Leto 1885.
287
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XL. — Izdan in razposlan dne 12. septembra 1885.
133.
Dopustno pismo od 4. avgusta 1885,
za lokomotivno železnico od Češke Kamenice v Kameniški Šenov.
Mi Franc Jožef Prvi,
po ml los»ti lložji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, g-ališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Starinski, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof Labsburski in tirolski itd. itd. itd.
Ker je privilegovana češka družba severne železnice zaprosila, da bi se jej (l;da dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od svoje postaje ^csko Kamenice v Kameniški Šenov, vzvidelo Nam seje z ozirom na občno korist podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septem-“ra 1854 (Drž. zak. št. 238), in tako tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž.
st. 50), od 26. decembra 1882 (Drž. zak. Št. 180) in od 28. decembra 1884 (Lrž. zak. št. 203), to dopustitev podelili takö le:
§• L
Dajemo privilegovani češki družbi severne železnice pravico narediti in bivati lokomotivno železnico od ’postaje Oesko-Kameniške privilegovane češke
družbe severne železnice v Kameniški Šenov, ki jo bodo izvesti kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino.
§• 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od stempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala i'1 vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od stempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred in za knjižni vpis predstvenib obligacij' kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo
te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodârine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegni' vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Češke severno-železnične družbe dolžnost je delo v §. 1 imenovane želez nice najdalje v enem letu, računeč od današnjega dne, dokončati, dodelano želez nico precej iv občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja konce sija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode držala se zgornjega roka za delo, dolžna je družba na zahte državne uprave dati varnost, položivši primerno kavcijo v vrednostnih papirjlfl> v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostala zgornjega roka, sme se izreči, daje ta položnina propad
§' 4’	I
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi pravica razlastitve (razsv° jitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica so družbi dodeli tudi zastran tistih železnic dovlačnic, o katcr'^ bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene železnice držati tega, kar navija dopustno pismo, in dopustilnih uvetov,. ki jih postavi trgovinsko n11'11 sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti želez11^. cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. Št. 238) in železo0008 v vršbeni rod od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zako»0 in ukazov, kateri so morebiti pozneje dad<5.
§• 6.
Po cifri določena napravna glavnica potrebuje odobrenja državne uprave.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se razven troskov na sestavo projekta, na gradbo in uredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih z interkalarnimi obrestmi vred, ki so bile med delanjem res izplačane, ne smejo v račun postavljati nikakeršni drugi, po imenu nikaki troski za dobavo novcev.
Ako bi se vendar s posebno dovolbo državne uprave v dobavo efektivne napravne glavnice izdale delnice ali predstvene obligacije, smejo se napravni glavnici priračuniti od državne uprave odobreni troski za dobavo novcev, kolikor je moči izkazati, da bi se jih bilo nateklo.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba se drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškovi prišteti naprav-nemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev vršbenih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Vso napravno glavnico treba je v času, dokler traja koncesija, nazaj plačati po črteži, ki ga odobri državna uprava.
Ako bi češka severno-železnična družba za lokalno železnico, ki je predmet te dopustnice, izdala delnice ali predstvene obligacije, ali pa morebiti delnice in predstvene obligacije, podvržen je i nominalni iznos i obrazec izdati se imajočih delnic in predstvenih obligacij posebnemu odobrenju državne uprave.
§. 7.
V oziru na transporte vojakov in na druge storitve za vojstveno upravo naj 8e določila, kakersna vsak čas veljajo na ostalih progah privilegovane češke 8everno-železnične družbe, uporabljajo tudi na tu koncesijonirano lokalno železnico v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te proge in na P°lajŠila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršno, 0 Čemer pristoji razloka trgovinskemu ministerstvu.
Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb na koncesijoDirani lokalni teleznici v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslu-zene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Gledé koncesijonirane železnice je družbina dolžnost, dokler bi v slučaji Mobilizacije ali vojske po mnenji vojaškega oblastva bilo neogibno potrebno, ^staviti vožnjo po železnici, ker se vojaška krdela pomikajo po javnih cestah, (tetere ta železnica križa, ali zarad kake druge vojaške operacije na istih, ne 'majoč nikake pravice do odškodbe.
§• 9.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. h) železnocestnega dopustnega Zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja do 7. janu-Vilrja 1963, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti ustanovljene o zvršetku delanja, in začetku ter vzdržbi vožnje (§. 3), in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §f‘ llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• io.
Državna uprava si prihranja pravico, da more koncesijonirano železnico po tem, ko se dodela in v službo izroči, vsak čas odkupiti.
Za uporabo odkupne pravice naj veljajo naslednja določila:
1.	Ako se lokalna železnica odkupi, predno poteče tretje leto poslovršbe, naj odkupščina obstoji v plačilu napravne glavnice (§. 6), kolikor je o času odkupa se ni odplačane.

2.	Ako se odkupi po iztečaji tretjega leta poslovršbe, seŠtejd se v določbo odkupŠčine letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih treh letih pred samim odkupom; od tega se odbije čisti dohodek najslabejšega leta in povprečni čisti dohodek ostalih dveh let se izračuni.
Ako bi pa tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po štiri in pol od sto napravne glavnice, ki jo je dovolil*1, državna uprava (§. 6), in za nje odplačilo o času, za katerega velja koncesija —' ' . tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
Odškodba naj se dâ v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se v dobi še ostali koncesije poluletno, 30. junija in 31- decembra vsako leto po dospetji plačuje.
Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih plačil rente plačati glavnično vrednost istih, diskontirano po pet od sto na leto, obresti na obresti računeč.
3.	Ako je država v zmislu zgornjih določil (točka 1 in 2, poslednji odstavek) dolžna plačati glavnico, naj jo — kakor si sama izbere — plača v gotovim ali z državnimi zadolžnicami.
Državne zadolžnice je pri tem računiti po ceni, kakoršna se podd kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih da je v nep°' srednje poprejšnjem pol u let ji bila na Dunajski borsi.
4.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država plačavši od' kupščino brez drugega vračila v bremen čisto last in užitek te tukaj koncesij0' nirane železnice z vsemi dotičnirni rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil in zalog muterijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejeni vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z brenjem državne uprave celo ali deloma pošli.
§•
11.
ičil»
Ko mino dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vrai neobremenjena svojina in užitek dopuščeno železnice, in vse premične in nop10
tnične pritikline, tudi vozilnega parka, če se je kateri omislil, in zalog materi-Jala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže z odobrenjem državne uprave po svoji namembi po polnem ali nekoliko pošli.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 10), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• 12.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vrsbena oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarji, ki je postavljen za družbo, pregledovati gospodarjenje, kolikor se tiče tu koncesijonirane železnice.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja, družba ne plačuje v državno blagajno posebnega povračila. Takisto se ona odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. °d I. 1852 Št. 1) gledč povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem uli dohodarstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§• 13.
Privilogovana češka severno-železnična družba se zavezuje, da hoče za želez-uieo, ki je predmet pričujoče dopustnice, pisati poseben račun o delanji železnice m o vršbi.
V izogib težkočam, ki so združene s samostalniin pisanjem ločenega računa ° vršbenih troskih, dopušča se vendar vpostavljati vršbene troškove na temelji Ri‘edika (srednjega števila) iz vsega omrežja privilegovane češke scverno-želez-nične družbe po ključi, ki ga odobri trgovinsko ministerstvo.
§• 14.
Državni upravi sc dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po °kolnostih — še prodno izteče koncesija, — izreči da je ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-PUstnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi R°dišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno po-
velje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajeino to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, četrtega dne meseca avgusta v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem petem, Našega cesar-jevanja tridesetem sedmem.
Franc Jožef
Taafte s. r.
s. r.
Pino s. r.
Diiiiajewski s. r.
134.
Razglas ministerstev za finance in trgovino od 13. avgusta
1885,
da se je ustanovila čolna podružnica s pristansko in pomorsko-zdravstveno službo v Baški vodi
na Dalmatinskem.
V Baški vodi na Dalmatinskem, Spletskega finančnega okraja, ustanavlja se čolna podružnica (ekspozitura) s pristansko in pomorsko-zdravstveno službo, katera je v eolnijskem oziru prejela pravice, kakeršne so dane čolni podružnici p1') Svetem Juriji po glasu Drž. zak. od 1. 1883 št. 29, in poleg teh oblast, izdajati prometne (cirkulacijske) bolete za blago podvrženo davščini dazio consumo.
Ta podružnica začne uradovati dne 15. avgusta 1885.
l>umijewski s. r.	Pino s. r.
135.
Razglas ministerstva za deželno bran in ministerstva /!l finance od £1. avgusta 1885,
s katerim se daje na znanje, da so občine Fischau, Schwarzau na Kamenitem polji (Steinfeld), Theresienfeld, Lanzenkirchen (Mali Volkersdorf), Katzelsdorf, Peisching, Dunkelstein in Weikers-dorf na Kamcnitem polji v Dolnji Avstriji dodatno vvrščene v neke razrede vojaško-najmovinsk«
tarife (Drž. zak. od 1.1881 st. 140).
Dodatno k razglasu od 18. debembra 1881 (Drž. zak št. 140) vvrsčujojo 8® v porazumu z državnim vojnim ministerstvom naslednjo občine v Dolnji AvstriJ in sicer občino Fischau, Schwarzau na Kamenitem polji in Theresienfeld v sod®1
razred, občini Lanzenkirchen (Klein-Wolkersdorf) in Katzelsdorf v osmi razred, naposled občine Peisching, Dunkelstein in Weikersdorf na Kamenitem polji v deveti razred najmovinske tarife za svrhe vojaškega nastanovanja, katera je veljavna do konca leta 1885.
Diinajewüki s. r.	WelserNlieiink s. r.
1SG.
Ukaz ministerstva za finance od I. septembra 1885,
s katerim se dopušča izvoz žganih opojnih tekočin v železnih shrambah pod pridržkom davkov-nega povračila in cola prost vnovični vvoz teh shramb v avstro-ogersko colno okolijo.
V	porazumu s c. kr. ministerstvom za trgovino in udeleženimi kralj, oger-skimi mini8terstvi dopušča se — pod pridržkom, da se to dopuščenje sme vsak čas oporeči — izvoz žganja proti povračilu davka v vozovih z železnimi shrambami ali reservoarji, in pa cola prost vnovični vvoz teh vôz v avstro-ogersko colno okolijo in to pod naslednjimi uveti,
1.	V izvozno poslatev namenjeno žganje mora se zarad izvozne uradne odprave dostaviti v uradno preiskušenih sodih k veliki colniji, postavljeni znotraj čolne okolije, katera ima oblast, nadomeščati one posebne colnije, ki imajo pravico do uradnega odpravljanja na izvozu.
Po tem ko je uradna odprava na izvozu brez spotike zvršena, mora se žganje pod uradnim nadzorom pretočiti v reservoarje, ki so tak<5 narejeni, da se lahko pod varno uradno zaporo s plombami (zaporo posamnih kosov) denejo, ter v istih — po tem ko so djani pod uradno zaporo — po železnici iz čolne okolije izvoziti.
Ni dopuščeno nekaj žganja, kar ga namenjenega v izvoz proti povračilu davka pod uradno zaporo v reservoarjih biva, v čolni okoliji pustiti.
Ako je poslatev v dobi, kakor je prepisana v vpovedi — k izvozni colniji dospela, in če je uradna zapora na reservoarji nepokvarjena, ni je treba na meji °d znotraj vnovič preiskovati.
V	ostalem ostanejo neizpremenjeni oni propisi, kateri so dani o izvozu zganja, proti povračilu pristojbine.
2.	Cola prosti vnovični vvoz večkrat omenjenih železnih shramb ali feservoarjev, odnosno železnocestnih voz domačega izvira, ki imajo take hrambe, pripuščen je samo tedaj, kadar se rabijo samo in edino za vožnjo žganja, in če jih gori omenjene od pravno colnije podvržejo zabeležbenemu postopku, ter se izpolnijo dotični zakoniti uveti in opreznosti, sosebno da jim bode istove8tnost s pripravnim oznamenilom popolnem zagotovljena.

13Ï.
Ukaz ministerstva za finance od 1. septembra 1885,
s katerim se uravnuje postopek, kadar se med vožnjo pretoči kaj zacolanega ali zadavkanega rndninskega olja, ki je namenjeno v hranišče kake prečiščevalnice rudninskega olja pod pri'
držkom, da se davka prosto odnesti sme.
V	porazu mu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance določa se dodatno k §“ 17 A razpisa finančnega ministerstva od 23. junija 1882 (Drž. zak. št. 78):
Pretakanje rudninskega olja, ki je namenjeno v zalogo s pridržkom davka proste odprave, iz voznih sodov v nalašč za to namenjene, za uradno zaporo pri' naredne železnocestne vozove sè shrambami ali reservoarji med vožnjo mora obsezati celo poslatev, katerej ena boleta v izkaz služi.
To pretakanje treba je uže takrat, kadar se rudninsko olje iz prečiščalnice (rafinerije) odpravlja, zglasiti nadzirajočemu finančnemu organu z naznambo, kdaj in kje se opravi, a finančni organ naj to zabeleži na boleti.
Pretaka naj se rudninsko olje pod uradnim nadzorom v pričo dveh finančno-stražnih organov, vozovi z reservoarji naj se sè svinčenimi pečati denejo pod uradno zaporo ter oprava, odnosno pretočitev tudi na spremnih listih zabeleži , ter pristavi, koliko je zapor in kakšne so.
Kadar podjetnik prečiščalnice vzglašuje, da pretočeno rudninsko olje v nje hranišče vloži, naj on v dotični vpovedi pové, daje bilo in kje je bilo pretočeno, ter pristavi številko voz z reservoarji.
Kadar se ima iz tuje dežele ali iz kake domače prečiščalnice prejeto, nŽe zacolano, oziroma zadavkano rudninsko olje, ki je namenjeno biti djano v hr»' nišče s pridržkom davka prosto odprave iz istega, stoprv v staja 1 išči prejemajoče ga rafinerije ali blizu nje pretočiti iz voz z reservoarji v druge vozne posode, mora rafinerija rudninsko olje prejemajoča to pretočitev vzglasiti finačne straže oddelku, v katerega nadzornem okraji se ima zgoditi.
V	oziru na uradno nadziranje take pretočitve in pa shranitve rudninskeg» olja v rafinerijo veljajo zgornja določila.
Ako je pri pretakanji o priliki, ko S' je col od rudninskega olja opravil, »h iz drugega razloga bila teža po organih finančne straže, postavljenih za nadzoro-vanje rafinerije, popolnem poizvedena, sme so vnovična ovedba čiste teže p11 shranitvi v rafineri jo tedaj opustiti, kadar je bilo olje z železnocestnega kolodvor» v rafinerijo precej po pretočenji in pod uradnim sprevodom prepeljano.
Kadar je zarad kakega slučajnega prigodka na vožnji treba rudninsko oljc s to namembo, o kateri se tukaj govori, pro,naložiti ali pretočiti, tedaj naj se pr° piši o vožnji nakazanega nezneolanega vvoznega blaga zmislu primerno op° rahljajo.	i
128.
Razglas ministerstva za trgovino od 2. septembra 1885,
da se lesene znotraj s plehom obite posode za prevažanje mleka (mlečne konve) pripuščajo
k preskusu in štempljanjn.
V zvršbo postave od 28. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872, Št. 16) in dodatno k tomestnemu ukazu od 12. avgusta 1879 (Drž. zak. št. 107) dajö se vsem na znanje naslednji propisi o pripuščenji lesenih s plehom podvlečenih posod za prevažanje mleka (mlečnih konev ali vrčev) k preskusu in štempljanju, ki jih je c. kr. prvomerska komisija izdala.
Pino s. r.
Propisi
o lesenih, znotraj s plehom obitih posod (konev) za prevažanje mleka, ki se pripuščajo k preskusu in štempljanju.
Lesene posode s plehovo podvlako za prevažanje mleka, držeče po 5 do 10 litrov, pripuščajo se po naslednjih določilih k preskusu in oštempljevanju.
Tvarina, iz katere so narejene, oblika ali podoba in oznamenilo.
Posode morajo biti narejene iz lesa v primeri k velikosti dovolj močnega, z železnimi obroči opravljene in od znotraj s fino pokositerjenimi (pocinjenim) plehom podvlečene ali obite.
Podoba jim se od zdolaj na zgoraj konično izožuje ter ima krogovit poprečen presek a v ostalem so jim trdni obmeri samo v tem določeni, da gornji Premer ne sme iznašati več nego polovico visokosti, ki jo ima posoda.
Te posode se k preskusu in štempljanju pripuščajo v veličinah od 5 do 10 litrov prostornine tako, da jim utegne prostornina od desetine do desetine litra rasti.
Koliko litrov, odnosno desetin litra posoda drži (koliko prostornine ima), to mora biti zaznamenano ali na metalni plošči, ki je s štempljem zavarovana, ali pa Qa leseni steni z vžigom in sicer z razločnimi, dovoljno velikimi ciframi in besedo »litrov“ ali črko L.
Desetine litra naj se naznanjajo v podobi desetinskih (decimalnih) drobcev (vlomkov).
Kakšne so sicer te posode.
Znamke (marke) prostornino omejujoče, izmed katerih si ležita dve diametralno nasproti, naj se narejajo iz močnega pokositerjenega pleha ter morajo najtnanj 5mm horizontalno od posodne stene ven moleti.
Vsaka teh znamk imej cinovo kapljo takö, da jim je moči zagotoviti in Zatrditi lego proti notranji plehovi steni vsake posode z naudarjenim enim templjem.
Od železnih obročev morata dva — najnižji in eden blizu zgornjega kraja — k leseni steni pritrjena biti z dvema diametralno nasprotnima vijakoma, katerih Slavi imeta cinovi kaplji za Štempelj.
(•‘«T.BlMh.,	64
Ako se prostornina ne zaznamenâ z vžigom, namestiti je metalno ploščo na zgornjem, pritrjenem in ostempljanem obroči ter opraviti z dvema to ploščo in železni obroč vezočima cinovima kapljama za štempelj.
Štempljanje, meja dopuščenega pogreška in preskusnimi.
Oštempljava naj se posoda na prej omenjeni cinovi kaplji in sicer na obeh znamkah od znotraj in na vijakih železnih obročev od zunaj.
Če je prostornina zaznamenana na metalni plošči, štempl jata se vrh tega še nje cinovi kaplji; a če je vžgana na leseno steno, vžiga se štempelj kakor na sodih.
Gledé dopuščenega pogreška in preskusnin merodavna so določila, katera veljajo za metalne mlekarske posode (Drž. zak. od 1. 1879 št. 107 in ukaznika za meroizkustvo št. 18).
Na Dunaji, dne 7. julija 1885.
C. kr. prvomerska komisija:
Arzberger s. r.
139.
Ukaz iniiiisterstcv za pravosodje iu finance od 5. septembra 1885,
o tem, kako naj se okrajno sodišče, po tem davkovni in sodno-hranilni nrad v Weissenbachn na
Gornjeavstrijskem imenujeta.
Okrajno sodišče, ki biva v trgu Untorweissenbach na Gornje-Avstrijskem, v okoliši deželnega sodišča v Linči, in pa ondukajšnji davkovni in sodno-hranilni urad naj namesto doslej navadnega imena „Weissenbach“ nosita ime: „Okrajno sodišče Unterweissenbach“, „davkovni in sodno-hranilni urad Unter-weissenbach“.
Pružitk s. r.	Diinajcwski s. r.
130.
Ukaz iniiiisterstcv za notranje reči, trgovino in finance od
8. septembra 1885,
o prepovedi vvoza in prevoza cnnj, starega vrvja, za trgovino namenjenih starih oblačil, n*®
rabljene prtenine in posteljnine is Gibraltara.
Zarad nevarnosti, da bi se utegnila kolera zanesti v deželo, prepoveduje s0 v porazumu s kraljevsko ogersko vlado vvoz in provoz cunj, starih vrvi, po tem starih oblačil, užo nošene prtenine naživotno in uže rabljeno posteljnine i* Gibraltara. kadar so te reči namenjeno za trgovino.
Ta ukaz pride v moč tist dan, katerega za-nj zvedö colnije, odnosno p°' morsko-zdravstvona oblastva.