Zentralblatt für Bibliothekswesen. Leipzig LXXXV /1971, št. 1-12, 768 + XXVIII str. + pril. 8°.
Vzhodnonemška bibliotekarska revija za znanstvene knjižnice ostaja zvesta tradiciji in začrtanemu okviru. S svojim programom podpira v celoti naloge, ki so si jih zada-
li	bibliotekarji Nemške demokratične republike. Te naloge so: intenzivna izraba vseh razpoložljivih kapacitet s pomočjo racionalizacije,
Knjižnica 16/1972
189
izboljšanje organizacije dela, ideološko in strokovno izpopolnjevanje kadra ter tesno sodelovanje s knjižnicami drugih socialističnih dežel.
Če smo v letnikih izpred 10 ali 15 let lahko prebrali članke o splošnih vprašanjih racionalizacije, o normiranju dela ipd., beremo v zadnjih dveh letih le analize, ki obravnavajo knjižnico kot kibernetični sistem. V letošnjem letniku nadaljujeta avtorja K. H. Bell in E. Kabus z razpravo, v kateri razlagata matematične postopke pri analizi določenih bibliotekarskih operacij. Tudi I. Bamikol predstavi vrsto statističnih parametrov, ko poroča o svoji raziskavi, katere tema je pogostost izposoje knjig v Univerzitetni in deželni knjižnici Sachsen-Anhalt v Halle Saale in izločitev manj uporabljene literature v skladiščno knjižnico. Skladiščna knjižnica je predmet razprave še dveh člankov. Model poslovanja skladiščne knjižnice najdemo v 2. zv.
V	4. zv. v članku »Skladiščne knjižnice v bibliotečnem sistemu Nemške demokratične republike« zastopata H. Kunze in H. Rötzsch mnenje, da za Nemško demokratično republiko ne ustreza niti centralna skladiščna knjižnica, ker ne bi zadostovala, niti regionalne skladiščne knjižnice, ker se ne vklapljajo v sistem. Predlagata ustanovitev dveh skladiščnih knjižnic, eno za inozemsko literaturo, ki bi bila priključena Nemški državni knjižnici, drugo za zbiranje nemške literature in inozemske literature, ki piše o Nemčiji ali Nemcih, in bi bila priključena Nemški knjižnici v Leipzigu.
Revija redno spremlja dogodke iz bibliotekarskega sveta, posebno podrobno poroča o konferencah, ki so jih imele socialistične dežele o raznih vprašanjih bibliotekarstva. V 1. zv. piše I. Groitdamer o Petem posvetovanju metodičnih kabinetov socialističnih dežel, ki je bilo v Berlinu 1970; v 6. zv. poroča J. Schild o Četrti mednarodni konferenci ev-
ropskih socialističnih dežel o gradnji, ureditvi in tehnični opremi knjižnic, decembra 1970 v Budimpešti, K. H. Beli pa o Mednarodnem posvetovanju s temo Avtomatizacija izposoje v knjižnicah, ki je bilo novembra 1970 v Berlinu.
Med članki, ki opisujejo knjižnice drugih dežel, vzbudi pozornost, predvsem zaradi novosti snovi, poročilo o knjižničarstvu na Kubi.
V	zgodovino nemškega knjižničarstva poseže biografska študija o bibliotekarju Karlu Benjaminu Preuskeru ob priliki 100-letnice njegove smrti avtorice F. Marwin-ski. Preusker je bil pomemben knjižničarski teoretik, ustvaril je prvo moderno javno izposojevalno knjižnico v Nemčiji. Presenetljivo je, da opisi njegovih reformatorskih idej o vzgoji naroda, predvsem tedaj naraščajočega proletariata in drugi koncepti o bibliotečnem sistemu ne učinkujejo, vsaj za nas, zastarelo ali neaktualno.
O problemih bibliotekarstva kot znanosti razpravlja H. Wendt. Avtor izhaja iz premikov, ki so nastali po kölnskem kolokviju v pojmovanju nemških bibliotekarjev o bi-bliotekarstvu kot znanosti. V nadaljevanju uporabi marksistično definicijo znanosti kot metodično podlago, ko poskuša dokazati, da je bibliotekarstvo znanstvena disciplina. Sorodno temo obravnava W. Dube v članku: Informacijska teorija — bibliotekarstvo — informativna in dokumentacijska veda.
Bodočo strukturo sistema strokovnih knjižnic v Nemški demokratični republiki zelo dobro osvetli poročilo o knjižničnem sistemu strokovnih knjižnic s področja agronomije in živilske industrije, ki zelo izčrpno razlaga metodične in organizacijske prijeme ob njegovi izgradnji.
Opozoriti moram še na Drugo in Tretje navodilo k uredbi o nalogah bibliotečnega sistema pri ustvarjanju razvitega družbenega sistema socializma v DDR iz leta 1970. Dru-
go navodilo določa Nemško knjižnico v Leipzigu kot vodilno ustanovo za bibliografsko delo. Odreja njene naloge in način dela. Nemška knjižnica vodi in koordinira delo na področju bibliografije za celotno
republiko. Tretje navodilo pa odreja naloge in metode dela Nemške državne knjižnice v Berlinu, ki prevzame vodilno funkcijo na področju medbibliotečne izposoje in centralnih katalogov v DDR.
Breda Filo