120. številka.__Ljubljana, nedeljo 30. maja._Vili, leto, 1875. SLOVENSKINAROD Uh*]% vsak dan, i«vzem|i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« ptitl projeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ia četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., ca četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za Došilianie na SfVSlSS^Lll! ,m*J.°:.M "r860* ?° kr7".feln l6£*' ~~x Z* fD,e J6*91,8,*?^0 let° 20 *old" za P01 let* 10 8°ld' - Z» gospode žitelje na ljudskih šo.ab ta ta dijak« velja znižana oena m sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila M plačuje od četi i »topne petit-vrnte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr. če oe dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole h-ai.kirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši' Hotel Evrooa" Ojpravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi i Po deželnih zborih. IV. Štajerski deželni zbor seje letos mirno vršil, ker nijso bili na dnevnem reda taki predmeti, iz katerih bi burne razprave bile nastale. A naši slovenski poslanci, dr. Do-minkuš, dr. Sernec, in dr. Vošnjak so tudi v tej sesiji vzdignili svoj glas in se krepko pognali, kadar je šlo za narodne ali gospodarske zadeve slovenskega naroda na spodnjem Štajerskem. Glede narodnega šolstva stavili so interpelacijo do vlade, ali misli deželni šolski svet tudi za dole z slovenskim učnim jezikom načrt izdelati, kakoršnega je razglasil za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Dr. Vošnjak je s svojem govorom o ljudskem šolstvu mej drugim naglašal zmešnjave, katere izvirajo iz pomankanja tacega nčnega načrta in sploh grajal vlado, da hoče šolo rabiti samo za ponemčevalne namene, ter jo tako odtegniti svojemn pravemu cilju izobraževanja celega ljudstva. Sploh so naši slovenski poslanci pokazali pri vsaki priliki, da se živo zanimajo za šolstvo, da sicer Žele in zahtevajo odpravljenje tacih uredeb, ki so proti naši narodnosti obrnene, da pa se trdno drže načel, na katerih je novo šolstvo postavljeno. Ako se tudi v sedanjih političnih razmerah ne da dosti doseči za našo slovensko narodnost, ima vendar aktivno postopanje slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zbora ter vedno naglaševanje in dokazovanje krivic, katere seštajerskim Slovencem ▼ narodnem oziru gode, svoje dobre nasledke, ker ho s tem vsako leto pred svetom kon-štatuje, da štajerski Slovenci, v borbi za svojo narodnost ne bodo odnehali, dokler se jim na katerem koli polji skuša kratiti ali zatreti. S pasivnostjo se ničesar ne da dosegati in če so štajerski klerikalni poslanci pri posvetovanji o šolskem bndgetu demonstrativno zborDico zapustili z g. Hermanom na Čelu, so s tem svojem postopanjem pač dokazali svoje mrzenje do sedanjega šolstva, a možje se silno motijo, ako misle, da jeljadstvo, z njimi enacega mnenja. Zlasti slovenski narod povsod h kazuje, kar je dr. Vošnjak popolnem resnično konštatoval, da je vnet za šolBtvo in si nikakor nazaj ne želi staroko-pitnih šol. Ravno Slovenci bodemo narodno trdni postali še le ko bode skoro ves narod brati in pisati znal in ne bode mogoče neukega lehko zapeljati. Dalje so slovenski poslanci vprašali deželni odbor, zakaj ne predloži novega volilnega reda za deželni zbor. Po sedanjem volilnem reda so štajerski Slovenci silno prikrajšani v števila svojih poslancev nasproti Nemcem. Slovenski Štajer s 420.000 prebivalci voli v kmetskih občinah 8, v mestih in trgih 4 poslance v deželni zbor. Če Be došteje mariborski škof, je celi spodnji Štajer s 13 poslanci v deželnem zboru zastopan, Nemci pa, katerih je 700.000, imajo ostalih 50 poslancev v zboru. Giede na število prebivalcev in na znesek davka moralo bi na slovenski Štajer vsaj 22 poslancev priti. Novi volilni red bode imel te razmere urediti, zato bi bilo potrebno, da bi se uže le'os bilo začelo posvetovanje, a deželni odbor je zopet zavlekel celo utvar do prihodnje poslednje sesije, ker ga menda nij volja, posebnih sprememb volilnega reda ua-svetovati. Ko se je posvetovalo o novem poslovnem redu za deželni zbor, je dr. Domin-kuš krepko branil pravico interpelovanja in večina nemških poslancev je vendar bila toliko pravična, da nij omejila te pravice, ampak dovolila, da sme vsak poslanec vlado interpelovati, da ne potrebuje podpisov drugih poslancev. Kazen teh imeritr-j^ih stva ij so se slovenski poslanci pogosto oglašali pri lokalnih, njihovih okrajev se dotikajočib, zadevah. Dr. Sernec je naglašal potrebo, da se kmalu zida Železnica Duaaj-Novi in postranske črte od Radgone po slovenskih goricah. Dr. Dominkuš je dokazal nujno potrebo, da se napravi cesta v zgornjem konca savinske doline od Luč do Solpaka, potem most črez Pako pri sv. Martinu na Paki in da se nže letos začnejo dela regulovanja Savine. Tudi dr. Vošnjak je poudarjal nujnost popravljanja saviuskih bregov in se sploh pri mnogih prilikah oglašal. Štajerski Slovenci smejo zadovoljni biti z delavnostjo in zavednim postopanjem svojih poslancev. Končno nam je še z zadostenjem omeniti, da sta poslanca Šchniid in Snidar-Šič pri vseh imenituejših narodnih vprašanjih glasovala z našimi narodnimi poslanci in se skazala pravičua narodnim zahtevam. Upamo, da se tudi za naprej ne bosta dala ustrahovati od Seidel-Brandstetterjev, ampak vedno v mislih imela, da sta izvoljena od čisto slovenskih okrajev, da jima je v prvej vrsti skrbeti za blagost svojih volilnih okrajev, za duševni in materijalni napredek slovenskega ljudstva, da pa duševni napredek je samo mogoč na podlogi narodnega jezika. Kranjski deželni zbor. (XIII. večerna seja. Konec.) (Nadaljevanje debate o poročilu deželnega odbora.) Sploh nasvetuje odsek: 19. Vse v poročilu od deželnega odbora navedene naredbe se odobrujejo, kolikor je to postavno treba. Barcn Abfaltrern ugovarja temu zadnjemu predlogu hi nasvetuje, naj se poročilo deželnega odbora v prihodnjej sesiji zopet predloži v pregled deželnemu odbora. Dr. Zaraik pravi, da je imel vsak poslanec poročilo pet tednov v rokah, torej dovolj časa, da ga na tanko prebere in se iz njega podnči. Poslanci, ki glasujejo za predlog baron Abfaltrerna, nij o svoje dolžnosti Btorili, in ta predlog sprejeti ne bi bilo druzega, nego malomarnost poslancev podpirati. Baron Abfaltrern pravi, da odttek za pregledovanje poročila deželnega odbora nij imel do zadnjega časa nobenih sej. Dr. Zamik konstatira, da je imel odsek uže pred tremi tedni prvo sejo in potem še mnogo sej, ali da izmej dveh udov, ki spadata k stranki barona Abfaltrerna, nij bil eden pri nobenej od&ekovej seji nav-zočen, dragi pa samo pri prvej. Potem se odsekov predlog sprejme. Za Abfaltrerna so glasovali nenuškutarski poslanci, Zagorec ia dr. Razlag. Poslanec grof Thnrn poroča v imena občinskega odseka in predlaga resolucijo, po katerej se bi občinska postava o §. 28. spremenila. Poslanci Langer, Schaffer, dr. Razlag in Gariboldi kri ti kujejo resolucijo in poslanec Langer nasvetuje naposled, naj se vrne resolucija deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji deželnega zbora zopet o njej poroča. Predlog Langerjev se sprejme. Poslanec M uru i k poroča v imenu gospodarskega odseka zarad naprave železnic iz Trbiža v Pontablo in iz Ljubljane v Munjavo ali Kar lovec, ia oaBvetaje, naj deželni zbor po deželnem odboru pri c. k. ministerstvn priporoča /.vršenje teh železniških črt. V generalnej debati se oglasi dr. Schrev in govori: „Jaz sem predlog poslanca Mur-nika podpisal in ga tudi zdaj slavnej zbornici toplo priporočam. Prebivalci naše dežele, ki so v obče, kar se denarja tiče, bolj trezni ljndje, so po borznem krahu malo trpeli, in ta kriza je pri nas, izvzomši en edini slučaj v našej deželi, brez nasledkov prošla. Bolj pa, ko borzna kriza, nam je škodovala trgovinska kriza, ki se ve, da svoje škodljive nasledke razteza tudi v našo dežolo. Gotovo je, da se bode toj stagnaciji z zidanjem železnic nekoliko v okom prišlo ali vsega tudi železnico storile ne bodo. Tem bolj čudno in nerazumljivo je pri občnem pomanjkanji dela agitacija, ki se je nekaj časa od ene strani proti ustavovernim kupcem in obrtnikom začela. To je nekakov narodni sport. Pred nekaj časom se je streglo po njihovi telesni varnosti in po njihovem življenji, kar nam pričajo dogodki pri Ježioi, Jančjem in Velčem!" (Velik hrup na desnej strani in klici: k stvari!) Deželni glavar Kaltenegger pravi, da je govornik popolnem pri stvari, kajti on razgovarja o gospodarske) krizi, in kar je do zdaj navedel, spada popolnem k stvari. (Oho-klici.) Dr. Scbrev nadaljnje: „Zdaj pa se je začel nov šport. Hoče se od tiste straui ustavovernim obrtnikom škodovati pri nji-hovej kupčiji". Zdaj počne dr. Scbrev napadati duhovščino, da ne naroča zvonove pri njegovem svaku. Mej drngim pravi: Toži se, da nij obrtuije v našej deželi, in še to, kolikor jo je, namerava ena stranka pokon čati s tem, da naročava pri toliko črtenih tujcih rajši, ko pri domačinih. (Velik nemir.) Jaz pa zahtevam in pričakujem od vlade, da bode taki agitaciji z vso močjo v okom prišla. (Velik nemir. Desna stran, razen poslanca Tavčarja, Robiča in poročevalca Murnika, izide z dvorane. P.-slance Toman se kmalu vrne, tako postane zbornica zopet sklepiena) Ustavoverna stranka pa, ki reprezentira kapital in inteligencijo, bode za to skrbela, da bode ostala ta začeta agitacija proti udom njene stranke brezuspešna. (Sni oh). Torej ne tožite z one strani, da nij obrta in kupčije v deželi, ko na drugej strani uničujete fabrike, ki so delale stotine let na čast in korist dežele. Predlog gospodarskega odseka se potem sprejme. Potem se poroča o mnogih peticijah. Več občinam se dovoli podpora za zidanje in popravljanje cest. Dr. Z a r n i k poroča o peticijah mnogih občin, ki zahtevajo slovensko uradovanje pri c. kr. okrajnih glavarstvih in n otar j ih. Te peticije se izroče c. kr. vladi s priporočilom, da prošnikom ustreže. Pogorelcem v Mavčičah se dovoli 1000 gold. podpore. S to točko je dnevni red končan. Deželni glavar g. Kaltenegger potem govori obligaten konečni govor, zahvaljuje se poslancem za njihovo delavnost v zboru in posebno v odsekih, na kratko omenja delo vanje deželnega zbora v tej sesiji in se, — to se ve da — zahvaljuje celo vladnemu za stopniku vitez Widmanu. Deželni odbor, pravi govornik, je po smrti dr. Ceste zdaj zopet popolen, izvolil je zbor v deželni odbor moža, namreč dr. Zamika, čegar obširna vednost je nam porok, da bode izvrstna de lavna moč deželnega odbora, ki bode vsi-gdar imel skrb biti vreden in zanesljiv organ deželnega zbora. Deželni glavar za kliče potem trikratni „slava" in „hoch" cesarju! Vladni zastopnik Widman se tudi zahvaljuje za njemu izraženo priznanje in dalje obeta, da bode zmirom delal na korist dežele Dr. Razlag: „Gospod deželni glavar Izrekam vam prisrčno zahvalo in priznanje za vaš trud in vaše delovanje ne le v zboru nego tudi v odborih. Vodili ste naše obrav nave zmirom nepristransko (?) in zmirom (?) Bte varovali dostojnost naše zbornice 1 Bog vas poživi in ohrani še mnogo let na blagor in korist naše dežele lu Deželni glavar se zahvaljnje za zahvalo po dr. Razlagu izjavljeno in proglaša potem 5 sesijo kranjskega deželnega zbora končano. Politični razgled. V Ljubljani 29. maja. Iz nttšinjn ge govorica čuje, da namerava ali vlada ali cesar več novih ndov za gospodsko zbornico državnega zbora imenovati, posebno izmej železniške industrije nekatere osobe. Glasove o ministershej krizi, in sicer, da vojni minister Koller prvi pojde sč svojega mesta proč, pobijali so oficijozni listi brzo. Vendar jih nP. L." zopet naglasa s poročilom, da se tako važna postava, kakor je organizacija generalnega štaba, v nn-navzočnosti ministra Kollcrja pod predsedstvom nadvojvode Albrechta pretresava. Na O7r1-.fl.TiM se je začelo živo volilno gibanje. Uže se imenujejo posamni kandidati in odpovedujejo oni, ki se hočejo iz javnega življenja odtegniti. V M.". ;>„■-:BJ« v«?. Fratttcoskn narodna skupščina je posvetovala se o necem železniškem predmetu in je pri tej priliki minister javnih dsl tekel: „mi hišo sedaj v perijodi mini in ho- čemo v njej ostati." j Ustavna komisija e izbrala Lavergneja za predsednika, kateri |e v svojem ogovoru pozival navzočno, okleniti se sprejete vladne oblike, republike. — V novoizvoljenej komisiji trideieterih je 25 udov republiki prijaznih in le 5 reakciio-narjev. V italijanski zbornici je 26. t. m. Garibaldi utemeljeval bvoj znani predlog o urejenji reke Tibcre in izsnšenji močvirjev okolo Rima. Njegov predlog je bil sprejet enoglasno in se bode sednj o tem od strani vlade študiralo. Ali pa pride stvar do izvršenja, o tem bode odločil denar, če ga bo. Iz & p tt »t ijr prihaja zopet enkrat ena tacih zmag, z katerih nazadnje nič nij. Iz Perpignana se brzojavlja, Karlisti zahtevajo pomiloščenje in zagotavljajo, da so Čete Si-ballove v popolnem neredu. Jiertin.tki dopisnik v ruski vladni list „Nordu piše o Bismarku in nemškej politiki mej drugim: „Knez Bismark je nezadovoljen s celim svetom, a nekoliko tudi sam soboj. PruHko občinstvo v zagotavljanje miru niti ne verjeme več, videč te liste, ki so ne davno naznanjevali vojno, denes trobiti mir. . V vladnih krogih v Berlinu vlada velika razdraženost proti velikobritanskemu kabinetu, čegar protinemško mišljenje nij denes nikomur tajno. — Da-si ima to za sedaj le nravni pomen, je vendar nastal v Angliji en člen več, v tej velikej koaliciji proti PruBiji, katero je prorokoval general Moltke." vseh druži h sodskib okrajih je čisto slovensko, v enih pa mešano ljudstvo, Slovenci in Lahi. Torej zarad enega samega okraja se mora po mnenji slavne c. k. vlade vseh druzih devet popolnem italijanščine navaditi, ako se moremo pri sodniji zagovarjati? Z irad enega okraja mora devet okrajev Lahom prestavljavca plačevati? To se zdi cesarskemu komisarju „potreba" ? Pa Še več. Rekel je, da uradniki na znajo vsi slovenski. No, to je pa še več kot mesno. Maj slovenskim ljudstvom živeti in uradovati a niti njegovega jezika ne umeti, kako more tak c. k. uradnik postavo izpol-novati! Čudno je res, da si upa mož take govore navajati. Kaj pravite vi slovenski kmetje k temu? Kaj ne, laška „kultnrau je že visoko stopinjo dosegla? Kaj mar slavna k. vlada zahteva, da bi se več tisoč ljudij zaradi enega c. k. uradnika laški učilo? Ali mar naša slavna vlada še v 19. stoletji ne e, da nij ljudstvo zavoljo c. k. uradnikov tu ? Čegava je torej dolžnost se jezike učiti ? Če g. uradniki slovenski ne umejete, zakaj se ne navadite? Zakaj vas pa ljudstvo sč uljevimi rokami prislužcnimi krajcarji plačevati mora? Da lepe odgovore, ako tudi niJHo drnzega, nego same fraze, nam dajejo. Ako s tem gospodje mislijo naš jezik za-t eti, jako se motijo, temveč mi bomo zahtevali, dokler nijsmo uslišani. Veseliti pa mora tudi vsacega domoljuba, da se slovenski poslanci za narodu? pravice tako možato potegujejo. Za to jih je ljudstvo za branitelje svojih pravic izvolilo in prej ali pozneje mora pravica tudi k nam priti. A nasprotno obžalujemo, da klerikalni listi vedno napadajo celo slovensko svobodomiselno Btranko. Kdaj bode vendar tega sumničenja konec? Delajmo složno, kajti le na tak način nam je mogoče svoje pravice doseči, ne pa če bomo na svoje najboljše delavce in zagovornike Ščuvali in tako naj-blažje može iz mlajšega zaroda odstrašili od političnega javnega dela. phia Erie" je fjslirala. železnica „Philadcl- DopisL lz im O r iftkeffa 27. maja [Izv. dop G. dr. LavriČ je letos v goriškem deželnem zboru stavil važno interpelacijo zarad po sebnih porotnikov za slovenske zatožence pri deželnej sodniji v Gorici, katero krivico je uže tudi meseca decembra nSlov. Nar." p opi h a val. — Kako naši gospodje c. k. ko misarji postave tolmačijo, naj mi bode do voljeno v kratkem k odgovoru omenjene in terpelacije nekoliko opomniti. — Slavna c. k vlada je sama priznala, da so godi jak velika krivica nam primorskim Slovencem v omenjenej zadevi, ko je cesarski komisar odgovarjajoč na interpelacijo rekel, da bivaj edino v sodskem okraji Cervinjano izključ ljivo Lahi (kar sicer tudi mi priznamo) a Domače stvari« — (K pevskej slavnoBtivSisku.) Hrvatski „Primorac" v poslednjem broji prinaša popis cele slavnosti in pravi o odhodnioi ljubljanskega Sokola: „Braćo Sokoli! težko nam se bilo od vas razstati 1 Privoljesmo vam tako, da bismo htjeli do vieka s vami zajedno ostati. Vi ste svojom srdačnosti i iskrenosti, svojim prostodušnim i slobodnim, a ipak plemenitim i vrlo pristojnim ponašanjem i svojim otvorenin veselim srdcem kao pravi Slaveni nas predobili, a naše ljepotice očarali. Uviek ćemo vas se radostno sječati. Starosta g. Nolli zanio nas je do najvećega uzhita svojimi žarkimi govori, n kojih je izrazio svoju velju radost nad tim, što može na svoje oči gledati, kako smo iza Rauch ova despotizma, koj hvala bogu! nije dugo trajao, opet slobodni Hrvati] i sretni, imajuć svoju domorodnu naprednu vladu na čelu, koja nezapriečuje uzvišene narodne svečanosti, nego ih koliko mogućo još sama podupire i promiče; dečim Slovenci u svojoj domovini još uviek stenju pod njemačkim pritiskom, koj im nedozvoljava takove narodne svečanosti i razvoju slovenskoga naroda sve moguće zaprieke stavlja; nu doći će i njemu crn petak i neće progutati slovenski živalj". — (Pri vojaških vajah) v Mariboru je okolo 1600 reservistov. Vaje trajajo za one, ki so služili 3 leta pri vojakih, do 5. junija, za one pa, ki so služili manj kot tri leta, trajajo vaje 28 dnij, t. j. do 11. junija. Tudi eooletni prostovoljci, ki so se sedaj udeležili vaj, bodo morali 28 dnij pri vajah navzoči biti. Zakaj se je napravil oni raz loček, ne najdemo pravega uzroka. Valjda so enoletni prostovoljci, ki so večidelj na -višjih Šolah, bolj trde glave kot vojak, ki je Bluzi 1 3 leta, in ki nij imel nobene ali pa le malo izgoje. Pametni so res ti vojaški gospodje! — (Nezvesta ljubica, smrt ljubimca.) Iz Maribora se nam piše: V Ma riboru se je 25. t. m. ob 2. uri po ptflu dne t vojaSkej bolnišnici ustrelil J. Znidar, vodja pri 47, peš polku fcm. Ilartung. Uzrok tega samomora bila je ljubica, ki je postala vodji nezvesta. Polkovniku je pi«al pred svojo smrtjo ganljivo pismo, v kojem ga prosi od-puščenja, da si je sam vzel življenje, navajajoč uzrok samomora: nezvestost ljubice, ki ga je ljubila uže pet let. Navaja v onem pismu tudi svojo zvestobo do cesarja, da mu je rad služil, da nij bil nikdar kaznovan, da nij napravil nobenih dolgov itd. Prosi tudi svojega polkovnika, naj hi on nezvesto lju bico kaznoval, ker je ona kriva, da armada izgubi zvestega njenega souda. Prenašal je rad in lehko bremena vojaškega stanu, a grenkost in turobnost, da mu je Milica postala uezvesta, nesrcčuež nij mogel, nij hotel prenašati. V svojej oporoki, kojo je tudi polkovniku posla', sporočil je nekaj goldinarjev za sv. maše, drugo pak glasbi 47. peš polka, 20. t. m. je bil njegov sprevod. Spremili bo ga do gomile: zvesti njegovi tovariši, več oficirjev, mej temi polkovnik sam, major in še drugi. J. Znidar je bil doma v konjiškej župniji in je nekega mlinarja sin. — (Samomori in kride). V Trstu se je ustrelil g. Nikola Cloetta, lastnik mične vile „Agneseu za ljubljanskim gradom. Rodom je bil iz Švice. Uzrok samomora je fa-liment hišo „Cloetta & Schwarzu v Trstu, pri katerej je imel Cloetta vse premoŽenje založeno, a vrbn tega še imenjo obeh udov po njegovih ranjcih bratih. N. Cloetta je bil neoženjen in še le 38 let star. — Ker je firma „Cloeta & Schwarzu tržila z marmorjem v velikem in bila tudi v trgovskej zvezi z kamnoseki g. MuršiČ v Ptujem, g. M urnik v Mariboru in g. J. Kocijančič v Gradci izgubili so i oni pri tej firmi mnogo, če ne vse, posebno o poslednjem, g. Kocijančiču se pripoveduje, da je izgubil nad 50.000 gld. — Dunajski časopisi pak poročajo tudi o drugem samomoru namreč, da se je pri sv. Križu blizu Duuaja ustrelil znani bankir in namestnik ravnatelja nacijonalne banke Jan. Riba?, zaradi kride firme „Cloetta & Schvvarz" v Trstu, pri katerej je izgubil 800.000 gld. J. Ribaf je bil star uže 00 let. — (Nasledki „svetega leta".) Piše se nam iz Kanala : Tatje so pri belem dnevi v hišo premožnega kmeta It. Vriska od Vriskov v fari pri Kapeli v Brdih vlomili in pobrali gotovega denarja 150O gld. poleg še veliko druzega blaga. Doma nij bilo razen otrok nobenega, ker so bili vsi pri procesijah „svetega leta," ki so po več ur trajale, ubogi kmet pa, namesto da bi pri procesiji papežev Hodpustek" zadobil, zadobil je doma „popolnem odpustek" vsega svojega imetja. „Danici" se bo menda prav čudno zdelo, kako daleč „previdnost božja" sega. Kmetom pa, kateri na deželah in na samotnih krajeh prebivajo, naj jim bode ta strašna nesreča, ki je pomilovanja vrednega kmeta zadela, v izgled, da se v takih čudnih prilikah bodo znali zadržati. Zdaj sami izprevidite, ali je boljše odpustkov pri prof cesijah iskati, ali pa vsaj enega čuvaja pustiti , doma Bvoje imetje varovati. „Prst božji?" — (Posilstvo.) Iz Hotinje vasi se piše „S1. G.": Na binkoštno nedeljo večer napoji nek fantalin iz Rač neko deklico iz Orehovasi tako, da nij vedla več je-li živa, ali mrtva, ter jo zavleče na vrt. Fantalini to videvši, gredo in se jih okolo 12 posiljenja udeleži. Bili so iz naše vasi 3 fantje in 3 udovci, drugi pa iz Rač iu Orehovasi. Nekatere ko uže žandar ji v Maribor odgnali. — Deklica je hudo zbolela, in lahko, da bode umrla. — (Bogat tat.) Od sv. Ruperta v slov. Goricah se piše „81. Gosp." : Pri nas je živel na meji pod Hrastovccm premožen kmet in mlinar Oinik, ki je deloma sam, deloma pa po svojem viničarju po tujem blagn segal. Pred 3 leti je viničar udovi Ribičevi ukral posojilnično knjižico 200 gld. vrednosti. Udova je sicer naletela na tatu, a ga nij mogla spoznati, ker je hitro be?.al. Sedaj pred par tedni pošlje O nik viničar ja v Maribor, da denarje pri posojilnici vzdigne. Pri dotiČnej številki pa najdejo gospodje znamenje. Skrbni gospodje ponudijo viničarjn stol, da se vsede in malo potrpi. Naposled vstopijo policaji in žandarji. Viničar dobi namesto denarja železo na roke. Takoj bo ga gnali k sodniji v sv. Lenart, kjer so ga zaprli. Da mu pa ne bi bilo dolg čas, so mu pripeljali tudi njegovega gospodarja Or-nika. Ljudje se temu tatovu tem bolje čudijo, ker je Ornik bogat mož. — (Popravek.) Piše se nam : Dr. Go-8tiša nij se rodil v Črnicah pri Idriji kakor sto v št. 113. in 115. „81. N." napačno poročali, ker Črnic v idrijskem okraju sploh nij, nego v Zadlogu pri Črnem vrhu. Narodno-gospodarske stvari. — Te dni je bila neka deputacija industrijalcev železninHke, pavolnene, volnene in svilnene trgovine pri cesarju, da bi izprosila za domače izdelke pomoči in čolna brambe, katera jej pomanjkuje vsled obstoječih trgovinskih pogodeb. Cesar je izrekel na naj milosti j i vsi način živo naklonnost svojo in pomirljivo zagotovilo, da bode skrbel za prospeh domače industrije. Torej varstvo domačega dela in izdelka. Znano je, kar se ne da in ne more ugovarjati, da je bila mej vsemi avstrijskimi trgovinskimi zbornicami baš prejšnja kranjska trgovinska zbornica za večjo eolno brambo ali „schutzzoll" uže pred več leti, tedaj 6na zbornica, katere Členi so bili od patronov „L. Tgb." označeni za „ničle", ter njenega predsednika, ki je faktično z večletnimi študijami na narodno-gospodarskem polji bistril svoj um, imenovali posmehovalno „velicega slovenskega nacijonal-ekouoma". Evo torej, ali se nij uresničilo to vse, kakor je on pisal in govoril nže pred 10 leti, na podlogi uka utemeljeno. Iu Če jo Aleksander Koruza rekel, da ne bode imel nacijonal-ekononjičuili predavanj, si je s tem pač sam sebi utisnil znamenje nevednosti. Kjer manjka pojmov, tam je gotovo morajo nado-mestovati prazne fraze! Vsem bolnim mož in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Beialesciere ih Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih 1 >trocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-havljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Sumenjb v ušesih, slabosti in blovanje pri nosečih, otoinost, diahet, trganje, shuj sanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, *ne?o dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi Bpri-Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Urč, grofinje Castle-Itnart) Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih '■-uli, se razpošiljava na poBclmo zalite vanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerja, Bonn, 10. j ul. 1852. Revalesciero Da Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in irriii, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t» d. pri kaninju, pri prisadljivcm a bolehnem draženji v ncalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo prt vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzor, zdravilni svetovalec in Člon mnogo učenih družtov. "VVinchostcr, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciero jo ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h ore lan d, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega Bvetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam gledo Revalesciero du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angol stein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. O b e r g i m p e r n, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-iiimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vašo Revalesciero du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciero d ti Barry so izvrstni. Fer d. Clausborgor, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner K 1 i n i s c h o W o c h e u b c h r i f tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabitn, da jo ozdravila ene3 kr., 48 taa 4 gold. £0 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 taa 36 gold. - iradajo: Burrydur5«.rry & Comp. na Du-.xajl, Wnl!flsetiKa8S4» 5t 8, v 1J ubijani Ed. aUhr, v Q?adel brati i Oboranzmeyr, v Ina-9irakn liioohtl & Fran:-., v CJeluvel P. Birn-uHukor, V Ijouei Ladvig MUllor, v Maribora HL MoriČ, v Sferanu J. P.. Mtockhauson, v /.ii^rcim v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-novicab pri N. Šnirhu, v Oncku pri Jul. Davidu, lekarju, v Vradon pri bratih Oberranz-meyr, v Teiiierivarii pri Joa. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Juhnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. 11 al ter ju, kakor v vseh uostih pri dobrih !.UL Čadu, (172—3) na starem trgu, h. štev. 33. J. N. Koceli se zahvaljuje slavnemu p. n. občinstvn za skozi devet let izkazano nm zaupanje v trgovstvu z me« nanlui IkliiKooi v Gerbec-cvi hiši v Skot j i Loki, in prosi, da bi mu to zaupanje tudi v njegovi novi prodajalnici (štacuni) v !t nniHT-jru lti&i v gornjom mestu ohranilo. Tako tudi naznanja, da mu jo gospod Alojzij Krenner /.iilo^ro suK uu in koeev iz svoje tovarne za Škofjo Loko izročil. (181—1) Odpretje gostilnice. Uljudno podpisani javlja, da jo v hi*l »t. B na karlovakciu predmeHtJi obstoječo vzel v najem in odprl. — Gorka in mrzla jodila, bizeljBka Vina, Avrovo pivo, 1 vrček a 10 kr., so naj-okusneje servirajo. Prav mnogobrojnega obiska so nadeja s posebnim spoštovanjem (i7i-3) Jakob Povše. Stev. 294. Učiteljska služba se razpisuje na narodnej doli v ■>«>!*-i poleg Zidanega mosta z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem. Prositelji, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno obložene prošnje najdalje do 20. Junija t. 1. vpoBlati krajnemu šolskemu svetovalstvu v Loki poleg Zidanega mosta. (174—2) Okrajni šolski svet Laski, dne 15. maja 1875. Predsednik: Mians 1. r. St. 444. Nadučiteljska, učiteljska in podučiteljska služba na trirazrednej narodnej šoli v Okolici Cclj.**ki z dohodki II. razreda se razpisuje. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje po predstavljenoj šolskej gosposki do konca meseca, junija t. 1. krajnemu šolskemu svetovalstvu v Okolici Celjski vpo alati. (176—2) Okrajni šolski svet Celjski, dne 18. maja 1875. Predsednik : Mteias 1. r. W®Wk ¥it blizu južnega kolodvora ljubljanskega, pripraven posebno za nove stavbe, se proda ali ves ali pak tudi razdeljen v manjše dele. Natančneje se izve v ...#//##<>#/*•*•#/-Itu>t'«u- (FUrstenhof 206). (178-3) Piccolijeva lekarna ,,k angelju". -*o*»Co.- Farmacijske specijalitete Culiriel Piccollja. lekarja v Ljubljani, na diinajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni prašek. Boljši, nego vsaka drugu zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustno bolezni, zoper gnjilobo in majanjc zob, zoper dil'teritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mn bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mosta Bergen na Norveškem, bre/.kusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z cisto kemičnih t\ urin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehneimi človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni likčr. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. (Hy cerin-Creme, jo posebno izborno sredstvo zoper ruzpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, so jej dajo prednost pred vsemi uiiiivalniiui vodami, lepotičjem in lepot inii in sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajževi pulver. Izključljivo iz vegeta- biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brbkost in čvrstost, kar se nahaja lo pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačcn. Učinkuje znnmonito kropilno in olaj-šajoče. 1 stuklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega loka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki jo lok uže poskusil sam na sobi, so bodo radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročila so izvršujejo vračajočoj so pošto proti poštnemu povzetju. (132—23) Nova najbolj rudeča vinska barva vztrajajoča in zelo koncentriranu. l/a kilo na 100 litrov, 6 kilo na 1200 litrov, zadostnje, bolo vino pobarvati lopo tomno-rudečo, broz kalonja; barvo, narejeno od najnoškodljivejsih tvarin, nij moč ločiti od naravne rudede ~viui»*lto barvo. Pri vucleoili >'i«ili, posebno pa pri mladih i*iLo, ter »o potrebuje rCLCll tega nobenega druzojja loj>otioiiogit. KrodHtva. Pri rabi barvanja je treba barvo prej v kakoj steklonej posodi pravilno razpustiti malo z vinom. (143—5) Gustav Pokorny, i>misij, hintere ZollamtsHtrasse Nro. 9. Umrli t LJubljani od 25. do 27. maja: Fr. Nachtigla, revica, 65 1., na možganskem mitudu. — Filip Deng, fotograf, 32 1., na pljučnem vnetji. — Jov. Mabkota, sin poštnega sluge, 6 1., na pljučnem vnotji. — Polona Bregarjova, gostica, 75 J., na opešanji. — Emost Baumgartner. trgovcov sin, 4 uro, na predčasnem porodu. — Jos. Stfolba, midlar, 72 1., na opešanji. — L. Melhior, kavarnar, 37 L, na vodenici. I rad n uzmutilo. 80. maja 1875. Javne dražbo« Ant. Hrovatovo iz Kočevja, 5350 g d., 12. junija (I. Velike Lašičo). — Dor Judničovo iz Kloštra, 1200 gld., 15. junija (I. Metlika). — Fr. Švige'jnovo iz Borovnice, 9. junija (I. Vrhnika). — J. Boštjančičovo iz Sinorja, 1800 gld., 5. junija (I. Ilir. Bistrica). — Jos. Babičevo iz Bruhauovo vasi, 3013 gld., 12. junija (1. Volike Lasiče). — Mat. Starašincevo iz Preloke, 655 gld., 5 junija (I. Črnomelj). — Mat. iŠtalcarjevo iz Srednjega gozda, 1570 gld, 4,junija (I. Črnomelj). L Sirovi loj kupujeta vsaki čas po najvišji coni Karel Pamperl-ova sina, I •. j > i 111 i .i z.i loj, »tečarija in miki miru, ialuga ižiiralnih, »velikih iu niasčobnili trarin v CELOVCI. (127—3) ladajatelj in urednik Jor.p Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1*.