&TATCLJI1 Prosimo, poglejte na itevilke poleg naalova ta dan, ko Vaia p—očnina poteče. V teh časih ^ ' \ povišanja cen, potrebu-3 Je sodelovanje. Skušajte
%	>čnino vnaprej plačano.
^ ^ —— —
1 £ 3ev. 120.
List slovenskih Sdarcev^v Ameriki
tttk M «1 tke Put UflM m* Nmv ta*. N. —iw AH «f
M, im
na dan doMtalf • «VH s C 'GLAS HABODF
rO POŠTI NAB&TNPR MA DOM lOMrwemU
ClTAJTE, KAB yAS ZANIMA
(Telephone: OHelsea 3-1242)
NEW WRK, WEDNESDAY, J1*NE 23, 1943. — SREDA, 23. JUNUA, 1943.
VOLUME IX — LETNIK LL
STRAJK 0DL02EN do 31. OKTOBRA
Naciji vstvarili ogromen kartel v zasedeni Evropi
Washington. — Urad za vojne informacije je te dni v svo
" —.......B"*"	"»J — V ■ — ■ —	JV ~V>	• " ' - I
jem poročilu orisal Evropo, kot ogromni industrijski k31
tel, kater*, je Nemčija tako povezala skupaj * nemškimi	ROa'
interesi, da bo lahko obdržala moč katerakoli vlada Nem čije, ki bi morda nasledila sedanjo nacijsko vlado.
Vsako važnejše podjetje ali
industrija v onih delili Evrope, id so prišli pod Nemčijo, je zdaj pod nemško oblastjo. Srce ogromnega industrijskega imperija, ki so si ga Nemci »tvorili, je Herman Croering Werke, v katerem so vključena •skoro vsa večja industrijska
Loudon.—Kontfer'enca Brit-sske delavske »tranke je z 1,-803,000 glasovi proti 720,000
John L. Lewis je skupno s političnim odborom UMWA. sCnoči preklical splošno premogarsko stavko, ki se je pričela v nedeljo opolnoči ter je s tem podaljšal premirje z vlado do 31. oktobra.
V	svojem naznanilu o pre-klicu stavke premogarska unija pravi, da je prišla do sklepa, da je stavka preklicana, v pričakovana ju, da bo vlada upravljala rudnike, tki so bili do sedaj samo pod vladnim varstvom.
Premogarska unija priznava notranjega tajnika Harolda I. Ickesa za varuha rudnikov, ne omenja pa Vojnega delavskega urada (WLB) in njegovih odredb. 530,000 premogarjem je bilo naročeno delati za Ickesa kot vladnega upravitelja rudarske lastnine.
Lewisovo sporočilo pa tudi naznanja, da obveznosti maj-nerske mi i je takoj prenehajo, Ito bo vlada prenehala upravljati rudnike.
Kaj se bo zgodilo po 31. oktobru, ni jasno, toda najbrže se bodo majnerji zopet posltržili stavke, kot svojega najboljšega sredstva za dosego svojih zahtev, ako do tedaj ne bo.dosežen sporazum za plačo por-taltoportal — od vrat do vrat, to je, da so majnerji plačani tudi za čas. ki ga izgubijo na potu od vhoda v rov do svojega mesta v rudniku in zopet nazaj do izhoda
'' Brez kontrakta se ne dela je geslo premogarske unije, toda politični odbor premoga rsike unije more premirje podaljšati t udi še po 31. oktobru, 'kakor je to že v<čkrat storil izza 31. maiv :, ko je potekla stara pogodba apalaehijskega dogovo-la. .
V	svoji izjavi pravi politični odbor med drugim:
4 4 Varuh rudnikov je zagotovil, da bodo še dalje v veljavi tedanje minimalne plače in delavske razmere." Majnerska unija je danes
Vojaki napravili red v Detroitu
Detroit. — 26 črncev in 3 belci so bili ubitih kot posledica plemenskih izgredov, ki so izbruhnili tukaj zadnje dni. Vojaki patrulirajo okolico v kateri so se vršili neredi
lijona hektarov zemlje. Za za
sego vsega tega ogromnega bo- sprejela reaoljieijo, v kateri je gastva se niso poslužili niti le- izjavljeno, "da je nemogoče galnih potov, tako malo se jim misliti na dosego pravega in je sanjalo, da bo Poljaka sploh trajnega miru dokler ne bo še kdaj oživljena. Izgleda tudi, Nemčija popolnoma razorože-da so Nemci prepričani, da jim na ki njen nacijonaiizem zradi-niti zavezniška zmaga ne more ran/' j. . ,. .. __ .več iztrgati iz rok njih plena, V rezoluci ji je tudi odobrena podjetja podjarmi jene Lvrope. ker gQ vge Qredil- tak<N da jim ideja izoft>razbe nemškega ljud-
\ elrka -Goeringova industrij- in<?<lnarodnih finančnih pra-	stva v demokratičnem smislu, ska kombinacija je zasegla av-^ le^]no prLpada
večji del	Konferenca je zavrnila tek--' starosti 21 let. Večina teh je strU- ko industrijo jekla m njihove?* plena. ; movalno rezolueijo, ki jo je zaprtih v posebnih kaznilnicah,
premoga, dalje je vzela pod, ^^ hodo geveda raz-	pripravil H. R. Stokes in v ka- ^ ^ s:	----' "
svojo kontrolo železnice, izde- veljavili vse pogodbe, ki so jih	teri je izraženo obžalovanje
lovanje strojev ter grajenje ^^ tozadevno napravili te-	nad tem, da se ljudstvo sodi po
mostov. fcom okupacije. Vzelo pa bo	zloibnosti vlade, ki mu slučajno
Na Češkem bile glavni plen	■ ■	■
Vojaki, ki so bili poslani v Detroit, so prejeli povelje: — Nabijte svoje puške in ne dovolite si od nikogar ničesar." Držeč se tega povelja, vojaki patrulirajo po mestu in so v njem vpeljali red po 24 urah izgredov, v katerih je bilo ubitih 29 oseb in nad TOO ranjenih.
Med Ubitimi so trije beli ljudje, vsi drugi so črnci. Med ranjenimi jih je še vedno 74 v ■bolnišnicah in med njimi 6 policistov.
Aretiranih je bilo okoli 1300 09t-b, med katerimi je 85 odstotkov črncev v povprečni
-------------- dolgo časa, preden bo vse raz- vlada. Ta rezoluci jo je proti
nacijev Sikodove tovarne za mu- ^^ ]epaInim potom, ako bo- temu, da bi se delalo kakšne nicijo. Poleg tega pa so naciji do zavezniki Nemcem pustili,'mirovne pogodbe, ki bi bile tamkaj zasegli Waff en Werke da |H)d<) dokaj5ova.li svoje lastai- maščevanje nad nemškim ljud-
A. G., ter « tem dobili kontrolo Ake pravice v mnogih sluča- stvom, ter se zavzema zato, dajvernerski konferenci v Colum nad tovarnami za izdelovanje „h so hm namrež lastniki po-'se vzpostavi demokratske via-1 busu, O., ko mu je bilo sporoče
IJl *__A	. K	1 \ i Vil
ki ji!h straži michiganska državna garda.
Ko se je razvidelo resnost položaja je governor Kelly po slal na lice mesta tisoč policajev in petsto dodatnih, državnih redarjev.
Governor je bil ravno na go-
(Iz Jutra, z dne 31. marca, 1943, v izvirnem besedilu.)
" Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oborožen nih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izrekla naslednjo sodbo v zadevi proti:
Bariču Francu, pok. Mateja in Ane Cvelbar, rojenemu v Mršeči vasi 7. 3. 1909, tam bi-vajočemn na št. 8, v zaporu. Obtožen je bil:
a) zločina, ker je v dobi pred 26. novemlbrom 1942-XXI, sodeloval v Mršeči vasi pri združbi naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi;
letal in motornih vozil. V Su-
djetij in druge lastnine pobiti
detenlandu so pa industrijo m " so ^^ T Vanwntr premoga m lignita	^^ taboriščih in tako ne bo
zaplenili na podlagi *'anjskih__..__aa
i prič, ki bi mogle dokazati, d« ta ali ona zasega ni bila legal-
zaplenil zakonov.
Ogromni trust, imenovan * ^ ysebakor ^ zflnimivo ale
^ "ITL^	diti tej največji obravnavi v
zgodovini človeštva, ko se bo legalno jemalo nazaj, kar so
de v vseb zdaj sovražnih deže- no, da so se vneli tako hudi feh. ———...	—.—.—j	da^je neuiogoče izvw
nase vse barviVne in kemične tovarne, celo španske.
Na Poljskem so naciji dobili v svojo pest devet tisoč tovarn, 60,000 manjših podjetij in 2 mi-
roparski naciji enostavno pokradli in zaplenili, necmirajoč se na legalne pravice lastnikov.
Italija žrtvovala miljon vojakov ..
Ruski list Soviet War News,
Freds. Roosevelt poslal -spomenico Stalinu
Washington, 22. junija.-rOb	T , . - '
- ..	priliki druge obletnioe nacijske,J ^	Je T
izdala majnerjem naročilo, da invazije Rusije, je poslal pred-	da Je ^^ žrtvovala
se vrnejo na delo. Člani politi-Lednik Roosevelt premierju kot en milijon svojih mlačnega odbora, ki jih je nad 200,1 Stalinu spomenioo, v kateri je, ^ mož ^^ ^ vojne, so se na grlo odpeljali v svoje i2razu občudovanje nad never-! To P°rocll°' 'kl ^ Cltiral
jetnimi žrtvami ruskega ljud- londonski radijo, mnamu^
1 da so Italijam zgrtbiii <00,000
častnikov in mož v Afriki in 175,000 v Rusiji "Če se te-
odpeljali v svoje kraje, da premogarjem pojasnijo ves položaj, kajti nekateri premogarji se ne bodo hoteli zadovoljiti z onim malim povišanjem plače, ki ga je 25. maja določil WLB, namreč 18 do 25 centov poviSka na dan za raene izdatke, kot in. pr. električne svetilke, kovaško delo itd. ter $30 plačanih letnih počitnic.
stva za uzvojevanje skupne zmage in za obrambo svoje dežele.
Predsednik je zapisal, da nas j
in «r^zema.ti tekom petih
Prejšnjo poročilo iz Washing-' se dnevno jsča in veča sila za tona se glasit	jveznikov, katero bo skupm so-
| vražnik skoro občutil v polni i meri.
mu prišteje italijanske izgube mora navdajati in prežemati! ^ petih mesecev vojne_v duh vzajemnosti in skupnosti, Jf^1'
\d bo potre/bna za izvedenje	.	.	. .
težkih in velikih, nalog, 3d so'goslovanskimi gnerilci, tedaj je pred nami. Omenil je tudi, da	da je morala Italija iz-
F	--	gubiti več kot en milijon moz,"
pravi poročilo.
Lewis v rasgovoru z Ickesom
Cena mesu znižana — mesa pa ni . . .
New York, 22. jun. »-(Včeraj bo bile uvedene znižane cene
Washington, 22. jun. —John L. Lewis, je imel danes razgovor z notranjim tajnikom loke-' som v zadevi stavke premo-	-
garjev. Ickes, ki ima sedaj ob- mesn * Newyorskih mesnicah last n^d obratovanjem premo- m®sa pa je bilo tako malo na gorovov, je menda pripravljen razpolago, da ga mti po visoki pristati na gotove Uewisove ™>ni ni bik> moč dobiti povsod, zahteve, toda WLB je dal leke- Žnpan La Gnardi* je apeliral su vedeti, da bo moral predlo- »a gospodinje, naj kupujejo žiti njemu v odobritev vsak malo mesa, da bo t*fco dobil morebiten dogovor, ki ga z Le- vsak svoj mali delež dokler se wisom dosežeta.	I položaj dovažanja mesa ne iz-
boljša.
Lewis in Ickes nista hotela	-
poročevalcem povedati ničesar
Stokes je laboritski član par-' jati kontrolo z domačo policijo, lamenta in je že prej protesti-] Kelly se je nemudoma odpeljal ral proti angleškemu boratoar-; v Detroit in je dejal, da ne bo dira®ju civilnega prebivalstva ravno proglasil obsednega sta-v Nemčiji.	j nju, toda v mesto bodo prišle
Lincoln Evans, ki je bil na zadostne stotnije vojakov, da konferenci delegat strokovnih (bo uveden mir. orjeranizacij železne m jeklarje Medtein p ko je dajal go. industrije, je predložil ^olu- verm>r ^^ ^^ ^ in cijo, ki je bila sprejeta. ,	| obram|bllim državnim ^tam,
Ko je bil naznanjen izid gla- SQ y predelo^ kje,, živijo črnci sovanja, se je slišalo med vzkli- skapine belcev m črncev razbito odobravanja klice opozicije, ^ prodaj^ce, ter premeta-ki je smatrala, da se bo na ta vak avtomobile in kradle vse-način pomagalo Goebbelsu in ^ Posamezni tedniki so njegovi propagandi, ki bo sli-^ streljali na policijo.
Policija je koj v začetku iz-( gredov aretirala 326 oseb, ki so 'bili obtoženi sodelovanja pri napadih in plenjenju. Spopadi med belimi črnimi iz^redniki so bili tako hudi, da je bilo ranje nih mnogo ljudi.
Nekatere skupine črncev so vdrle v zastavljalnico in posamezniki so pdbrali vse revolverje, ki so jih mogli dobiti, malu zatem se je vnel med policijo in temu oboroženimi črnci hud boj. Dva policaja sta bila ranjena koj ob začetku spopadov.
Pravijo, da so najprej napa-
fcala Nemcem strahote miru, ka-' kršnega imajo zanj v načrtu zavwmiki.
Dolga pot . . .
Mehika je pred tremi meseci odposlala poslaništvo v Rusijo in delegacija je srečno dospela v Kuibiaev pretekli petek.
Češka kvizlinška vlada poživlja prebivalstvo naj ostane mirno o priliki obletnice < Heydrichovega uboja
Zuerich, 27. maja. ONA. — Na predvečer prve obletnice u-boja krvnika Reinharda Hey-dricha, je opiomnil4 rajhov pro-tektor »Češko in Moravsko,' ki je v Pragi kvizlinška vlada, češki narod, naj ne ponovi no-
Velik požar v Mamaronecku
Mama raneok, N. Y. — V in-duistrijalnem delu tega mesta je v nedeljo izbruhnil nenadno požar, ki je uničil veliko lesno zalogo in tovarno za kovine.
Ogenj je (bdi najprej opažen j benih nasilnih dejanj o priliki zjutraj ob štirih in sicer v te obletnice.
tvornici Westchester Wholesale & Supply Co., katera je obsegala oel blok. Ognjegasci niso mogli ognja pogasiti in ob šestih zjutraj je požar divjal še z vso silo in se tako razširil na druga poslopja.
o svojih razgovorih.
Koliko bo Američanov v letu 1960?
Pravijo, da bo imela Amerika, to je ZJdr. države, v letu milijonov
Predsednik Roosevelt je pripravljen podvzeti akcijo, da s« Ker je produkcija premoga' vrnejo majnerji nazaj aia deloj I960 od 140 do 150 docela ustavljena, je Ickes'od-'—kaj bo ukrenil v tem cfeiru še prebivalcev. Tako so izračuna-redil, da se pošlje naložen pre-' ni znano, zdi pa se, da še ča- li tozadevni statistični izveden-mog v ono industrijske kraje, kana morebitno »ravnanje cele'ci na podlapi dosedanjega po kjer je potreba najnujnejša. zadeve mirnim potom.	rastka prebivalstva.
Praški radio je v svojih oddajah objavil proklamiacijo, ki opozarja Čehe na ' 'težke in Ijritke trenoitke*', katere so doživeli lani po umoru Heydri-<tha — ko so nacisti porušili v znak maščevanja mesto Lidice. Poživljal je ljudstvo, naj "ne dovoljuje pogubonosnim elementom, da vstopajo v njegove vrste."
Proklamacija prigovarja češkemu narodu, naj se nauči ceniti "velikodi&nost" Adolfa Hitlerja, ter naj mu sledi na potu v bodočnost polni "miru in sreče."
Iz Slovenije
Iz vojaškega sodišča v Ljubljani
krajevnih in časovnih okoliščinah vzdrževal s prevratniki stalne stike in jim dajal zavetja v svojem hlevu;
cX zločina, ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah vršil propagando za nasilni prevrat reda v državi.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Bariča Franca za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosnartno ječo z vsemi posledicami zakona, na plačilo razp ravnih stroškov in pristojbin za sodbo.
Odredilo je, da se pričujoča sodba v izvlečku objavi v "Jutru" v LjtJbljani.
Ljubljana, 23. marca 1943-
b) zločina, ker je V istih XXI."
—JIC.
Bombe na.Nemčijo in Italijo
Leteče trdnjave ameriške osme zračne sile so včeraj z veliko močjo vdarile na dolino Ruhra. Medtem ko je ponoči 700 angleških bombnikov bombardiralo Krefled, kjer se nahajajo velike tovarne za izdelavo najboljšega jekla, so ameriški bombniki, ko se je zdanilo, napadli Recklinhau-sen, ki se nahaja le nekaj milj od Krefelda ter so razbili drugo največjo nemško tovarno za umetni gumi j.
Na tem poletu je bilo uniče-j * nih 20 ameriških letečih trdnjav ter štiri spremljajoči ameriški in angleški napadalni aeropla-
no.
je mesto izgledalo kot goreče morje. Okoli 100 ameriških letečih trdnjav je tudi napadlo Canoello blizu Napolja, od koder dobiva ohiška zračna sila na Sardiniji in Siciliji svoje zaloge.
I Ko so bombe ameriških lete-neko velikansko skladišče bencina v Na-
Pri napadu na Krefeld so Angleži izgubili 44 aeroplanov.
Pri obeh napadih pa je bila povzročena velikanska škoda. .	.
iZavezniški bombniki so v po-leih trdnjav zadele
nedeljek bombardirali italjan-,	. ^ ,
s ke kraje od Messine, na Sici- ?olJu> * n&sUl Pozar v vellkem
liji, kjer so vrgli 270,000 funtov bomb, pa do Napolja, 250 milj višje proti severu. Kot pravijo poročila, so ameriške leteče trdnjave v Napolju povzročile velikanske požare, da
na Hasting S-treetu zdrobljenih nešteto oken. Na tej ulici živijo sami Črnci.
Policija je izjavila, da je bilo v Detroitu že več manjših spo-
padov med belci in črnci odkar dli beli Črnce, toda pozneje so se je preselilo v to mesto veliko bili črni hujši in tudi dobro'število črncev, ki delajo v vojni oboroženi. Kljub temu je bilo industriji.
krogu, ki meri v premeru eno miljo. Zadeta je bila med drugim tudi tovarna za torpede, arzenal in več drugih tovarn. V Canoello je bilo zadetih več skladišč in vlakov, polnih vojnih potrebščin.
Primorske Vesti
Razsajanje Italijanov na Primorskem
Bern. — V Švico prihajajo vesti, da tlalijani odvajajo vse odraslo moško prebivalstvo iz goriškega Okraja v notranjost Italije.
Začetkom leta je mestna komanda fašistične mladinske organizacije nekje v Istri poslala svoji središčni upravi v Rimu dokument, katerega imamo v rokah. Iz lahko razumljivih vzrokov tega dokumenta ne moremo citirati v celoti—pač pa (moremo navesti naslednji zelo značilni izvleček r
"Danes je vojna Oblast začela obirati vse moške* letnikov 1925 do 1942, ki bodo pozneje odposlani v določena koncentracijska taborišča. S tem bo preprečeno, da ne bodo uporniške bande odvedle teh ljudi ponoči iz njihovih domov, kakor se je to zgodilo ponovno v zadnjem času. Upornikov je vedno več, vedno bolj predrzni so in že ogrožajo ves okraj, kjer se jejo grozo in smrt." —JIC.
Izmenjavanje zabave
V Perziji, kjer delujejo a-meriške in sovjetske. Čete skupaj, so fantje prišli na idejo, da bi drug drugemu prirejali zabave in predstave in tako ameriški vojaki sedaj prepevajo "Katušo", medtem, ko fantje rdeče armade požvižgajo in pojeja znano pesem ''Deep in the Heart of Texas". Izmenjava kulturnih vrednot potom p rirejanja medsebojnih zabavnih in kulturnih večerov se je docela dobro obnesla, pravijo fantje na obeh straneh.
Piške so zgorele
Atlanta, Ga. -t- V tem kraju je izbruhnil požar v posloju, kjer so na umeten način gojili piščeta za prodajo farmarjem, ter je bilo v ognju uničenih 50 tisoč pišoet. Ker je bila v prostoru tudi umetma valilnica, je ogenj napravil nadaljno škodo, ko je uničil 350,000 jajec, ki so bila v valilnicah.*

r M HMT X<
WEDNESDAY, JUNE 23, 1943
nUHOTUBILlM
-GLAS NARODA"
50th Year
"«u Hknaa" U
iMTij n.
•mir
ud Holiday*.
Saturday«.
AdvwtlMMnt ea
lata valla lift aa Ameriko In Kaaado	aa pal tata «8-—J
late |U0. — b Raw Tork m eHo lato |7.—; «a pol Jata |m Za I h i—aafiii ai ealo kto 97«—; m pol lata
"Glaa Naroda- lahaja mkl daa
aotwt , nedelj tn praaalkor.
"GLAS NARODA". »M WEST 18th STREET. NEW YORK 11. N. Y
CHtfcoi jkiltt
lz urada Slovenskega ameriškega fttfodftfegft* sveta^
3935 Weit 26th St, Chicago, m
OB DBUGI OBLETNICI VOJNE V RUSUI
Nai mam iih
Glavna opora raz maim vsakega gibanja je krepko, čvrsto in čilo življenje.
'Rastline živijo. Živali živijo. In ljudje živijo. TodA naše življenje se lahko razlikuje od rastlinskega in živalskega v tem, da mi tudi hočetto, če tako hočemo. Hotenje je najznamenitejša značilnost plo-donosnega, pravega* resničnega življenja. Brez njega je to le životarenje. Volja je tista gonilna moč, ki sili, žene človeka k ustvarjanju čudovitih del v vsfeh panogah njegovega de-lofvanja. Hotenje je tifeta Bila, ki raagiba Človekovega duha in mu vxbuja veselje do dela. To pa je živltfenje, to je razmah.
Ameriški Slovenci smo jasno dokazali, da je moč takega hotenja v nas. Zavedli smo se je v ftotlni meri. Sešli gmo vsi ter trdno sklenili, da bomo po
N& v Chicago, BI, nastaia is
e št. 8 JK) SSi St. 6tj ŠA5JŠ v Indianapolis, Ind., nastala iz društva št. 166 ABZ; št-62 SAiMS v Orivita, Wis, nastala te društva St. 537 9NPJ. SA2s]S je ©tel 17. junija 02 po-dftiau.
»V istem času so nam poslale čisti dottodek svoje prispevke sledeče podftrž SANSu. . nice: št. 5 SANS Bočk Springs,« Za dan 20; junija so sklicali Wyo. $200,00j št. SANS Wan- Slovenci v Worcester, N, Y,
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
kun-Na Mart}ancet polka Kje ao moje roBce Marinka pc«la—polka Dogoeene Dnlreralty • tamburica orkester
fit. M5t5—Tererinka polka
» Na planlapah—valček Jerry KoprivSek In otttefer Za to z. cenik In cene plo« ae obrnile aa: JOHN MARS1CR.
1H,	Sfc. New \acfc
Pile Anna P. Krasna
NEKAJ MISLI O ŽENSKEM SVETU
I.
je namenjen
kegffh No, Chicago, 1», $150,00rf javni shod SANSu v prid. Kast so ft a ms Cleveland, Ohio,'1"- -—'—-1- ------
SANS, Ptfeblo, ||| Oolo. (redno prispevajoče ckru- i>ili še nobenega porfočila o
št. 39 SANS Clevelan $198.25; št, 47
Ohio, ko se je obneslo to zborovanje, ne vemo, ker nismo doslej do-
*tvo št. 21 BNFJ) $5,00; žt. 50 SAXJS Denver,, Oolo, $115,05; obentem je prispevalo društvo
vseh svojih močeh skužali Te- rJ - 7	• i' iEF
t-... M . j » j . sedmci te organizacije Mane narod v stan domovi- p^^	^ znesek
št. 113 KSKJ $15.00; društvo I jo prihodnjo sejo dne 4. julija št, 21 ASZ $15,00; in denvereki' popoldne v Bovdsville. Prire-Sloven^ci dom $25.00; 62 diteV, ki jo je imela SAlNS Crivits, Wis., (&e v aprilu br. Vincent Cainkarju) $63.00.
Narodna organizacija Slov. ženska Zveza je nam po svoji predsednici in po prvi podpred-
ni narodne smrti iri euftnjosti Lotili smo se tega težkega
$601.25 v podporo.
Člani društva št. 297 <v Bato-
dela z vso dob no voljo in sado- nu, New Mexico, so se spom-vi tistega našega skupnega ho- nili SANfia ter nam podali tv»nja se že kažejo. Naše gi- $7.00 v potnoč. In tako so sto-banje za rešitev in osvoboditev rili tudi člani društva št. 33
Včeraj je poteklo dvoj« let, ko so na Hitlerjevo povelje nemške tolpe zahrbtno napadle Rusijo, s katero je Nemčija i-mela skoro dve leti prijateljsko pogodbo.
Kusija niti najmanj ni bila na vojno pripravljena in je tudi ni pričakovala saj ne od strani Netnčij*. Videli pa smo, kako ise je rdeča armada hrabro branila, četudi se je morala umikati pred velikansko nemško premočjo.
Tedaj je Hitler mislil, d» b o kmalu obračunal z Rusijo—v 60 do 90 dtneh — in da bo nemžki ilnadčlovek" zavladal nad celim svetom.
Dve leti je kratka doba v človeški zgodovini, toda kake io-premembe so se dovršile v teh dveh letih!
Hitlerjeva upanja za zmago so zakopana v ruskih stepah in glas za strašni dan plačila že odmeva v nacijerfkih ušesih, ko zavezniške bomlbe širijo razdejanje v njihovi sredini in se zavezfii ške armade pripravljajo, da naskočijo Hitlerjevo trdnjavo.
Da se bo to zgodilo, nam priča več dejstev: močna vstraj-nost Anglije, čudovita ameriška produkcija in junaštvo ruske j zasužnjene Slovenije se širi 25SZ v Chicago, ter nam naklo-annade in naroda, junaštvo, 4ci nima primere i v zgodovini člo-|med nami bolj in bolj, zaupa- nili $14,00 v podpofo. veštva, junaštvo, ki je Hitlerju zaprlo sapo in presenetilo ves n3e.v možnost, da ?e bo dal do- 'Združena slovenska društva svet.	seči naš skupni cilj,-se čimda- v N»ew Torku so dodatno po-
Pogosto je bilo rečeno, da je napravil Hitler največjo na- ^ railo^ie obKkujfe v n<*>- slala $27.50 in Alex Skerly je pako, ko je napadel Rusijo. V tem je napravil samo napako,	wo» »tevilo naših po- poslal iz Exporta, Pa. prispev-
ker je vdamo moč rdeče armade podcenjeval, ker je podoenje-	se teden za tedpom vi- ke društva Št. 317 8HPJ in žt.
val hralbrost ruskega naroda, ki se zaveda, da brani svojo de- £ft in rflamah v zgodovini 138 ABZ v znesku $6.00 in žeflo pred graJbezljivim volkom, ki hoče pod svojo oiblast spra- ameri§ke^ slovenstva edin- $3,00 ki jih je nabral in njemu viti ves svet in nato pričeti "nemško ddbo go&podstva", tako ^venega skupnega kovanja r>oslal Prosvetin zastopnik An-da bi vsi narodi delali za nemškega "nadčloveka".	I^^OuJk1	m totl Zofrnik"
Da je napadel Rusijo, ni bila Hitlerjeva največja napaka, ITV0^0<?11^1-	j Frank Ovetan iz Tire Hill,
temveč mnogo večja napaka je bil njegov načrt, ki ga je »ami-i Val naSega hotenja, val naše F a., je nam poslal naročnino, slil v svoji knjigi "Mein Kamrpf", kjer jasno pove, da mora dobre volje narašča. Glejmo, da! ki Jo je povrnila uprava pre-Nemčija podjarmiti posamezne evropske države in i njimi tu- se to naraščanje nadaljnje! (stalega Cankarjevega glasnika di Rusijo, ki je najbogatejša žitnica sveta. Ko bi vse to dose- Skrbimo za to* da nas potegne gel, — si je mislil, — tedaj pa bo, če bo trefoa, pod svojo oblast tisti val prav vste za Rabo! De-tudi prisilil svoji zaveznici Italijo in Japonsko in Nemčija bi .l^jmo to, da doseže naš razbila edina gospodarica sveta.	'mah v kratkem svoj višek.
Tako je zamislil veliki osvajalec katprol Hitler, pa račnni so'	.
mu unesli. Vse je šlo gladko spočetka, ko so mu padle v naroč-l1*8*® S^aW
je male državice in za njimi mogočna Francija; Anglija pa sej V razdobju od 9. do 17, ju-_____________________
je tresla v smrtnem strahu ter čakala na zadnji vdarec. Toda nija so se Herou uradu prijavi- svojo prihodnjo * sejo dne 27. Anglijo je pustil ob strani in je vda ril na Rusijo. Toda Rusija ie sledeče nove podružnice: št. mnijo a št. 55 StAKS Cannons-je s svojim junaštvom prekrižala vse njegove velikopotezne ',8 SANS v Center, Pa št. 59 burg-Strabane, Pa., pa tudi na načrte. Miljoni najboljših nemških vojakov trohnijo pod rtflko SANŠ v Bnookhni. 7J. Y.; na- isti dan. Ta slednja podru*-zemljo in jo bodo pognojUi, da bo še bolj rodila, kot pa je' stala iž slqvenskiega pevskega niča misli imeti dne 4 in morda rodila že stoletja- ^	drt^tva "Slovan"; St. 60 S A. še o. jtflija velik piknik, čigar
Vsi vplivnejši ameriški list i danes pišejo slavospeve ruski
lirabri rdeči armadi in junaškemu ruskemu narodu. Omenjajo,	. .	_ \
kako so se vojakom na razvalinah Stalingrada pridružile žene in se borile ob njihovi strani tako dolgo, da je bila velikanska nemžka armada Uničena in Stalingrad osvobojen. Z janaštVom pri Leningradu, pred Moskvo, v Sebastopolu, zlasti pa pri Su-lingradu so Rusi pokazali, da so narod, Id ga ni mogoče ea-. suzniti. .
Menda najpomembnejši uvodni članek med vsemi večjimi ameriškimi listi je prinesel "The New York Times", ki razpravlja o sovjetski vladi in slavi junaštvo rdeče armade iu ruskega naroda ter rA Koncu pnavi:
"V dolgi dobi morajo vlade vzeti svoj značaj od zh&čaja naroda. Moč pride iz zemlje. Mnogi med nami mislimo, da moremo videti, da se vse to dogaja dan za dnem v Rusiji. Pogled ne more pustiti prostora za omalovaževanje. S takim narodom hočemo biti prijatelji v miru in v vojni. Mi moremo in morar mobiti prijatelji!"
njem.
Naša podružnica št. 33 iv Bridgeport, Ohio bo imela svo-
je imela ta nasa podružnica naši organizaciji in JPO SS v pride dne 29. maja, se je dkjtoro obnesla.
Z iiamenom, da se doseže tesna povezanost med Slovenci, Hrvati in Srbi v skupnih •prizadevanjih za ustvaritev no-ive, demokratične, federativne Jugoslavije, se j(e dne 19. junija vršila v Pittsburghu, Pa. važna konferenca zastopnikov
V Rusiji so v 15. stoletju i-meli moralno pravilo, ki je narekovalo, da naj se žensko kroti z bičem, ki je zanjo sicer boleč, toda strah vcepljajoč in za žensko časten
Torej ženska si je morala šteti v tistih zlatih starih ča^ih še v čast, Če jo je mož naibun-kai.
•Sicer pa je bilo pretepanje žensk v navadi ne s«mo v Rusiji, pač pa tudi v drugih deželah.
Toda poglejmo kaj je prinesla za ženske v Rusij? revolucija.
I^enin je postavil novo pravilo za socialno stopnjo ruske žene s temi kratkimi, a mnogo olbfsegajočimi besedami: "Slednja kuharica in dekla v Rusiji se mora naučiti kako se vodi državo/*
Od tu naprej je napravila ruske ženska velik korak naprej in danes zavzema v socialnem pogledu najvišjo stopnjo od vsega ženstva na svetu."
Dolge ddbe zatiranja in o-
Danes se v tem ozira najbolj postavi Japonska, kjer je ženska še vedno smatrana za nizko bitje in zato izrabljana v vseh ožirih. Japonska prostitutka je vir dohodkov za državo<
V	vojni je bil moški svet vedno izredno krut napram ženskam. Vojskovodje so obljubljali v starih časih Rojakom nagrado v obliki žensk premaganega rodu in po vsaki zmagi je v davnih časih med pijanimi orodjarni podivjanega vojaštva ginilo mlado ženstvo premaga-neija plemena aH dežele.
V	knjig! Mojzesa vidimo, da so šli otroci Izraela po božji ■zapovedi v vojno nad Midi arte, katere po tudi premagali in potem pobili vse moške tega rodu . . . ženske pa vzeli za plen in jih zlorabljali po jrvoji volji. Posledica tega je bila, da so se pojavile med vojščaki čudne bolezni. Mojzes, moder mož, je zrohnel in ukazal pomoriti vse , okužene ženske in njih moška ' deteta . . . one, ki so bile še
srbske, hrvaške in slovenske mejevanja ženskega razuma ni- zdrave» RO sn]eli vojščaki še na politične organizacije. SANS so ubile razuma ženske, katero dalJe ohraniti zase . . vojšča-so imeli zastopati Etbin Kri- je mužrk dbdeloval s korobači ki R0 Pa doft>ili vkm> J1 *e stan, Jankjo Rogelj, Joseph Za- in biči in jo je carska sodrga, rajo P° kon6ani	Pija-
če je pokazala količkaj nagiba nesrečnic umiti v rrfri in se do napredka in samostojne mi- očistiti pred" Jehovo z daritvi-iselnosti, tirala v verigah v Si- * *
lar in Miirko Kuhel. Vafao naznanilo
lOikaški poštar' Ernest J. birijo Krdetgen nas je obvestil, da je poštni vladni oddelek Združe-
Dalje jutri.
edin- $3,00 ki jih je nabral in njemu držav uvedel aelo važno iz-
jjremembo v naslavljanju pošte, ki jo razna&ajo večji poštni uradi. Da se pospeši razna-šanje poštnih floeiljatev, bo odslej vsaka poštna postaja označena s posebno številke. Postaja, ki nam dostavlja našo pošto, je dobila številko 23. Naslov poštnih pO&iljatev ni pk>-poln, če ni te številke v njem.
Potemtakem naj se poštne pošžljatve ki so namenjesi'e temu uradu, odslej naprej naslavljajo takole: Slovenian A-merrican Ntational Council, 3935 "West 26th St„ Chicago, 23 HI.
Ker ipmo že pri tem, naj po-riovno opozorimo vse slovenske
ljudi., naj pošiljajo ves denar in vse drugo, ki Je v zvezi e tem
n^emu in nekaterim drugim naročnikom. Znašala je $9.25.
Shodi, seje, sestanki in prireditve
Podrunica št. 56 milirauško okrožje,
SANS za ibo imela
Tragedija Očetovskega dne
. New York, 21. jun. — Očetovski dan j« za kratek čas pri-vedel skupaj moža in ženo, ki sta živela narazen, a sta se pri1 odvetniku domenila, da pride družina skupaj h kosilu za O-četvvnM dan.
7. mi. Mrs. Erna Siein, je napravila dobro kosilo in 16-h- i -c^rka. Margaret je bila zadovoljna, ker sta bila oče in' mati na vide« nekako zadovoljna. Vsi akuipaj so se odipravili po kosilu v fciaaišče ih oče je med potjo, kakor je pozneje povedala hčerka, nagovarjal mater, naj opusti misel na lo-črtev in se spet sprijazni b, toSito. Mkti j«	d* noče
ve5 živeti t itfim, todi radi tega ni trčfea, da bi bila šdfrra-žnika. Mož je menda vzel ženi.
no mnenje precej hladno na; Znanje.
Margaret je šla pO gledališki predstavi na drsališče in se je( vrnila šele ob eni uri popolno-či. V stanovanj« je bile temno, sebi
na pisalni mizi medla hič in pod lučjo je dekle dobilo listek, na katerem je bilo zapisano, da naj pokliče policijo. Prestraše-' no dekle je slišalo iz spalne bo-' be stokanje in je kmalu dOzna-lo, da je oBe z no&em uinOril mater ki nato sfeušal še sam Storiti samomor. Njegova fttna pa ni bila smrtna in tal«) je til odpeljan v bolnišnico, kjer pravijo, da bo okreval. Ko bo »drav se 'bo moral seveda zagovarja--ti zaradi umora svoje žene in bo močda olbsojen vseeno na i emrt, katero si je želel. A T
Najboljšo Garancijo Zavaroralmne iamci Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLO VEN SKA KATOLIŠKA 4fkJEDN0T A
m A'
«31
Najstarejša slovenska fKklporna organizacija
v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Clannvo 37.800	Premoženje $5,000,000
SOLtEtfTUbsr k. S. K. JED NOTE ZNAŠA 12t.24%
Ce boM d+f mM hi ir«Jia šrmtim, arami m «H -sJiMiJfti. p-iteni in nSMlveotol podporni •rraaindji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, k|er K UMi> »TUtlJoi t»
»I.SJ11 4 t»	. -ft--.
E. 8. K. JEDNOTA ■preje« MM h in*. .4 IS. 4o <•. lete: •troke pa faiij §9 njatra In da 18. lete p«d «*«Je akrilkt
K. S. K. JEDNOTA <Un> Me od SSM.M do SS.OMjM.
vrti« rcrtlflkatc
E. 8. E. JEDNOTA J« »rite mrnti vdor in drot Č* te nisi «Uu> •II flaaiea te Mpiw la itegate kateUflke podpm •r»ntzarl>, po-MI « te
OLAVUft VBAŠ 551-353 Ko. Chicago Street,	Joliet, minšis
dm
,	RADI BI IZVEDELI
Ženska je bila od nekdaj po- za nafslove sledečih bratov in niževana v prostitucijo ... so- sester: Anzelc John, Matija, cfcilne razmere m socialni si- Raza in Marv živijo tneftda v fitem jo je veduo tiral na to Dulnth< Minn. Doma so iz Sv.
žalostno pot. In nagvecji modri- Trojiee m Notranjskem. Ce jani niso nikdar pnili na kako	^ ^^ ga prosi-
idejo, ki bi odpravila ta grd ^ dft ^ oglasi pismeno na: in ostuden madež « civilizacije.; Frances p06kar, East Worce-Btari Grki so zagovarjali Pro | ster. 'X. Y. aU pa na: Mary Mi-stitucijo, kot potrebno zk>.]ave0, Worcester, N. Y. (3) so imeli prostitutke za velike, živine celo v svojih tempi jih.
pa tudi država je imela lepe dohodke od prostitucije.
uradom, na gornji naslov. Če to storijo, >bo vsaka zadeva nemudoma rešena in> opravljena
Lepi boM zavarovani . . .
Julija BifftiOp, mlada zvezdnica, ima menda tako lepe in vitke boke, da <si jib je data zavarovati za 25 tisoč dolarjev .*.. ce se v dofci sedmih let zredi okrog bokov za štiri centitne-
pa trudi vsafca nerednost i^ikljn
cena
la pa bo kontrakt družbo.
filmsko

MAN BEHIND THE GUN
Kdo bo vrhovni vojaški pov eljnik zavezniške ofenzivo v Evropi?
WEDNESDAY, JUNE 23,1943-
¥7
T9IANO
V VAŽI BLIŽINI JE ROJ AX, KI TO tTEVIIJCO V SVBHO, DA 8E NABOCl? NI ŠE NAROČEN NA SLOVENSKI DKlTra.-! OT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČIL*
I
I
U
ii
mm

aiad
ll
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
Bodočnost zlatih rudnikov
K. C. Gray) ki je pred krat-j	t
kim govoril o bocfcx-nosti zlatih narni standard, «> to fltforile za
rudnikov, je dejal, da ta ni po- to, k r so izgubile svoje zlato,
sebno svetla in to dejstvo, je po vojni pa se bo zaupanje v poudaril, je posebne važnoeti zlato vahito zopet povrnilo in za provinco Ontario, kjer zavisi poživeto in Kanado n*>ra biti gcepodarskJo blagostanje od pripravljena v tem oziru, da z.atih rudnikov.	| bo labko nudila svetovnemu tr-
Mr. Gray je sicer dejal, da iz- gu zlato in si tako opomogla gk<ia mednarodna situacija v gospodarsko, kar bo dežleli za-pogledu zlata dobro, toda za eotj-.vilo splošno (blagostanje, j pet spravilo v kroženje, ker f*e posamezne narode ali dtezele, ki Mnogi širijo propagando, da bo obnovila tudi svetovna trgfcv producirajo zlato rndo, so kz- je zlata valuta v nevarnosti za vina na bolj ali manj normalni
Združenih državah za kakih 22 bilionov vrednosti zlata Bee-niea tudi je, da so zlate delni' ce v Ameriki padle, ali to -sfc tide tekoče produkcije in nakupa zlata. Ko končaia vojna bo zahteva po -zlatu povečana po zunanjih denarnih trgih in to bo zlato sprostilo in ga po-
gledi bai sedaj zelo revni
Oov|ornik je podal nekaj primerov, ki kažejo koliko pomeni zlata mda za Kanadčane v provinci Otanrio. R?kel je, da so zlasti rudniki v tej provinci producirali žJe za $1,400,000,-000 vrednost^ zlata Iz tega se je izplačalo delavcem in uslužbencem ter drugim $400,000,-000 v plačah in mezdah. Nakupilo se je za $130,000,000 vrednosti potrebščin, kot Orodje, naprave itd. Plačalo se Je
to, ker Veži v. Fort Knoxu v podlagi mirnfe dobe.
FANTOV NI --
SlovB/udi
i in -I v I >ir i •
• KANADSKO DRUŠTVO NA RADIO tf* '
Ko je čitateljem "Glasa Na-j Ivanka -Knafelc t4 Rožmarin" roda" mano,-j* 'bilo m 9. maja mešani in vedno ganljivo naznanjeno da bo slovansko Jakdb Aljaževo pesem "Damo-pevsko društvo "Triglav" po- vini", mešani «bor. dato omenjenega dne radio pro* \ TdHko na «nanje Čitateljem gram slovenskih narodnih pee-Nevernega Ontaria in Qudfcea. mi. Danes, ko je ta «tvar že' paadTQvl , mesec dni za nami, monem žele poročati, da s* vse zartršilo kpt po žnorci. Društvo ni do- * v bilo priznanja samo od sloven-
SPISANA V ANGLEŠČINI 4
" -
VRTNARSTVO . . . SADJER&JSTVO POLJEDELSTVO
• i.
iiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihuiiiihii
Garden
Matija Otoničar, Kirkland Lake, Ont.
OMOŽENE UČITELJICE
PROTESTI&AJO	,. . T ,
Kirkland Lake. — Tukaj so
[Kirkland Lake — Skupina' biti nekateri ^radovedni de je oanoženih učiteljiv je vložila l^es letos opaziti pomanjkanje protestno pismo, ker se totnože- fantov ki bi bili pri volji po-nim učiteljicam daje manjša' pel jati dekleta pred oltar. Šli plača nego neoiniožienim. Uči- so torej na statistični urad, da tel j ice pravijo da imajo one1 se prepričajo kako stoji zadeva do.ga leta izkušenj za seboj in s porokami v tem letu. gotovo je tudi, da bodo one |o- Statističarji 60 radovfedne-' stale po vojni na svojih mestih, zem radi ustregli in tako se je tudi $60.000,000 za elektriko in ker imajo pač tukaj svoje dru- pronašlo, da je bilo v letu 1939 pogonsko eiilo.	j zine, n>edteir\, ko mlade učite- v tem mestu 115 porok tekjoml
To pa ni vse. V okrožjih(ljice, ki prihajajo iz drugih prvih pet mesecev leta, v letu zlatih rudnikov so zrasle nove, krajev, niso navezane na kraj 1942 jih je bilo samo 63 in le-j naselbine, mesta in trgi, kar jn tudi ne morejo imeti k; tega tos pa komaj 25.	»
pomeni, da se je kultivrralo in raaloga Mrkega zanimanja za Neveste nforajo torej čakati, »odprlo nove predele dežele za res dobi o učno vzgojo otrok. da se vrnejo ženini iz vojne in prebivalstvo.	j Nekaterim stanejšim učitt^ji- potem bodo spet vedele ohceti
Se v letu 1936 je dejal T. A. cam. ki so dokazale nvojezmož- na dnevnem redu.
CPerar, tedanji minister za nosti tekom dolgoletnega služ- -----
rudnike, ,da ni nemogoče po-'bovanja je bila ptenudena plača 0Ra5" IN ZAKLAD magati izravnati problema brez ki ie le za spoznanje višja od
po*elnosti z zlato industrijo' plače, ki se jo daje začetnicam. . BaJ**' AnSlij*- — V tem kraju Kanade. Priporočal je, da naj. Šolski svet je m'enil da še je J®	o^l na polju in
hi se vstanovilo naselbine na storilo za oaiiožene učiteljice na**nkrat zadel s plugom ob ra^ičnih krajih zlatega okrož- kolikor se je moglo, ker «»e jim nekai trdega — ko je tisto trdo
je že enkrat dovolilo povišanje, stvar i^0^*1 iz »emlje, je spo-<V >>i <*» j*>ffelo to storiti ponor-	<ia >	***** zaklad,
no, bi pa potem protestirale . Xa-id'Pni znblad & bil hranjen v zaprte«« vrču izza dpbe
skegn naroda. ampak tudi od (drugih različnih narodnosti. Obenem je pa tudi slednji izrekel željo: Zakaj pa tega večkrat ne napravile?0
•Da bo pa vsaj delno ustrfc&e-no Želji ljubiteljev slovenskega petja, .je imenovano društvo sklenilo na »svoji zadnji seji, da poda sličen radio program na Ijmrnition Day, to je 1. julija dopoldne od 9:30 do 9:45 uri. Ta dan je odbralo iz tega
encyclopedia
Oena knjige:
ZAPISNIK
Odsek št. 2 Vzajemne Podporne Zrveze "Bted" v Val d', Qr je na svoji izredni seji dne' 2. maja 1943 izvolil ter naju s ' pooblastilom poslat v Kirkland Lake z naroČilom, da midva tam pre&ledava oeiokupno ura-dovanje Vzajemne Pfcdporne Zvieze "Bled" ter isto potem
$3-50
Zdraženi narodi potrebujejo ves odvišni ii-vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VIOTOET VRT
Pripravite se za to de-_lo že sedaj!
V UfNI IM TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
Skoro 1400 strani — ,
750 Slik
___|_____________poročava časopisom v javnost
ozka, ker je ta dan sploSen ir-Jcelokupnemu članstvu.
lavni praznik, ter bo tako da-j	^ nanui bile podane
na prilika vwin, da se napove- ^ ^g^ ^	^^
dam ca.« vsedejo k radio apa-_ Frank Grebeocu. Ob priliki rntn in poshvajo naslednje^lo- pregledaivanjaevaprHa doza,
eed>lo Od F SaviiF&ega, ilKŽa^ ^^rsno uradovane, zato je nama ni «bor; Knj ne bila bi vese- vzelo dosti časa, predno la" članica mladinskega zbora p^ do zaključk*
Popolni voditelj za vat vojni vrt.
Tukaj Je v ral mart knjig! VSE, RAB VAM JOB TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 16,040 člankov vam podrobna p*j»-sni ne a rrteanrtrn, a cadhH (n mJmJii. a caajcolu In o«krM vrte. Najnovejše p a ie VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova artiji a imttevanj« ikodljlveer, sojenje *r-Jih nutlin, aare Mtarfae eretSel —
Popolna vsaka Tlaka slika — mnogo NOTE navt ■nil Ilustracij!
EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO. POTREBO!
ru-
— pave
kar iellte. Prirejena ra vsako v Zdrnlmih driavah, za vsaka In vi
Ta knjigo je uredil E. I* D HI* if OUR. 8. S. A., poznana aackn v niMrrtvn, ki p reaije vrtnnkl 1»
sva
ja, kjer naj se potem izkoristi! plasti ilate rude. Na ta način »e (bo mnogo brezposelnih <kv 1 a vre v naselilo v krajih, kjer bodo lahko imeli svoje in -svoj zaslužek, ob^nfcm pa bo jo plačo, irrtpla od tega dobiček ostala dežela, ikier i*>va naselja rabi-' jo material vsake vrste, in pa seveda predvsem obleko in živež. To bi znatno omililo pro-(
ih, kjer samske učiteljice, ki se morajo v domov«; vzdrževati skozi celo leto s svo- vli\de r5ln^ke^a
cesarja Probu-sa in Gallienu««. V vrču je bilo 1.300 korvaneev. Izvedenci pravi.jo, da je vrč z denarjem na,?brž bil zakopan po nekomu, ki se je bal invazije, ki je tedaj otoku po
ŽENSKA PROSPEKTORICA STARA 89 LET.
Cobalt — Mrs. Katherirm Le-'P^11« nncrlcškemu blem bre-srpopelnopti ter bi isto- rttss je pred ne'kaj dnevi praz-l Ansrl o-Sa»k s o n cih.
časno ustvarilo grotovo^t za bo- novala svoj 89. rojstni dan v-	-----
(|oče »enieracije.	. ki oiru sMoje družine in svojih SKRITO ZLATO —
6e je bill a vlada takega irme-znanw' in prijateljev ter pri-j ^Kadarteveč ne miče ru-nja takrat, tedaj je zelo važno, Jateli^ Ob tej priliki je pov*-	sprehod m te nt vzhici
da tudi sedaj realizira važnost dala' da i«	^ ta kraj v t»™M v naravi ter spev ptice
zlate industrije «a Kanado in Iotu	Kot mnogi drugi se v b^u tedaj vedi da je tvoja
njeno ekonomijo, ter odneha « ^ ^ ona polotila iskanja	minila - (Thoreau.)
obdavčevanjem te industrije, Izlata in	ki 5° 3e t»paJa
ki.ee še wvija pod preveliko te-' na^ti v	©»Ma jte trdo
so davkov.	' Iin imela je poleg drugega tudi
Po vojni bo in*k> zlato velP "boardin£ hoUiifl" ^ P® ko veljavo m nič se ni strašiti m dni^e potrebščine je morala
daleč hoditi, oziiloma
svaril nekaterih, ki pravijo, da je Hitlerjev denarni sistem nevajen zlati stabilizaciji. Hitlerjev denarni sistem bazira na topovih in ksdar bodo nehali ti pokati, bo tudi Hitlerjevega denarnega s istema konec He^ele, ki bo opustile zilati de^
« je vozila e konjem.
Ženska je itneia 12 otrok, od katerih je sest se živih. Ona sama je pri dobrem zdravju in pridno plstie za Bdeči križ. Rada tudi meče karte in igra tombolo.	\ .
Rojake prosimo, ko poSljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
ako je vam le priročno
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 ža $1.—
Utre— ot Sprte* -
Tliae of Blotwom (Cvetni «as)'
*	Po Jezeru
Kolu
*	Tam na vrtni gredi Maribor Walt*
*	.Spa vaj Milka Mr.j t Orphan Waits
¥ Dekle na vrtu
OJ. Matička, pegljaj
*	ItarC-lca
Mladi kapetane
*	Gremo na Štajersko StajfrlS
*	Happj:-Polka Ce na tujem
*	Slovenian I>aoce VnntU Polka
*	2ldana murela Veseli bratel
*	Oblo Valley Sylvia polka
*	Zvedel *m nekaj Ko ptir-ica ta mala
¥ Pojdi a menoj Dol o planine ¥ Rudar boS ti vandrat fel
^ZVEZEK 10 ^SLOVENSKIH PESMI za t>iaiio4iarmcffižko za $1.
Po 95e komad
MOJA PEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Pnblitfhinc Oo.
New ¥ark 11, N. t. 316 W. 18th Street
Tukaj poročava Celokupno stanje Zveze "'Bled,,
?Prej«nki:
BanČfle vitoge ______$6,612^5
Asscstment L 1941 .. 8,044.09 Aaasestment 1.1942 .. 9,479.21 As^estment l 1943 .. 3^54.94
Skupno ........$27.390.40
Izdatki:
Lefa 1941 .......... $4^44.81
Leta 1942 .......... 8,439.87
Leta 1943 .......... 2,732^9
Skupno..........$15,717.07
Celokupni prejemki za leta 1941, 1942, 1943 do konca aprila 1943 ............$27,390,49
Izplačano do aprila 15,717,07
Imovina koncem apr. $11,673.42
Od te vsote se je veselo za pok. Miheltča____ 200,00
Ostane ..........$11,473,42
Bolniška podpora
MiheliČa ........ 84.00
katera je opisana plačana, v reenioi pa ni izplačana.
Ostane ..........$11,389.42
Bančne vloge do aprila 1943 ........$11,349.46
Cfoai ^acifičoeig-a vojijega sreta ^ojj w ^^ renoo. Sredi slike ®ta predsednik Roosevelt in Ch;
obiska v Wa-abtigkmn v Beli Mši važno kemfe-i poleg predsednika je kanad. min, prekl. Madk«ozae King.
Ostane primanjkljaj
za katerega se ne more ugotoviti, V kakšffe svrhe se je iz-p"«čal.
O priliki pregie d avanja ni-
KNJIGrARNA SLOVENIC PUBLISHIN& CO.
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Prvi dan bitke v "Mrtvaškem kotu"
Kapital IVAN MALI.
(Ka dan 24. oktobia 1942, se je na vse zgodaj zjutraj bataljon nekega polka pehote počasi in s težavo vlekel skjoed blato, dež in temo na Guadal-kanalu, navzgor in v hrib od obale, ekozi opu&tošenfe nasade kokosov, mimo pokopališča m& rinov in čez letališče Henderson Fiekl^ zeleno z rujavimi lisami, kjer so ga aadele sovražnikove barribe ali granate.
K"a robu džungle, ki obdajcC letališče, ključ naših postojank na Salomonih, so sprejeli bataljon vodniki, da ga spremijo do pozicij, kjer je btto treba podpreti sedmi oddetek inari-nerv, ki je bil že od 10 ure zjutraj v težkem boju & številčnim sovražnikom, katerega napade je komaj zadrževal.
'Komaj pet minut pozneje prvi oddelek ameriške armade, ki je v tej vojni začel ofenzivne operacije pijoti sovražniku, že streljal ekozi nočno temo na bližajoče se vrste malih nune-nopoltih ljudi ki so zasanjali, da bodo naši gospodarji.
Dva dneva in dve noči je o-stal bataljon skoro neprestano
39.94 v *er z ®alo podpore in brez oskrbe, hraneč se s svojimi trnčijami, odbil napad, rte šil letališče in bitko . Kar sledi, je kratek opis do-
de v No. iDakotas zdaj pa ena najboljših edinic divizije "A-n|erioa,,, prvi polk amleriška vojske, ki je srečal Japonce na
bojišču, katero si je izbrali) so-
vražnik sam, ter jih tam tudi
potolkel. Foster Hailey, dopisnik New York Times, je pred kratkim nabral vse potrebnje podatke pri mO&trvu te edioice
v eni pacifičnih bae.
PrvZ oddelek 164. pehote, M ee je zaa^es spopadel z Japonci na OuadalkanalU, je bila prva četa stotnije G, drugega bataljona, ki je bila poslana zgodaj ponoči na dan 23. oktobra, da ojači sedmi oddelek marinov v treUotku, ko se je začela t&ko-zvana "bitka v mrtvaškem kotu".
"V kolikor se spominjam?' je dejal sergt. Arthur Chap man, "smo dobili ob 7 zvečer povelje, da Se drvignemo in odi-demo na pomoč m&rrnooaL
"Stotnik McOonnell je dejali samo, da nastale tam neke sitnosti,,'* je nadaljeval suho in se zasmejal, "toda ko smo do speli na cilj, smo naleteli na zares pekl'ensko zmešnjavo. Se predno snso dospeli do marinov smo bili prav v sredi japfcai--skih postojank. Tolpa od 19 ali 16 mož nas je napadla, a ko smo se vrgli v blato na tile, da
godkov in doživljajev 164. pe-lee za^oFtimo pred krogljami iz
sv« imela zadostnih podatbtov, potnega polka, armade Zdru-[
tako nam je nemogoče da podava bolj natančna poročila.
Prišla sv* tudi na dva potrdila, izdana po glavnem predsedniku in glavnem tajniku PranaslA gva tudi, da je bil denar prejet brez izdanega pota:-' dila, radi tega jie nama nemo-' goče, da poročava pravfa fi-' nančno stanje oziroma nedo-štatkov. . .
'Zato prosiva celokupno članstvo ViZajemne Podporne Zve-ae "Bled", da se zadovolji s tem piorocilom katerega midva tukaj podajeva rv pogledu celokupnih 'računov ter bančnih vlog, ker slučaj radi pok. »MiheliČa se ni pravilno Uredil ter ob zadnji konvtehciji za izplačevanja konveiKSnih stroSkov.
Ako se kateri, počuti užaljenega, mu na razpolago iza natančna poorčila in pojasnila.
iZa odeek *1 Lftibijatia'' št. 2 v Val d^Or,
tA. Kovach, 1. r. Joseph Sečen,, 1. r. .
ženih držav prej Nanodne gar-j ( Nadaljevanjena na 4. str.)"
THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE
t
Spini tnaoi prtfiMr m Steven* Institute of Terfanetogy t anglctttnl
George W. Barnwell
Podlago u mehanično znanje U morete dobiti t to knjigo. Ta velika knjiga poplaoje ln v riikmh pokaic
zeljna Ma
ksnika. Raz loti
tm na ta ti ko, kar mora mati naj-ImOJ?! »ehanlk.
Pojannuje Tpora-hn f^Rkcgn ttro-
onulje ln meril. načrte (blna print«.) 1000 aH* t« rttfa. 876 Str.
Cena $1.98
life gfMe na lo, »liste'Sfle pofetnik. Vam bo U knjiga zelo koristna in tbnaga rtrdha. NAROČITE JO DANES!
no 55
> < >
z O r m
u>
m S
R
c
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
«1« WEST 18th STREET
NEW YORK 11, N. Y
.J
.WEDNESDAY, JUNE 23, 1943

1505»
Visoška kronika
SOMAN — spisal Dr. IVAN TAVČAR.
^*ailUIIIIIIIIIIIIllllllllUIIIIIIUHII)Nlll» l4IIIiaHllllllllllElliaiII1IlUIIIUUItilllllM*'
Hišni gospodar se ni rnxjweil, dasi mu je v modrem oka nekako zažarelo. Tudi oua na peči se je zopet oglasila in čil sem, kako je vzdihovala:
4 * Jeremija, čeniu jo siliš od hi&ef, < Bad jo imaš in rada jo imata tvoja sinova, dasi ju nisi odgojil, kakor je predpisano v božji knjigi. Foeakaj 6e! Gotovo pride krečansfe mladenič, ki jo bo hotel imeti, ki jo bo snubil, kakor je isnubil Jakob svojo ženo. Oe ga ni tu, pride od drugod, pride a Nemškega, kjer so zmagovalci, svetega evangelija s poznavalci I Trubar ti ga poišče, Tnibar, ki mu prihaja iz ust čista božja beseda, kakor prihaja iz panja sladki med!"
Jeremija je bil takoj zopet pri nji ter je zopet položil roko na zgubano njeno diet:
"Tiho mati! Oe bi v*.s kdo naznanil grajskemu glavarju bi vas uklenili v verige ii. umreti bi morali v temnicah na loškem gradu.'*	*
Tedaj jte starka povzdignila evoj glas, da, se je slišala nje na beseda po celi izbi:
"Gospod bi mi ne mo^el dodeliti večtfe speče, če bi se izpolnilo, kar si povedal! Dajati izpričevalo za evangelij, bi bilo moje vnesel je, in naj mi z verigaani obložijo vse ude pre-
PEVI DAN BITKE "V MRTVAŠKEM KOTU.1
(Nadaljevanje s 3. sir.)
pušk, so nas napadli z bajoneti
Haš poveljnik je bil poročnik ^alph Kamanan; skupaj s enim naših, vojalgov Se je skril za neko drevo in tam so ga Japomoi dobili v. roke. Kaj se je prav za prav zgodilo, ne vemo, ker je vojak, ki je bil ž njim skupaj, znoreL Samo njegovo truplo smo našli naslednjega dne. Naš Modnik^mlad vojak od marinov ki je dejal, da ima komaj 16 let, je tudi padel v tistem kotu.
Mi pa srno seveda šli naprej, toda moraili smo "na tisti stezi vsakih par korakov stopaiti preko trupel padlih Japoncev. Razporedili smo so se % marini <v naših potsojankah, izpolnili vawtfi v njihfcxvih vrstah in začeli streljati Šele pod soro je boj toliko ponehal, da smo £e malo ozrli naokoli in pogled daH, kje smo.
Da ne pozabim, še predno smo se prav namestili, go nftslroke.
sera upal, da sem malo ranjen in da bom mogel proč, je odvrnil »vojak, poimenu ktoarporal A. Kiielland, iz Valley City, North Dtakota. Njegovi tovariši so se rreu smejali rn ga nazivali "Sova."
. "'Tega pač misliš resno," je dejal polkovnik.
"Pa iše kako," pravi KJel-land, "silno me je bilo strah."
(Razložil je nato da je bil d)o-deljeo utrjeni postojanki, izkopani v zemljo tik za bodečo žBono oviro, ter da je bil prvi človek, katerega je' TPbil, ja-•pjoaiski častnik, ki jih je hotel napasti kar sam in tudi skoraj prišel do njih predno so ga ustrelili
tBU je tako blizu, da niti je roka po smrti 'visela v našo jamo. To je bil takrat šele drugi mrtvec, kar sem jih dotleji sploh videl; dolgo časa me je biLo strah, dotakniti se njegove
malo da ne postreljali na^i lastni ljudje — se je spomnil se
gresnfega telesa ! apričevdlo, katero si odklonil ti in katerega Chapman. Na petu v^jrib smo
sveta, so se
nekako zmešali geslo. <$eslo je bila 'be&eda u rumen'' toda •jSho-ti koncu našega pota, sipo do-, »bili da je bilo
KNJIGARNA ■==-
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovac
Spini Iran Albreht
Cent M ceatpv
Malenkosti
Spinal Ivan Albreht
Cena 75 eento?
Najbolj nas je bilo groza njihovega tuljenja pred napadom na žično oviro —- je zatrdil -sergt. Chapman in se oziral po H^ojaiTovaripft za, potrdila
ni dajala Barbara, ker je bilo vama več za dobrine t< nt go za blagoslove nebeškega kraljestva! In to, otroci, cojtni iz mojega mesa, izneverili naj svete j mu, leži nad mano kakor skala, da trpinčena draša ne more iz telesa, ki bi ga bila že davno morala izročiti črni 2fem|ji!. Trubarja pokličite!'
Še dalje je vzdihovala:	.. .j. .
"Glej, pri>$el je dan, ko govorim. Srečni so jalovi in srečna teksa, ki niso rodila, in pr^i, ki niso dojile! Posušena trava sem na strehi, in posušila sem se prej, nego sera bila raruvana. Afoja duša upa na Gospoda in nanj se zanaša, da so reseute solz nvoje oči. Uista mojih sosedov ne poznajo resnice in ne rode,
okrepčanja. Hitim v 'kraljestvo živih, kjer ima Gospod svojelZ|b6el ffem 7meiT^ati _v ^ zaklade. Noč in dan je trpljenj* moja jed. Gospod je poslal ari>erikan*ko v upanja da bo name veliko vodo, da se potapljam v nji. Moja duša je bila {gko spozn^lj	Ameri-
preganjana in k tlom je potlačeno moje življenje'\	.Hotna, in se malo premislil,
. Omahnila je po peci m morda zaspala, ker tisti veeer m „ men . da poVe	^ ^
Spregovorila več besede.	|me ^ sponinil na 5taro gesio,
Po večerji, prikateri se ni zgodilo mc pomenljivega le tako da ma[im ^vedal, Imata ALaks in Oth-nnh sta črno gledala, nte da bi bila kaj ^ ^ ;bilo lo prej Ma
erhmla — so naju peljali v cumnato, kjer sojnem m	-rumen'"' in da je bilo ?»men-
edkazali široko posteljo, da sva ©kupaj brez teaave prenočila.! jg-^; Po do ligi hoji sva tudi hitro zaspala in prav dobro epala do ranega jutra. Takoj ko se je zdanilo, pa sem vstal ter se ogledal po Wulffifngovem gospodaretrvu.
Vhlevu je bi lo prece; živine, in reči moram, da ni bila }J. q ^ ^^ gmo ^ ^
v*a*bt»a od n^e na Visokem moi za malo spoznale za vtc- ^.^ se nam je na potu sem vpraSad. pa ne, dasi je oce Polikarp slovel, da ve. kako je ravnat, z go- ^^ JapooeCt 2nM)en MJ	^
Belfegor
Spsal Artnr Bernede
Cena 19 centov
Filozofska zgodba
Spisal Alojx JLraeek
Cena M eentov
LETOS IZŠLA
Ko smo iU ▼ morje bridkosti
Spisal Rev. K. ZakraJfea Knjiga pripoveduje, kako Je HlUer nastavljal lfmanloe ln zanj te in pripravljal " »trup" za Joffoslovane is ojlkoro dr* Savo fe dolgo prej kot Jo je napadel.
Knjiga Je v platnu vezana ln Ima 207 strani.
Ona $2.—
Cena fL—
Cm *L-
želok slabe volje so bili one b " i'' j i ^ -	jutra radi izgube svojega
ter tta v^lja 0daj geste "Sa^jpro^uj^ a obenem so bili ta^ antavian'' ah nekaj s*S5w«a; ^ aapoeieni, da nieo imeli "r^-ko nas je strtfa poz^, da^^aga^a raaanišijujejoo tem; povemo geslo, sem torej zakri-jv^ eas so moraU posvetiti ja-cal "San antavian."	Jpon^kim strelcem in čiščenju
Kako — je vprašal stražar: terena od te zalege. marinOv. — Slišali sem ga, ko je! Najboljši strelec v vsej četi napel peteiipa na ^voji puški, je bil po splošnem mnenju L.
Lookner iz Ely, Minn, ki je bil etar lqvec. "
'Imel je tako'ostre oči, da je videl Japonca, kjer ga nikdo drugi ne bi ntfogel odkriti, — HO pravil L — Niekomu izmed nas j2h je pokazad trojioo v nekem k naju, kjer ni bilo videti niti enega samega. Lockner je imel navado čakati toliko časa, "Vraga,'* je odgovoril n*ari-'da so se premaknili in je šele jnee, 'i.Tai*>nci so te prevarili.''} takrat streljaL E|obil jih je šest I Ko se poznteje razgwarja-^ predno je. bil ubit.
''^Kako i>a se je to zgodiloT"
Listki
Spisal Kmvtr Mefiko; 144 »r.
_ Cena «< wtw
^mammmmmmmtamBB
Pingvinski otok
Spisal Ana tole France
Veridicua
Spisal Pater Kajetan
Zločin in kazen
Spisal P. M. Dostojevski DVA ZVEZKA
Ceaa 13,
Živi izviri
Spisal Ivan MattCW
Knjiga Je svoJevTaten pojav v slovenski knjiievnoed, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih počet kov t starem slovanstvu do današnjega dne.
poučni spisi
Angleško Slovensko Berilo
(P. J. Kern) — Veiana knjiga
l>n» 12-—
Govedoreja
Spisal a. Legva rt. slikami.
149 etra at s
Cen II -
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani.	Ceaa M eento?
Mlekarstvo
Spisal Anton Peve. U slikami. 168 strani. — Knjiga sa mlekarje in farmerje v splofcem.
Obrtno knjigovodstvo
2B8 strani, eaana. — Knjiga Je oansenjena v prvi vrsti aa stav-bun, a memo in strojno kljufiar- . nUaratvo ter ielesollrsnrtvo
Cm IL-
LS poglavij — 413 strani V platna vesano
Cena $1-
MiH MarlM «0 nnrWi>
Ko sta Afaks in Otniinli rio.ti
vedom.
Nametal sem klaje v jpe.li. pozneje v.«rtala, je ibilo ža vte opravljeno Smeh in porogljive tesede ?em prezrl; a!i oo(jtL\. ki je prišel za nami. in Margareti, ki je pri.šla molzt, je bilo moje delo všeč.
Othinrih je osedlal konjiča in na vse jutro odjezdil proti Zalemu logu, da bi prinesel odondot sladkega vina. Govorilo se je nekaj o črmkalcu; t^-ga pa v Zalem Icgu gotovo ni bilo dobiti, ker ga fce celo lošiki škofje niv> mogli vsele.' dobiti, bodisi da ga je vinograd pi'emalio rod'., bodisi.da je bilo Črni-kaleko vino tudi za ykofa predrago.	...
Oelo dopoldne smo kosili ol-tro, pri tem pa m: Je gospodar \ en "'mer izpraševal o našem domač'."».. gospodarstvu. Hotol j-1 veneti, koliko staro,v «ma pridelali pšenice in drugega žita, koliko glav živine imariio v hlevu in koliko konj za tovorjenje. Mu ji odgovori so ga prav zadovoljili, ker je po^ta1 zgovor-iip^si od odgovora do odgo v&- Od arje strani oa prii>omin-da kosimo na VisokeniTjol^šo in lepšo otavo. Opoldne smo veliko jedli. (Ic^p^dinja je s-tu|«a!a gnjat, ki fva jo bila s seboj prinesla, in še dosti drugega. Mbje ®a-| enj^ so vzbujali debeli cinnki. unpoinjc-«^. s s 'w »v in orehi,* tVsar do tedaj se nisem nikdar jedel.
Stara mati se ni prikazala s peči, ali cos?podar je prinašal	. , .	* xr
.. j , ... t> • . i •• jf - • m ,	Bilo je leto 1921. ko je 'Mr.
tja od vsake sklede. Prm'esel ii Ji? tudi pogače, m videlo se , T csSl*?	-i «s* j
* je, da je ,bila stara enica še prav dobro pri moči in da je J- ^uhert ^prosil Sigmunda
zmoen «n-J	iste	Puška «e mu
ter nam na- je zataknila in on jo je ravno tvezil napačno geslo.	popravljal, ko~!ga je napadel
: 4<*Tebi so v oni noči izstrelili japonski vojak in ga msbreliL puško iz roki, kajne"? je iiagfo- Aikoravno zadet na smrt, je varil polkovnik Ben J. North- vendar usp»ei razbiti Japoncu Hd«re, 3X>veljnik polka, visoko glavo e oevjo svoje puške. Ja-rašoenega vojaka, ki je sedel ponec je še dihal ko smo fod-na košu, razprostrtem na tleh. vedli Louisa, toda njegova gia-^Yes sir," je odgovoril, |va je bila popolnoma odprta, povej nam, kakšen oT>- kjer ga je bil Lockner udariL Čutek je to/* mu je odgovoril "Po mojem mnenja je bil naj polkovnik..	i bolj nspešen od na? vseh EoS-
"Ko se mi je to pripetilo,'Jand 0ahl iz VaUe ydty^'* je
Gledališče... Kinematoscraf. ,.Ra d iff
&
mi
svoja leta prav obilo jedla. Margareta in mati sto bili praznično oblečeni. - Če se ne motim, je bil tudi oče čfedneje opravljen ko prejšnji večer. Le Maks in Othinrih sta prišla k mizi v najslabši obleki in
Bomiberga, ki ni bil še tako dobro znan skladatelj, kot sedaj, da komponira melodije za igro "Stari Heidelberg". Ta i-
isnedla sta za »tiri druge, tako da je visoška gnjat v največjih f™ j0 imela precejšen uspeh,
kosih izginila v nenasitljive želodce "Wulffingovih sinov.
Rezali smo pogačo in pili čmikalca h Zalega loga ki pa je po jftojem mnenju bil n'ekak vipavec, pomešan s slabim istri-jancem. Najedli smo se in napili. Pričakovali smo, da se prične razgovor o zadevi, Tadi -katere sva prišla z darovi z Visokega in radi katere je pridna gojpodinj^ pripravila dobro in U+čno kosilo. Ta raagovor, kakor je bila njegova dolžnost, je /vpeljal Lukež, ki je prišel z mano in ki si je bil ovil svoj klobuk s pisanim trakom, kakor je bila takrat navada pri naših cm bacili.
as bo,' — s temi besedami se je obrnil hlapec k meni — '•Čas bo, da se odpraviva! Dolga bo pot in če dobro pojde, bova c polnoči doma. Po temi hoditi in še po gozdvih. utrudi Čl veka."	;	r
Jeremija Wulffing je prikimal, nato pa se je njegov pogled riprl v me, kakor da je vrsta na meni, da izpr^vogorim.
Margareta je pob rad a »klede in žilice ter odhitela iz hise.
Ni mi rada teklla lieseda. Kdo naj bi nte prišel v zadre^oJ ki iv«j pove pred ®brano družino, da si je hfcral domaČo heer •aa zuio, dočlm se ženin in nevesta do danoti še liikaar nista videla! Pa aem le izprego^oril:
•'Oose mi je ukazal, da pridem k vam in vas vprašam,, če bi hoteli odgovoriti na tisto, kar sta govorila na s* Jakob« dan v Lokif"
. (Nadaljevanja prihodnjič.)
-HOW TO BECOMK A CITIZEN
OP THE UNITED STATE8" V tej knjigi so vaa pojasnila is sakoni aa naseljence.
U
Državljanski priročnik
(V M oven Mini)
Knjižica daje poljudna navodila, kako postati „uierlSkr državljan.
« Cena M centov
Ako narod te knjigo. prUoilto k filu II. 8. Miroma Canadian Money Order u omenjeno noto. Manjše noto, lahko pošljete v U. 8. mam It ah po t.
3 cente.
dejal sergt. Chapman, ki je twl'pri nas, od veeh strani. Bilo je Po drugi noči jih je zamenja-gavornik za gručo, ki se je bi-1 ravno v trenotku, ko je napočil la istotnija K tretjega bataljo-la Obrala v slamnati kolibi dan. Pripovedovali so nam, na, ki je prevzela levo bočno stotnika Simptxma. Prisodili1 da Japonci odnehajo ,kakor pozicijo na bojišču ;takrat šele so mu stotino Japoncev, Ko'hitro pride luč, toda meni se Je so se vrnili k svojemu ilastne-sem ga vprašal, kako to dela,1 zdelo, da so takrat šele prav mu -bataljonu, mi je odgovoril, da gre prav. začeli.	1 u<£esto je čuti ,da marini ne-
kakor v filmu. Kakor hitijo je; Od devetih mož ki so &li ven, radi sodelujejo z redno vojsko" zagledal postavo, ki se je pri- sta ^ dva prišla zdrava nazaj, je dejal sergt Chapman, ko se bližJevala, je pomeril in ustrelil,1 Dva sta bHa-ubita, štirje ran- je gruča razstala. "Tisto noč oni pa se je prevrgel.	j jeni, eden pa je znorel. Korpo- pa, ko sem, prvič z3«zel v na^o
-■ '-------1- lnkn jo, sem se znaitel tam z ma-
rinom. 'ki mi je dejal: "Danes vas imam pa zares rad."
Hay Maika, korporal iz ral Maika jfe .bil Tanjen v bok-Chadron, Nebr. je zabredel v! Pravi, da je čutil, kako ga je veliko nevarnost.	j krogla zadela, ko mu je, šla
"Povej, kako je bilo to. Bay!skozi telo tik pod rebri; toda — ga je Hazval Chapman. | precej c^olgo spiloh ni eutil no-"To ni dolga povest, — je ^^ bolečine. Komaj par te-odgovoril korporal Maika. —'dnov pozneje je fcil že zopet na-Našo četo so podali, da zamašil^j v svojem polku.
luknjo v naši liniji. Dobili smo j j^ovelje da vzamemo dotično postojaniko in jo držimo. Prišli «?mo tja v redu, toda »ravno, ko so Japonci začeli napadati, je marinom zmanjkalo munici-je. Slišali smo japonsko gx> vorkse in takoj nato so -bili še
Poročnik Crimprad iz 3>e-
E MB ASSY NEWSREEL THEATRE.
Slavi jena opereta "Student Prince" v New Torka
■ * •. .>t. .... prvotno. V vk>gi EtatHe nastopa mlada sopranistiri ja, Barbara Scully iz Detroita. Njen glas je dovršen in svojo vlogo, kot
Embassy News reel Theatre, na 46. ulici in 7, Avenue prinaša ta
x	. . I teden slike o bombardiranju
troit Lak,-s. Mum prav^da je p^^^ V 20 dneh ne-imel v za<^tku vebke težave z restane?a ^bardiranja so
moštvom, ke^e nijo hoteli skri- ^^^ na to Italijanko naj-vatu Zelo neradi eo se skrili ^^^ trdnjaivo v Sredozem-
in Slnibert je vedel, da bi bilo mogoče iz nje*prekrojiti šaljivo opero. Leto 1934 je Romiherg j izvršil svojo nalogo, in koj po prvi predstavi, je <bilo videti J da !bo imela opereta srploŠen n-speih. Otvoritev je bila v Jol-son gledališču v Nevr Yorku in to opereto so predstavljali v istem gledališču 608-krat pod imenom "Knez-študent".
Potem so poslali igralce na potovanju po raznih mestih po Ameriki in povsod je 1»lo isto odobravanje.
Leta 1931 so zopet predstavljali to opereto v New Yorku. In zaslovela je kot najbolj u-spešna opereta sveta.
Letos predstavljajo to krasno opereto zopet na odru v New Yorku in sicer igra sedajT v t Broadway gledališču. Romrber-gove krasne melodije imajo i-sto privlačnost, ki so jo imele
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Mla je nova knjiiica
U daje
ameriški državljan.
Pol«* vpraHanj. Id jih navadno ■odnUd stavijo pri Isplta aa dr-tavljanstvo, vsebuje knjiiica lo T II. delu nekaj vainlh letnic la agodovine Zed ln J enih driav. t JTT. dalo pod oaalovom Ramo, pa Pro«la« neodvisnosti. Ustava Zedl-njento drŽav, Uocolnor govor t Gettyaborgn. Predsedniki Zedlnje-aft drtav in Poedlne driava.
mbo 60 centov.
tn ae 6af4 pri :■ SLOVKNIC PUBLIBBENU CO.
lit Waii lath m,
~ - ' YORK U
tooajka v gostilni svojega strica izvrši povoljao.
Everett Marshall, pevec, ki nastopi v vlogi Dr. Eogella, je znan srnsi javnosti, ki so ga ne samo videli že prešnja leta v tej opereti, pač je njegov glas jim znan, kjer je že mnogokrat pel na radio.
Kneza igra Frank Horna-day, ki smo ga slišali že večkrat na radio in ki je tudi nastopil1 v tenorističnih vlogah v "Operi pod zvezdami" za dve sezone v Dallas, Texas.
Vlogo Lurtza, služabnika kneza igra Detm&r Poppen. Ta iz-boren igralec je znan glodali-škim Obiskovalcem, kot najboljši komik in Iker je mojster v taki vlogi, je vedeti, da njegov nastop dosti pomaga k uspehu i-gre.
Petje in melodije te operete so živahne. Idboren zbor ženskih in moških glasov, izpolni moj stenski ^nastop glavnih pevcev. Bombergove melodije so nepoeabljive in če tudi je napisal V poznejših letih se mnogo drugih operet, njegove delo: '1 Ejnez-s tudent ** bo še dolgo slovelo.
(Broadway gledališče je umetno s hlajeno in v teh vročih večerih, je Newyorčanom mogoče privoščiti si po Ijttdskih eenaih, tgs prijetno razv^drS.o- ^,
v luknje.
Spominjam se mladeniča, ki je vso noč stal pokonci in enkrat ga je celo zračni pritisk od možnarjeve granate vrgel ob tla. Toda kmalu nato je zopet vstal in streljal naprtej. Nikakor ni hotel v zaMonišČe
skem morju vrgH na tisoče ton •bomib, ki so porušile vee ntrd-be, pristaniške naprave in razbile artilerijske baterije.
Istotako so slike m revolucije v Argentini; pripeljali so ranjence z Attn, letanje velikih a-nrerBSkih boanlbnik^v, itd.
\cdot
olitveniki
Slovenski
KVIŠKU SRCE
(Mer. 415)	lnCev; 224
Cena 75c
m**
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vqjno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
NEBESA NAS DOM
(»ev. 415) 2*iX4% InCev
Cena $1.—
RAJSKI GLASOVI
(Štev. 355)	lnčev. v be-
lem celoUdn; 384 strani
Cena $1.—
Angleški:
RAJSKI GLASOVI
(iter. 40S)	InCe; 2K stra- gEl' OP HEAVEN
ni — VatevH Sv. KriJev Pot
Cena $1.50'
Fino vezano; prvovrstna Izdelava; v umetnem usnja
Cena $1-
Slovenic Publishing
COmpany 216 W. mh St., H«w York 11
5323232348534823482353485323532353485323482323235323482348485323