liha.-' d»n raze" sobot, nedelj in pr*»nikoT. ^ d»ily Saturday«, Sund»y. »nd Holidsjrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednlftkl in upravniAki proatort: J667 8. Uwnd«l« A v«. Office of Publication: 8467 South Lamidal« A v«. Tolophone, Kockw«ll 4V04 J^VEAR XXXI. Cona lista j« $6.00 AnTcir^'1 člrt^hz chicago, ii.l., Četrtek, 6. oktobra ((ktober 6), m« Sub»cription $«5.00 Yearly ŠTEV.—numbek 1% rancoska zbornica dala iremieiju diktatorsko oblast Potrdila je tudi monakovski dogovor in tankcionirala razkosanje Češkoslovaške. Rusija pravi, da se več ne smatra za zaveznico Francije v smislu pakta vzajemne vojaške pomoči, ker je Daladier sklenil kupčijo z nemškim diktatorjem. Angleški toriji napovedujejo, da bo odločitev Moskve pospešila formiranje četverozveze Piriz, 5. okt. — Predsednik [vlade Edouard Daladier je dobil rtorsko oblast, katero je za-ril, v finančnih in ekonom-ladevah. Po debati, ki je ila več ur, mu je poslan-ibornica podelila oblast s 381 rti 78 glasovom; 204 poslanci ie vzdržali glasovanja. Premier je zmagal danes zju-ko je že izgledalo, da bo rova vlada strmoglavi j ena. bila že druga Daladierje-snaga v zadnjih 24 uraih. Pr-bila, ko so poslanci s 536 ti 75 glasovom odobrili molovski dogovor. Edino komu-so glasovali proti sankciji >vora.. Daladier je zagovar-^ kupčijo s Hitlerjem na račun slovaške in argumentiral, ta odvrnila vojno. i Socialisti, ki tvorijo najmoč-kjšo grupo v državni zbornici,' »e na svoji seji izrekli proti logu, da Daladier dobi dik-'sko oblast. Ob eni danes aj se je premier sestal s lističnimi voditelji in zapre-razpustom parlamenta, če bodo pristali na njegovo za->, potem pa je obljubil, da Ina zakonodaja, ki je bila |?r«jeta pod vlado ljudske fronte, ostane v veljavi. Socialisti [•nato izjavili, da se bodo vzdr-li glasovanja, ko bo predlog le diktatorske oblasti prišel !■ dnevni red, in s tem prepreči »trmoglavi j en je Daladier je- * vlade. Komunisti so vztrajali »opoziciji in glasovali proti vla-4»tem pa so zabili nov žebelj »krsto ljudske fronte. V svoji obrambi monakovske-1» dogovora je Daladier izrekel kljo po zbližanju med Francijo [»Italijo. Naznanil je, da bo wlu imenoval novega poslaniki" ga poslal v Rim. To pome-j da bo Francija priznala ita-Wski režim v Abesiniji, katere Mussolini podjarmil. Fran-«1« nima poslanika v Italiji od ker ni hotela priznati ita- okupacije afriške drža- • i J0*^. 8. okt. — Sovjetska J« v svojem napol urad-Kia«ilu informirala Franci-«« ne smatra več za njeno F«nico v smislu pakta vza-vojaško pomoči. "Francija nobene zaveznice v Evropi Velike Britanije in zveza ^"Jima Jc dvomljive vredno-glasilo. "Splošno mne-aa Francija ne drži svoje ■ ' ^Mvo je, da je Fran- «J» na *vojo pest, ne da bi se *^ala s sovjetsko vlado, ^ WU I*»Kodbo s Češkoslova-• ' J»* bila povezana z rusko-Y;l0Mkim Paktom vzajemne pomoči. To se je zgodilo ko je Češkoslovaški w - Mistična agresija. Izgu- kcT 'Z?lk,n in iw>l»cija — to „ katero Ik> morala Franih 'kiMt} ker J« kapitulirala ^^dalcem. Na katero dr-1* rancija sedaj na-n« njena zaveznica n* * V*lik Iht ter Ed M. ki P^d dve Vm, kil tudj k" Britanija, tiaU Velika j*' za njenim hrb-ma letoma aklenila Pogodbo z nacijako l«eija je cena kapi* pr.H Hitlerjem in to je ,J "emškega diktator- IlO tb, & krcMri • 'XI * prii ' bo 8ovJ fr*nconki okt. — Angleški niM> bili alarmirali mifrljmj iz Mos-*tka unija vrgla i*kt vzajemne Fašistična Agitacija v Ameriki Pričanje Italijana pred Diesovim odsekom Washington, D. C., 5. okt. — Girolano Valenti, predsednik Italijanskega protifašističnega odbora v New Yorku, je včeraj pričal pred Diesovim kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti, kako italijansko poslaništvo in konzulati v Združenih državah vodijo direktno in indirektno najnesram-nejšo agitacijo med ameriškimi Italijani za Mussolinijev fašizem. Povedal je, da ima Mus-solinijeva tajna policija OVRA tudi v Ameriki svoje podružnice, ki terorizirajo neposlušne Italijane. Valenti je navedel slučaj> kako je italijanska fašistična organizacija v Johnstownu, Pa., zagrozila .ozkemu G. Pellamiju iz Middletovvna, Pa., da bo s svojo ženo vred "deportiran v Egipt," če ne preneha z nabiranjem prispevkov za španske lo-jaliste in s kritiziranjem Mus-solinija. Dalje je povedal, da je v Ameriki okrog 200 italijanskih fašističnih lokalnih organizacij, ki štejejo 10,000 aktivnih članov, te organizacije pa kontrolirajo do 200,000 ameriških Italijanov z mnogimi časopisi, cerkvami, šolami, gledališči in radiopostajami vred. Vodja MuHsolinijevega gibanja v Ameriki je profesor Mario Giani v New Yorku, kjer je centrala; vodja fašistične tajne policije Ovra je kapetan Carlo Pinti. Italijanski konzuli, ki so aktivni v fašistični propagandi, so: generalni konzul Vecchiotti v Nevv Yorku, generalni konzul Segree v Bostonu, generalni konzul P. Perevan v Philadel-phiji, konzul P. Deciecco v New Havenu, Conn., in konzul Ya nelli v Johnstownu, Pa. Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so obiskali 4. t. m. Frank in Louise Glavač, novoporočenca, ki sta prišla sem na "honeymoon", in Joaephine Bizjak, vsi trije iz Johnstowna, Pa. Nov grob v Penni Broughton, Pa. — Dne 3. oktobra je v bolnišnici v Pitts-burghu umrl Jakob Šinkovec, star 62 let in rojen v Volaski pri Poljanah nad Skofjo Loko. Tu je živel čez 30 let in zapušča ženo, sina in štiri hčere. Bil je član društva 52 SNPJ in društva 66 SSPZ. Srebrni jubilej Warwood, W. Va. — George in Ana Tomaž, on predsednik in ona zapisnikarica društva št. 363 SNPJ, sta 1. oktobra obhajala petindvajsetletnico skupnega zakonskega življenja. Članstvo jima želi obilo zdravja in srečei, da bi slavila Še zlato poroko! Jugoslovanski radio ob Pacifiku Los Angeles, Cal. — Na iniciativo znanega hrvaškega oper« nega pevca Paška Alujeviča je bila 1. oktobra svečano odprta jugoslovanska ura od 12:30 do 1:00 na radiopostaji KGER v Long Beachu, Cal. Ker ta ura ni političnega značaja, temveč posvečena le petju in godbi, se pričakuje sodelovanje vaeh Hrvatov, Srbov in Slovencev v Los Angelesu. MinnesotHke novice Ely, Minn. — Mestni odborniki, med katerimi je precej Slovencev, so prišli v konflikt z Oli-ver Iron Mining Co. in Zenith Mining Co. Obe rudniški družbi sta pritisnili z injunkcijo na mestno upravo, da mora znižati izdatke. Mestni svet vidi edin izhod iz krize, če utrga plače mestnim nameščencem za polovico. VeHti |z Clevelanda Cleveland. — Dne 1. t. m. je, umrla Mary Kuhar, roj. Ulčjak, stara 52 let in doma iz Gornje vasi pri St. Jerneju na Dolenjskem. Tu je živela 30 let in zapušča moža, sina, hčer, dva brata in dve sestri. Ekonomsko osvaja-nje Jugoslavije Hitlerjeva misija v Belgradu Belgrad, 5. okt. — Trgovinska delegacija iz Nemčije je prišla v Belgrad in bila je simpatično sprejeta. Ko tu opravi, pojde delegacija v Turčijo. Berlin. 5. okt. — Nacijski list Angriff poroča, da nacijska vlada skrbno deluje za tesno gospodarsko kooperiranje z Jugoslavijo. Nemčija je ponudila kontrakt za zgraditev avtnih cest v Jugoslaviji v zameno za žito in rudo. vojaške pomoči na smetišče. To-riji, ki podpirajo premierjs Chamberlaina, »o celo pozdravili to naznanilo, ker u|*jo. da bodo zdaj odstranjene glavne ovire pri formiranju zveze štirih ev-ropskih velesil — Anglije, Fran-cije, Nemčije in Italije. Oni so že prej priporočali, naj prekliče pakt s sovjetsko Rusijo. Nemčija je nepremagljiva! Sudetski Nemci pozdravili "osvoboditelja" t Carbbad, Nemčija. 5. okt. — To mesto, ki ima svetovno znane toplico, je včeraj sijajno sprejelo diktatorja Hitlerja, ki je prejšnji dan osebno prevzel kontrolo nad sudetskim ozemljem. Hitler je vkorakal v mesto na čelu nemške armade. "Jaz nisem vedel, kako bom nekoč prišel sem," je dejal Hitler v kratkem govoru pred ogromno množico, ki je proslavljala njegov prihod. "Dvajset let ste ostali lojalni Nemci in vsa ta leta je bila moja vera v vašo lojalnost neomajana. Zdaj smo združeni v veliki državi, katera je nepremagljiva in je ne more uničiti noben sovražnik." Hitler je prišel v Carlsbad včeraj popoldne. Prebivalci so posuli vse ceste, po katerih se je vozil Hitler s svojim spremstvom, s cvetlicami. Povsod so bili postavljeni slavoloki in prebivalci so viharno pozdravljali svojega "osvoboditelja". Pretep med stalinisti in trockisti v Mehiki Mexico City, 5. okt. — Več o-seb je bilo ranjenih v pretepu med stalinisti in trockisti, ko se je vršil protifašistični shod v glavnem mestu Mehike. Diego Rivera, sloviti mehiški slikar, je obdolžil staliniste odgovornosti za izgrede. Rivera je prijatelj Uona Trockega, bivšega boljše-viškega voditelja, ki mu je dala mehiška vlada zavetje. Obnovitev prometa na električni zeleznici Chicago, 6. okt. — Promet na Chicago. North Shore It Milwau-kee Electric železnici, ki je bil ustavljen 16. avgusta, ko so železničarji zastavkall v znak pro-testa proti mezdni redukciji, bo jutri obnovljen. Stavka je bila končana po sklenitvi nove pogodbe med unijo in kompanijo. Ranjeni prostovoljci dospeli v Francijo Perp'?n*n* Francija. 5: okt — Španski bolniški vlak je včeraj pripeljal 181 ranjenih prostovoljcev, članov mednarodne brigad«'. ki m «*e borili na itrani lojaliatov, v Francijo. Med temi proatovoljcl je večje števlto a-meričanov. Močan ogrski pritisk na češko vlado Praga dobila nove zahteve Budimpešta, Ograka, 5. okt.— Ogrska, ki hoče čimprej dobiti teritorije, katere je izgubila v svetovni vojni, silno pritiska na Prago glede takojšnje okupacije madžarskih con v Češkoslovaški. Včeraj je naslovila novo noto Pragi, v kateri predlaga sklicanje konference, na kateri naj bi bila razprava o pravicah ogrske manjšine. Nota vsebuje tudi naslednje zahteve: Takojšnja okupacija ozemlja, na katerem živi okrog 800,000 Madžarov. Vsi ogrski politični jetniki morajo biti takoj izpuščeni. Vsi ogrski vojaki, kl služijo v češki armadi, morajo biti poslani domov. Formiranje mešane policij« in vojaštva v ogrskih conah. Predlagana konferenca naj bi se pričela jutri v Kamaromu, v mestu ob reki Donavi. Eden del tega mesta je v Češkoslovaški, drugi pa v Madžarski; od Budimpešte je oddaljeno 80 milj. Neko poročilo, ki pa Še ni bilo potrjeno, se glasi, da so češke avtoritete že odredile evakuacijo v dveh pokrajinah ob ogrski meji. Madžarske čete še niso vkorakale v sporne cone, ker ae vlada boji, da bi taka akcija izzvala opozicijo v Jugoslaviji in Romuniji, zaveznicami Češkoslovaške. Vkorakanje ogrskih čet bi smatrali za agresijo in to bi povzročilo nov konflikt. Nekateri krogi v Budim|N*šti obžalujejo, ker ni Ogrska /.»pretila Češkoslovaški z vojaško akcijo istočasno s poljsko vlado. VODJA ANGLEŠKIH Češkoslovaška Ma PREISKAVA NACU- ■■■■SKE PROPAGANDE V AMERIKI LABORITOV OKRCAL PREMIER J A Diktator Hitler prestrašil Chamberlaina KOLONIJE PRIDEJO NA VRSTO lorna kazen podaljšana. reorganizirana Slovaki zahtevajo avtonomijo Prag«, 5. okt. — Češka vlada, kateri načeiuje general Jan Sy-rovy, je bila včeraj reorganizirana, ko ao Slovaki obnovili zahteve, da morajo dobiti avtonomijo. Čermak, minister brez jmrt-felja in Slovak, je zapreti! z re-signacijo. Prej je izjavil, da so načrti vlade glede |>odelitve avtonomije Slovaški pomanjkljivi, poleg tega pa je obdolžil vlado, da zadevo namenoma zavlačuje. V reorganiziranem kabinetu so trije Slovaki. To je bila koncesija slovaškim avtonomistom, a vse kaže, da Še niso zadovoljni. Premier Syrovy je obdržal to policijo kakor tudi |>osicijo ministra narodne obrambe. Fran-tlšek Chvalkovsky, češki poslanik v Rimu, je bil imenovan za zunanjega miinstra. Nasledil je Kamila Krofto. Nova vlada se Imlj nagiba k desnici kakor levici. Ta bo imela več us|>ehov v na|M>rih, katerih cilj je konsolidacija okrnjene republike. Ustanovljen je bil tudi nov vladni department, ki bo vodil pogajanja s slovaškimi avtonomisti. Ta je šel takoj na delo in sklical konferenco z voditelji Slovakov, ki zahtevajo avtonomijo. I)r. Tisot, ki je nasledil du-hovna Andreasa Hlinko kot vodja slovaške klerikalne stranke, je objavil članek, v katerem napoveduje, da bo njegova stranka objavila zgodovinsko naznanilo na svoji konferenci, kl se prične jutri; Arabski teroristi ubili 20 Udov Jeruzalem, Pslestina, A. okt,— Voditelji Židov v Palestini so pozvali angleške avtoritete, naj zaščitijo Žide pred arabskimi teroristi, kl so včeraj ubili 20 Židov. Med žrtvami sta tudi dva ameri-riška Žida — Emanuel In I>ora Kaplan, brat in sestra. nije Richard T. Frankensteen, Ed llall in Wyndham Mortimer ter tajnik-blagajnik Geftrg«- F. Addes. Predsednik Martin In ostali člani eksekutive avtne unije so sprejeli odlok l^ewisovega odbora. Upanje je, da bo spor v avt-ni uniji zdaj poravnan. Roosevelt priporoča mir med ADF in CIO Green ignoriral predsednikov apel Houaton, Tez., ft. okt. —• Direkten apel predsednika Roose-velta za spravo med Ameriško delavsko federacijo in Odborom ra industrijsko organizacijo Je dobil neugoden odmev na konvenciji ADF. Ta Je bil prvi Roo-ne ve I tov h|m*I za pomlrjenje vrstah organiziranega delavstva od razkola, kl Je prišel pred tre mi leti, ko so bile nekatere unije suspendirane iz Ameriške delavske federacije. Green Je Ignoriral a|iel in |s> novno napadel Johna L. Lewlsa, načelnika CIO. Imenoval ga Je »ovražnika organiziranega delavstva In mu napovedal vojno do konca nekaj minut po čitanjii Kooseveltovega pisma. Roosevelt je uključil svoj mirovni a|Melu. "Ako bodo voditelji dHavstva demonstrirali sposobnost pri reševanju svojih problemov, se bo prestiž delavcev dvignil in prekrižal račune reakciji, ki ograža delav-ske interese." Srdite bitke v vzhodni Španiji Hendaye, Franeija, 6. okt, — { Fašistična artiljerlja bombardi-: ra pozicije lojalistov na fronti ' ob reki Kbri v vzhodni Španiji. H topništvom sodelujejo letale! I in infanterija. Najbolj vroče bit-I ke so v teku v gorovju na za|>ad-; ni strani Ebre. Včeraj so fašl-Htični letalci napadli tod I Barcelono In Valencljo, pristaniški mesti ob Hredozemskem morju, i bombami« ^ a i. a Hitlerjevi agent je dobili načrte bojnih ladij KONGRESNI ODSEK NA DELU Wa>thtngton. I). C. — (FP) — Preiskava aktivnosti Nemško-amerlške zveze in Hitlerjevih agentov ae je pričela, ko Je kongresni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava neameriških uktivnosti, obnovil zaslišanje. Načelnik tega odseka je kongresnik Martin Dies, demokrat is Texasa. Prva priča, ki je nastopila pred odsekom, je povedala, da so Hitlerjevi ageutje dobili načrte novih ameriških bojnih ladij in da so formirali Špionske krožke nu široki podlagi. Ta priča je bila John C. Metcalfe, bivši reporter člkaškega dnevnika Timea, ki je izjavil, da Je zasledoval nacijske aktivnosti v tej deželi šest mesecev, Metcalfe je dejal, da voditelji Nemško-ameriške zveze dobivajo denar iz Nemčije za financiranje nacijske propagande. Hitlerjevi agentje niso samo aktivni v vladnih ladjedelnicah, temveč tudi v letalskih tovarnah. Ta nacijska organizacija ima svojo podružnice v raznih ameriških mestih. v Los Angelesu, Cal., je bila ustanovljena nova nacijska grupa. "Ta dejstva jiotrjujejo domnevo, da ho Amerika kmalu Imela grupe nacijskih "Itur-murjev" v vseh krajih," Je rekel Metcalfo. Zaslišanje o nacijskih aktivnostih v tej deželi pred kongresnim odsekom bo trajalo več tednov. Člani odseka so nameravali iti v Hollywood, da tam pr* Iščejo "rdečo nevarnost," toda vse ksže, da zaslišanja v Hol-lywoodu n« bo, čeprav so bili Informirani, "da Je med filmskimi igralci veliko število komunistov . in povratnih elementov." Kongresnik Dies je naznanil, da bo vsota, ki je bila določena za financiranje preiskave, kmalu |»orablJena, zato mora biti odsek previden pri trošenju denarja. Japonske čete se bližajo Hankovu Nov incident ob meji Sibirije SanghaJ, 6, okt. — Japonske čete, ki so aktivne v centralnem sektorju oh reki Jangtse, so včeraj zasedi« strateglČne pozicije in kitajske utrdba pri sektorju Papenšanu. Utrdbe so na drugi strani Tienklačena, menta, ki so ga Japonci ze prej okupirali. Prve JaiMinske čete so zdaj samo KO milj oddaljene od Haiikova, kjer je zaCastii sedež kitajske vlade. Okupacija Haiikova Je cilj japoiukc ofenzive na fronti ob reki JsiiKtse. Na jugu so Japonci prekoračili reko Fii in okupirali mesto Pajših Zdaj hajsivedujejo. da bo tudi slrstegično mesto Jangsiri kmalu prišlo v njihove roke. Tokio, 6. okt. — Sovjetska obmejna Mlraža ob reki Amur, med Sibirijo in Mandžurijo, je včeraj aretirala trinajst japonskih ribičev. Tako se glasi poročilo, ki je dospelo iz llarbina v Tokio. Ja-ponake avtoritete so takoj vložile protest proti aretaciji ribi-tov. . . , .. .. i Jt PROSVETA THE ENLICiHTENMENT glasilo in lastnina klovinsm nabodns PODPORNE jfdhotb Or«.. «f mi p«Wtata< * llllil CM l.rolnln. m «4ruUn. dri->. Hm.CtoR) ta Ih^HNuH^ HM •• Mtrt bUi ClJSo S»Jt» mIo S« - pol - »- Nirohlu NN ta CtMM» I7.M ta,..« M. for U. UrIM« Stata. M-jta) MM p~ r«*». Cl.kM» Ctarro »TM P« t mi, for«igo eountri«. M M R*r Cm« scImm po Aoeovoru R»loptol dopUov ta M n« Boiopl.1 l.urtfM »-ta-* Httafc R- riu^lr.—. P—O M l m po4iltatalta to » »»uMJu. M i« priloAil potlnlbo. ^ _. A4v.rti.ioi r.U. o. ^rr^mrr.t.-IU«-crlpU o' -«-«""'-mita«, .nd u»oJi«tt«4 «rt4«lo. wlU nat lw nrtuntod. OU*r mrnmmtnuu. .uch M »torW. pU»., wlU ta r*«ro*l ta oalr »ta« ta wlf-wMwM .od N.U.* n. »m. Ur Im kri I* BOH V KT A MIT M So. L.»»d.W A»«.. ChUti MKNRKR OP TBK 1'KliKRATKD PREMI . VB Med nami ni vzroka za iasistel Med ameriškimi Slovenci je nekaj stotin oseb — mordu jih je tisoč, kar je prekleto malo — ki se igrajo komuniste. Večinoma so to delavci oziroma bivši stari in dodobra skregani socialisti, ki so se "naveličali čakati*— je pa med njimi tudi nekaj malih businessmanov, komijev, agentov, študentov itd. To je ves "komunistični strah" med nami v Ameriki. Ce bi ta "strah" ostal v svojih mejah, ga ne bi v Prosveti nikdar omenili. Izjema mora biti le takrat, kadar začnejo naši komunistični "anti-fašistični play-boys" begati člane SNPJ. Na drugi strani, kolikor moremo opaziti, ni med ameriškimi Slovenci nobenega izrazitega fašista, ki bi se v javnosti potegoval za Hitlerja ali javno zagovarjal Mussolinijeve pustolovščine. Noben ameriško-slovenski list ne kaže odprto simpatij za -fašizem. Za japonsko krvavo pustolovstvo na Kitajskem tudi ni med nami nobenih simpatij. Španija je ena — izjema. Naši katoliški listi se ogrevajo za Frankovo krvavo pustolovstvo na Španskem z mizerno opravičbo, da zmaga lojalistov bo zmaga ruskega boljševizma, ki zavlada v Španiji in uniči cerkev ter vero. Sami pravijo, da je njihova cerkev na tako trdi skali, da ne ho nikdar premagana in uničena — kljub temu se tresejo za cerkev v Španiji in v tej svoji bojazni so zagazili v naj-absurdnejše kontradlkcije, kajti bruniteJji-faiisti-nacisti njihove skale-cerkve na Španskem butajo ob isto skalo-cerkev v Nemčiji in Italiji, ampak njihova vera v nemško in italijansko skalo ni nič omajcna, silno je pa ua slabem glede španske skale . . . Ce odštejemo to katoliško kontradikcijo glede Španije, ne vidimo uič fašističnega med nami. Sicer se pripeti od časa do časa, da se v našem tisku razni pustolovski tipi obkludajo s fašisti, vendar na to ne dumo dosti. Saj isti "fašisti" radi tudi nam prilepijo "komunista" na hrbet, kadar jih popade njihova "sveta" jeza, čemur pa ne dajemo nobenega polena, ker vemo, da ti ljudje niso resni. Res ni nobenega tehtnega vzroka med nami, da bi se kdo mogel resnično ogrevati za fašizem te ali one vrste. Ameriška tla so najmanj godna za svobodno fašistično vnemanje. Pravimo in naglašamo: svobodno! Do danes še ni v Ameriki organizirane sile, ki bi nas k temu silila. Sicer se mestoma pojavljajo mi-zerni kukluksarskl tipi ameriškega fašizma, ali ti pojavi so tako revni in konspirutorski, da se ogromna večina Američanov ne zmeni zanje — in to je dobro. Hitlerjeva in Musso-linijeva bolezen se pojuvlja samo med ameriškimi Nemci in Italijani in ostaja med njimi. Ni pa tako v starem kraju. Dočitn nacijska propaganda v Ameriki ne doseže ameriških Slovencev — res je to, da naši tukajšnji liati prejemajo nacijske dopise v hrvaščini iz Berlina, toda do danes vsi ti dopisi padajo direktno v koš, kar je pravilno — je naša stara domovina ie dalj časa na debelo poplavljena s Hitlerjevo propagando. Naš starokrajski tisk večinoma še ni okužen s to propagando, vendar tega več ne more reči o slovenskih klerikul- Glasovi iz naselbin se nih listih v stari domovini. Na primer ljubljanski Slovenec, glavno katoliško glasilo v starem kraju, že dolgo usmerja svoja poročila in uvodnike s stališča berlinskega lieobachterja, glavnega Hitlerjevega glasila. Dočim je lil>eralni dnevnik Jutro l>olj ali manj simpatičen s češko demokracijo, je Slovenec bolj in bolj sovražen. Mi ne prejemamo Slovenca — včasi nam katoliška propaganda v Ljubljani pošlje šop številk na ogled —- torej ga ne čitamo redno, redno pa čitamo Delavsko Politiko, ki zdaj izhaja trikrat v tednu in v vsaki številki vidimo |>onntisnjcno fašistične cvetke iz Slovenca s primernimi komentarji. Na |Nivršju je to obnašanje starokrajskega klerikalnega tiska velika uganka — velika kon-tradikcija. kakor v španski za« levi — saj Je temu tisku pred vnem za Interese katoliške vere, katera pa prejema V Nemčiji in zlasti v anek-tirani Avstriji vedno večje udarce od istih pobesnelih uacijev; dalje ne opažamo kakšnega večjega jugoidnvanskcga fašističnega giba-nja. ki ga bi režim ščitil. Vendar je treba le malo |Miprai*kati jaivršje in takoj je to rar.umljivo. Katoliški krogi po-vmm! sovražijo demokracijo, namreč voditelji, ne katoliška masa. In to sovraštvo je večje kot pa je bojazen za persekutiraiie katolike v Nemčiji! Katolicizem še \edno upa na koncesije od fašizma, dojim ne upa ničesar od demokracij«! Razno iz Bridgcporta liridgeport, O. — Do vojne, ki je grozila vsak čas izbruhniti, ni prišlo, prišlo pa je do največjega izdajstva v zgodovini od strani demokratičnih držav Anglije in Francije nad Češkoslovaško. To je sramotna prodaja češke republike, kapitulacija demokracije pred fašizmom in nacizmom. Ni čjudno, da se je češka vlada izrazila še pred monakov-sko konferenco "velike Četvori-ce", da pričakuje druge prodaje in izdajstva od svojih zaveznic, ki so kmalu potem prodala njene pokrajine krutežu Hitlerju. Hitler je lugiutf vae velesiBe brez kaplje krvi. Baš ko se je zaveznikom nudila najlepša prilika, da mu pokažejo, da je njegovega blufanja dovolj, in ko je par dni tudi kazalo v to smer, da se bodo demokratične države postavile Hitlerju po robu — se je pa bliskovito zaokrenila cela umazana igra. V Monakovem na konferenci so v par urah prodali in izdali edino demokratično državo v centralni Evropi, in to so storile takozvane demokratične države! To so storile — da se o-hrani mir! Tako so rekli, v resnici pa so klonili svoje šibke hrbtenice pred arogantnim Hitlerjem, ki mu ni šlo za sudetske Nemce, temveč za bogato češko ozemlje. Vse je mobiliziralo, vse je bilo pripravljeno in vsak moment je bilo pričakovati izbruha vojne, ki je grozila biti veliko strašnejšu od zadnje. Ali so se zaveznice bale, da bi v tej vojni fašizem podlegel, da bi delavsko ljudstvo obračunalo s svojimi trinogi? Vse kaže v to smer. Zato so se ponižale in rajši izvršile sramotno prodajo demokracije. Ali pa je sedaj vprušanje miru reAeno? Ali kje obstoji kakšna garancija, da bo sedaj Hitler miroval s svojim blufanjem. ali bo še naprej zahteval ostali del Češke, Rumunijo itd. Prav gotovo bo zahteval kolonije, kakor je že namignil, kaj še vse drugo, to bo pa pokazala bodočnost. V trenutku nuj hujše krize se oglusilu Poljska in zagrozila Cehom, da jim iztrga TeŠinje, kar so v danih razmerah in okolščinah morali priaj-uti, ker pač ni bilo druge poti. Sedaj pri tiska tudi Madžurska, in tako bo ostala Češka oglodana z vseh štirih strani. To je seveda hud u-darec za mlado češko republiko, umpak preboleli ga bodo, kajti češki narod je napreden, kulturen in odločen. Cehi so zrcalo demokracije in vzor resničnega napredka vsem ostalim narodom Njihova zgodovina je lioguta, njihova bodočnost še ni zaključena in ne bo. Češka je postala žrtev pohlepnih nacijev in kapitalističnih spletkarjev v Berlinu! Londonu in Parizu. Češki narod se zuveda, da je prodaja njihove republike silen udarec, vedo pa tudi, da vseh dni še ni konec« da bo končno pravica zmagala nad krivico! Naznanjeno je bilo, da dne 3. oktobra prične obratovati rov Stanley s |>olno paro. Teden prej so stari delavci urejevali in pripravljali rov za obrat in rudarji so nosili svoje orodje vanj, taco da se prične z obratom tretjega. Kako dolgo bo rov obratoval in koliko dni na teden bodo delali, se pa momentalno ne ve. Upajmo, da vsaj do pomladi ko potečo pogodba med operatorji in rudarji. Danes, ko to pišem, smo ime-i sejo društva 13 SNPJ, na ka teri je bilo sklenjeno, da društvo podvzame kampanjo za pridobivanje novih članov v mJa dinski oddelek SNPJ. V ta namen bosta društveni predsednik John iiebol in podpisani obiskala vse tukajšnje rojake in člane, kateri Še nimajo svojih otrok pri SNPJ. Sklenjeno je tudi bilo, da društvo priredi zabavo in plesno veselico ter morda kratek program na starega leta večer. Podrobnosti bodo objavljene pozneje. Angleško poslujoče društvo Cardinals št. 640 SNPJ poroča, da se pridno pripravljajo člani in članice za proslavo društvene 10 letnice, ki se bo vršila na soboto, dne 15. okt. v Društveni dvorani na Boydsvillu. Naša mladina pri tem društvu potrebuje pobude. Ako bodo dobili na slavju obiske od strani angleško po-slujočih društev iz Penne ii\ se seznanili z njimi, jih bi to pač zelo navdušilo in vzpodbudilo. Navzoč bo gotovo distrik.tni podpredsednik SNPJ br. John Pod-boy ml. Kaj pa, če se bi pripe-jali tudi iz Johnstovvna, na primer Johnny Langerholc, John Rak in drugi? In iz Sharona tisti mladi fantje in dekleta. Tako tudi drugi iz raznih naselbin. Pota so lepa in gasolin še vedno prodajajo, v Akronu pa seveda ie vedno izdelujejo obroče. Kaj če bi rekli mladi in stari, da pridejo pogledat, kje vendar je tisti Bridgeport? Okej, pa se vidimo! Pa kaj ti vabiš, boste rekli, saj nisi član društva Cardinal*. Ljudje božji, seveda nisem, sem pa njihov brat od društva Edinost št. 13 SNPJ, zato smo si bratje in sestre v naši veliki SNPJ. Zato bom ponosen in ve sel, ako bodo na svoji proslavi dosegli uspeh. Igro se pridno u-čijo. Društveni predsednik T^-ny Strauss je svoja godala dobro pripravil, tako da bo njegov orkester fino igral na slavju. Vi pa si pripravite podplate, da se boste naplesali, zraven pa si pritrdite svoje pasove, da ne boste od smeha pri komediji popokali. Torej na veselo svidenje dne 15. oktobra na slavju 10 letnice društva 640 SNPJ! 1 Dne 27. septembra nas je obi skal Tone Garden, pomožni u rednik Prosvete. Seveda, v kakšni kratki uri si človek ne more vsegit povedati. Dokaj se je "popravil" od zudnjič, tako da je fant od fare, se nikdar ne je zi, kar je menda vzrok, da je zdrav in okrogel. V nedeljo, dne 9. okt. se bo vršila zelo važna seja kluba Forward št. 11, Uljudno se vab vse članstvo, da se gotovo ude leif te seje, kajti rešiti moramo vaine stvari. Joaeph Snoy, 13. S pota Bili so časi, ko smo grozoto svetovne vojne obsojali in jih še obsojamo. In spet smo stali na vrhu prepada. Pričakovalo se je, da vojna vihra objame ves svet v nov vrtinec klanja, ki so ga pripravile fašistične sile. Pa se je v zadnjem trenotku za-okrenilo. Demokratične države so klonile pred fašizmom, izdale in prodale mlado češko republiko — na eltar miru, Male narode zatirajo po vs^j Evropi, veliki narodi si podjarmijo male. A ne narodi, ampak njih vodje, ki na eni strani vpijejo o samoodločevanju narodov, na drugI pa jih zatirajo. V tem je zelo prizadet tudi naš narod, ki je razkosan na troje. Velik del ga je pod peto italijanskega fašizma. Slovanski narodi so miroljubni, a kadar pride do krize, se pa znajo postaviti za svoje pravice. Te pravice pa vselej delijo velesile, ki ne brigajo za drugo kot le za svoje interese. Slovanski narodi so močni in njihova bodočnost je še velika. Upati je, da fašistične sile ne bodo več dolgo vladale Evropi, ampak da bo zavladala resnična demokracija za vse narode. To se bo zgodi-ko bo ljudstvo strmoglavilo diktatorje. Te in take misli me obdajajo, ko prejemam iz stare domovine od obiskovalcev pozdrave. Časi so resni. Sedanja uredba miru Evropi, kakor izgleda, je le začasna. Dne 1. oktobra se je vrnila na Chisholm z obiska stare domo vine naša znana rojakinja Ma-ry Smoltz. Na povratku se je spotoma ustavila v New Yorku, Clevelandu, Detroitu in Kanadi ter v Chicagu. Slišal sem, da bo svoje potovanje v Evropo in nazaj opisala v Prosveti. V Virginiji je sedaj več Slovencev in Hrvatov ter drugih ugoslovanov prejelo državljanske pravice, kar je prav. A-meriško državljanstvo je za vse priseljence velike važnosti. Bil je slučaj, ko je neka finska far marica vprašala za državljan ski papir, pa je slabo govorila angleški, a pokazala je dovolj zanimanja za ameriški sistem vlade, pa ji je sodnik podelil državljanstvo. Bil pa je drugi slučaj, ko je neki tujerodec dobro obvladal angleški, pa mu je sodnik odrekel državljanske pravice, ker ni pokazal zadostnega znanja ameriške vladavine. Svetoval mu je, naj pohaja večerno šolo in ko bo prinesel od tam spričevalo, bo prejel državljanski papir. V letu 1907 se je večkrat pripetilo, da sem bil po ves dan za pričo raznim prosilcem držav ljanskih pravic. Takrat je bilo seveda drugače. O tem morda pišem pozneje, kako me je takrat neki možakar tožaril, a je zgubil. Pregovor pravi, da kdor pod drugim jamo koplje, se sam vanjo zvrne. Matija Pogorele. jim gre tudi vse prizrianje. Ko so končno zastale Home, Swteet Home, smo pa odšli v spodnje prostore in se zabavali do pozne ure. Pdi smo znane alovenske pesmi, ki jih znano še iz mladih let. O priliki bomo poset vrnili. Želim se zahvaliti aes. Helen Babich za vabilo na piknik na Presto 25. sept., obenem pa jo prosim, da mi oprosti, ker se nisem mogla udeležiti, kajti bila sem v veseličnem odboru doma-1 čega društva in sem bila zaposlena. Videle pa se bomo na j Syganu 15. okt., ako ne pride) vmes kaj posebnega. Na Syga-nu bodo uamreč imeli na 15. okt. vinsko trgatev In bo spet luŠtno. Anna Gorenc, 106. dol Očesna diagnoza Pred 50 leti je madžarski naravni Peczely izumil očesno diagnozo, ki k « rila po vsem svetu. Ta metoda bolezenske H nože se opira na domnevo, da se pri ob,ki kakšnega organa pokažejo na določenih stih šaremce, ki s0 podrejene tem oraa določene značilne spremembe. Zato i* diagnostiki razdelili šarenico v "organi lja , vsak organ ima svoje določeno J Stvar je seveda preveč vabljiva, da bi »e i*i polastili vsakovrstni šušmarji, ki 80 ž nio vzročfli že mnogo škode. To je pripravilo p Poročilo in zahvala Silvi«, III. — Naznanjam prijateljem in znancev žalostpol vest, da je dne 22. avg. t. 1. pre- j minil naš ljubljeni oče Frank| Penca v starosti 52 let. Tistega usodnega dne je tako nesrečno! padel po stopnicah, da se je u-bil. Naš pokojni oče je bil zelo priljubljen pri ljudeh in je vse-! lej dobro skrbel za svoje drage. | Bil je naprednega mišljenja in se je vedno bojeval za delavski razred. Pogrešali ga bomo vsi, ki smo ga poznali. Bil je zvest član društva 286 SNPJ v East Molinu, 111., ves čas svojega bivanja v Ameriki in mnogo let društveni uradnik. Doma je bil iz Cerove Loke pri Št. Jerneju na Dolenskem. Društvo mu je oskrbelo krasen pogreb, ki se je vršil na pokopališče Riverside v Molinu. Iskrena hvala za podarjene cvetlice in za udeležbo pri pogrebu vsem, ki so pokojnega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Bil je član tudi dveh ameriških društev, društva Brotherhood of Railway Clerks in društva 2007 Fraternal Order of Eagles v E. Molinu. Zahvaljujem se tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli iz De Pue, Peorije in Gelsburga ter dru štvenemu predsedniku za nagrobni govor. Pokojnik je bil v Ameriki 36 let, njegova žena in naša mati je umrla pred 13 leti. Tukaj zapušča nas žalujoče ostale sinove in hčere: Frank, Mary, Jenny, Louis, Helen in Magdalena, v starem kraju pa očeta, enega brata in dve sestri. Naj mu bo lahka ameriška gruda. Frank Penca. nedavnim skupino ' vroclavskih raziskoval do tega, da so očesno diagnozo v treh taml šnjih bolnišnicah preizkusili po vseh pravil ,Pri sto pacientih, o katerih so natančno deli, za kakšno boleznijo trpijo, so preisl šarenico, da vidijo, ali kaže v določenih poli kakšno spremembo. Samo v treh primerih to zanesljivo ugotovili — in tu je lahko d* valo naključje, kajti šarenica je zelo podrl na individualnim spremembam. Tudi drj zdravniki so preiskali hipoteze očesnih diiJ stikov, pa niso našli nobenega potrdila za tj Neke spremembe po vsem organu vida (inl samo šarenice!) dopuščajo sicer sklep o d0 itirinajstdnevni akciji deloma že izpolnjena, rajanji "Piccolo" je obrt, sta se kluba "Naziona-"Unione" razšla, i učitelji. Te dni so bili Ijeoj rezultati natečaja za «3., 4. in 5. kategorije, ki razpisali šolski oskrbniki t, tržaške, reške, puljske irske pokrajine. Pri nate-e sodelovalo nekaj sto ab-itov učiteljič iz vseh kra fcave. Na osnovi natečaja i imenovanih okrog 200 učiteljev, ki bodo sredi i razmeščeni po posamez-mjih na deželi in v me- irtna nesreča pri delu. V zjutraj se je v rafineri-leUlnih olj "Gaslini" pri ndreju v Trstu pripetila nesreča. Zidar Ivan Bren-itar 36 let in doma v Sčed-bil zaposlen pri obnovi visokega zidu. Nenad-t trenutku slabosti pade ■kegti odra na kamnita tla ob njih razbil lobanjo. Pre-so ga v bolnišnico, a že ipoldanskih urah je podle-loikodbam. itič DOBKA ŽETEV . - Dne 10. sept. se je iu sestal centralni odbor i. Seji je prisostvoval tu-iitrski predsednik Musso-Razpravljali so o letošnji ki je bila pred kratkim in definitivno ocenjena po ih osrednjega statističnega. Se pred kratkim je lini na osnovi prve sumar-Kflie dejal, da bo letošnja inašala nekoliko nad 70 (mov stoto v pšenice, torej »o 10'; manj ko lani, da Po svoji kakovosti prav To napoved je sprejela na javnost, ki se že ne-vneto zanima tudi za tajanja, z velikim zado-!vom. ker je pomenila, da 1 »pričo zalog, ki so se mo-^rati po lanski žetvi in »ovega sistema prehrane ^cami moke, tudi letos bo treba uvažati. Tudi «trokovnjaki so v J^jih listih ugotavljali, da P«sežen |x.memben uspeh, f ««že. da je bila ta prva '»letošnje žetve točna. * v«*j« je bilo presene-™ k" o rednjl odbor za °ji omenjeni seji ugo-U zijali letošnji pri-i žita, pri čemer je ■V1' - ' at tudi nedozore-k"r in druge manj r"* vr*te žita preko 126 T** Motov, medtem ko je ^ 1 7i'.ln|, m |H-tletju po-^'' H'» milijonov na le-"< več. Listi so ' I^-rila o ^jj na '' ' -'raneh z naslovi i Be no in kritično zanimala zanje, čeprav bi v danem primeru vse boje spoznala pomen tega uspeha, kakor ga ji je predočila avtoritarna vlada. Glavna ugotovitev odbora za žito je bila, da je bilo letos pridelanih 80.8 milijona stotov pšenice, torej celo za malenkost več kakor lani (80.6 milijona). Pridelek zgodnje koruze je znašal 27.5 milijona (30.5), rži, ovsa in ječmena 10.1 milijona stotov (lani 10) itd. Pšenica je bila pridelana na 5 milijonih ha površine (lani na 5J2 milijona), tako da je znašal povprečni pri-* delek na ha lani 15.6, letos pa l$.l stota pšenice. Na seji odbora je ministrski predsednik Mussolini dejal, da se bo znaten pridelek spet pri-lranil za primer, da bi bila pri-lodnja žetev slabša, pa tudi za d nje vobče zahtevati, da bi nekoliko »trokov- 4 Spreminjanje naših priimkov "Slovenski List", ki izhaja v Buenos Airesu, Argentina, piše glede spreminjanja priimkov sledeče: Kot vemo, italijanske oblasti v Julijski Krajini, kar na svojo roko spreminjajo priimke našijm ljudem. Iz županskega urada db-bijo kratko obvestilo, da se odslej naprej pišejo z novim priimkom. Te dni nam je sporočil neki naš naročnik, da bi želeli tudi njegovi družini doma spremeniti priimek ter ga o tem vljudno obveščajo, naj si vzame na znanje. Omenjeni naročnik nas je vprašal za pojasnilo, kaj naj napravi. In ker je takih gotovo več, ki so jim doma spremenili priimek, pojasnjujemo sledeče: Proti svoji volji ne morejo nikomur spremeniti priimka. A ker se naši ljudje doma ne upajo postaviti oblastem po robu, ker bi se to smatralo upor proti nJim, nsvsdno pustijo, da napra-vijo z njihovim priimkom kar hočejo. So pa tudi mnogi, ki te- Izjava družbe The Great Atlantic & Pacific Tea Company Kongresnik Wright Patman. ki zastopa prvi kongresni distrikt Te x asa, je naznanil, da bo v prihodnjem kongresu predložil kazenski in diskriminacijski osnutek, katerega očitni namen je potisniti verižne trgovine b biznisa. V preteklosti Jto bil mr. Patman zelo uspešen glede uzakonitve osnutkov, katere Je on predlagal. On je pokazal, da je jako uspešen lobist in propagandi*! za svoje osnutke. Uprava The Great Atlantic Pacific 'l>a kompa-nije je torej iz potrebe prisiljena, da ne odloči za akcijo glede1 te predlagane zakonodaje — ali naj drži roke križem in s tem riskira možnost uzakonitve tega osnutka in potem preneha z biznisotn. na kar bi bila prisiljena, ali pa pričeti z aktivno kampanjo proti temu osnutku. Pri tej odločitvi je treba upoštevati interese raznih skupin— uprave, 85,800 druibinih uslužbencev, odjemalcev in milijonov farmarjev, ki producirajo živež dežele, in delavstva. 1. Interesi uprave Interesi uprave se lahko prezrejo, ker niso važni. The Great Atlantic & Pacific Tea kompanijo upravljata George L. Hartford in John A. Hartford pod aranžmom, katerega je naredil njun oče George Huntington Hartford, ustanovitelj biznisa. George L. Hartford je v grocerijskem biznisu že 58 let in ves ta čas je delal po šest dni na teden, 52 tednov v letu. John A. Hartford je v grocerijskem biznisu 50 let in je delal ves ta čas šest dni na teden, 52 tednov v letu. Oba moža bi lahko odšla v pokoj brez vseh osebnih ali finančnih neprilik in bi lahko udobno živela v slučaju, da bi bile verižne trgovine prisiljene zapreti vrata. Rekordi pokazujejo, da je šlo v zadevi Georgea L. Hartforda 82erutnini, jajcih in mnogih drugih najbolj redilnlh živilih. A V zadnjih desetih letih, v dobi največje porasti verižnih trgovin, se je število zasebnih trgoveev prej zvišalo ko znižalo. Po našem mnenju ni ničesar narobe, ako trgovci računajo več kakor ml. Ce hočejo napraviti primeren profit, morajo računati po teh cenah Povprečen grocerist bo na prošnjo dostavil potrebščine v hišo odjemalca in mu v mnogih slučajih dal tudi na kredit. Dovajanje na dom pa stane denarja. Grocerist je prisiljen priraču-nati te stroške k cenam blaga. Prodajanje na kredit pa tudi pomeni dodatne stroške s knjigovodstvom, zastoj kapitala in kreditne izgube. Ničesar torej ni narobe, če |K>aamezni grocerist na-Htavi višje cene, ker daje odjemalcem ugodnosti, ki opravičujejo U Akonekateri odjemalci zmorejo In so pripravljeni prostovoljno plačati višje cene za grocerijo in meso, ker zahtevajo kredit ali pa dostavljanje na dom, je popolnoma na mestu, da tudi plačajo višje cene za te posluge. Toda v tej deželi Je na milijone družin katerih dohodki so omejeni ln si lahko privoščijo več ln boljših *ivil le s tem, da kupijo potrebščine za gotovino in Jih sami nosijo 1 mov VsTm tem milijonom se ne sme krstiti t* prilik^«-voj|; mi omejenimi dohodki zmorejo obdržati svoj s^snjl žlvl ensk HtanZ I le s pomočjo tega varčevanja in prihrankov TI milijoni ameriških družin so nam pomagali zgraditi velik b.znIs, ker so uverVeni, da smo jim storili veliko poslu go. Naša družba se čuti torej obligirana, da protcktlra interese teh odjemalcev. 4. Interesi farmarjev Osem milijonov fsrmarskih družin je zaposlenih pn produkciji živelTkaterega ,*,rabi ameriško ljudstvo. Tvorijo eno četrtino prebivalstva Združenih držav. Sleherni ameriški farmsr je torej direktno zainteresiran v načine distribucije, po katerih so sadovi njegbvega dela in zemlje postavljeni na trg. Okrog 80*4», farmarskih pridelkov pride na trg skozi verižne žlvešne trgovine, okrog 70', pa skozi posamezne trgovce. Njih sadje, sočivje ln drugi živežnl pridelki se prodajajo v verižnih trgovinah povprečno osem do deset odstotkov ceneje kakor so cene pri mnogih groceristih. Ako farmar obema pr»>da ta ali drugi pridelek |>o isti ceni, tedaj mora posamezni grocerist računati odjemalcem več vsled višjih stroškov. Do odjemalcev torej pride 30% farmarskih pridelkov po nizkih cenah In 70'i po višjih cenah. Ako javnost ne more na primer porabiti pridelka jabolk, krompirja, malin ali karkoli že po nastavljenih cenah, tedaj to blago ne gre z grooerijskih polic; nastane prevlšek, nakar farmar do-zna, du ne more prodati preostanek svojega pridelka, ali pa ga mora prodati za večjo izgubo. Vse prepogosto se i>ojavl situacija, ko je za farmarja cenejše, da pusti svoja jabolka ali breskve gniti na zemlji kakor si delati stroške s pakiranjem in pošiljanjem sadeža na trg. Sleherni farmski ekonom ve, da 10'. prevlšek ne pomeni 10% manj dohodkov za farmarja, marveč 20% manj akupička. Skratka: problem farmarja je, da proda svoje pridelke po stroP. kih produkcije plus primeren profit in da pridejo do odjemalcev skozi čim manj prokuj>čevaloev. Nej>ošteno je torej napram far-marju predlaganje zakonodaje, ki bi z enim mahom uničila 30% njegove distribucijske mašlnerije—iu da teh 30%, ki pomagajo vzdrževati njegove cene, pride do odjemalcev po nizki ceni vsle«l ekonomične distribucije. Za farmarje bi bilo prav tako nepošteno, ako bi kdo predlagal, da se potisne Iz bisnlsa posamezne groceri-ste, ki raz pečajo 70% farmarskih pridelkov. Oboji, verižne ži* vežne trgovine in posamezni grocerist! igrajo distribucijsko funkcijo ki je važna za farmarja. Ako bi prve ali drugI preučil funkcionirati, tedaj bi stal farmar pred velikanskim prevlškom in srce trgajočimi izgubami. A & P občuje s farmarji Že leta kot s producentl In konzumontl. Mi smatramo, da imamo definitivne obligacije In dolžnosti, da pobijamo vsak Icgislativni napad na njih interese. 5. Interesi delavstva Sleherni biznis v tej deželi je vitalno zainteresiran v kupno moč delavstva. Kadar Ima delavstvo visoke mezdo In veliko kupno silo, tedaj vsakdo uživa prosperitoto. Kadar je znižana kupna moč delavstva, trpi ves biznis In prizadet Je Življenskl standard. Zveznn v lati a že več let zasleduje pametno politiko, da protektlra resnične plače in kupno moč delavčevega dolarja. K-trebičln ameriškemu delavstvu. Prepričani amo, da Je naša organizacija storila veliko poslugo ameriškemu ljudstvu ln pnispevala kot rezultat te posluge. Ako M se mi ozirali le na svoje interese. hI num bilo lah|io prenehali z blznlsom ln bi komodno uživali zasluženi počitek. Nihče drugI nI od nas odvisen kakor naši tovariši delavci. Toda po polnem »vštevanju vaeh interesov amo prišli do zaključke, ds hI storili msnj kakor polno našo dolžnost, ako hI z vsemi poštenimi sred«tv| ne pobijali zakonodaje, katero predlaga kongresnik Wrlght Patman. Kakor smo žs rekli, Je mr. Psi man zmožen poMttk, zmožen loblat lir zmožen propagand lat. Na tem polju Je on strokovnjsk. Ml amo strokovnjaki le v grocerijskem biznisu. Ml smo uverjenl. ds Imsjo verižne trgovine pravico predložiti svojo zadevo ameriškemu IJud-stvu. Ne mislimo se podsti v politiko niti ne ustanoviti loblje v Washingtor»u z namenom, da hI vplivali na glasovanje članov kon-graaa. Ml le pričakujemo, da nam bo dana vsa prilika, da predložimo zadevo verižnih truovln kot velike poslužne organizacije za ameriško ljudstvo. Ker U naloga, za katero amo ae zavzeli, zahtev« nsjšlršegs razširjenja popolne Informacije vaemu smertškemu ljudstvu, In ker J« to poklic, v kstersm nlamo strokovnjaki, smo za ta p*me\ nsjHI Javno avetovalno agencijo (ari IMr * Aaeodate*. Ml se mo. da so naše miali malokdaj novica. Tudi vemo, ds moramo biti pripravljeni polrošitl veliko vsoto denar Ja, da povemo nsšo Morijo vsemu ameriškemu ljudstvu. IzJsvIJamo. da bo denar potrošen za širjenje Informacij v obliki plačanih oglasov In skozi vsa sred siva, ki so nam ns razpolsgo. ter s aodsUivanJrm In formiranem proučevalnih skupin med konzumentl, farmarji in delavr . ki nudijo Javne forume za diskusijo o vaeh zadevah, ki ae llčejo živ. IJrimiii stroškov. Prepričani smo, kadar bo ameriško IJudalvo razpolagalo z vsemi dejstvi, da Im» svoje zaključke sporočilo svojim zaatopn kom v kongresu Kot Amerlčsnl, se bomo zadovoljili s tem zaključkom. MHM * (Advcrtisemenl.) e izvolijo. Bivši državni tsj-nik in \italijanskl poslanik v ga ne Združenih držsvsh, Huvič. ki je I poitsliJsDčen Slovenec tUdI ni Mprenvnil svojega priimka ter Ae vedno pi* Suvich. Italijsn-*kim oblast« m, očlvidno ni na I tem. kako se kdo piše. s hočejo na Primornkem vsaj zunsnjo «led za nsšimi ljudmi zsbrissti, ker notrnnjegn mišljen Is ne morejo. S spremembo priimka so seveda združeni tudi precej veliki «troški, ki Jih mora v*»k sam poravnali. Zato vsi, ki dobite Iz tuksjšnjegs itslijanskcga poslaništva tozadevne formo Is rje zs sprcmenJtev vsšegs prllmks, jih zsvrnite s pripombo: Not Mhks reč! Mladenič: "Pomislite, goapo-(Jična, neks vedeževalks ml Je Berlin, 5. okt. — Kstherins prorokovsls, da se ls»m poročil s Ek—hucija ipionov v nacijM Nemčiji Kneup is l^einblttersdorfs fn1 Ludwig Msringer Iz Konns ata bila včersj obglsvljens. Oba ata bils obsojena v amrt na obtoži*« veleizdsje In šplonaže v prilog neki tuji državi. plavolasko. Mlads briinetks: "Tsko? Ali vam Je tudi |»»vedal*, kdsj se l*> to zgodilo?" Mladenič: "Cez tri mesece." Mlada dama: "Do tskrst se da to napraviti " Vprašanje "Rad bi imel detisr, zs kslere-gs ste me v vseh teh letih, odksr ml gosisHllnJIte, oalepsrlll." "Ali Je to žslitev sli ženitna ponudba 7" Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH Bralko Kreft BAN (mračno): Gonpoda. lahko »e je iz njih norčevati, toda zdaj jih poslušajte! V ječe. na natezalnice, v smrt gredo in — pojo ... Ali ni to junaško? Koliko jih je med nami, ki bi zmogli isto? TAHI: To upornost je treba brezobzirno za- treti! BAN: Strašen posel smo si natovorllit HENINGOVICA: Zakaj moramo prelivati kri? ERD0DIJEVA: Drugega izhoda nimamo! ta 2 KEGLEVlC (prirobanti v dvorano, slabe volje): Prevzviieni, ie dve uri vas čaka neki gosposki sel ln vi ga ne sprejmete! Gotovo ima važna sporočila, ker jih hoče povedati samo vam. BAN: 2e grem. Pozabil sem. Gospoda je bila tako zabavna in razposajena . . . (Odide.) KEGLEVlC: Človek tava po gozdovih, v snegu, blatu, lovi upornike, vi pa se zabavate in se igrate pustne ieme. TAHI: No, no, Keglevič, gospoda ie ves teden zasliiuje jetnike, pa si je utrujena privo-ičila današnji popoldan za počitek in zabavo. KEGLEVlC (odlaga čelado in meč): Zakaj jih sploh izpraiujete? ALAPIC: Banova ielja. KEGLEVlC: Ce bi bilo po moje, bi jih dal takoj pobesitl ali pa razčetveriti! SEKELJ: K srečni nisi ban ti, ampak pre-vzviieni. KEGLEVIČ: O, gospod baronček so tudi tu?! Kako si drznei? No, moj brat vama je ie poplačal! Gradič pri Krapini je ie v razvalinah. SEKELJ (se komaj zatajuje): Ali ste sli-ftali? Sta ie začela! TAHI: Zakaj na je tvoj brat podpiral kmete?! SEKELJ: Lepo, gospodje . . . vem, da Se-keljev ne bo nihče ščitil, premajhni so vam, ker so samo barončki toda znali se bomo braniti In maičevati! ALAPIC: Počasi, Sekelj, počasi! KEGLEVlC: Pohitite, sicer bo prepozno! GREGORIJANEC: Mesto da draiii barone, nam rajii povej, zakaj ie vedno niai ujel Gregoriča. KEGLEVlC: Zakaj ga ne ujamei ti? GREGORIJANEC: Nisem se zaklel kakor ti, da ga pripeljei iivega ali mrtvega. TAHI: Dokler nimamo Gregoriča, bo Gub-čev puntarski duh ie dalje dramil kmete. KEGLEVlC: Povsod se javljajo manjie tolpe, ki napadajo brezobzirno, ml pa si privoičl-mo usmiljenost in sočutje, namesto da bi ie davno naredili konec. SEKELJ: Nikjer ie nisem slišal, da bi bila ti in Alapič usmiljena. KEGLEVlC: Molči! GREGORIJANEC: Ban čaka cesarjevega pooblastila. TAHI: Ne verjamem, da ga bo dobil. ALAPIC: Cesar Je previden, čaka ln se noče vmešavati. GREGORIJANEC: Red pa zahteva! KOMORNIK (naglo vstopi): Gospod baron, prosim, pridide za trenutek dol. SEKELJ (malo teiko hodi): Ze grem! KEGLEVlC: Malo težko! TAHI: Banu se bo maičevalo, ker me ni pustil med sodnike. ALAPIC: NO bi zdriali, težko delo za obe strani. Poglejte gospoda kanonika! Komaj uro je prisostvoval danes torturl, pa je ves utrujen In zmeden. KEGLEVlC: Pogum je izgubil že pri Stu-bicah. TAHI: Haha, jaz nisem kanonik. Ban se boji zaradi moje starosti, a če hočem, vas vse poženem v kozji rog. Ce bi imel zdajle kako krepko, mlado kmečko deklico, kakor je bila Gubčeva Ivanka ali Paaančeva žena . . . ERDODIJEVA: Kako pa govorite? Ali ne vidite, da sva še tu . . . TAHI: Ah, kaj vidve! Kmečke dekline, samo te ie morejo ogreti moje stare in premrle kosti ... HENINGOVA: Križ božji! KANONIK (resno): Kmalu bo konec, gospod, zato mislite rajii na blagor svoje duše. TAHI: Dušo podarim vam, častiti. Samo prej bi hotel videti Paaanca, kako bi visel ln se v vetru pozibaval. Umoril mi je sina. Sam ga ni zmogel, jaz sem ga moral spočeti! Kar ial mi je zanj. Takftna ženska, kakrina je Pasanička . . . ALAPIC (posmehljivo): In takien oče, kakršen ste vi .. . !, TAHI: Eh, preklete starost! Pijmo, pred-pust je, zaplešimo! Ergo bibamus! Vivat! (Pije. Nekateri odzdravljajo: "Vivat!") 3 , BAN: (vstopi z veselim obrazom). HENINGOVICA: Kaj je? ERDODIJEVA: Ali je kaj prijetnega? BAN: Pismo od cesarja! (Vsi presenečeni.) TAHI: Kaj piie? HENINGOVICA: Preberite nam ga! BAN: Pisal sem mu takoj po zmagi pri Stu-bicah. Hotel sem dobiti navodilo z najvišjega mesta, kako naj postopam z jetniki. (Sekelj se vrne. Vidi se mu, da je razburjen, a vesel. Natoči si kozarec vode in pije. Hoče se strezniti.) TAHI: Zelo previdno. BAN: Zdaj je priiel odgovor. ALAPIC: Nikar nas ne dražite, prevzviieni! ERDČDIJEVA: Naia radovednost je brezmejna! BAN (bere): "Maksimiljan II., po božji milosti rimski cesar, kralj ogrski, hrvaiki etc., te pozdravlja In se ti zahvaljuje za poročilo. Posebno cesarsko zahvalo ti izrekam za zator nam nevarnega kmečkega punta. Sele iz tvoje poročila se nam je zjasnilo, kakina nevarnost je pretila deželi. Tvoj predlog, da v posmeh in strah okronai s sramotno železno krono puntarja Gubca, preden ga usmrtil, odobravam ... (Tu je postal Sekelj pozoren.) TAHI: Z železno krono? Sijajna misel, prevzviieni! Ban (bere dalje): . . . kajti naj si nihče nikoli več ne dovoli, da bi hotel postati kralj ali cesar, najmanj pa zmedena, kmečka glava. Cesarsko in kraljevsko krono je božja previdnost dala Habsburgu ln nikomur drugemu. ALAPIC: Zakaj nam niste izdali svojega načrta, prevzviieni? BAN: Jaz govorim v^dno le o dejstvih. TAHI: Prevzviieni, spet sem vzhičen nad vašo domiselnostjo. Kaj takega si ne bi mogel izmisliti jaz. Prekosili ste me! GREGORIJANEC: Kdaj bo kronanje? BAN: Cez tri dni. ERDODIJEVA: Na pustni torek? TAHI: Bravo, bravissimo! SEKELJ: Strašna kazen! HENINGOVICA: Bog se ga usmili! KANONIK: In kaj boste napravili po kronanju z njim? BAN: Zakon predpisuje razčetverjenje. TAHI: Tako je. Eksemplarična kazen za vse. Jaz bi ga privezal konjem za rope, da bi ga raztrgali. KANONIK (ki je bil ves čas razburjen): Prevzviieni, ali ni kazen prestraina? Umreti morajo. AH bi ne bilo bolj človekoljubno in ... (Dalj* prihodnji*.) Čudovit dečko J Yves IJreton George VVanton, svetovno znani zlatar in izvedenec iz Manhat-tana. je sedel v svoji svetli, prostorni pisarni ln skozi povečevalno steklo opazoval izredno veliko In lepo biserno veriiico. Medtem ko j« bil zatopljen v svoje delo. so se naglo odprla vrata in vstopila Je njegova mlada, v i tks hči Liliana; njen fini ljubki obraa je žarel in njene temne, žive oči ao se svetile od veselja. "Kaj i>a je. Liliana?" je začu-deno vprašal mister VVanton. "Ah. Bulljr." je dejala Liliana in sedla in zelo vidno prekrižala svoje vitke, lepe noge, "govoriti moram s teboj. Pravkar sem ae namreč zaročila!" "Prvič", Je rekel umerjeno njen oče. "sem ti ie tolikokrat rekel, da me ne smeš klicati Bulljr. Drugič ne poanam nobenega takšnega tvojega pleanega partnerja ali kopalnega tovariša, ki bi lahko postal moj set Koga s: si torej izbrala r "Očarljivega človeka. Bully!* Temne Lilianine oči so žarele sreče. "Wiliiamsa Holdringa!** "Slikarja? Smešno! Slikar u-tegne biti kurioznost, ne pa zakonski mož! Ta poklic človeka ne redi! Ne pustim, da bi se z njim poročila!" Ce ga pa ljubim — BUlly!" je moledovala Liliana. Nič ne de, to mine. Ce bi mi rekla, da si zaljubljena v bančnega ravnatelja ali v uglednega ndustrialca. bi verjel v stanovitnost tvoje ljubezni^ Toda slikarja? Takšna grotesknost! Tak šna prenapetost! Ta sadeva ae mora takoj urediti, Povej mu, da bom sam s njim govorH. Ti pa pojdi zdaj domov!1* | Mfcster VVilliams Holdringl j« kmalu nato oznanil sluga. "Naj vstopi." Mladi slikar je vstopil: bil je velik in plavolas, imel je odkrit, vesel obraz in nekam neokreten nastop, kakor človek, ki ne ve, kam bi s svojimi predolgimi u-dl. Plaho se j« priklonil. Sedite, prosim r je strogo dejal zlatar. 'Torej vi se upate prositi za roko moje hčerke? Liliana je najbogatejše dekle Manhattanu. Najžlahtnejil in najdražji dragulji v \«em New Yorku leže v naši trgovini. Ze »amo ta ovratnica.** njegova širok« roka se )e poigravala t bi aerno verižico, ki se je z njo že ves dan ukvarjal, "predstavlja oelo premoženje. Veste, odkod jo mam? Iz cerkvenega zaklada Borgijcev. Pravkar sem jo kupil n kaj ste vi? Ničla. Reven, neslaven slikar. Ali lahko obdaste mojo hčer z razkošjem, ki ga je vajena? Ali ji boste lahko kupovali dragocene kožuhe in toale te? In hodili z njo na draga potovanja? Niti v sanjah ne; še kakšne poceni biserne ovratni oe ji ne boste mogli kupiti za za ročno darilo." Zanlčljlvo je pogledal mladega slikarja. VVilliam je zardel do ušes. Gle dal je v tla in molčal. ' Toda to ni najglavnejše. nadaljeval George Wanton. "Ne prenesem povprečnih ljudi! Človek. ki naj v mojih očeh kaj velja, mora ie kaj posebnega poka Bati — velik hudodelec na pr mer mi je ljubši ko kakšen za koten knjigovodja. Da nimate denarja, navsezadnje še ni tako važno, denar nima trajne vred Dosti, hitro ga zasluži* in hitro Izgubiš . . . Važnejše mi je Cimo. ali je v vas kaj podjetnosti? Ali imate dobre ideje? Zve- »er* "Imam", je plaho menil Wil-I lam* "Imate?" je porogljivo zategnil zlatar. "Kadar boste to dokazali, se pa spet oglasite!" VVilliams se je v zadregi in nekam nerodno poslovil. "Takina ničla!" je zaničljivo zamrmral Wanton. "No, tega sem se za zmeraj odkrižal!" Potlej se je spet spravil na delo; listal je po svojih knjigah in naposled je ie enkrat preizkusil sleherni biser dragocene ovratnice. 'To je", je dejal svojemu poslovodji, "najdragocenejii nakit, kar smo jih kdaj imeli. Ti čuda-iki stari Evropci so vendarle vedeli, kaj je lepota! Razstavite bisere popolnoma same na sredi izložbe na temnovijoličaaten baržunu!" Biserna ovratnica je zbujala veliko pozornost. Ves 0an so se zbirali ljudje pred izložbo in radovedno občudovali dragoceni nakit. "Nanjo bomo morali poeebno skrbno paziti!" je menil zlatar. Zvečer je sam spravil biserno verižico v največjo izmed treh debelih oklopnih blagajn, ki so stale ob zadnji steni trgovine, in jo skrbno zaklenil. Izložbe so zaprli s koloturnimi zapornicami tn prižgali nočno luč, potlej so vsi odili iz trgovine. George Wanton je sam zaklenil vrata. Oba čuvaja sta ga ponižno pozdravila, ko je iel mimo njiju. Njuna dolžnost je bila, stražiti trgovino vso noč, dokler je spet ne odpro. Vsaka koloturna zapornica je imela linico, ki je bil skoznjo razgled po sej trgovini z razsvetljeno oklopno blagajno vred. Čuvaja sta bila zelo veet-na, niti na misel jima ni prišlo, da bi se dala podkupiti, kajti plača, ki jima jo je dal Wanton, je bila zelo čedna. Vsakih deset minut sta pogledala skozi linico na blagajne. A bilo je vse v redu. > * Drugo jutro je stal mister Wanton bled in zbegan pred srednjo blagajno: vlomili so bili vanjo! V najlepšem redu so ležale v svojih škatlicah biserne o-vratnice, prstani in zaponke, toda najdragocenejše med vsemi — ovratnica iz cerkvenega zaklada Borgijcev — je manjkala. O-motica se jg lotevala zlatarja; o-mahnil je v naslanjač. "Kako se je moralo to zgoditi?" je stokal. Začudeno in topo je stalo vse osebje okrog nje ga. "Nerazumljivo", sta zmajevala z glavo «uvaja. "Vso noč sva nadvse skrjjno pazila. Vsakih pet minut sva pogledala noter — nič — žive duše nikjer! In vendar morali biti vlomilci najmanj tri ure pri delu! Nama je to ne-razrešljiva uganka!" Bled in obupan je zlatar zakopal svojo veliko, umno glavo dlani in se pogreznil v razglab-jajoč molk. Toda vlom je bil tako spretno ln veleumno izveden, da si ni vedel pojasnila in tudi poti ni vedel, kako naj kdaj dobi dragoceno ovratnico nazaj. V tem trenutku je vstopila Li-iana, vitka in zelo elegantna v svojem svetlosivem kožuhu, in smeje se ošinila zbegane obraze. Dobro jutro, Bully!" je zadovoljno pozdravila. Oče je samo poparjeno poki-mal. Liliana je krenila naravnost proti njemu, obstala pred njim jn smeje se razgalila vrat. Sluga, ki je stal pri vratih, je začuden vzkliknil: na njenem belem, vitkem vratu se je lesketala — biserna ovratnica!" "Kaj naj to pomeni?" je vprašal VVanton osuplo. "Vidiš. Bully — to je VVilliam-sonovo zaročno darilo!" je sme je se dejala Liliana. "Davi mi jo je podaril. Razsipnost, kaj? Kar noter. VVilliams! Nekam nerodno je vstopil mladi slikar. Pod roko je imel nenavadno velik platnen zvitek. ••Vi — vi ste vlomili?" je topo vprašsl VVanton. "Da. mister VVanton." je ma lomarno odgovoril VVilliams. "Za božjo voljo — kako ste vendsr to napravili? Brez »h sede je VVilliams odvil platneni zavitek in začudeno je spoznsl zlatar presenetljivo verno sliko — ozadja zlatarjeve trgovine s tremi oklopnimi blagaj nami. 'Tu zadaj," je stvarno pojasnil VVilliams, "človek v miru lah-ko dela. Moj mehanik j* potreboval za vlom štiri ure." "Prekrasna misel!" je vthiče-no vzkliknil zlatar. "Slika je ču- Anglija, ta prečudni otok... Vsak otok ima svoj poseben značaj. Njegovi običaji, tradici-a in način življenja imajo prav posebno svojstvenost. Morje, ki ga obliva, ga na videz varuje ;>red sleherno spremembo. Na Angleškem se vidi to v kar najmanjših podrobnostih, v načinu, kako se tam ljudje izražajo, kako mislijo in kako delajo. Ka-cor povsod, tako ločijo tudi na Angleškem dva spola, moškega in ženskega, in povrh $e srednjega za vse, kar ni živo. Vlak je srednjega spola, prav tako leta* lo in avtomobil. A glej značilno zjemo: ladja je ženskega spola. Kakor hitro nanese pri Angležih pomenek na ladjo, pa najsi bo to jadrnica ali vojna ladja (le-to sicer imenujejo 'man of war\ t. j. vojščak), vselej pravdo 'she' (ona). 'She is fine, she is fast': lepa je, hitra je. 'Tako izražamo ljubezen in spoštovanje do vsega, kar plava po morju," je dejal nekoč na nekem znanstvenem kongresu rektor oxfordske univerze. Ako Francozu nekaj ponudiš, ti bo dejal: "Prosim," ali: "Ne, hvala". Na Angleškem govore vse bolj po ovinkih. Kdor je tam lačen, pravi: "Zdi se mi, da bi ie kaj." (I thlnk I will.) Ce je sit, odgovori: "Ne verjamem, da bi ie kaj založil." (I don't think will have any more).) Ali: "Rajii ne bi nič več." (I would rather not have any more.) Ka* dar se Francoz poslavlja od svojega prijatelja, mu enostavno reče: "Zdaj moran odriniti. Na svidenje!" Anglež bi na njegovem mestu dejal: "Bojim se, da moram Hi." (I am afraid I must go). Boji se! "Zdi se mu", da je prepozno; "misli", da mora i ti, "boji se". Vsekako: ni čisto prepričan. Na tem otoku se vsakdo boj nekaj zagotoviti, okleva, se ne prenagli, iz bojazni, da ne bi naredil kakšne napake. Anglež bere svoj časopis poln zaupanja vanj. To se mu zdi izpolnjevanje svečane dolžnosti prav tako kakor poje zjutraj redno svoj košček 'bacona* (slanine) in hodi v nedeljo v 'church (cerkev). Vedeti hoče, kaj se godi po svetu. Te novice potrebuje za svoje kupčije, za svojo trgovino ali pa v zadostitev svoje ljubezni do športa. Za novice je Anglež zmerom dovzeten. Ako vzamemo v roke prvo številko londonskega 'Thnesa' — zagledal je luč sveta 1. januarja 1788 — vidimo, da je že ta številka priobčila lepo število novic iz tujine. Ta navada se obdržala. Se danes prinaša ljud sko (bulvarno) časopisje z veli cansko naklado celo kopico porodil iz tujine; tolikšnega števila' i nozemskih poročil pač ne zašle dimo v nobenem drugem tisku na svetu. Kajpak stane takšno časopis no podjetje dosti denarja. Toda angleški tisk sloni skoraj na m| usahljivem viru dohodkov: reklami. Sleherni Anglež veruje moč oglasa. Vsi, tisti, ki so življenju že uspeli, in oni, ki so šele pričeli si pomagajo s časopisnim oglaševanjem. Velike upravne oblasti, fakultete, univerze morajo — tako veleva postava — v časopisju na znaniti, ali je kakšna stolica kakšna služba prosta. Nekateri oglasi so edinstveni in hkrati kar zabavni. Tako si v angleškem časopisu lahko či-tal na primer tale oglas: "Reven duhovnik s šestimi otroki in premajhnim zaslužkom prosi, če bi bil kdo tako ljubezniv in mu podaril klavir, da bi se njegova naj- starejša hčerka lahko učila klavirja." Revni duhovnik pa na ta oglas ni dobri samo enega klavirja za svojo najstarejšo hčer-co, ampak kar šest klavirjev, tako da je imel vsak otrok svojega. Samo ena vrsta oglasov ima malo uspeha: tisti oglasi, ki v njih iščejo služinčad. Kajti slu-rnčad je od dne do dne redkej-i i pojav na Angleškem. Kuhinjske Šefe in oskrbnice še nekako dobiš, a kuharice in služkinje iščeš zaman. Prva stran 'Daily Maila' sama • prav vsa je namenjena velikim oglasom — nese na dan 4,-000 funtov šterlingov. S tem se da živeti. Razen tega pa angleška vlada ičiti in brani svoj tisk proti kon-urenci, ki bi ga utegnila gospodarsko uničiti in moralno oškodovati. Ko so iznašli radio in ko so ga pričeli izpopolnjevati, je vlada takoj spoznala važnost tega izuma in ga monopolizirala. Vendar pa ni dovolila, da bi njen monopol uničil drugo silo, časopisje. Zatd je prepovedala radiu pred 9.30 uro zjutraj sleherno razširjanje poročil ali novic, sploh sleherno reprodukcijo ča sopisnih člankov. Hkrati je pa tudi prepovedala uporabo radia za reklamo, samo da ne bi angle-ikemu tisku usahnil glavni vir dohodkov. je Odstranjevanji madežev Madeže od trave iz ,, praviš a slabo raztopili soli, s katero poškropiš . nato jih pa dobro izperč nimamo cinove soli, je t» deže takoj navlažiti s si nato pa dati na sonce, vodo namočiti, nato prekuhati. Madeže odpravimo tudi, če jih 12 z milom in salmijakom, s kisom. Trdovratne pa je treba žveplati. Madeže od kave iz »vilj itd. odstraniš, ako jih malo glicerina, potem izr mlačno vodo. Pri umazani! prideni vodi malo boraksi Angleška je v prvi vrsti trgov ska država, in to je tudi razum jiivo. Otok se ne more sam hraniti; da se torej more preživljati, je navezan na svojo trgovino, na kupčijo. Njegova trgovi na je njegovo življenje. To mar sika j pojasni. Anglija se zmerom boji ne-všečnih zapletov v Evropi, ker je na svojem otoku vajena miru. Zmerom skuša sklepati kompromise in pogodbe, kajti trgovina ki ji tiči v krvi, temelji na kompromisih in pogodba/h. Zmerom se z vsemi štirimi otepa, da b se določno izrazila, prezgodaj al preveč, ker je tam javno mnen je najvišji zakon, ker se to jav-* no mnenje le počasi ogreje za to ali ono stvar in ker je na Angleškem najvišje načelo načelo od lašanja: 'Wait and see\ Če Anglija ogleduje na zemljevidu celino onkraj preliva, se njeno o-ko vselej najprej ustavi na vodi kajti morje, njen življenjski e lement, bi utegnilo postati tud njena smrt. Nikoli ne bom pozabil, kako je lord Balfour na znameniti wa shingtonski konferenci vzklik nil: "Ne pozabljajte, da je naš položaj na svetu edinstven! Živi mo na otoku, ki ima hrane samo za dvajset dni. Ako nočemo, da nas izstradajo in blokirajo, mo ramo gledati, da nam po vsak ceni ostanejo poti in zveze po vodi odprte!" (Po članku Stephana Louzan na v "Revue de Pariš".) m Madeže od krvi odpra^ mlačno milnico, v kateri pimo boraksa. Za stare pri, madeže je treba solno raj ali še boljše, deteljno sol. Sadne madeže, dokler prežene citronov sok. Sta deže je pa treba potrositi Ijo, potem namočiti s š ali slivovko, izprati v nato pa dati na sonce in z vodo poškropiti. HUMOR Pričakovana novical Neki mož je planil na je z zanimanjem vprašal:! "Ali je prišla kakšna bi ka zame?" "Ne!" je rekel uradnik. Čez pol ure je bil že pošti in ravno tako ne vprašal: "Ali še ni prišla zame| javka?" "Ne!" Čez eno uro je še enkrJ Šel in tedaj ga je res čak^ zojavka. Hitro jo je odi naslonil na zid in zastoka kakšna nesreča! Hiša mi VAZHO Zi Ml KADAB MillJaU Saaar EADAB ate >■■•■>j»l t (Uri kr«) i KAD A a Mite bfi Ii rtmn KARTE za vte Potniki s našim posredovanj Jejo aajcaneja in iado?olji Denarna pošiljk« i«vriujew>| ia lancslJiTO po dnernea V JUGOSLAVIJO V ITi Za I Ml.., IN M« Z« I t.U - I m... IM " - im - T.ll... M« - - l».M - 11.11... »H ' • It.M.. .I.9M - - 41. M I.M« -NaraSaaa eaaa a* H"*«« kara. Pallljaa» te« larHiJaaa li»lailla » * V V »lam laataam latama Jt. 4» m mo« hi poi-nlU SLOVENIC PUBLISHIN( (Glas Naroda—Trarel Bur« ti« Ws*t 18 st. N«w Vsrt. IT J«. III.M IIT.M. ali n dovita! Toda — kako ste pa prišli noter?" I "Zveze . . ." se je skrivnostno nasmehnil VVilliams. Zlatar je v znak priznanja prikimal. Lflia-na ga je viharno objela. "No, Bully?" ga je dobrikaje se vprašala. "Ali ni čudovit dečko? Ali nims vsegs, česar si želiš? Pametne misli, podjetnost in | zveze? Ali nama daš zdaj svoj pristanek ?** Zlatar je nekaj časa molčal, potlej je pa navdušeno vzkliknil: "Da. otrok moj! Da, priznati moram, imenitno je to napravil. Res. čudovit dečko je!" IJ^ NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVE1 Pe sklopa 11. rodao koarondjo so Iskko aaroči na Ust Pr«"* prifttajo odon. dva, tri, »tiri ali pel liane* is ••« M" »« niai. Ust Prosveta staaa sa vaa oaako, ss flaao aM aotjaM oao lotao aaračaiaa. Kar pa ilaal io pU&J« tednik, so Jiaa te prlitoje k aaraCalaL Toroj sodaj ni jo list predrag sa ilaao BJV.PJ. Ust PW*s !• ^ gotovo Ja v vsaki drdUal n.kdo, Id ki rad «tal Ust rsak ssa. Usta Proorota Jat Za Zdrsi, drftaro la Kaaade.fM« Za Ckoro 1» Chfeof* 1 todaik la.............. 4Jt 1 ^ ............ I todalka la.............M« 1 ***** ............ 8 todalka la.............UM 8 todalko in.......... 4 todalka la.............1J8 4 todalka la.......... B todalkor la............ ali 8 todaikor ta......... Za Eriaps Je..............W H lapolnito spodnji knp«. prildUU potrakao ^ d^^ Drdor ▼ plana k ai naročit« Proarato. Itat, ki I« PeJsaalle:—VaoloJ kakor kttro kateri tak SNPJ, ali te so proaoli proč od dratino ta bo aakbori1 todnik, bodo moral tlatl ilaa Is dotttoo drolin«, B * lotieno d njima, /- -- ,lf| narotona aa dnamik Proarato, to takoj nasaditi upr*"> ^ ta obonom doplačati dotično rsoto liata ProsraU as todaj mora apramiltro aaiftati datum sa to *aoto __ 1) Našlo* PROSVETA. SNPJ. 9U1 S* La*adalo Aro. Cbkof »oAtllam narotelno sa Itat Pr««*«* r*u . .CL dr«**.« U ata Tha tadalk ta t« pHpMN« k moji Mrohiai ad ■o Jo CL draMrs I) • e e • o • e • • • e • e • • • e e • • e e e e • e e e • * * e • + * e • e « • ..CL dro*"* ..CL dro*ra * ..CLdr«*"* S)a«a««aa«e»aoaoeoaaoooooooeoeo»s***4 4)oaaooooooooooe*oooooeoeoeooooe«o«e §) aeoeaoooeeeo • oooooooo« Drlo »a Nev »ooeoaeoeoaoo«