICA
Lev G. Birinski
Vrtoglava
Režija VIDA OGNJENOVIČ
V	sredo, 13. t. m., ob 20.30 RED D in E - mladinski v sredo in četrtek
V	četrtek, 14. t. m., ob 16. uri RED H - mladinski
V	petek, 15. t. m., ob 20.30 RED A in I - premierski in mladinski
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 RED B in F - prva in druga sobota
V	nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri . RED C in G - prva in druga nedelja
SLOVENSKI KLUB
V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 12. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer.
Senatorko JELKO GERBCEVO
bosta zasliševala zgodovinar Jože Pirjevec in časnikar Sandor Ten-ce, da nam bo ob koncu svoje 3. mandatne dobe razgrnila enajstletno bero slovenske parlamentarke.
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Cartesius bodo v petek, 15. maja, ob 18.30 odprli razstavo slikarke MAURE ISRAEL. Razstava bo odprta do 28. maja.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike 'JANA VIZJAK.
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu prireja danes, 12., ter jutri, 13. t. m., ob 10. uri pravljico OLE LUK H. C. Andersena - M. Sosiča.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona
V petek, 15. t. m., ob 20.30 (red A) simfonični koncert, dirigent Muhai Tang, Radovan Vlatkovič - rog.
Ponovitev koncerta v soboto, 16. t. m„ ob 18. uri (red S)
včeraj - danes
Danes, TOREK, 12. maja
PANKRACIJ
Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.47 - Luna vzide ob 19.31 in zatone ob 4.45.
Jutri, SREDA, 13. maja
SERVACIJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,7 stopinje, zračni tlak 1012,2 mb rahlo raste, veter 4 kilometre na uro jugozahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Matijacic, Zoe Papadia, Francesco Colle, Ilania Cavres-si.
UMRLI, SO: 86-letna Caterina Bogo-vich, 75-letni Mario Petaros, 78-letni Lui-gi Del Ben, 51-letni Mario Renzoni, 67-letni Ferruccio Franzot, 90-letna Čarobna Ivančič, 77-letna Antonietta Mangini, 90-letna Vittoria Picot, 81-letna Giusep-pina Degrassi, 88-letna Angela Milovaz, 92-letni Bortolo Dagri, 77-letni Germane Bravo, 84-letna Adele Nesvadba, 73-letna Fausta Adum, 79-letna Francesca Mongi-ello, 71-letni Paolo Pellis, 84-letna Adel-ma Dobrilovich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. maja, do sobote, 16. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 . Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungoma-' re Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (TEL. 200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja ciklus predavanj
EKSPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM
Prvo predavanje
Jure Mikuž
SLIKAR VENO PILON
V četrtek, 14. t. m., ob 18. uri Trst, Trgovinska zbornica, Ul. s. Nicolb 5.
Sekcija KPI E. BERLINGUER Devin-Nabrežina
Danes, 12. t. m., ob 20. uri na sedežu v Nabrežini
JAVNO ZROROVANJE
METAN: KAKO, KDAJ,
ZA KOGA
Komunisti -se pogovarjajo z ljudmi.
Spregovoril bo tov. Lucio Fra-giacomo.
Vabljeni!
Ob rojstvu male
PETRE
čestitajo Srečku in njegovi ženi Jadrani kolegi iz rotacije ZTT.
Vsem, ki so mi na katerikoli način čestitali ob prejemu zlatega priznanja OF se iskreno zahvaljujem.
Dušan Košuta
razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča obiskovalce tečaja za vrtnarstvo, da odpade načrtovani izlet v hrvaško Istro.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v petek, 15. t. m., predavanje na temo ŽIVČNA CELICA, OD ODKRITJA DO DANAŠNJIH RAZISKAV. Zanimivo in aktualno temo bo obravnavala fiziologinja, univerzitetna prof. Marija Ščuka Kerže. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
SKD Primorec - Trebče sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni!
Slovensko planinsko društvo - Trst
prireja v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., predavanje Stojana Sancina na temo: NOVA ODKRITJA V PODGORSKEM PODOLJU. Predavanje bo s pomočjo diapozitivov.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite (Polhov Gradec). Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure, Izlet vodi prof. Marinka Pertot. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob delovnem urniku (tel. 767304). Cena izleta 12.000 lir.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodene ekskurzije, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije, v Pekel pri Borovnici. Pekel je v Dolini Otavščice, to je privlačna tesen z mnogoterimi brzicami in petimi večjimi slapovi. Ekskurzija bo v nedeljo, 17. t. m. Zbirališče na Opčinah (postaja tramvaja) ob 6.30 ali ob 8.00 pred železniško postajo v Borovnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika.
Pododbor skupnosti borcev za tržaško pokrajino - domicila 30. divizije IX. korpusa sporoča, da odhod izletnikov v Hišo cvetja na grob maršala Tita in srečanje v Domu armije v Beogradu bo jutri, 13. t. m., ob 20. uri iz Divače s posebnimi ležalniki, kot je bilo najavljeno.
šolske vesti
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča učitelje, ki so vložili priziv za vstop v stalež v smislu zakona 270/82, da bodo dobili stalež že v tem šolskem letu (morda že ta mesec) in da bodo dobili plačo med poletnimi počitnicami, kjer bo ekonomski stalež stopil v veljavo z vstopom v službo, juridično pa že z 10,9. 1983!
Ukrep velja za sledeče učitelje, ki so začasni suplenti: Tatjana Cibic, Julijana Černuta, Nevenka Skrij, Edda Pregare, Friderik Zeriali in za učitelje, ki so v staležu že od leta 1984: Nataša Kralj, Ana Ferneti, Elena Ciuch, Elisabetta Danieli, Vilma Magajna, Marija Goruppi. Učitelji, ki stopijo v stalež, bodo dodeljeni dodatnemu organiku DOA.
Obvestilo učiteljem, ki obiskujejo predavanja Pedagoške akademije.
V četrtek, 14. t. m., ob 17, uri bo na učiteljišču SLOMŠEK srečanje z dekanom Pedagoške akademije v Ljubljani in s predstavniki oddelka Pedagoške akademije v Kopru ter razgovor o vaših uspehih, težavah in predlogih.
mali oglasi
PRODAM tridelna macesnova vrata z dvojno zasteklitvijo 195x230 v odličnem stanju. Tel. 415534 ob urah kosila. STANOVANJE oddajam v najem v centru mesta; 3 sobe, III. nadstropje, dvigalo. Za informacije: Ul. Pleta 21, Maver-Mos-ca (od 16. do 19. ure).
HRASTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 21. uri.
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
V	NABREŽINI prodam 4-sobno stanovanje. Za informacije tel. na št. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
IŠČEMO vajenko za manufakturno trgovino, sezonsko delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Sezonsko delo«.
PRODAM harmoniko 120 basov znamke PIATANESI SUPER MUSETTE skoraj novo. Tel. na št. 0481/20002 v večernih urah.
20-LETNO dekle z znanjem strojepisja išče katerokoli zaposlitev. Tel. 827411.
V	SAMATORCI št. 1 je odprl osmico Re-. nato Pieri. Toči belo in črno vino. PRODAM krasno vilo v Repnu s 1100 kv. m vrta. Tel. 228390.
16-LETNO DEKLE išče delo, po možnosti kot frizerka ali pa katerokoli zaposlitev. Tel. na št. 208729.
SLOVENSKI PAR išče v najem 2-3-sob-no stanovanje v mestu ali okolici. Tel. od 13.30 do 15. ure na št, 200165,
UGODNO PRODAM 20 kv. m še nepolo-ženega hrastovega parketa. Tel. na št. 822103.
V	SOVODNJAH (vas) je odprl osmico Franc Lukman.
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica.
prispevki
V	počastitev ustanovitve OF 1941. leta in v spomin na vse padle tovariše daruje Dušan Košuta z družino 200.000 lir za SZ Bor, 200,000 lir za Glasbeno matico, 200.000 lir za MPZ V. Mirk, 200.000 lir za Združenje aktivistov na tržaškem ozemlju ter 200.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Ljudmilo Živec darujeta Lilijana in Roberto Pregare 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na drage starše Ivana in Marijo Kapun darujeta hčerki Lidija in Nada 15.000 lir za knjižnico P. Tomažič in 15.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Ljudmilo Brecelj daruje sestra Marta 20.000 lir za cerkev sv. Leopolda pri Domju.
V	počastitev spomina na pok. Milko Brecelj vd. Viviani daruje Marinka z družino 30.000 lir za Sklad M. Čuk._
Ob dobitku prve tombole v Črnem vrhu (izlet DSU) daruje Lidija Gombač 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Emilijo Petaros daruje družina Kozina (Bolj.unec 156) 15.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
KD F. Venturini daruje 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Štefanije Obersnel vd. Grgič darujeta družini Edvard in Janko Grgič 20.000 lir za ŠD Zarja.
Ob 2. obletnici smrti nepozabnega sina Borisa Kralja daruje družina 20.000 lir za Godbo V. Parma - Trebče.
V-spomin na Giannija Mia daruje Lucijan Štoka 20.000 lir za Godbeno društvo s Proseka.
11.5. 1987
menjalnica
Ameriški dolar		..... 1260,—
Nemška marka 			 712.—
Francoski frank		...... 212.--
Holandski florint 			 630,
Belgijski frank			 33.40
Funt šterhng			 2090,—
Irski šterling			 1889.
Danska krona			 186,
Grška drahma 			 9,-
Kanadski dolar 	:...		 910,-
Japonski jen......
Švicarski frank ....
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo Španska peseta — Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
8.40
865.
101.20
187.
201.—
8.50
9.50 840.
1.80
1.80
Dr*llSD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Konfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 Telefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje 987
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
slike, ki niso le spomin
Lida Turk
Pozabljeni violist z Grete
■L	«V.-JH.tr
Avgust Ivančič je do leta 1929 sta-novaF na Rebri za Greto št. 2. Le krat-kp pot je imel do Narodnega doma, kjer je poučeval violino na glasbeni
šoli in igral v orkestru Glasbene matice. Študij violine je začel v Vramovem glasbenem liceju. Tako je pred leti pripovedoval stari gospod Merku, ki ga je tam spoznal. Potem sta skupaj igrala, Ivančič violo in Josip Merku drugo violino, pa še Franc Gulič (oče znanega violinista) prvo violino in Guličev svak Zorzini violončelo. Tudi slike, ki jih objavljamo, je hranil gospod Merku.
Leta 1983 je v pisanem pričevanju zapisal Ivančičev sin Igor: »Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Trstu, kakor tudi glasbeno šolo. To šolanje je opravil na skrivaj, ker oče v svoji preprostosti ni cenil glasbe, še manj pa violino. Zanj se je močno zavzela njegova mati Karolina.«
Avgust Ivančič je diplomiral v Bologni in bil stalni violist v orkestru tržaškega gledališča Verdi. Leta 1924 se je poročil z Marijo Sperne. Leta 1929 se je družina preselila v Ljublja-
no, potem ko so Ivančiču pogoste sitnosti z oblastmi onemogočile, da bi redno opravljal svoje delo v Verdijevem gledališču. Tako je presedlal iz tržaške v ljubljansko Opero. Kot že v Trstu, je tudi v Ljubljani izdeloval violine in to v delavnici, ki si jo je uredil v kleti hiše na Mencingerjevi ulici, se ukvarjal s fotoamaterstvom, urejal vrt, drugače pa živel mirno življenje v krogu svoje družinice. V tistih letih (nekje med 1932 in 1934) ga je portretiral Saša Šantel (slika pod naslovom).
Tako je sklenil Igor Ivančič svoje pričevanje: »Prišla je vojna. Iz Trsta je ubežal fažizmu, a leta 1941 se je zopet soočil z njim. Vključil se je v narodnoosvobodilni boj kot aktivist. Zbolel je na srcu - težko. Vseeno je delal. Bil je tako utrujen, da mu je med igranjem (in predstavo) padal lok iz rok. Na poti v opero je, skupaj s svojim znancem g. Gerbcem iz Trsta, stopil v kavarno na skodelico kave. Zgrudil se je. Bilo je 15. aprila 1944.«
Violist v svoji delavnici
Avgust Ivančič z družino
Pripravija:	nedelja, ob 11. uri
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lepo pozdravljeni ljubitelji lepot in ostalih neumnosti, med katere glasba seveda ne sodi... Zadnje čase vas veliko predlaga razširitev rubrike kar na celo stran, to pa je seveda nemogoče. V upanju na boljše čase se bomo. še naprej stiskali v standardnem kotu, ki pa je dovolj vroč... Poglejmo, kaj se je na lestvici dogajalo ta teden: ted. na I. pr. ted.
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
6
5 2
6 2
10
14
5
1
3 7
2
6
9
10
4
1.	Bon Jovi - Living On A Prayer
2.	Simply Red - The Right Thing 3: U2 - Vith Or VVithout You
4.	Vasco Rossi - C’e chi dice no
5.	Europe - Carrie
6.	Bon Jovi -l'd Die For You
7.	Europe - Rock The Night
8.	Bangles - Walk Like An Egyptian
9.	Edoardo Bennato - Era una festa 10. Level 42 - Running In The Family
Bon Jovi so z Living On A Prayer že tri tedne na samem vrhu, Simply Red so se počasi, pa sigurno, prebili na drugo mesto, U2 so po dveh tednih že tretji... Novost na četrtem mestu, kjer se je »usidral« Vasco Rossi. Sledijo pa Europe, ki so tri mesta izgubili, Bon Jovi so obdržali mesto iz prejšnjega tedna, pa spet Europe, ki so tako kot Banglice dve mesti pridobili. Edoardo Bennato je pred kratkim izdal novo veliko ploščo OK Italia, ki se zelo dobro prodaja, sicer pa ni to zanj nič presenetljivega. Deseti so Level 42, ki izgubljajo v vaših ušesih...
V nedeljo smo vam predstavili tudi Zvoneta Kumarja, ki je pred nedavnim izdal svojo prvo veliko ploščo in kaseto z naslovom Moje deklice. Zvone pričakuje, da ga bodo Brici podprli, nič pa ne bo imel proti, če ga boste sprejeli tudi ostali.
Nagrade v maju so Drogin paket proizvodov, majica in trije bedži Vročih 10. Glasujte in pišite, sicer z nagradami ne bo nič...
Z nagradami sodelujejo:
-H
Zalomlttvo tuotksgo liska Trsi
sr.,..
Hrpslls
Iskra TOZD Eleklroskutlika
/O
x-----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:....................................
Naslpv:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
d
današnji televizijski in radijski spovedi
RAI 1
RAI 2
A
RAI 3
M' RTV Ljubljana
7.20	Rubrika: Uno mattina
9.35	Nanizanka: 11 ritorno del Santp
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca'? (2. del)
14.15	Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet
15.00	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
18.00	Dnevnik
18.05	Informativna oddaja: Odprti prostor
18.30	Nanizanki: La baia dei cedri,
19.00	L'uomo che pada ai cavalli
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Primer
21.30	Variete: Serata da campioni
22.30	Dnevnik
22.40	Serata da campioni (2. del)
23.00	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dokumentarec: Pogovori o preventivi pri rakastem obolenju 0.50 Šport: vaterpolo Italija-ZDA
11.15	Izob. oddaja: Monografije
IT.45 Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Informativna oddaja: Iz Parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick -La figlia di Stein
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: La finestra sul cortile (krim., ZDA 1954, r. Alfred Hitchcock, i. James Steward, Grace Kelly, Raymond Burr)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativna oddaja: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
12.00	Dokumentarec: Arno - pustolovščina neke reke
12.30	Aktualnosti: Pogled na Italijo z morja
13.00	Informativna oddaja: Kitajska
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Informativna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.15	Informativna oddaja: Stiffelius
16.15	Aktualna oddaja: Vse o nas
17.30	Film: La contessa di Castiglione (zgod., It. 1942, r. Flavio Calzava-ra, i. Doris Duranti, Andrea Checchi, Renato Cialente)
19.00	Dnevnik
20.05	Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di...
20.30	Film: Un bacio da un milione di dollari (r. Michael 0'Herlihy, i. Tony Curtis, David Huffman, Sylvia Kristel)
■22.10 Dnevnik
22.15	Rubrika: Delta
23.00	Dnevnik
23.25	Aktualno: Stiffelius (med drugim reportaža o Mahaliji Jackson)
10.00	TV mozaik - Šolska TV: Vesolje - Galaktična enciklopedija
11.00	Poučna oddaja: Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.20	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Na Rožniku
17.45	Otroška oddaja: Tedenski zabavnik (7.del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	TV drama: Mišo (avtor Jan Čaja-nek, r. Jan Makan ml., i. Marjan-Slovak, Ana Stomanova, Dušan Jamrih, Stela Četkovič; glavna nagrada za scenarij na mednarodnem televiskem festivalu Zlata Praga 1986)
21.25	Dokumentarec: Obiski brez trkanja
21.55 Dnevnik
22.10	Pevska oddaja: Čez tri gore -Mešani zbor Akord
[jP) TV Koper____________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dok.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
. V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
GRADEŽ — Zaključek simpozija o informaciji v deželi FJK DOLINA — Z letošnje majence PROSEK — Pobude ob 100-letnici pevskega delovanja GORICA — Ogled starih predmetov
19.30	TVD Stičišče
19,45	Rubrika: Mesto danes 19.55 Nanizanka: II re del guartiere
20.20	Izžrebanje loterije
20.30	TV Novice
20.30	Film: Colpo grosso, grossissimo...
anzi probabile (kom., r. T. Ricci)
22.15	TVD Vsedanes
22.25	Nanizanka: Tatort - Exlusive
Jjjl CANALE 5 _________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Estasi d amore (kom., VB 1958, i. Lana Turner, Sean Conne-
^ ry)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Orchi-dee e sangue (1. del)
22.30	Aktualno: Elettoran-do, vodi M. Costanzo
22.40	Variete: Nonsolomoda
23.40	Šporb-golf
0.40 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.40 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piepola grande Neli .
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d’amore
18.15	Kviza; Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Soli nelTinfinito (pust., ZDA 1956, r. Mervyn Le Roy, i. Wil-liam Holden)
22.45 Film: Ouesta terra e la mia terra (dram., ZDA 1976, r. Hal Ashbyj 1.30 Nanizanka: Ironside
• ITALIA 1
8.30 Naniz.: Fantasilandia 9.15 Film: I ragazzi del sa-bato sera (kom., ZDA 1979, r. William Sachs) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke II mago di Oz, Sandy dai mille colori, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Eccezzziunale... veramente (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Diego Abatantuono, Massimo Boldi)
21.30	Naniz.: Mike Hammer
22.30	Variete: Lupo solitario
23.40	Glasbena oddaja:
Rock opolnoči - Gene-sis Live
0.50 Nanizanki: La banda dei sette, 1.50 A-Team
1 fgpJlftM TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, 13.30 , Jabber Jaw
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi, Hurri-cane Polimar, Tran-sformers, Kyashan il superman, Ghostbus-ters
19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Tutto suo padre (kom., It. 1978, r. Mau-rizio Lucidi, i. Enrico Montesano)
22.30	Nad.: Capitani e re
23.30	Film: Il capitano della legione (kom., Fr. 1957, r. Jean Boyer, i. Fer-nandel)
1.00 Nanizanka: California Fever
^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: La bel-la Otero
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glasbena oddaja
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba: simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Anton Nanut; 18.00 Vlak za Švedsko (Boris Orlič, režija Mario Uršič); 18.45 Glasbene skice
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Pera Ugrina; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Antonija - Zvonimira (Milan Pugelj - Tone Peršak); 21.57 Glasbeni in-termezzo; 22.30 Pevci zabavne glasbe;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.30 Poročila;
14.40	Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija pihalnih orkestrov; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Sola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost;
11.00	Spoznavajmo Istro: Hrastovlje-
11.30	Na prvi strani; 11.35 O prehrani;
12.00	Glasba po željah; ,14.30 Glasba;
14.45	Pleši z nami; 15.00 Sola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.45 Sedemdeseta leta; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 19.00 Dance parade (pon.); 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kraš; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Reportaža o lestvici slovenskih diskotek;
17.00	Okno na Benečijo; 18.30 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Smeh in glasba (pon.); oddaje povezuje glasba.
Na Rojcah tri milijarde in pol dobitka z dvema trinajsticama na Totocalciu
Lastnika bara Rosy Ervino in Ada Zeriali pri »okencu sreče«
Tri milijarde in petstotrinajst milijonov! Človek skoraj spoštljivo, gotovo pa s kančkom zavisti izgovarja te številke in si skuša predstavljati, kako lahko izglodajo drug na drugem svežnji bankovcev, ki so potrebni, da pridemo do te vsote. Denar nato v mislih razdeli na dva kupčka, po eno milijardo 756 milijonov in nekaj drobiža. Tolikšen je znesek dobitkov dveh trinajstič, ki sta ju v nedeljo v Gorici zadela srečneža pri Totocalciu.
Obe zmagoviti napovedi Sta bili oddani v baru "Rosy'‘ na Rojcah, v Ul. Del Carso 11/A. "Investicija" dveh, seveda še neznanih igralcev, je bila skromna: zaigrala sta po štiri stolpce (skupno 2 tisoč lir) na kuponih s serijsko številko VA 0667 in VA 0682. »Po številkah menim, da sta zmagovalca igrala v soboto pozno popoldne ali zvečer,« pravi lastnik bara Ervino Zeriali, doma iz Gradišča. »Samo petnajst številk loči dve zmagoviti napovedi. To pomeni, da sta bili oddani le kake četrt ure druga za drugo.«
Je mogoče, da sta oba dobitka šla isti osebi? Zeriali je prepričan, da ne. »V soboto nam je zmanjkalo že natisnjenih kuponov, zato sva jih s sinom Giulianom sestavila nekaj in jih "popoprala" s precej dvojkami. Igrali so jih nato razni odjemalci, ne kaki pre-
kaljeni sistemisti, pač pa ljudje, ki poskusijo srečo z malenkostno vsoto«.
Ugibanja o tem, kdo sta novopečena milijarderja, so na dnevnem redu. Praznično oblečena in razpoložena Ervino Zeriali in njegova žena Ada Sti-val sta na vsako vprašanje v tej smeri odgovarjala včeraj s širokim nasmeškom. Njun bar obiskujejo v veliki večini ljudje iz rajona: z Rojc, iz Štan-dreža. Kot vsak teden so tudi tokrat domačini zaigrali veliko večino vseh 6 tisoč v baru oddanih stolpcev. Priložnostni odjemalci, kak trgovski potnik, nekaj Jugoslovanov, ki zahajajo v bližnjo trgovino oblačil, vsi ti predstavljajo izjemo.
»Ničesar ne veva, upava le, da je denar šel osebama, ki sta ga potrebovala,« zatrjujeta zakonca Zeriali, ki niti ne vesta, kolikšen odstotek bosta prejela sama. Tako kot onadva tudi ponedeljkovi obiskovalci bara - včeraj številnejši in živahnejši kot običajno - ne kažejo nobenega namena, da bi "izdali" zmagovalca. Prevladuje vtis, da so milijarde osrečile dva med njimi. Toča denarja je oplazila marsikaterega med včeraj prisotnimi, morda sta se tudi zmagovalca kot vsak dan pomešala med prijatelje in skušala zakriti svoje občutke.
Vendar vsa usta so tesno "zašita ". Tudi če kdo kaj ve, skrbno molči: ob-
čutiti je nekakšno solidarnost do zmagovalcev. Bar obiskujejo delavci, upokojenci, preprosti ljudje. Zelo verjetno sta dva med njimi tokrat uresničila in presegla najbolj rožnate med sanjami, ki so osnova za sobotni obred pri okencu Totocalciu. V Gorici ni bilo še takega dobitka (najsrečnejši so v preteklosti pospravili po par sto milijonov). Kar se je zdelo nemogoče se je
tokrat uresničilo, in kar dvema naenkrat.
Kljub kančku zavisti jima zato vsi želijo naj v miru in brez davkarjev uživata nenadno bogastvo. »Konec koncev ni vsa sreča v denarju« in »najpomembnejše je zdravje«, so se včeraj tolažili nekateri. Prihodnjo soboto pa bodo tudi sami, z obnovljenimi upanji poskusili srečo. Tudi v Gorici ni nemogoče postati milijarder.
Jutri se sestane odbor za varnost na delovnem mestu
Po tragičnem dogodku v tržiški ladjedelnici, kjer je v petek izgubil življenje 54-letni Sergio Tomasin iz Červinjana je tovarniški sindikalni svet, skupaj s sindikati kovinarjev zahteval da se sestane odbor za varnost. Ta organ se bo sestal že jutri dopoldne, predvidoma pa bo zasedal dalj časa.
Sindikati postavljajo vprašanje varnosti na delovnem mestu v ospredje po vrsti nesreč, ki so se zgodile v zadnjem času. Tak negativni obračun je po njihovem pripisati preobremenjenosti delavcev in nezadostnim varnostnim ukrepom.
Prav na podlagi teh ugotovitev so tudi zahtevali sklic odbora za varnost.
V zvezi z nesrečo, ki se je pripetila v petek, velja zabeležiti dokaj polemično stališče sindikata kovinarjev glede pogreba ponesrečenega delavca.
Pogreb naj bi bil predvidoma šele včeraj, da bi tako omogočili čimvečjo udeležbo delovnih tovarišev. Dejansko pa so Tomasina pokopali že v soboto, ob skromni prisotnosti delovnih tovarišev. Na žalni slovesnosti ni bilo menda niti predstavnikov ladjedelni-ce.
Tako ugotavljajo sindikati v posebnem poročilu za tisk.
Vprašanje zagotavljanja večje varnosti na delovnem mestu bo v ospredju sindikalnega boja na pokrajinski ravni v prihodnjih mesecih.
Nad 6.000 udeležencev iz več krajev na pohodu po ulicah sosednih mest
Bilo jih je nad šest tisoč tudi letos mladih in ne več mladih, ki so šli na pohod prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice. V dokaz, da je med prebivalstvom ha obeh straneh meje na Goriškem prijateljstvo močno zasidrano, in da jih ni težkoč, ki bi to prijateljstvo izničile. Lepo, zares spomladansko vreme, je dalo svoj pečat prireditvi, ki se z uspehom ponavlja iz leta v leto. Na odhodu s Travnika se je precej mladih zapodilo v tek. Prvi so dvanajstkilometrsko progo na tak način naredili v pičli pol uri. Večina pa jih je bila bolj umirjena. Šla je na sprehod in prišla na cilj šele po treh urah. Na cilju sta vse čakala krožnik paštašute in spominska kolajna. Tako na goriškem Travniku kot na prestopu meje in tudi na cilju so igrale godbe na pihala ter nastopale mažoretke in folklorne skupine. Bilo jih je nad šest tisoč smo povedali. Prišli so od vsepovsod. Največ seveda iz sosednih dežel, Slovenije ter Furlanije-Julijske krajine. Prišli pa so tudi iz hrvaških
krajev, iz Veneta, iz Lombardije in še od kod. Najbolj številna je bila skupina osnovne šole iz Šempetra pri Novi Gorici z več kot 500 udeleženci. Druga po številu udeležencev je bila nižja
srednja šola San Luigi iz Gorice. Župana Gorice in Nove Gorice Scarano in Bašin sta botrovala tej prireditvi in poudarila, da na odprti meji morajo to biti prireditve prijateljstva.
Na sejmu Espomego posvet o mednarodni kooperaciji
Vprašanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja in pomoči državam v razvoju je bilo včeraj v središču pozornosti na sejmu Espomego. Goriški center CVCS, združenje prostovoljcev v kooperaciji za razvoj, je priredil posvet na to temo. Ob izvedencih na tem področju in nekaterih gospodarskih operaterjih so na srečanju sodelovale tudi delegacije dijakov večine goriš-kih višjih srednjih šol.
Ko govorimo o kooperaciji z državami v razvoju, je bilo poudarjeno, ne smemo imeti v mislih kake miloščine. Pomoč mora biti usmerjena v zadoščenje osnovnih človekovih potreb, ob spoštovanju človekovega dostojanstva. Zato lahko temelji sodelovanje na dialogu in paritetnih odnosih, medsebojnem spoznavanju in vzajemnem spoštovanju.
O teh vprašanjih je spregovoril poznavalec kultur držav v razvoju dr. Fabrizio Battisti. Poudaril je potrebo, da se pri vsaki obliki pomoči in sodelovanja z afriškimi, latinskoameriškimi ali azijskimi državami moramo predvsem otresti oklepov naše zahodne kulture in sprejeti miselnost ter pogle-
Konzul Jakomin obiskal predsednika
Rop v Banca del Friuli v Krminu
de drugih narodov in civilizacij. Le tako lahko pride do izmenjave in obojestranske bogatitve, medtem ko bi v nasprotnem primeru ostali na ravni paternalistične, z vrha vsiljene pomoči.
S tem zanimivim srečanjem je tako v okviru sejemske prireditve našla prostor tudi izredno aktualna tema odnosov s tretjim svetom, ki naj ne bi temeljili zgolj na togi ekonomski logiki. Center za mednarodno kooperacijo CVCS je na razstavišču te dni prisoten tudi z lastnim standom.
V okviru obrobnih prireditev naj omenimo tudi predstavitev svetovnega kolesarskega prvenstva v Beljaku, ki je bila včeraj na Trgovinski zbornici. O tem podrobneje poročamo na športni strani.
Današnji program ne predvideva večjih prireditev, če izvzamemo predstavitev mitinga katoliške mladine v Riminiju in koncert vojaške godbe. Jutri je predviden obisk delegacije Gospodarske zbornice SR Srbije. Gostje se bodo ob 9. uri srečali s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, uro kasneje bodo na razstavišču, ob 12. pa pri predsedniku Trgovinske zbornice. Popoldne si bodo ogledali tovarno La Giulia.
razne prireditve
Trgovinske zbornice
Generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin je bil te dni v Gorici na obisku pri predsedniku Trgovinske zbornice dr. Enzu Bevilacgui. Obisk sodi v okvir občasnih razgovorov o stanju na obmejnem področju s posebnim ozirom na gospodarsko problematiko.
Bevilacgua in Jakomin sta si v prijateljskem razgovoru izmenjala mnenja o obmejnem gospodarskem sodelovanju na goriškem območju. Ugotovila sta, da so bili na tem področju doseženi vidni rezultati. Soglašala sta v ugotovitvi, da je treba še pospešiti in okrejDiti gospodarske odnose med tukajšnjimi gospodarskimi krogi in bližnjo Slovenijo, ker temeljijo na teh odnosih možnosti družbenega in gospodarskega razvoja celotnega območja, na obeh straneh meje.
Jutri razprava o izvršilni fazi Goriškega sklada
Po odobritvi pravilnika o poslovanju Goriškega sklada pred kakšnim tednom je zdaj na vrsti izvršilna faza. Tako bo na jutrišnji seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, to je organa, ki upravlja Goriški sklad, razprava o izvajanju pravilnika ter o imenovanju izvršnega odbora in tehnične posvetovalne komisije. Jutri ob 18. uri, bodo na seji razširjenega odbotra razpravljali tudi o pogojih za pričetek razdeljevanja kontingentov blaga proste cone za drugo letošnje obdobje. Med drugim bodo sklepali o razdeljevanju nakaznic za gorivo.
Berite
»Novi Matajur«
Roparji so uporabili strelno orožje
Odnesli so okrog 47 milijonov lir
ZSKD priredi v petek, 15. t. m., ob 20.30 v predavalnici v Ul. Croce 3, predvajanje sprejetih in nagrajenih del na 8. jugoslovanski razstavi diapozitivov in natečaju Dia Primorska 1987. Toplo vabljeni.
Prebivalci glavnega trga v Krminu — Piazza della Liberta in lastniki tamkajšnjih trgovin in javnih lokalov, se bodo še dolgo spominjali včerajšnjega dne, ko sta dva oborožena roparja okradla Banco del Friuli in ko je nekaj trenutkov zatem prišlo do divjega streljanja, ki le za las ni terjalo človeških življenj. Morda je šlo le za naključje, saj je bil včeraj ponedeljek in je na krminskih ulicah bilo manj ljudi, kakor običajno.
Okrog devete ure sta dva zakrinkana in oborožena moška vstopila v banko, kjer je bilo tedaj šest klientov in sedem uradnikov. Medtem ko je eden odločno stopil do blagajne, kjer pa ni bilo veliko denarja, je drugi šel do namestnika ravnatelja, Lorisa Costanti-nija ter ga pod grožnjo orožja prisilil, da mu odpre železno blagajno.
Medtem je v banko stopil ravnatelj Vittorio Toson. Eden od roparjev ga je zgrabil za ovratnik ter ga potisnil med kliente, ki so v strahu trepetali za lastno usodo, kajti v obnašanju roparjev je bilo opaziti dokajšnjo živčnost. Potrditev je prišla že kmalu zatem, ko so na trgu odjeknili prvi streli in ko so se roparji začeli umikati.
Kaj se je pravzaprav zgodilo, lahko samo domnevamo. Po vsej verjetnosti sta roparja, ki sta stopila v banko imela pajdaša, ki je stražil pred banko, oziroma v bližini avtomobila lancia thema videmske registracije, s katerim so se potem v naglici oddaljili.
Zdi se, da je prav ta ropar začel streljati, ko je opazil, kakih trideset metrov daleč, karabinjerja v uniformi, ki je prihajal peš proti mestnemu središču. 20—letni Alessandro Chersicla, tako je ime karabinjerju, ki je doma v Maniagu, sicer pa v službi pri karabinjerski postaji v Krminu, se je po prvih strelih vrgel na tla in se tako rešil. Iz razdalje kakih trideset metrov je
bilo izstreljenih kakih petnajst strelov. Šlo naj bi za krogle kalibra 7.65. Ena krogla je prebila steklo mlečnega bara na vogalu stavbe in se zarila v točilno mizo, druga je preluknjala pločevinasto navojnico bližnje trgovine. Krogle so poškodovale tri parkirane avtomobile. Ena je udarila samo nekaj centimetrov stran od glavnega vhoda v stolpnico, nasproti banke.
Zaenkrat še ni povsem ugotovljeno , če je streljal en sam ropar, ali pa sta tudi druga dva uporabila orožje.
Chersicla ni bil v službi in je prišel v mesto po nekaterih opravkih. Bil je oborožen, vendar na streljanje ni odgovoril. Roparji so se zatem v veliki naglici oddaljili ter s sabo seveda odnesli okrog 47 milijonov lir. Odpeljali so se z lancia thema , ki so jo našli nekaj zatem pri lalmiccu. Tu so ropar-
ji, kot kaže, še dvakrat zamenjali avtomobil. Prvič so se polastili dianne, drugič pa citroena y 10. Do poznih popoldanskih ur še ni bilo vesti, da bi odkrili nadaljno sled.
Takoj po streljanju je na trgu v Krminu završalo. Iz stanovanj so se vsuli prebivalci in ogorčeno komentirali dogodek, ki so mu bili priča samo nekaj trenutkov prej. Prihiteli so karabinjerji, stekel je postopek, ki je predviden v takih slučajih.
Z rešilcem so odpeljali v bolnišnico 43—letno Mirello Modonutti, ki je bila v trenutku ropa v banki in ki jo je obšla slabost.
V Banca del Friuli v Krminu so zadnji rop utrpeli pred dobrima dvema letoma, točneje v ponedeljek, 18. marca 1985. Takrat so roparji ukradli okrog 30 milijonov lir. Ponedeljek je bil tudi včeraj
Motorist in priletna kolesarka težje ranjena v dveh nesrečah
Dve težki nesreči sta se pripetili v mestnem središču in pri mirenskem mejnem prehodu v nedeljo in včeraj zjutraj.
V trčenju na križišču rried Verdijevim korzom in Ul. Mameli se je v nedeljo okrog 11.45 ponesrečil 20-letni Luciano Coren iz Gorice, Ul. del Carso 37/A. Mladenič se je peljal z motorjem v smeri proti glavni pošti, ko je v še nepojasnjenih okoliščinah trčil v fiat. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ob prvem pregledu ugotovili na videz lažji pretres možganov in izrekli prognozo okrevanja v 20 dneh. Kasneje pa se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so ga premestili v Trst, kjer so ga že v nedeljo popoldne nevrokirurgi operirali. Mladeniča so po operaciji premestili v oddelek za oživljanje, kjer se zdravi s pridržano prognozo.
Na ovinku pri mirenskem prehodu se je včeraj kmalu po 8. uri ponesrečila 77-letna kolesarka Pavla Tomšič iz Sovodenj, Ul. Brenner 3. Pripeljala se je čez mejo in nameravala zaviti na levo, pri tem pa ni opazila citroena, s katerim se je iz goriške smeri peljala 31-letna Slavica Česnovar iz Nove Gorice. Tomšičevo so v splošni bolnišnici zaradi pretresa možganov in zlomov na obeh nogah sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih.
razna obvestila
V pisarni Kmečke zveze pomagajo pri izpolnjevanju davčnih prijav. Urad je odprt dopoldne od 8.30 do 12.30.
Občina Sovodnje namerava pogodbeno zaposliti tipkarja-tipkarico za dobo enega meseca. Interesenti naj se osebno zglasijo v tajništvu do 13. t. m.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 17.30—22.00 »La famiglia«. VITTORIA 17.30—22.00 »Sesso allo spec-chio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Marina per-versa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Koncert iz ciklusa »V senci cvetočih deklic«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Generacija '84«, '20.30 »Biti zaljubljen«.
DESKLE 19.30 »Salomonovi rudniki«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Lorenze Trost iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12.30 Marco Borsi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Zaključilo se je nogometno prvenstvo A lige
Veselja v Neaplju noče biti konec...
Kdo drug, če ne on...
Enainšestdeset let - to je čas, ki v življenju človeka pomeni zrelost in zato ni čudnega, da je dozorel trenutek, ko je nogometni klub Napoli (star je prav 61 let) lahko postal italijanski nogometni državni prvak. Čeprav ima ta klub za svoj simbol oslička, je dokazal, da vendarle ni tak osel, osli so vsi tisti, ki so s folklornimi »točkami« praznovali zmago in se pri tem ranili. A razumeti je treba evforijo, kot tudi dejstvo, da se je karneval iz Ria preselil za eno noč v Neapelj, čeprav imajo v tem mestu čez vse leto mnogo karnevalov, ali bolje - kravalov. Seveda,
razumeti je treba veselje vseh tistih, ki se identificirajo v svojem nogometnem klubu, saj mnogim, ki delajo daleč od doma (in še najtežja dela povrh), pomeni stik s koreninami, zmago nad frustracijami in ponižanji. Ta zmaga pa je velika: nogomet je v Italiji več kot najkakovostnejši opij, za tisoče je pravzaprav vse...
Reči moramo tudi, da je bila zmaga Napolija v tem prvenstvu zaslužena. Moštvo je prikazalo dopadljivo igro, spojenost med raznimi linijami je bila na igrišču izvrstna in čeprav se je Ma-radona bolj brigal za svoje nasledstvo in nadlegoval še druga dekleta, je vendarle izpolnil svoje »poslanstvo« na tej zemlji - pripomogel je k naslovu prvaka Napoliju. Naj se torej narod na Jugu in po Italiji veseli, saj se ima vsaj enkrat za kaj veseliti. Mi pa bomo na tem mestu obrnili pogled v deželo solz - na rep prvenstvene lestvice.
Do konca prvenstva manjka samo še eno kolo in ne ve se, kdo bo sledil Udineseju v nižjo ligo. V nedeljo je namreč prišlo do presenetljivih rezultatov, ki puščajo vse vprašaje odprte.
Empoli je doma izgubil z Avellinom, Ascoli je na tujem premagal neposrednega tekmeca Brescio, Atalanta porazila Inter. Zaradi tega bo odločilnih zadnjih 90 minut, zato nam dovolite prerokbo, da bo izpadlo moštvo Brescie, medtem ko bosta Empoli in Atalanta igrala dodatno tekmo za obstanek. Stavite? Kar dajte, saj nismo nikoli zadeli nobene napovedi, drugače bi nedeljski dobitek na Totocalciu zlahka pohapsali. Pa ga nismo! (mč)
IZIDI 29. KOLA: Atalanta - Inter 1:0; Brescia - Ascoli 1:2; Empoli - Avellino 0:1; Milan - Como 0:0; Napoli - Fioren-tina 1:1; Roma - Sampdoria 0:3; Torino - Udinese 3:1; Verona - Juventus 1:1
LESTVICA: Napoli 41; Inter in Juventus 37; Verona 35; Milan 34; Sampdoria in Roma 33; Avellino 28; Como in Torino 26; Fiorentina 24; Ascoli 23; Brescia 22; Atalanta in Empoli 21; Udi-nese 14.
ZADNJE KOLO PRVENSTVA A LIGE (17. t. m. ob 16. uri): Ascoli - Napoli; Avellino - Roma; Como - Empoli; Fiorentina - Atalanta; Inter - Verona; Juventus - Brescia; Sampdoria - Torino; Udinese - Milan.
Kolesarstvo: v Gorici predstavili svetovno prvenstvo
Septembra na Dunaju in v Beljaku
Avstrija bo letošnji gostitelj svetovnega prvenstva v kolesarstvu, ki se bo odvijalo na Dunaju (kolesarstvo na dirkališču) in v Beljaku (kolesarstvo na cesti). V okviru goriškega mednarodnega sejma Espomego so včeraj predstavniki organizacijskega odbora predstavili cestno kolesarsko prireditev, ki bo v Beljaku na sporedu od 1. do 6. septembra.
Uvodoma sta na tiskovni konferenci spregovorila predsednik goriške Trgovinske zbornice Bevilačgua in goriški podžupan Del Ben, ki sta podčrtala pomembnost pobude, tudi zaradi bližine z našimi kraji. To bo brez dvoma prispevalo, da se bo več naših ljubiteljev tega športa udeležilo raznih tekmovanj, ki se bodo prve dni septembra odvijala na progi okoli Blatnega jezera (Faaker See).
Kar zadeva tehničnih značilnosti proge naj povemo, da bo ta merila 11,6 kilometra s 13 m višinske razlike. Širina ceste bo med 6 in 12 metri. Ženske, ki se bodo potegovale za svetovni naslov, bodo progo prevozile šestkrat, amaterji 15-krat, profesionalci pa 23-krat. Kar zadeva ekipna tekmovanja za amaterje, bo proga speljana na av-
tocestnem odseku od Beljaka proti italijanski meji. Slednja bo imela 123 metrov višinske razlike, širina ceste pa bo 12 m. O kolesarskem prvenstvu na dirkališču (odvijalo se bo na stadionu Ferry-Dusika od 25. do 30. avgusta) bodo oddali 14 kompletov medalj, za tekmovanja na cesti pa bodo izročili 5 kompletov medalj. Na stadionu pa bo prostora za 6.300 oseb.
Glede prisotnosti tekmovalcev, teh bo približno 1.500 v predstavništvu 70 držav sveta. Celotna prireditev pa bo organizatorje stala 45 milijonov šilingov. Med drugimi zanimivostmi, ki so jih posredovali na tiskovni konferenci, naj povemo, da bo z dogajanjem na Dunaju in v Beljaku povezanih 80 televizijskih hiš iz celega sveta. Na stadionu bo avstrijska televizija snemala s 7 kamerami, ob Blatnem jezeru pa bodo postavili 16 kamer ob onih na motorjih in helikopterjih. Trenutno akreditiranih novinarjev je 1.500. Kar zadeva prisotnost občinstva, prireditelji pričakujejo kakih 40.000 obiskovalcev na Dunaju, nad 250.000 pa ob Blatnem jezeru ter na avtocestnem odseku. (pr)
1. jugoslovanski nogometni ligi
Pokalna zmaga Hajduka v polemikah
Nogomet: v drugi italijanski ligi
Tržaški vratar Gandini rešil izid
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski prvoligaši so odigrali nepopolno 29. kolo, finalista pokala Hajduk in Rijeka pa bosta zaostali tekmi tega kola odigrala v sredo. Derbi kola v Skopju se je končal brez zmagovalca, Hajduk pa bi tako v sredo, ce bo doma premagal Sarajevo, že prevzel vodstvo na lestvici in prehitel moštvo Vardarja.
Sicer pa še odmeva sobotni finale pokala v Beogradu, v katerem je bil središčna osebnost najbolj cenjeni jugoslovanski sodnik (sodil je tudi na svetovnem prvenstvu v Mehiki) Zoran Petrovič iz Beograda. Beograjska javnost se zgraža nad sojenjem svojega someščana, ki je tako očitno oškodoval Rijeko in pomagal Hajduku. Nogometaši Rijeke so ob prihodu domov doživeli veličasten sprejem z godbo in transparenti, na katerih je bil največkrat omenjen sodnik Petrovič, ki si je izmislil 11-metrovko za Hajduka, ni pa dosodil očitnega prekrška za Rijeko. Zares žalostno pa je, da se po finalu več kot v razburljivi igri, govori o sodniku.
Na derbiju v Skopju so se kresale iskre, vsako moštvo je doseglo po en gol, vendar sta bila oba razveljavljena. Vardar in Partizan sta si pravično razdelila točki. Tekmo si je ogledalo več evropskih menežerjev, toda posebne koristi niso imeli, najzanimivejši igralec Partizana Milko Djurov-ski pa sploh ni igral. _Mali derbi je bil v Sarajevu, kjer je Željezničar z golom Baždareviča, ki se je vrnil od vojakov, premagal Dinamo. Škoro bi iz 11-metrovke lahko povišal na 2:0, a je najstrožjo kazen zastreljal, za kar so ga domači navijači pošteno izžvižgali. Menili so namreč, da je to storil nalašč, kajti jeseni bo igral za Dinamo, ki krvavo potrebuje točke za uvrstitev v pokal UEFA: Velike težave pa je imela Crvena zvezda doma, saj je komaj z 2:1 premagala Slobodo, čeprav so bili gostje najmanj enakovredni slovitemu nasprotniku. Srečna gola za Crveno zvezdo sta dosegla Muse-mič in Mrkela.
Hudi boji pa so tudi za obstanek. Pri tem se dogaja marsikaj, Radnički je tokrat na primer v Nišu premagal Dinamo iz Vinkovcev z golom iz 11-metrovke, ki so se ji smejali celo domači navijači.
V drugi ligi je Maribor prvič igral pod vodstvom novega trenerja in svojega nekdanjega igralca Djordja Grubišiča. Njegov debut je bil uspešen, vijoličasti so zmagali z 1:0, strelec pa je bil njihov golgeter Žurman. Mariborčani so igrali dopadljivo, pred golom pa so zapravili nekaj lepih priložnosti.
Haris Škoro (Željezničar)
V slovenski nogometni ligi je bil v ospredju pozornosti primorski derbi v Kopru, kjer so gostovala goriška Vozila. Kakih 4000 gledalcev je bilo malce razočaranih, kajti Goričani so povsem zasluženo osvojili točko in so vse bližje rešitvi. Renesanso nogometa na Goriškem je prinesel koprski trener Lučo Pertič.
Izidi 28. kola v 1. ZNL: Velež -Spartak 2:1 (1:0), Hajduk - Sarajevo preloženo, Radnički - Dinamo (V) 1:0 (1:0), Vardar - Partizan 0:0, Sutjeska -Budučnost 2:0 (2:0), Crvena zvezda -Sloboda 2:1 (1:0), Priština - Čelik 3:2 (2:1), Osijek - Rijeka preloženo, Željezničar - Dinamo (Z) 1:0 (1:0).
Lestvica: Vardar 34, Hajduk 33, Velež 31, Partizan 30, Dinamo (Z) 27, Crvena zvezda, Budučnost, Rijeka in Osijek 26, Radnički 25, Željezničar in Sutjeska 24, Priština 23, Čelik in Dinamo (V) 22, Sarajevo in Sloboda 20, Spartak 17.
Prihodnje kolo (17. t. m.): Spartak -Željezničar, Dinamo (Z) - Osijek, Rijeka - Priština, Čelik - Crvena zvezda, Sloboda - Sutjeska, Budučnost - Vardar, Partizan - Radnički, Dinamo (V) -Hajduk, Sarajevo - Velež.
Izidi 27. kola 2. ZL zahod: Maribor - Famos 1:0 (0:0), Šibenik - Proleter 2:1 (1:1), Rudar - Dinamo 1:0 (0:0), Novi Sad - Vojvodina 0:1 (0:1), Split - Jedin-stvo 2:0 (0:0), Vrbas - Sloga 3:0 (0:0), Borac - Gošk Jug 1:0 (0:0), Iskra - Mladost 2:0 (0:0), Kikinda - Leotar 2:2 (1:2).
Lestvica: Vojvodina 42, Novi Sad 36, Kikinda in Leotar 32, Borac 30, Proleter 29, Iskra in Rudar 28, Šibenik 27, Gošk Jug 26, Mladost 25, Vrbas, Famos, Jedinstvo in Maribor 24, Dinamo 22, Split 18, Sloga 15.
Prihodnje kolo (17. t. m.): Dinamo -Maribor, Proleter - Iskra, Mladost -Borac, Gošk Jug - Vrbas, Sloga - Split, Jedinstvo - Novi Sad, Vojvodina - Rudar, Famos - Kikinda, Leotar - Šibenik.
Triestina - Lazio	1:0 (0:0)
STRELEC: v 61. min. De Falco
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Orlando, Salvade (v 66 min. Polonia), Bi-agini, Menichini, De Falco, Strappa, Cinello (v 70. min. Di Giovanni), Čau-sio, lachini.
LAZIO: Terraneo, Podavini, Acerbis, Esposito (v 78 min. Rizzolo), Marino, Piscedda (v 67. min. Caso), Camolese, Magnocavallo, Fiorini, Pin, Poli.
SODNIK: Boschi iz Parme
V derbiju penaliziranih moštev je Triestina s težavo, toda v glavnem zasluženo, premagala Lazio. Tržačani so stopili na igrišče v zelo okrnjeni postavi, brez obeh ključnih branilcev Ceroneja in Costantinija, ki sta bila kaznovana ter brez poškodovanega Dal Praja. V prvem polčasu je tako iz-gledalo, da se bo zadovoljila s točko, kar bi glede na nasprotnika (Lazio bi bil brez težke penalizacije ne vrhu lestvice) bil zadovoljiv rezultat. Iste namene so imeli očitno tudi gostje, tako da smo bili v prvem polčasu pri-
Kolesarji ljubljanskega Roga so v zadnji ejapi 21. kolesarske dirke Alpe-Adria brez posebnih težav, predvsem pa po zaslugi odličnega Jureta Pavliča, obranili posamično zmago 26-let-nega Gorazda Penka v skupni razvrstitvi.
Novomeščani so v vlogi jugoslovanske reprezentance sicer skušali v zadnji preizkušnji spreobrniti položaj v prid Jožeta Smoleta, vendar so bili tekmeci dovolj močni, da so to namero preprečili. Veselje na novomeškem Glavnem trgu pa je bilo vseeno izredno, ko je ljubljenec domačega občinstva Sandi Papež pred vsemi zasledovalci kot prvi privozil skozi cilj.
Boj za zadnjo etapno zmago se je začel v Straži, 12 km pred ciljem na novomeškem Glavnem trgu. Sandi Papež je silovita potegnil in odbijal napade zasledovalcev, ki so v veliki skupini drveli za njim, ter rogovcem Rnjakovičem ter Poljakom Sobinskim, ki sta še poskušala iztrgati zmago No-vomeščanu.
Papež pa je vedel, da mu na blagem vzponu proti središču mesta, kjer je že tolikokrat ugnal tekmece, Rnjakovič in Sobipski ne bosta kos in je pospe-
ča predstavi, ki je bila izpod vsake kritike.
Po premoru pa smo bili priča čisto drugi tekmi. Lazio je pritisnil na plin in že v prvi minuti je Fiorini z glavo zadel prečko. Nato smo bili priča neobičajnemu dogodku: ob povratku na igrišče si je igralec Lazia pomotoma oblekel zgrešeni dres tako, da sta bili na igrišču istočasno dve šestici. Sodnik je seveda tekmo za nekaj minut prekinil. Ta dogodek je prekinil ritem gostov, ki jim ni več uspelo spraviti v težavo obrambo Tržačanov.
Preobrat v tekmi pa je bil v 61. minuti ko je De Falco z akrobatskim posegom silovito in natančno streljal proti vratom: vratar gostov Terraneo se je sicer žoge dotaknil, ni pa je prestregel. Lazio se je pognal v napad, vendar pa je Triestina obdržala kontrolo nad igro in bila posebno nevarna v protinapadu.
Posebno dramatično je bilo v končnici tekme, ko je vratar Triestine Gandini utrpel precej hudo poškodbo, ki ga je ovirala v premikih, a domači-
ševal le toliko, da bi se ubranil morebitnega neprijetnega presenečenja.
S končno zmago elektrotehnika Gorazda Penka iz Ljubljane, ki si je v sedmih etapah 815 km dolge dirke zasluženo privozil doslej največji uspeh v svoji dolgoletni kolesarski karieri, se tako nadaljuje tradicija zmag jugoslovanskih kolesarjev na tej dirki. Leta 1980 je namreč zmagal Vlado Marn iz kranjske Save, potem pa je sledila serija štirih zmag dveh najboljših ljubljanskih kolesarjev zadnjih let - Primoža Čerina (1983 in 1984) ter Jureta Pavliča (1985 in 1986).
Vrstni red 7. etape: 1. Papež (Jug.), 147 km od Borovelj do Novega mesta prevozil v 3.37'54" s poprečno hitrostjo 40,480 km na uro; 2. Rnjakovič (Rog); 3. Sobinski (Polj.) vsi v času zmagovalca.
Končna lestvica dirke A-A: 1. Penko (Rog) 19.49'32"; 2. Smole (Jug.) po 5"; 3. Korneslon (Avs.) po 15"; 4. Perič (Srb.) po 1'08"; 5. Sobinski (Polj.) po 1‘36"; 6. VVolanski (Polj.) po 1'47"; 7. Papež (Jug.) po 2'54"; 8. Chojnacki (Polj.) po 3T5 itd.
Ekipna lestvica: 1. Poljska 60.15'32"; 2. Jugoslavija po 3'56"; 3. ČSSR po
ni so že izrabili možnost zamenjav. Triestina je bila zato primorana strniti vrste okoli svojega vratarja, ki je vzdržal do konca in celo v zadnji minuti z lepim posegom nad nevarnim Fiorini-jem rešil zmago svojega moštva; (IGOR PAVLETIČ)
IZIDI 32. KOLA: Arezzo - Piša 0:0; Bari - Cesena 1:0; Bologna - Cagliari 3:0; Campobasso - Cremonese 0:0; Ca-tania - Taranto 1:2; Lecce - Genoa 2:1; Vicenza - Parma 2:0; Modena - Messi-na 1:1; Sambenedettese - Pescara 1:2; Triestina - Lazio 1:0.
LESTVICA: Piša in Cremonese 38; Pescara 37; Messina, Genoa in Cesena 36; Parma 35; Bari in Lecce 34; Triestina 31; Modena 30; Arezzo 29; Lazio in Bologna 28; Campobasso, Vicenza in Sambenedettese 27; Taranto 26; Cata-nia 25; Cagliari 20.
PRIHODNJE-KOLO (17. 5. ob 16.00): Cagliari - Genoa; Cesena - Triestina; Cremonese - Bari; Lazio - Arezzo; Vicenza - Lecce; Mesina - Catania; Parma - Sambenedettese; Pescara - Modena; Piša - Bologna; Taranto - Campobasso.
6'44"; 4. Rog po UTO"; 5. ZRN po 17'51"; 6. Srbija po 18'26"; 7. Avstrija po 28'.
Jahalni turnir v dresuri za SP
Zmaga Stiicklbergerjevi Lah spet odličen
Na beneškem jahalnem turnirju v dresuri za svetovno prvenstvo je spet zmagala slovita švicarska jahačica Christine Stiicklberger. Nove točke za SP je osvojil tudi Alojz Lah (Maestoso Monteaura), ki je v velikem beneškem finalu zasedel šesto mesto, medtem ko je imel Dušan Mavec (Pluto Canissa) nekoliko smole: zaradi treh manjših napak je zasedel prvo nenagrajeno, deveto mesto. Alojz Lah pa je jahal bolje kot nedavno v Lipici.
V prostem programu z glasbo je zmagala končna zmagovalka beneškega tekmovanja Stiicklbergerjeva, na lestvici za svetovni pokal pp dveh tekmovanjih pa vodi Hofer (Švica) pred Doverjem (ZDA).
Kolesarstvo: zaključek kolesarske dirke Alpe-Adria
Končna zmaga Penku, etapna Papežu
Mednarodni atletski miting v Novi Gorici
V priredbi AK Gorica, ki letos slavi 25. obletnico ustanovitve, je bil v Novi Gorici otvoritveni miting sezone za Nagrado Jugoslavije, kateremu bosta sledila dva v Zagrebu ter po eden v Mariboru, Beogradu, Varaždinu in Celju ter sklepni nastop v Ljubljani.
Kljub temu da je bilo to prvo večje tekmovanje na odprtem, se v Novi Gorici ni zbralo veliko atletov in atletinj. Manjkali so nekateri najboljši, ki so na pripravah, ali pa zanje tekmovanje, kljub denarnemu skladu, ni bilo najbolj privlačno.
Tekmovanje so popestrili nekateri atleti, ki so dan prej nastopili na Teku prijateljstva. Če vzamemo tekmovalce iz naše dežele in Celovca, je tako dobilo tudi mednarodni značaj. Po pričakovanjih je bila paradna disciplina skok v višino. V ženski konkurenci je 21-letna Beograjčanka Samra Tanovič
izboljšala jugoslovanski rekord za 1 centimeter, ki zdaj znaša 193 cm. Odlična je bila tudi Spličanka Biljana Petrovič, ki je preskočila 190 cm in dosegla nov osebni rekord ter dokazala, da je sposobna skočiti še precej više.
Dobre so bile še Papičeva v teku na 100 m z ovirami, Pirčeva v metu kopja, Bačnikova na 400 m, Šinkovičeva na 200 .ter mladi up Pajkičeva v teku na 1500 m.
V moški konkurenci zaslužijo pohvalo Čanovič v skoku v višino, Rudeš na 100 m, odličen Karaulič na 400 m, Velimirovič v troskoku, Kopitar na 400 m ovire, Pokrajčič na 1500 m ter Cr-nokrak, ki je premagal Strižakova, (Tbilisi) zmagovalca letošnjega Teka prijateljstva v Ljubljani na progi 5000 m.
V metu kopja je nastopil tudi borovec Gabrijel Šedmak, ki je z rezultatom 60,90 osvojil 6. mesto.
Teki
MOŠKI: 100 m: 1. Rudež 10"85; 400 m: 1. Karavljič 47"; 400 m ovire: 1. Kopitar 51"76; 1.500 m: 1. Pokrajčič 3.46"20; 5.000 m: 1. Crnokrak 14T5"7. ŽENSKE:^ 100 m ovire: 1. Papič 14 T; 200 m: 1. Sinkovič 23"99; 400 m: 1. Bač-nik 56 "2; 1.500 m: 1. Pajkič 4'22 "5 Meti
MOŠKI: Krogla: 1. Mustapič 15,68 m; Kopje: 1. Adamlje 67,08 m, 6. Sedmak (Bor Infordata) 60,90 m. ZENSKE: Kopje: 1. Pirc 52,88 m.
Skoki
MOŠKI: Troskok:_ 1. Velimirovič 16,23 m; Višina: 1. Čanovič 221 cm. ŽENSKE: 1. Višina: 1. Tanovič 193 cm; Daljina: 1. Mihajlova 5,85 m.
G. Furlanič
totip
1.	—	1.	Denina	2
2.	Eguo	X
2.	—	1.	Embassy Lp	1
2.	Drago Piella	2
3.	—	1.	Adrilan	X
2.	Etrerillos	2
4.	—	1.	Etrusco	1
2.	Agonismo	2
5.	—	1.	Sir Arnold	2
2.	Dancing Eagle	X
6.	—	1.	Amedeo Giordano 1
2.	Damascus Road	1
KVOTE
12 (17 dobitnikov)	35.719.000	lir
11 (518 dobitnikov)	1.167.000	lir
10 (5787 dobitnikov)	101.500	lir
Atalanta - Inter	1
Brescia - Ascoli	2
Empoli - Avellino	2
Milan - Como	X
Napoli - Fiorentina	X
Roma - Sampdoria	2
Torino - Udinese	1
Verona - Juventus	X
Arezzo - Piša	X
Catania - Taranto	2
Campobasso - Cremonese	X
Lecce - Genoa	1
Sambenedettese - Pescara	2
KVOTE
13 (5 dobitnikov) 1.756.582.000 lir 12 (224 dobitnikov) 39.209.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (17. 10.): Ascoli - Napoli; Avellino -Roma; Como - Empoli; Fiorentina - Atalanta; Inter - Verona; Juventus -Brescia; Sampdoria - Torino; Udinese - Milan; Messina - Catania; Parma -Sambenedettese; Taranto - Campobasso; Pro Patria - Varese; Ternana - Perugia
Košarka: po 3. odločilni tekmi za prestop v D ligo proti Alabardi
Bor Radenska v finalu!
Alabarda - Bor Radenska 98:102 (57:52)
ALABARDA: Carnelli 4 (1:2), Gio-vannini 11 (1:3), Cenzon 2, Angeli 19 (5:7), Simoncelli 17 (6:6), Sculin 17, Coloniello 18 (10:18), Degrassi, Cep-pi 10, Destradi.
BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 34 (7:7), Klobas 7 (1:2), Barini 2, Š. Semen, Pregare 24 (8:13), Pieri 29 (3:4), Kneipp 6 (2:2), A. Semen, Škerk.
SODNIKA: Variola in Maizan iz Trsta. PM: Alabarda 23:36, Bor 21:28. ON: Alabarda 23, Bor 26. PON: Barini (37), Giovannini (40). IZKLJUČEN: Simoncelli (39). 3 TOČKE: Carnelli 1, Simoncelli 1, Sculin 1, Korošec 3. GLEDALCEV:150.
Borovci so povsem zasluženo v finalu za prestop v D ligo. Po zelo izenačenem in v končnici skoraj dramatičnem tretjem polfinalnem srečanju so premagali moštvo Alabarde.
Naši košarkarji so si nedvomno zmago zaslužili. V ključnih trenutkih so zaigrali zelo značajno, njihovo odločilno »taktično orožje« pa je bila nedvomno conska obramba 1—3—1, ki so jo Vatovčevi varovanci začeli izvajati od sredine drugega polčasa, ko so zaostajali že za sedem točk. Domačini so bili v tistih minutah proti Borovi »naštudirani« obrambi brez moči. V končnih minutah srečanja pa so domačinom popustili še živci (na račun naših igralcev se je slišala marsikatera žaljivka...). Borovci so ohranili mirno kri in veliko veselje je bilo tu.
Kot prejšnji polfinalni tekmi, je bila tudi nedeljska zelo izenačena. Doma-
Borovec Fabrizio Korošec
čini so sicer povedli v 7. min. s 24:16, minuto pozneje pa so jih naši že ujeli (25:25). Ekipi sta se nato menjavali v vodstvu do končnih potez prvega polčasa, ko so domači košarkarji povedli s petimi točkami prednosti. V tem delu se je zlasti izkazal Pieri, ki je v prvih 20 minutah dosegel kar 17 točk.
Tudi v drugem polčasu se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo, ko pa je uspelo domačinom zopet povesti za 8 točk (v 29. min.: 73:65), so borovci z odlično obrambo in zvrhano mero požrtvovalnosti uspeli »ujeti« in premagati trdoživega nasprotnika.
V drugem delu srečanja je odlično zaigral Fabrizio Korošec, ki je bil s 34-točkami tudi najboljši strelec tekme. Ob njem pa velja omeniti še Davida Pregarca, sicer pa so vsi Vatovčevi
fantje igrali zelo odločno, hrabro in požrtvovalno.
»Fantje so pokazali karakter. Mislim, da smo zasluženo zmagali. Za zdaj pa smo opravili le prvi korak do D lige. Če izgubimo finalno tekmo, bi bil seveda ves ta napor zaman,« je po srečanju dejal Borov trener Valter Vatovec.
Polfinalni dvoboj med Alabardo in Borom Radenska je gotovo zadovoljil številne navijače obeh taborov. Prisostvovali smo namreč trem izredno izenačenim, brezkompromisnim in kakovostnim tekmam. Borovci pa so bili, po našem mnenju, za odtenek boljši. Alabardo je odlikovala velika borbenost, pa tudi nekateri njeni posamezniki so pokazali, da bi sodili v višjo ligo. Borovci so predvsem pokazali zelo dobro telesno pripravo in več taktičnih variant igre. Ob strelcih, kot so Korošec, Pregare in Pieri, pa so naši dokazali, da trener Vatovec lahko računa na bolj homogeno celoto. In verjetno prav to je bilo odločilno v tako izenačenem boju med tema dvema tekmecema.
Borovce sedaj čaka finalna tekma s Stello Azzurro, ki je prav tako z 2:1 premagala moštvo Santosa.
(B. Lakovič)
POLFINALE
Stella Azzurra - Santos 2:1 (79:74; 58:60; 82:78); Alabarda - Bor Radenska 1:2 (92:103, 100:98, 98:102)
FINALE
Stella Azzurra ■> Bor Radenska 17., 24. in (eventualno) 31. t.m.
Košarka: konec promocijskega prvenstva na Goriškem
Domovci osvojili odlično drugo mesto
Domov trener Livio Semolič
Domovci so v zadnjem kolu ponovno s stotico premagali zelo močno eki-
po Edere, ki je pred tem poslednjim srečanjem imela enako število točk na skupni lestvici. Naši so nasprotnika dobesedno »zmleli«, saj končni rezultat 102:77 zgovorno priča o premoči »belo-rdečih«. Semoličevi varovanci so v soboto gotovo odigrali eno letošnjih najboljših srečanj. Dober napad in še boljša obramba sta pokopala goste.
S to zmago so domovci zasedli končno drugo mesto na skupni lestvici s samima dvema točkama zaostanka za Ardito, ki bo tako prihodnje leto zastopala Gorico v prvenstvu D lige. Drugo mesto »belo-rdečih« pa je nedvomno izreden uspeh.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Ardita — Goriziana 80:72, Dom — Edera 102:77, Libertas :— Senators 68:56, Alba Gioia — Polisontina 103:83, Fortitudo — Corridoni 66:87.
LESTVICA
Ardita
DOM
Edera
Alba Gioia
Grado
Corridoni
Goriziana
Libertas
Polisontina
Fortitudo
Senators
20 17 20 16 20 15
19
20 20 20
19
20
19
20
3	1799:1484 34
4	2010:1678 32
5	1727:1639 30 4 5 1549:1331 28
2	8 1635:1578 24
1	9 1429:1551 22 8 11 1630:1662 16 7 12 1429:1638 14 4 16 1347:1554 8
3	16 1266:1464 6
2	18 1198:1470 4
DOMOVI STRELCI: Nanut 621, Pu-iatti 536, Orzan 213, Corsi 148, Ugo Dornik 139, Kristjančič 133, Coretti 48, Mauro Dornik 44, Romano 22, Kocjančič 2.
M. Čubej
TPK SIRENA
in ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita 16. t. m. ob 13.30 regato optimistov v okviru osnovnošolske olimpi-ade. Informacije in vpis pri predstavnikih Športne šole oz. na društvenem sedežu TPK Sirena v popoldanskih urah (tel. 422696)
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu »optimist« za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu »finn«, »europa« in »420« za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu »suri« za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
TPK SIRENA
sporoča, da je za treninge društvenih jadralcev na razpolago na sedežu društva trener bodisi ob sobotah in nedeljah kot tudi med tednom. Interesenti naj se zglasijo direktno na terenu oz. na tel. 422696.
JK ČUPA
organizira splošni tečaj jadranja. Tečaj je brezplačen in najboljši ’ tečajniki bodo sprejeti v društvene posadke, ki tekmujejo na regatah za kajutne jadrnice. Prvo srečanje bo v soboto, 16. t. m., ob 18.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Vabljeni vsi ljubitelji morja iznad 16. leta starosti.
ŠD VESNA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Križu v soboto, 16. t. m., ob 20.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora ter razno.
SMUČARSKI KLUB DEVIN sklicuje v četrtek, 14. t. m., redni občni zbor v dvorani PD I. Gruden v Nabrežini. Drugo sklicanje ob 20. uri. Zaradi važnosti občnega zbora prosimo čim-številnejšo udeležbo!
JK ČUPA
vabi na predvajanje dokumentarnega filma o lanski mednarodni regati Portorož - Tunis. Po iilmu je na sporedu razgovor z lanskoletnima zmagovalkama v ženskem razredu Sonjo Maver in Karmen Zupanc. Prireditev bo v soboto, 16. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
Tek po mestnih ulicah
V nedeljo, 31. maja, bo po tržaških ulicah 4. izvedba netekmovalnega pohoda »Alegra zavatada«. Prireditev organizira salezijanski oratorij Don Bos-co, namenjena pa je predvsem mladim. Proga bo dolga 6 km in se bo odvijala po mdstnih četrtih Pončana, Sv. Jakob in Magdalena.
Borovi atleti na več frontah
Skromni dosežki
Konec preteklega tedna so bili atleti Bora Infordata zaposleni na več frontah. V soboto podvečer je zastopstvo društva gostovalo na tradicionalnem štafetnem teku po ulicah Ljubljane ob proslavi osvobpditve tega mesta. Društvo z večjim ali manjšim uspehom že vrsto let sodeluje na tej manifestaciji športno-političnega pomena. Letošnji nastop je bil zgolj simboličen, saj društvo v tem trenutku ne premore treh dobrih srednjeprogašev za štafeto.
. Istega dne so nekateri društveni atleti nastopili v Gorici na deželnem ekipnem prvenstvu za člane, vendar le kot posamezniki. Rezultati niso bili kaj prida. Aljoša Škabar je na 110 m z ovirami postavil čas 16", šprinterji pa so na 100 m tekli takole: Mitja Mužina 11"6, Igor Sedmak 11"7, Marjan Gustinčič 1T'8. (I. P.)
MTOSSd
TRST - Milje - Ul. Caduti sul lavoro 1 Tel.: 040/ 232243 - 232244
Naše podjetje je že več kot deset let specializirano v proizvodnji in namestitvi zasteklitev z visokokvalitetnimi aluminijastimi profili. Uporabljamo profile ALPHA 445-225-365 s termičnim rezom in za boljšo tesnitev tesnila z odprtim zglobom
Poleg široke izbire oken nudimo vhodna vrata za stanovanja in trgovine, avtomatična vrata, premične stene in predelne stene za urade. Vse naše zasteklitve se lahko odpirajo na več načinov.
Naša tehnologija zagotavlja maksimalno toplotno izolacijo s pomočjo različnih stekel: od normalnih, dvojnih z vmesnim prostorom pa do specialnih stekel vvisarm, blindovis ali naših steklenih zaves.
Za klasične adaptacije imamo na razpolago aluminijasta pol-kna, polkna s fiksnimi ali gibljivimi letvicami.
Z natančno montažo lahko rešimo vsak problem v zvezi z zasteklitvami. Ob tem pa tudi preprečujemo razprševanje toplote in izoliramo vaše stanovanje pred mrazom in pred zunanjim hrupom.
Ob koncu letošnje košarkarske B-2 lige
Jadran v znamenju vzponov in padcev
Če bi letošnjo Jadranovo sezono na bojišču italijanske košarkarske B-2 lige ponazorili z grafikonom, bi se na milimetrskem papirju verjetno prikazala krivulja z enakomerno sosledico vzponov in padcev, ki bi ponazarjali domače, oziroma zunanje tekme. Menimo, da ne more nihče oporekati trditvi, da je bila letošnja liga verjetno najbolj izenačena doslej v smislu distribucije kakovosti po posameznih postavah. Zato pa ni bilo moštva, ki bi vsa ostala prekašalo in si zaslužilo naziv »za razred boljši«.
Costa Imola prva, čeprav brez zvezdnikov
Vzemimo za primer prvouvršče-no Costo iz Imole: dobro sestavljena ekipa z ustreznim doziranjem višine, znanja in izkušenosti, toda brez zvezdnikov, čeprav je kapetan moštva, Alberto Ravaglia, košarkar z dolgoletnim stažem v višjih konkurencah. Imolčani so zasluženo osvojili prvo mesto, saj so skozi vse prvenstvo ohranili najbolj konstantno igro, kar je bilo, ob obstoječem tekmovalnem sistemu, tudi najvažnejše, morda edino pomembno. V sklepnem delu lige je Costa padla v storilnosti in od 6 ali 8 točk prednosti ohranila minimalni dve, kar ji vsekakor zadošča za prestop v elitno B ligo. Vprašanje pa je, ali bi ji to uspelo z nekdanjo (upajmo tudi bodočo) formulo, ki je predvidevala »play-off« tekme. Več je bilo razo-■ čaranih moštev, v prvi vrsti Ferrara, ki je bila pred tremi leti še prvoligaš, in pa Spinea, ki j,e vložila veliko upanja (in denarja) v napredovanje. Drznemo si trditi, da je bila Jadranova skupina najkakovostnejša v B-2 ligi zaradi nivoja nastopajočih in pa zaradi visoke »gostote« bivših drugoligašev (Ferrara, Montebelluna, Petrarca, Jadran, Malaguti in Vicenza). Delno preseneča dejstvo, da bo Forli ostal brez predstavnikov v tej konkurenci, še bolj pa izpad Vicenze po toliko letih životarjenja med drugoli-gaši.
Ostali enakovredni
Vsi ostali so si bili, po našem mnenju, enakovredni, saj so končno razvrstitev resnično odločili odtenki. Jadran je, denimo, v neposrednih spopadih dvakrat izgubil samo z Montebelluno, Stefanelom, Mura-nom in Vicenzo, obakrat slavil proti San Donaju, Malagutiju in Cave-ji. Z vsemi ostalimi pa je bil po enkrat uspešen (v glavnem doma). Že spet (tokrat zadnjič) se nam poraja dvom o tem, kaj bi bilo, ko bi bil epilog nekaterih Jadranovih srečanj drugačen. Poceni filozofiranje, seveda. Toda če pomislimo na tekme z Montebelluno, s Petrarco, s Castelfrancom in z Icotom v gosteh ter na zadnji domači nastop s Stefanelom, potem vidimo, da bi lahko bilo končno drugo mesto ustrezna uvrstitev našega združenega moštva in da to ne bi vzbudilo posebnega začudenja. Pa saj. Odločile so nianse... »Plavim« pa lahko očitamo, da so bili v svoji igri na splošno premalo značajni. Pogrešali smo "animus pugnandi", ki je od nekdaj bil vizitka tržaške slovenske selekcije, s katerim je marsikdaj nadoknadila tehnične in taktične pomanjkljivosti ter premagovala mnogo boljše postave.
Toliko let igranja
Danes nihče ne more trditi, da si jadranovci, po toliko letih igranja v tovrstnih kategorijah, niso nabrali dovolj izkušenj, da bi vsaj nekatere tekme lahko osvajali »rutinsko«, kot to počnejo na primer košarkarji iz Trevisa. In neuspešnost na zunanjih igriščih, je bila kapitalna slabost Jadranovih igralcev v letošnjih ligaških spopadih. O tem, za-
kaj je bilo tako, bi sedaj lahko razpredali vse mogoče teorije, ni pa rečeno, da bi zadeli. V svojih komentarjih smo uporabili tudi zelo barvite termine, kot sindrom gostovanja, psihične blokade in tako naprej. Verjetno pa bomo najbliže resnici, če ugotovimo, da je to posledica nivoja aspiracij posameznikov in tudi ekipe.
Ta skupina košarkarjev se je osem let (v času, ko so hkrati nastopali v mladinskem in promocijskem prvenstvu) vedno borila za vrh in vsaka sezona je pomenila enakomerno kakovostno rast moštva, ki je vrhunec doseglo z napredovanjem v B ligo. No, prav v tem zahtevnem tekmovanju, so »plavi« prvič okusili na lastni koži premoč drugih postav, zabeležili niz zaporednih porazov in nato še izpadli iz lige, ampak ne po športni poti, temveč zato, ker je njihova prva sezona v drugoligaški konkurenci sovpadala z reformo prvenstva in z nastankom novega tvora - elitne B lige.
Med tehtnejše vzroke letošnje povprečne sezone uvrščamo tudi dejstvo, da ogrodje moštva sestavljajo v glavnem eni in isti posamezniki, novih obrazov in sploh novosti okoli Jadrana je pa malo, tako da je tudi to najbrž prispevalo k prelomu ali vsaj zastoju v tem, čemur navadno pravimo motivacijski proces.
Marko Lokar in Peter Štoka
Ni pa naključno, da sta edini res svetli točki v splošni sivini, uveljavitvi Marka Lokarja in Petra Štoke. Prvi je, po obdobjih, zaigral res izvrstno, presegel najbolj rožnata pričakovanja in potrdil, da se v njem nemara kopiči potencial za zahtevnejši tekmovalni rang. Samo, da bo še naprej dovolj strpen in potrpežljiv pri lastnem transformacijskem procesu. Po našem mnenju mora posvetiti več pozornosti in truda razvoju hitrosti in ostalih motoričnih sposobnosti, vzporedno s piljenjem tehnike in ne da bi zanemarjal svojega sloga igre.
Za Petra Štoko, ki je kot pomožni center debitiral pri 22 letih, praktično brez igralnih izkušenj, če izvzamemo nekajletni staž v promocijski ligi, nihče prav gotovo ni pričakoval tolikšne storilnosti. Sedaj vedo domala vsi, da nanj lahko računajo tudi v najbolj kočljivih trenutkih, upoštevajoč dejstvo, da ima še nekaj rezerv v smislu osvajanja zahtevnejših tehničnih in taktičnih prvin.
O posameznikih pa kdaj drugič in bolj podrobno.
Poškodbe v končnici prvenstva so dodatno in huje prizadele združeno zamejsko ekipo in ji verjetno prav neposredno povzročile izgubo štirih možnih točk.
Ampak to je sedaj že zgodovina, četudi še zelo aktualna.
Kaj z načrti za prihodnjo sezono?
Čeprav se je ta ciklus komajda sklenil in smo šele maja meseca, je potrebno že takoj usmeriti pogled v bodočnost in osnovati načrt za prihodnjo sezono.
Jadran se bo namreč tudi letos udeležil prvenstva Alpe-Adria, ki bo startalo v drugi polovici avgusta. Dotlej pa je treba preizkusiti morebitne nove igralce ter preveriti možnosti okrepitev. Trenutno je najbolj nujno organsko in logično analizirati pravkar minulo sezono, zato da bi vprašanja, ki smo si jih letos često in znova zastavljali (praktično po vsakem gostovanju), ne ostala nerešena.
Zato da bi se čimprej vrnila doba razcveta.
IGOR CANCIANI
Kolesarstvo: dirka po Španiji
Kelly prevzel vodstvo
VALLADOLID — Osemnajsta etapa kolesarske dirke po Španiji (na kronometer v Valladolidu, 24 km) je prinesla tudi spremembo na skupni lestvici, na kateri je prvo mesto prevzel Irec Sean Kelly. Etapna zmaga je sicer šla domačinu Villarju, Kelly pa je bil drugi ter je tako prehitel Herrero. Skupna lestvica je sedaj naslednja:
1. Kelly (Ir.) 85.29’10"; 2. Herrera (Kol.) po 42"; 3. Dietzen (ZRN) 52"; 4. Delgado (Šp.) 3'39"; 5. Vargas (Kol.) 3'39"; 6. Belda (Šp.[ 4'22"; 7. Cubino (Šp.) 4'42"; 8. Villar (Sp.) 4'46".
Rocheju dirka po Romandiji
CHANDOLIN —Irski kolesar Step-hen Rdche je s pravim podvigom v zadnjih dveh nedeljskih poletapah, ko je bil obakrat prvi, povsem zasluženo osvojil mednarodno dirko po Roman-' diji.
KONČNA LESTVICA: 1. Roche (Ir.) 21.56'58"; 2. Leclerg (Fr.) po 1T5"; 3. Pensec (Fr.) po r23"; 4. Millar (Škotska) po 2‘04"; 5. J. Simon (Fr.) po 2'44".
S. SERGIO - PRIMORJE 2:2 (0:0)
STRELCI: Coslovich v 50. min., Mic-helazzi v 60. min., Perlitz v 74. min., Maranzina v 87. min.
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Milani, Coslovich, Samese, Livan (v 80. min. Zaccaria), Di Benedetto (v 59. min. Husu), Olivo, Starc, Maranzina, Antoni.
Kljub temu, da bi v primeru poraza eno ali druga ekipa izgubila vsako upanje na napredovanje, so oboji, predvsem v drugem polčasu, precej tvegali, saj sta obe ekipi imeli nekaj priložnosti. V prvem polčasu sta ekipi igrali previdno in pozornost je bila namenjena predvsem obrambama. V 15. min. so Prosečani zadeli prečko z zelo močnim prostim strelom Maranzi-ne, a le pet minut kasneje se je isto primerilo gostiteljem po Perlitzejevem strelu.To je bilo v prvem polčasu v glavnem sve.
Že v 5. min. drugega polčasa so Prosečani povedli s Coslovichem. Le nekaj minut zatem je Di Benedetto po dolgi osebni akciji res lepo podal do Maranzine, ki pa je bil ob kazenskem prostoru prepočasen in priložnost je šla po vodi. Deset minut po prvem zadetku Primorja so Tržačani izenačili z Michelazzijem, ki je z glavo izkoristil podajo z desnega krila. Ekipi sta si bili še naprej enakovredni, vendar so Prosečani puščali preveč vrzeli v obrambi S. Sergio je to izkoristil in povedel. V zadnjih 15 minutah so rdeče-rumeni odločno napadali. Lepo priložnost je imel Maranzina s prostega strela, a njegov izredno močan je eden od nasprotnikov odbil prav ob vratarju. Po kotu pa je zatem Zaccaria z glavo poslal žogo na nasprotni kot vrat, kjer je Maranzina izenačil v veliko ve-
ARRIGOSPORT - PRIMOREC 1:1
(0:1)
STRELEC za Primorca: Igor Milkovič v 21. min. (Primorec).
PRIMOREC: Leone, lannarelli, Wal-ter Milkovič, Florean, Mauro Kralj, Coppola, Edvin Kralj, Marko Kralj, Bacchia, Igor Milkovič (v 81. min. Andrej Kralj), Husu.
Primorcu na tujih igriščih v tem končnem delu prvenstva prav ne gre od rok. Sicer imajo Trebenci za nedeljsko slabo tekmo precej opravičil, vendar jim je obenem treba tudi pripisati pomanjkanje odločnosti in morda tudi zrelosti v ključnih trenutkih. Manjkala sta namreč Fachin in Boris Kralj, a morda jih je prav gol, s katerim so povedli, bolj oškodoval kot negotovi in pristranski sodnik. Če bi Primorec podvojil, bi bilo morda tekme konec, tako pa je prišlo do nerodnega prekrška nad domačim napadalcem v kazenskem prostoru in Arri.gosport je z 11-metrovko zemiziral. Odtlej se je Primorec vrgel v napad, da spremeni rezultat v svojo korist, a zaman. Mimo vrat je prav pred končnim žvižgom šla serija strelov, ki jih je na. neverjeten način vratar ubranil. Čeprav je Primorec izgubil dragoceno točko, ni še vse izgubljeno in v trebenskem taboru želijo to potrditi v naslednji prvenstveni tekmi. (Kralj)
CUS - GAJA	•	0:1 (0:0)
GAJA: Zemanek, V. Kalc, M. Grgič, Stranščak, Gabrielli, Vrše, B. Grgič, Alfieri, Aversa, A. Kalc (v 89. min. B. Rismondo), Salvi (v 53. min. M. Ris-mondo).
STRELEC: Gabrielli v 50. min.
Darovanemu konju ne glej v zobe, pravi pregovor, ki naj bi veljal za nedeljsko tekmo gajevcev proti solidnemu CUS. Neobičajna ura, soparno opoldansko sonce in precej trd teren
Dirka miru: še vedno Raab
BERLIN — Na 3. etapi kolesarske »dirke miru« je zmagal Saether (Nor.), na skupni lestvici pa še vedno vodi Raab (NDR), ekipni pa je prva SZ.
Odbojka: danes odločilna tekma Santa! - Panini
PARMA — Drevi bo v Parmi padla končna odločitev o letošnjem italijanskem odbojkarskem prvaku. Po štirih dosedanjih srečanjih je stanje med Santalom iz Parme in Paninijem iz Modene izenačeno (2:2). V Parmi je doslej dvakrat slavil Santal, v Modeni pa Panini.
Nogomet: pri Milanu predstavili Borghija
MILAN —- Pri Milanu so včeraj uradno predstavili argentinskega nogometaša Claudia Borghija, za katerega so klubu Argentinos Juniors odšteli
2.100.000	dolarjev. Ker je Milan že najel kot tujca Nizozemca Gullita in Van Bastna, je najverjetneje, da ga bo milanski klub dal na posodo kakemu drugemu italijanskemu prvoligašu.
selje lepega števila proseških navijačev. (M.Š.)
ZARJA - OPICINA	1:2 (0:0)
STRELCI: Botta v 53. min., Bolle v 64. min., Sulčič v 75. min.
ZARJA: Racman, Grgič (v 82. min. E. Fonda), Tognetti, Franco, Borelli, Got-ti, Kalc, D. Fonda, Žagar, Sulčič, Franza.
Neverjetno! Zarja si je v nedeljo zapravila edinstveno priložnost, da proti solidni Opicini izbori vsaj točko. Vendar so Bazovci tudi tokrat nesrečno zapravili to priložnost. Lahko rečemo tudi,’ da so si v bistvu sami zabili oba gola po hudih negotovostih v obrambi. Igra zarjanov je bila tokat dopadljiva in le sreča je rešila Opence, ki so bili ves prvi polčas senca lanskoletne ekipe.’Gostitelji so vseskozi pritiskali, toda vratar Babich je bil vedno na mestu.
V drugem polčasu se je Opicina pomaknila nekoliko v napad in s pomočjo negotovega sodnika in bazovske obrambe tudi povedla. Gol je nekoliko prebudil zarjane, ki so znova pritisnili. Toda v 64. min. je po napaki Grgiča Bolle dosegel še drugi gol. Nič ni pomagal Zarjanom zadetek Sulčiča in niti vsi drugi streli proti openskim vratom. Tokrat jim je sreča obrnila hrbet. (BIG)
KRAS - MUGGESANA	1:1 (0:0)
STRELCA: Hubner v 70. min. (11-metrovka), Demeglio v 73. min.
KRAS: Mezzavilla, Purič, Filipaz, Martini, Šuc, Fanigliuolo, Granata, Battaini, Mosetti, Demeglio, Leghissa.
Kras nadaljuje s serijo pozitivnih nastopov, saj je tudi proti nevarni Muggesani, ki se krčevito bori pred
niso dopustili, da bi se Kozinovi lantje kaj prida razigrali. Prisostvovali smo tako ne preveč lepemu športnemu srečanju, iz katerega je moštvo Gaje odneslo celotni izkupiček predvsem po zaslugi kapetana Gabriellija, ki se je tudi tokrat vpisal med strelce in modro vodil obrambo pred silovitim nasprotnikovim finišem, požrtvovalnega, povsod prisotnega in občudovanja vrednega Branka Grgiča ter, kot vedno, odličnega vratarja Zemaneka. Zmagoviti gol je padel takoj v začetku drugega polčasa. Kmalu zatem je bil zaradi dvojnega opomina izključen Aversa in Gaja se je tako morala skoraj več kot polovico drugega polčasa močno braniti z možem manj pred silovitim nasprotnikovim pritiskom. Obramba Gaje, ki se kot obramba vodeče SanTAnna ponaša z najmanj prejetimi zadetki, tudi tokrat ni klonila in je čvrsto kljubovala domiselnim gosti-teljskim trikom. (A.R.)
S. VITO - BREG	0:2 (0:2)
STRELCA: M. Tul v 20. min., Tamaro v 38. min.
BREG: Hrvatin, Igor Tul, Sternad, Jež (Kerstič), Pavletič, Germani, M. Tul, Albertini, Giuressi, Corbatti (Paoli), Tamaro, Massimo.
Po dveh .zaporednih porazih so Brežani spe prišli do zmage, tokrat kar proti solidnemu S. Vitu. Tekmo lahko razčlenimo na dva dela: prvi polčas, v katerem je Breg z odlično sredino dal možnost svojim napadalcem, da izkoristijo glavno lastnost - hitrost. »Plavi« so v prvem polčasu dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo prav po zaslugi hitrih protinapadov. Drugo plat tekme predstavlja drugi polčas, ko so gostitelji očitno zagospodarili na sredini terena, kjer sta najprej Jež in nato še Corbatti polagoma popustila pobudo nasprotniku. Bregova obramba, ki je
Tudi profesionalci na Ol v Seulu
ISTANBUL — Na olimpijskih igrah prihodnjega leta v Seulu bodo lahko nastopili tudi profesionalni teniški igralci. To odločitev je sprejel odbor MOK, ki se je sestal v Istanbulu. Po 64 letih bodo tako na Ol nastopali tudi »profi« teniškega cirkusa, seveda če se bodo odrekli reklamnim napisom in plačilu v zvezi z nastopom na igrah.
Steffi Graf (ZRN) najboljša v Rimu
RIM —* Zahodnonemška teniška igralka Steffi Graf je osvojila ženski mednarodni turnir za prvenstvo Italije v Rimu. V finalu je premagala Argen-tinko Gabrielo Sabatini s 7:5, 4:6, 6:0.
Včeraj so odigrali tudi nekaj srečanj L kola med moškimi. Izidi: Nystrdm (Šve.) - Schwaier (ZRN) 6:3, 6:0, Skoff (Av.) - Yunis (Arg.) 6:2, 6:4, Agassi (ZDA) - Colombo (It.) 6:3, 7:5, De La Pena (Arg.) - Rostagno (ZDA) 6:3, 6:3.
Gomez prvi v Forest Hillsu
FOREST HILLS — V finalu teniše-ga turnirja v Forest Hillsu je Ekvadorec Gomez premagal Francoza Noaha s 6:4, 7:6, 7:6 in si prislužil 80.000 dolar-
izpadom, iztržil točko. V obrambi se je sicer precej poznala odsotnost izključenih Škabarja in Gnesde, še zlasti, ko so miljski napadalci večkrat povsem neovirano streljali z glavo proti Kraso-vim vratom. 'A Mezzavilla je bil vedno na mestu.
V prvem polčasu je imel Mosetti dve ugodni priložnosti, vendar je v prvem poskusu za las zgrešil mrežo, v drugem pa so mu nasprotnikovi branilci v neposredni bližini gol-črte preprečili zadetek. Drugi polčas se je pričel z zelo lepim strelom Leghisse znotraj 16-metrskega prostora. Tudi Muggesana je izpeljala nekaj lepih napadalnih akcij, ki pa jih je Pribaz, gotovo najboljši v gostujočih vrstah, na srečo nerodno zapravil. Tega pa ni naredil Hubner v 25. minuti, ko je zanesljivo streljal 11-metrovko, ki jo je sodnik povsem upravičeno dosodil zaradi prekrška kapetana Puriča. Prednost Muggesane pa je trajala le tri minute: tedaj je namreč povsem neovirani Demeglio brez velikih težav z neposredne bližine z glavo potisnil žogo v mrežo. Do konca tekme se je ponudila Pribazu še ena zrela priložnost, vendar je prenagljeno streljal visoko nad prečko, ko se mu je nasproti pognal Krasov vratar. (Z.S.)
VESNA - S. LUIGI	1:2 (1:1)
STRELCA: Papini v 10. in 88. min., Kostnapfel v 20. min.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Guštin, Pichierri, Bestiacco, F. Candotti, R. Candotti, Potasso, Kostnapfel, Petag-na, Bruno.
Pravijo, da v tretje gre rado, kar je na lastni koži okusila kriška Vesna, ko je že tretjič zapored ostala praznih rok. Seveda se ne gre zatekati k re-
bila stalno pod pritiskom, se je sicer zelo dobro odrezala, o čemer priča le ena priložnost, ki jo je znal ustvariti S. Vito.
Drugi polčas je potekal v glavnem po teh tirih: »plavi« so z redkimi protinapadi skušali ogroziti nasprotnikovega vratarja, a so bili nekoliko netočni. Proti koncu se je srečanje znova obrnilo v korist »plavih«, saj tudi gostitelji, ki so ves drugi polčas silovito pritiskali, niso bili več tako natančni pri podajah in strelih, kar je pogojevalo zadnje minute igre in praktično odločalo o končnem zmagovalcu. (T.M.)
JUVENTINA - TORRIANA 2:0 (0:0)
STRELCA: Del Negro in Bastiani.
JUVENTINA: Plesničar, Caiazzo, Travagin, Costa, Krpan, Medeot, Bastiani, Sermino, Marvin, Lauri (Nanut), Del Negro.
Juventini je končno uspelo. Po 8 zaporednih porazih so Štandrežci slavili zmago proti Torriani iz Gradišča. Ekipa je tokrat igrala kot zna, čeprav je treba povedati, da so Štandrežci tudi v nekaterih zadnjih srečanjih pokazali dobro igro.
Že v prvem polčasu so gostitelji igrali odločno in poznalo se je, da si želijo zmago. Do nje so prišli v nadaljevanju igre, ko so z Del Negrom in Bastianijem zatresli nasprotnikovo mrežo in si zagotovili točki, ki predvsem moralno veliko pomenita.
SOVODNJE - MEDEA	0:0
SOVODNJE:_Gergolet, Košič, Vižintin, Hmeljak, Černigoj, Florenin (Go-mišček), Grilj, Fajt, Sambo, Butkovič, Gulin.
Tudi v srečanju proti slabi Medeii Sovodenjci niso zmagali. Marsonovih varovancev se je očitno že prijelo poletno razpoloženje in to se je poznalo na sovodenjskem pravokotniku, kjer
jev nagrade. Dvoboj je trajal 2 uri in 49 minut, ogledalo pa si ga je 14.000 ljudi. Noah pa je skupno z rojakom Forgetom osvojil turnir dvojic, s tem da je premgal ameriški par Donnelly-Fleming s 4:6, 6:4, 6:1.
V Amsterdamu Lendl
AMSTERDAM - Na ekshibicijskem teniškem turnirju v Amsterdamu je zmagal Čehoslovak Ivan Lendl, ki je v Finalu premagal Italijana Paola Cane-ja s 7:6, 6:3.
McEnroe odstopil
NIMES — Med finalom teniškega ekshibicijskega nastopa v francoskem Nimesu s Francozom Lecontejem je Američan John McEnroe odstopil pri izidu 6:4, 6:4, 1:6, 2:6.
Vaterpolo: Italija vodi
SOLUN — Po remiju v 1. kolu mednarodnega vaterpolskega turnirja za pokal Fina proti Sovjetski zvezi (9:9) je Jugoslavija igrala neodločeno tudi proti ZRN (12:12), Italija pa je v 1. kolu z 12:6 premagala Španijo, v 2. pa z 10:9 Kubo. Lestvica: Italija 4 točke, SZ in ZRN 3, Kuba, Jugoslavija in ZDA 2, Španija in Grčija 0.
kom in pregovorom, da bi iskali opravičil, saj so Tržačani več kot zasluženo pospravili celotni izkupiček, razlika v golih pa bi bila, glede na priložnosti, lahko še izdatnejša. Vesna je v uvodnih minutah začela s polno paro, ta vnema pa se je ob konkretni in odločni igri nasprotnika kaj kmalu razblinila. Pobudo so prevzeli gostje, ki so z učinkovito igro stalno ogrožali Savari-na, ki je večkrat z drznimi posegi moral braniti svoja vrata. Prvi so povedli Tržačani po prostem strelu. Križani so nato imeli vsaj dve zreli priložnosti, toda žoga ni hotela v mrežo. Končno je Vesna izenačila in lahko mirneje nadaljevala. Videlo se je, da je zadetek Vesni vlil novih moči in res so Križani v tem zadnjem delu prvega polčasa igrali učinkoviteje, a tudi S. Luigi je imel nekaj lepih priložnosti in med drugim zadel vratnico.
V drugem polčasu so Križani začeli obetavno, toda ponovno so jih motivirani in borbeni nasprotniki spravili v težave, tako da jim je zmanjkalo moči in učinkovitosti. Kljub stalnemu pritisku so Križani izpeljali nekaj protinapadov ter nekajkrat tudi nevarno streljali proti vratom, vendar so gostitelji s svojo borbenostjo in napadalnostjo povsem strl odpor kriške obrambne in vezne črte, tako da je bila ekipa praktično brez vodstva in to se je pri nastavljanju akcij hudo poznalo. Tržačani so s stalnim obleganjem še enkrat zadeli vratnico ter si prislužili 11-metrovko, ki pa jo je odlični Savarin lepo ubranil. Nekaj minut pred koncem so svoje odlično igranje kronali z lepim zadetkom. Upati je, da je bil to zadnji spodrsljaj kriške Vesne, sicer bi se njen položaj na lestvici začel zelo majati. (A. Kostnapfel)
so igrali prej prijateljsko kot prvenstveno tekmo. Edina pozitivna stvar tega srečanja je veliko število mladih nogometašev, ki so nastopili za slovensko ekipo. To dejstvo je zelo vzpodbudno za prihodnje prvenstvo, saj je prav, da si mladi nabirajo izkušenje ter se uigravajo.
Nedeljsko srečanje ni bilo posebno zanimivo, kar je kazal tudi ritem, ki je bil dokaj umirjen. Kljub vsemu pa velja podčrtati, da so domačini imeli več priložnosti za zadetek. Predvsem velja to za drugi del srečanja, ko so slovenski napadalci zapravili nekaj dobrih trenutkov, da bi povedli.
S. NAZARIO - MLADOST 2:0 (1:0)
MLADOST: Zanier, Lakovič, Lavrenčič, Devetak, Frandolič, Gergolet, Argentin, Sclauzero, E. Kobal, H. Kobal, Marušič. Bruni, D. Gergolet.
Prvenstvo se bliža h koncu in Do-berdobci iz tekme v tekmo vse bolje igrajo. Po odlični domači predstavi s Fincantierijem pred tednom dni so tudi tokrat zares lepo presenetili. Domačini, ki še računajo na napredovanje, so namreč imeli velike težave, predno so strli odpor Doberdobcev.
Ferletičevi varovanci so stopili na igrišče brez strahu. Igrali so odlično na sredini ter vseskozi imeli pobudo v svojih rokah. Prosečani so že od začetka bili v zadregi, saj so se branili z veliko težavo ter Zaniera ogrožali le v protinapadu.
V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila. Doberdobci so še naprej napadali, a sreča jim ni bila naklonjena. Proti koncu tekme so popustili in tako omogočili domačinom, da so podvojili. Po končnem sodnikovem žvižgu smo videli vesele doberdobske obraze, saj so bili vsi istega mnenja, da bi si Kraševci zaslužili veliko več.
(Zanier)
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 27. KOLA
C. Elisi - Staranzano	1:1
San Sergio - Primorje	2:2
Zarja - Opicina	1:2
Kras - Muggesana	1:1
L'Architrave - Stock	0:3
Supercaife - Zaule	1:3
Vesna - S. Luigi	1:2
Olimpia - Giarizzole	1:1
San Sergio	LESTVICA 27 12 11			4	35:19 35
Primorje	27	12	11	4	31:17 35
Zaule	27	11	10	6	27:17 32
Kras	27	10	10	7	31:22 30
Opicina	27	9	10	8	27:22 28
Staranzano	27	7	14	16	26:27 28
Vesna	27	9	9	9	27:26 27
C. Elisi	27	6	14	7	30:33 26
Stock	27	7	12	8	23:28 26
Muggesana	27	4	16	7	34:34 24
Supercaife	27	8	8	11	34:36 24
Zarja	27	4	16	7	26:34 24
Giarizzole	27	5	14	8	25:33 24
S. Luigi	27	7	10	10	24:32 24
Olimpia	27	6	11	10	22:32 23
L’Architrave	27	5	12	10	32:42 22
PRIHODNJE KOLO (17. 5.) Zaule - Olimpia, Kras - Primorje, Staranzano - Muggesana, San Sergio - Zarja, Vesna - Stock, L’Architrave -Op. Supercaife, Opicina - Čampi Elisi Prisco, Giarizzole - San Luigi Vi-vai Busa.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 24. KOLA
Juventina - Torriana	2:0
Sagrado - Piedimonte	1:1
Sovodnje - Medea	0:0
Isonzo - Pro Farra	0:1
San Lorenzo - Moraro	1:0
Azzurra - Fossalon	2:3
Brazzanese - Poggio	1:2
LESTVICA
Piedimonte	24	12	10	2	32:17 34
Poggio	24	11	11	2	30:16 33
San Lorenzo	24	9	13	2	26:16 31
Moraro	24	12	5	7	31:15 29
Pro Farra	24	9	10	5	29:26 28
Fossalon	24	8	12	4	32:25 28
Sovodnje	24	7	9	8	16:16 23
Torriana	24	5	12	7	22:28 22
Isonzo	24	5	11	8	13:18 21
Sagrado	24	6	6	12	19:22 21
Brazzanese	24	6	6	12	30:34 18
Juventina	24	5	8	11	21:32 18
Medea	24	5	6	13	18:33 16
Azzurra	24	3	8	13	15:35 14
PRIHODNJE KOLO (17. 5.) Fossalon - Juventina, Torriana -Brazzanese, Poggio - Sagrado, Piedimonte - San Lorenzo, Medea - Isonzo, Moraro - Sovodnje, Pro Farra -Juventina.
Skupina L
ZAOSTALE TEKME 13. KOLA
Roianese - S. Anna	2:3
Don Bosco - Domus Arr.	1:1
Domio - Rabuiese	4:2
CGS - Union	3:0
CUS - Gaja	0:1
San Vito - Breg Počitek: GMT	0:2
LESTVICA
S. Anna	22	17	4	1	48:12 38
Rabuiese	20	13	4	3	40:20 30
CGS	20	11	7	2	39:20 29
Gaja	22	11	7	4	28:13 29
Domio	21	11	4	6	29:15 26
San Vito	21	8	5	8	31:27 21
Roianese	21	8	4	9	42:35 20
Breg	21	7	6	8	25:19 20
CUS	21	7	5	9	29:34 19
Domus Arr.	21	4	7 10		14:24 15
GMT	22	4	6 12		24:41 14
Union	21	2	3 16		13:50 7
Don Bosco	21	1	4 16		15:60 6
ZAOSTALE TEKME (17. 5.)
Don Bosco - Domio, Roianese - CGS, S. Anna Rizzotti - CUS, Domus Arre-damenti - S. Vito, Rabuiese - GMT, Union - Breg, počitek Gaja.
Skupina M
ZAOSTALE TEKME 13. KOLA
Campanelle - CGS Carsia	5:3
Hefmada - S. Marco	1:3
Arrigosport - Primorec	1:1
Fincantieri - S: Andrea	3:3
Aurisina - Romana	1:0
S. Nazario - Mladost	2:0
Počitek: Chiarbola
LESTVICA
LESTVICA
S. Nazario	21	13	7	1	45:18 33
S. Marco	21	13	6	2	38:16 32
Primorec	21	13	5	3	40:17 31
Fincantieri	21	9	8	4	37:19 26
Campanelle	21	9	5	7	44:37 23
Chiarbola	21	8	6	7	34:35 22
Mladost	21	8	5	8	27:26 21
Arrigosport	20	5	9	6	21:23 19
Romana	22	4	8	10	26:35 16
Hermada	21	3	8	10	19:30 14
S. Andrea	20	4	5	11	17:31 13
CGS Carsia	21	3	6	12	32:53 12
Aurisina	21	3	4	14	13:53 10
ZAOSTALE TEKME (17. 5.) Hermada - Arrigosport, Campanelle - Fincantieri, CGS Carsia - Aurisina, S. Marco - S. Nazario, Primorec -Chiarbola, S. Andrea - Mladost, počitek Romana.
Nogomet: v 3. AL Primorec nekoliko poslabšal položaj
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana , Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ;
rT
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
12. maja 1987
Včeraj se je v Lyonu pričel proces proti Klausu Barbieju
Obsojen je že bil na smrtno kazen Dolžijo ga zločinov proti človeštvu
PARIZ - - Včeraj popoldne se je v Lyonu pričel proces proti 73-letnemu Klausu Barbieju, obtoženemu zaradi zločinov proti človeštvu. Barbie je bil voditelj Gestapa v Lyonu v letih med 1942 in 44 in so ga že dvakrat v odsotnosti obsodili na smrtno kazen zaradi vojnega zločinstva. Obtoženec je po drugi svetovni vojni celih šest let sodeloval z ameriško obveščevalno službo, nakar se je preselil v Južno Ameriko.
Dvakratna smrtna obsodba ni več izvedljiva, saj sta obe dosedanji obsodbi zapadli, ne morejo pa mu več soditi zaradi vojnega zločinstva, saj ta obsodba v Franciji ne obstaja več. Tokrat bodo v Franciji sodili Klausu Barbieju zaradi drugih dejanj, za katera je francosko sodstvo menilo, da gre za »zločine proti človeštvu«. Klaus Barbie bo lahko obsojen na dosmrtno ječo (v Franciji so medtem odpravili, smrtno kazen), sam pa se je doslej vedno izjavljal za nedolžnega. Njegov odvetnik Jacgues Verges medtem grozi, da bo spravil pred sodišče »polovico Francije«, vodstvo francoskega odpor-
ništva in celo predstavnike židovske skupnosti, ki jih namerava obtožiti ko-laboracionizma in sodelovanja z Ges-tapom. Pred pričetkom procesa je odvetnik Verges tudi dejal, da je Klaus Barbie v slabem zdravstvenem stanju.
Židovsko skupnost bo na procesu predstavljal pisatelj in Nobelov nagrajenec Elie'Wiesel. in je v zvezi s tem izjavil naslednje: »Gojim veliko upanje v to, da bo proces služil predvsem interesom žrtev in ne rabljev, Barbie ne bo smel mešati štren ter preusmeriti pravično izvajanje procesa.«
Medtem ko je včeraj zjutraj Barbie zapuščal lyonsko sodišče in so ga odpeljali v sodno palačo, je 44 židovskih otrok otvorilo ogromni »memorial deportaciji«,simbolizirali pa so 44 židovskih otrok, ki jih je obtoženec 6. aprila 1944 dal deportirati v eno izmed nemških koncentracijskih taborišč. Za finančno kritje Memoriala, ki bo ostal odprt ves čas procesa,. sta poskrbeli ameriški in francoski židovski skupnosti, na otvoritvi pa so bile prisotne številne vidne francoske politične in kulturne osebnosti.
V Lyonu so te dni sprejeli izredne varnostne ukrepe, da bi zagotovili nemoten potek procesa proti Barbieju (Telefoto AP)
Mladoletniki in spolnost: nezadostno
RIM — Po rezultatih obsežne raziskave, ki jo bogati kopica statističnih podatkov, ostaja spolnost eno izmed tistih življenjskih resorjev, o katerih smo najmanj obveščeni.
V globoki ignoranci tavajo predvsem mladoletniki in to se pozna zlasti na zaskrbljujoče visokem številu mladoletnih nosečnic. En otrok vsakih 60 se v Italiji rodi mladoletni materi, vendar moramo pri tem upoštevati dejstvo, da se 80 odstotkov nosečnic odloči za splav. Od 17,5 odst. nosečnic, ki bodo rodile, jih je 9 odst. vsaj enkrat že zanosilo. Tudi na osnovi teh podatkov je mogoče zarisati popolnejšo skico spolne vzgoje mladih Italijanov, ki jim le v minimalni meri (18,6 odst.) priskočijo na pomoč - z nasveti in razlagami - družinski člani, ostali so prepuščeni verodostojnosti alternativnih informacijskih virov, ki so največkrat »odrasli« prijatelji. Velja razmisliti predvsem o tem, da se je znatno znižala starostna doba, v kateri osebki obeh spolov prvič doživijo popolni ljubezenski odnos. 71 odst. fantov in 70,5 odst. deklet je spolno občevalo že pri petnajstih letih, število nadebudnih dvanajstletnikov pa, kljub nevednosti, čedalje raste.
Kolovodja milanskega podzemlja, ki je izdal svoje ljudi
Angelo Epaminonda pred sodniki
MILAN - Angelo Epaminonda, ki je bil v milanskem podzemlju znan z vzdevkom »Tebanec«, je včeraj pred milanskimi sodniki začel pripovedovati »svojo resnico« o 12 letih nasilja, ko je organizirani kriminal spremenil glavno mesto Lombardije in njegovo zaledje z umori, ropi, izsiljevanjem, razpečevanjem mamil in medsebojnim obračunavanjem v pravo bojišče. Njegovo pričevanje vzbuja izredno zanimanje, saj je 19. marca s pismom sodnikom zanikal resničnost svojih dosedanjih izjav, ki naj bi bile le »fantastične izmišljotine«, ki jih je dal, ker so mu obljubili »raj na zemlji«. To se seveda ni zgodilo, njegovih svojcev niso zaščitili, kar pa je bila kaplja, ki je sodu izbila dno, je bila oprostitev vog-herskega sodnika Simija de Burgisa. Epaminonda ga je namreč obtožil, da je od njega sprejemal podkupnine.
Včeraj se je Tebanec omejil na prikaz svojega prihoda v Milan, ko je pod vodstvom Francisa Turatella in Graziana Mesine oropal zasebni klub milanske buržoazije Brera Bridge. Tu-ratello je izvedel to akcijo, da bi postal gospodar milanskih nezakonitih igralnic. Ko pa je končal v zaporu, je to vlogo prevzel Angelo Epaminonda. Kaj kmalu se je sprl s Turatellom, saj je ta zahteval vedno višjo provizijo, da je Tebanec ubil Turatellovega advokata Calafiorija in dokončno prekinil odnose s svojim bivšim šefom.
Tebanec je tudi navedel, da sodnike bržkone ne zanima, ali je pravi skesanec, zagotovil pa je, da mu ni izrečenih besed naznanila Mati božja in da ni sodeloval s policijo, da mu bi pobili svojce. Epaminonda bi moral pričevati še nekaj tednov, ko bi moralo priti do vročih soočanj z ljudmi, ki jih je kolovodja »izdal«. Še vedno pa ni povsem jasno, ali bo v celoti spremenil verzijo, ki naj bi jo bil »pod prisilo« dal sodnikom.
Na sliki (telefoto AP): karabinjerji so Angela Epaminondo dobesedno obdali s svojimi telesi pred nepoklicanimi.
Kolumbijci nadzorujejo trgovino s kokainom v ZDA
BOGOTA — Kljub vojni napovedi domače vlade in nasprotovanju javnega mnenja je kolumbijska industrija kokaina v popolnem razmahu in je trgovina s tem mamilom zadobila večje razsežnosti od trgovine s kavo, tradicionalno najpomembnejšega kolumbijskega izvoznega pridelka. Razlog za to ekspanzijo leži v vedno večjem povpraševanju po tej vrsti mamila, ki prihaja iz ZDA in iz Zahodne Evrope.
Proizvodnjo kolumbijskega kokaina nadzoruje tako imenovani »kartel iz Medelina«, to je 10 do 15 družin, ki skrbi za vzgojo grmov koke, listje katere nato pretvorijo v dragoceno mamilo. Kartel letno investira v »izvoz« kokaina na severnoameriško tržišče preko 3 milijarde dolarjev (okrog 4 ti-
soč milijard lir), proračun kartela pa letno raste za okrog 7 milijard dolarjev. Ob teh podatkih je torej 39-letni vodja družin Pablo Escobar Zanesljivo najbogatejši plovek na svetu.
Ameriški izvedenci trdijo, da priča o neverjetni rasti proizvodnje kokaina tudi padec cen slednjega, v Bogoti, glavnemu mestu Kolumbije, je namreč možno kupiti kilogram kokaina že za 1700 dolarjev, za polovico ceneje torej kot pred letom dni. V Miamiju, prvi »etapi« kokaina na ozemlju ZDA, stane kilogram kokaina 18 tisoč dolarjev, piloti pa dobijo za vsak kilogram prevoženega belega prahu okroglih 5 ti- . soč dolarjev. Kolumbijci nadzorujejo 80 odstotkov kokaina, ki ga porabijo Američani/
Osma obletnica sandinistične revolucije Še v primežu gverile in gospodarske krize
MANAGUA — 19. julija bo sandinistična revolucija praznovala svojo osmo obletnico. Nečloveška diktatura, ki jo je nasilno in okrutno vodil zloglasni Anastasio Somoza, je namreč klonila julija leta 1979, ko so vodstvo države prevzeli pripadniki sandinis-tičnega revolucionarnega gibanja.
Sandinisti - svoje ime so prevzeli po Augustu Sandinu, ki je leta 1929 postavil temelje novega, levičarsko usmerjenega gibanja - so bili deležni obilne in vsestranske podpore s strani tujih držav. V državi, kjer je gospodoval diktator Somoza, so bili glasniki nove demokracije dobrodošli. Sandinisti so osredotočili svoje politične ponudbe na tri temeljne točke: na ustanovitev pluralistične demokracije, na pristop, v zunanjepolitičnih odnosih, k neuvrščenim državam, ter na uvedbo mešanega gospodarstva.
Po osmih letih uspele sandinistične revolucije pa v Nikaragvi le ni šlo vse tako gladko, kot so si
Somozovi nasprotniki zamišljali. V državi, ki jo vodi marksistična vojaška vlada, se je parlament znašel brez prave politične teže. Stranke, ki so podpirale revolucijo, so danes izbrale pot opozicije, svobodnega tiska tudi ni, medtem ko so obljube o neuvrščeni zunanji politiki ostale le pri besedi. Še celo Amnesty International se ukvarja s političnimi ujetniki, ki naj bi jih na tisoče hiralo v državnih zaporih.
' Sandinistične načrte .o idejnem vodenju države, ki se je pred osmimi leti rešila diktature, je najbrž v veliki meri potlačila notranja, gverila. Vojaške moči absorbira »državljanska vojna« proti contrasom, ki jih podpirajo ZDA. ZDA pa so s svojim embargom prizadele hud uradec novorojeni demokraciji, ki ji še ni uspelo dodobra pokazati, da je res demokratična in pluralistično usmerjena.
Nikaragva je vezana na Kubo in Sovjetsko zvezo, njeno gospodarstvo pa je že vrsto let na psu. Tudi v
glavnem mestu Managui se poznajo sledovi težkega trenutka, ki tare državo. V Managui so npr. še vidne posledice močnega potresa, ki je leta 1972 porušil dobršen del starega mesta. Ruševin niso odnesli v celoti, staro mestno središče pa je še danes prazno. V Managui primanjkuje hrane, dvakrat tedensko pa ■ naj bi celo zmanjkovalo pitne vode. Prebivalci baje ponavljajo frazo, da jim gre »muy mal« (zelo slabo) ter da »no hay dinero« (nimajo denarja). Poprečna delavska plača znaša 30/40 tisoč cordobasov, pol kilograma mesa pa jih lahko stane tudi 5.000. V Managui in v bližnjih kmetijskih področjih se je zato razpasla črna borza, ki ji še tako ostri policijski pregledi ne pridejo do živega. Riž, sladkor, olje, sol in milo je mogoče dobiti z izkaznicami, fižol, mleko v prahu in meso pa delijo po nizkih cenah v posebnih veletrgovinah, ki jih upravlja vlada, kar pa najbrž ne more zadostiti vsem potrebam državljanov.
Do Homeinija pregoreč mož izgubil svojo turško ženo
ANKARA — Zaradi brezmejne moževe strasti je Turkinja Ayse Lorum dosegla razveljavo svojega zakona le tri mesece po poroki. Kot je povedala sodnikom, ni bila ona predmet strastne moževe ljubezni, temveč imam Homeini. Mabmut Ibrahim je namreč iranski šiit in kot tak se je strogo držal Homeinijevih ukazov, da jih je do pičice natančno izpolnjeval. To mu je postalo sol življenja in edini cilj. Kar pa je bilo najhuje, svojo ženo je prisilil, da. mu je morala v tej neizmerni ljubezni stati ob strani in z njim stopiti na pot odrekovanja, pokore in izpolnjevanja Homeinijevih ukazov.
Mož ji je prepovedal zapustiti domače ognjišče, če pa je morala v izrednih primerih iz hiše, si je morala obraz zastreti s feredžo. Povsem razumljivo za pravovernega šiita ji je mož kategorično prepovedal, da nagovori moške. Mlado Ayse Lorum pa je še najbolj bolelo, da je versko goreči Mahmut Ibrahim pokazal bolj malo ognja v izpolnjevanju svojih zakonskih dolžnosti. V postelji je namreč prav tako vpeljal cenzuro.
Istanbulski sodniki niso torej imeli pomislekov, ko so mlado ženo rešili versko pregorečega moža.
Ramadanski bobnarček
Amazonke na rimskih ulicah
novačil nekrepostneže
ANKARA Ankarski bobnarček, ki so ga najeli, da bi v sedanjem postnem mesecu ramadanu zbujal vernike, da bi se pred zoro najedli, se je znašel za zapahi. S svojim bobnom je namreč pošiljal šifrirana sporočila za zmenke s petimi prijateljicami noči, ki so ponujale svoje storitve za 20 tisoč turških lir (kakih 35 tisoč italijanskih lir). Tako je ubival kar dve muhi na enkrat: vernike spominjal na skorajšnji začetek dnevnega posta, manj krepostne pa seznanjal s svojimi prijateljicami, denar pa je dobil tako od enih kot od drugih. Svojo podjetnost bo sedaj hladil v zaporu, saj so ga agenti zasačili pri poslu.
■ ANKARA — V istanbulski mestni četrti Kadikoi se je pripetil neverjeten dogodek. Po dolgem sodnem postopku je nekemu meščanu uspelo izboriti si ukaz o stanovanjskem izgonu 60-letnega Vosufa Sangura, ki ni hotel zapustiti stanovanja, kljub temu da ga je bil prodal. Ko je kupec s sodnijskim uradnikom vdrl v stanovanje, je pred televizijo v naslanjaču odkril razpadajoče truplo Yosufa Sangura. Obdukcija je dokazala, da je mož umrl pred 13 meseci, kar je pojasnilo, zakaj je »trmasto vztrajal doma«.
Te dni so Rimljani imel priložnost večkrat videti patruljo policajk na konjih, ki so patruljirale mestne ulice (Telefoto AP)