274. številka. Ljubljana, v sredo 29. novembra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman m avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tare dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu at. 19. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12 Telelon »t. 34. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. Ji SLOVENSKI NAROD tt velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto . . gld. 13.— j Četrt leta. . gld. 3-30 Pol leta ... „ 660 j En mesec . „ MO Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: — I Ce1 - I En ttž" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. gS" List se ustavlja 10. dan po potekli naroč-ninl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Vse leto. . . gld. 15-— I Četrt leta . . gld. 4-— Pol leta ... „ 8-— I En mesec . . „ V40 UpravniStvo »Slovenskega Naroda". Saniranje deželnih financ. Včeraj je zborovala na Dunaju enketa, katero je sklicala vlada, da se posvetuje o saniranju deželnih financ. V enkefci so bili zastopani deželni odbori vseh kronovin, ali predlog, ki ga je vlada predložila, težko da je zadovoljil kakega člana te enkete. Saniranje deželnih financ je postalo jako pereče vprašanje, ki se mora rešiti, kajti potrebščine dežela rasejo od leta do leta, dočim se dohodki nikakor ne množe tako, kakor bi bilo potrebno. Dežele s svojimi dosedanjimi dohodki kratko malo niso kos vsem svojim nalogam in zato je neiz ogibno potrebno, da se sanirajo deželne finance. Toda vladni načrt, ki je bil včeraj predložen enketi zastopnikov deželnih odborov, nikakor ni takšen, da bi se od njega moglo kaj prida pričakovati, vsaj za našo deželo ta nasvet ni prikladen in če se izvrši, ne bo ž njim deželnim financam čisto nič pomagano. Glasom brzojavnih poročil nasvetuje vlada, naj bi se od žganja pobiralo po 10 gold. doklade od hektolitra, ta dohodek davka pa naj bi se razdelil po meri efektivnega konsuma žganja na posamezne dežele. Kakor rečeno, je ta predlog za našo deželo neugoden, zakaj če obvelja ta predlog, se naše deželne finance ne bodo izboljšale, nego še poslabšale. Kranjska dežela pobira zdaj 40°/o do klado od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, potem 15 gold. od vsakega hektolitra likerjev in poslajenih opojnih tekočin ter 30 kr. od vsake hektolitrske stopinje od vseh žganih opojnih tekočin po stopinjah stodelnega alkoholometra. Naklada na žganje in na likerje je nesla glasom zadnjega izkaza iz 1897. leta 426.570 gld. 60l/i kr. čistega dohodka. Ako se zdaj deželi vzame naklada na žganje, izgubi precejšnjo svoto efektivnih dohodkov. Predlog se glasi, da bi deželna doklada na žganje znašala 10 kr., poleg tega pa je bilo že svoj čas dogovorjeno, da dobi dežela še precipuuma po 18 kr., tako da bi dežela bila prikrajšana za dva krajcarja pri vsakih sto litrih. Zdaj pobira dežela od sto litrov 30 kr, v prihodnje pa bi dobila samo 28 krajcarjev. Ta izpadek bi znašal 30.675 gl., ako se držimo za leto 1897. izkazanega konsuma, to pa je svota, s katero mora revna naša dežela toliko bolj računati, ker je nikakor ne more pogrešati. Pa ta izpadek ni jedini, ki preti deželi, ako se izvrši po vladi nasvetovano „saniranje". Grozi nam še večja škoda. Bati se je namreč, da se prav znatno znižajo dohodki iz užitnine in od naklade na pivo. Dežela ima zdaj svoje boletne urade, ki pobirajo vse te užitninske doklađe, in skupni trošek za boletne urade je za leto 1897. izkazan s 37.448 gld. Ako odpade pobiranje naklade na žganje, bo morala dežela ta veliki režijski trošek pokrivati iz dohodka iz užitnin in od piva, tako da se ti dohodki prav občutno skrčijo, ako bo sploh še kazalo vzdrževati lastno režijo. Ti podatki pač zadostno podpirajo našo trditev, da od vladnega načrta za saniranje deželnih financ preti naši deželi čutna izguba, a nikaka korist. S tem „saniranjem" bi prišli iz dežja pod kap, in dežela bi bila še v večji stiski, kakor pa je sedaj. Ako ima država voljo kaj storiti, potem naj prevzame šolstvo v svoje oskrbovanje in deželne finance bodo takoj sanirane. Država si je pridržala vso oblast nad šolo in učiteljstvom, bremena za to pa je zvalila na dežele. Minimum tega, kar se more zahtevati, je pač to, da država znatno prispeva k troškom za šolstvo, od katerega ima sama največjo korist. To je toliko bolj potrebno, ker učiteljstvo še vedno ni tako plačano, kakor bi moralo biti, ker je treba učiteljske plače vsaj tako zvišati, da bodo jednake uradniškim plačam zadnjih činovnih razredov, česar pa dežela s sedanjimi svojimi dohodki absolutno ne more storiti. Z državnim prispevkom za šolstvo in z največjo varčnostjo pri podeljevanju podpor se bodo deželne finance še najprej sanirale. Občine so zdaj tako razvajene, da zahtevajo za vsako stvar deželne podpore, česar so največ krivi poslanci. Našla se je celo občina, ki je zahtevala deželne pod* pore za napravo ograje okrog šolskega vrta! Temu se mora na vsak način narediti konec. Za take namene ne sme dežela več razsipati denarja, saj je zanje v preteklih letih že itak preveč žrtvovala. Na ta način se bodo deželne finance še najprej uredile, po načrtu pa, ki ga ima vlada, ne bo vsaj kranjski deželi prav nič pomagano, nego prišla bo še v večje zadrege, tako da po naši sodbi niti misliti ni, da bi deželni zbor pritrdil dotičnemu zakonskemu načrtu, ki mu ga hoče vlada predložiti. Sploh pa se nam zdi, da ves ta načrt izvira le od tod, ker bi vlada rada zvišala davek na žganje ne v korist deželam, nego le v svojo lastno korist. Izvor razmer v Južni Afriki. (Spisal ces. svetnik Ivan Franke.) (Dalje.) Buri si jemljejo korist od tega razvitka. Rudnikom so naložili 5% davek od čistega dohodka, železnice, ki veže Pretorio in Johannesburg s Delagoabai, znaten prometen davek, ki provzroča visoke tarife, na uvoz živil in posebno uvoz tvarin, potrebnih v rudnikih, nalož li so visok uvozen davek, upeljali monopol za dinamit, ki jeza obdelovanje rudnikov neobhodno potreben itd. Tem načinom in iz koncesij (dovolitev) za rudnike pridobljene dohodke so vporabili Buri, da so izboljšali slabe državne finance, svoje davke so znižali na malenkost, med svojimi raztresenimi seli so napravili pota in slednjič, dovolili so si za kateri si bodi državni ali upravni posel prav izdatne plače, ki deloma niso nikakor v soglasju, v razmerju z dotičnim delom. Glede teh dobrih plač so pa posnemali le upravo „britiške južno-afričanske kompanije' v RhoJeziji. Če tudi so tujezemci, izvenzemci, „Uit-landers" pravijo Buri, vztrpeli vse stroške državne uprave, niso imeli nikakega vpliva, ne na upravo države, ne na upravo občin; niti v krajih, obljudenih skoraj izključno od izvenzemcev Uprava je bila tuli tu v rokah Burov in v rokah opraviteljav nastavljenih od Burov. Da taki odnošaji niso ugajali priseljencem, izmed katerih je marsikdo pridobil v kratkem veliko premoženje, je razumno Posebno rudniške družbe, če tudi so dobivale deloma velikanske dobičke, so se pritoževale nad 5% davkom čistega dohodka, nad visokimi tarifi železnice, nad podraženjem dinamita in živil, češ, vse te davščine ovirajo razcvit industrije. Tako je nastalo v krajih, obljudenih od izvenzemcev živahno gibanje proti vladanju Burov, ne, kakor je poročalo časnikarstvo, stoječe pod uplivom imperialistov in Angležev, intere-sovanih v minah, na gibanje za „angleško svobodo", ampak za uveljavljanje posebnih, agrarskim interesom Burov nasprotnih in- LISTEK. V deželi kanibalov. (S potovanja v Avstralijo poroča ***) Celih 47 dnij je trajala naša vožnja preko velikega, brezkončntga Indijskega oceana; celih 47 dni je jadrala „Saidau brez prestanka na svoji traversadi iz Dur-bana v Južni Afriki do Pertha v Zapadni Avstraliji. Pluli smo, kolikor najbolj daleč proti jugu, da so veli zahodni vetrovi jed-nakomerno in z največjo močjo. „Saida" je namreč jadrenica. Imeli smo skoraj ves čas nevihto in pri najhujšem vetru smo plavali preko morja, da je bilo veselje. No, naše življenje v teh časih nikakor ni bilo prijetno. Ladija se je sukala in gugala sem ter tja, da ni bilo možno stati ravno, da se je obračalo na ladij i vse, celo nekateri — želodci. Mučil pa nas je tudi silen dolgčas. Ves čas isti ljudje, enakolično življenje, brezizrazna okolica, sivo nebo in brezkrajno morje, — človek se čuti umorjenega na duši in telesu. Jezik se naveliča premlevati vedno isto, domišljiji usahne vsaktera hrana, v nobeni glavi se ne porodi nov dovtip, nova poživljajoča misel. Proti koncu te traversade smo sedeli včasih več ur skupaj — molče Mrtvo so buljile naše oči v pusto okolico, samo zdaj pa zdaj se je izmuznila temu in onemu kletvica ter vzdih: „Prokleti dolgčas!" In vsi so mu prikimali ter v kom vzdhnili: „Prokleti dolgčas!" Za spremljevalce pa smo imeli malone vso pot albatrose, one velike bele tiče viharja s črnimi, koničastimi, dolgimi perotnicami in velikimi kljuni z vidnimi nosnicami. Iz dolgega časa smo jih lovili, jim privezovali znamenje „Saide" ter jih zopet izpuščali. Njihovo meso je namreč neužitno ... In počeli smo še to in ono, da bi se razvedrili, ali pa smo spali. Končno pa smo zagledali vendarle obalo avstralsko. Kako veselo smo jo pozdravili ! Prav dobro smo si mogli predstavljati brezmejno radost Kolumbovo, ko je zagledal zemljo američansko. „Saida" se je ustavila v luki Free-mantle, ki leži ob ustju reke Swan River. Odondot smo imeli pol ure z vlakom do Pertha, glavnega mesta britske kolonije v zapadni Avstraliji. To je največja naselbina, obsezajoča malone tretjino cele Avstralije. Radi presuhega podnebja in strašnih puščav pa ima ta kolonija najmanj prebivalcev, a še ti prebivajo in žive večidel ob morju, v Freemantlu in v Perthu. Prebivalci pa so jako marljivi in podjetni. Imajo že več železnic, telefon in dobro brzojavno zvezo. V Perthu so nas sprejeli z razprostrtimi rokami. Avstrijski mornarji, ki so bili pred osmimi leti tu z našo „Saido°, so zapustili najboljše vtiske. In tako se je za čelo za nas življenje polno veselja in zabav. Povabljeni smo bili h guvernerju, siru Smithu, k premierministru, siru John For-restu in drugam. In pričeli so se plesi, zabavni večeri, izleti, drug za drugim celih 21 dnij. Vse nas je pozdravljalo, vse o nas govorilo in pisalo, vse se okoli nas vrtelo. Kamorkoli smo prišli, povsod smo bili dobrodošli gostje. V najfinejšem moškem klubu perthskih milijonarjev smo bili sprejeti in pogoščeni. Stregli pa so nam ki tajski sluge, ki so radi konkurence sicer prepovedani. Železnica nam je bila ves čas brezplačno na razpolago. Delali smo torej izlete na vse strani, a tudi s čolni smo se vozili po Swan Ri-werju ter jahali na konjih. Puščava zunaj mesta je prežalostna; enakomerno, redko, zanikerno grmičevje tu in tam, vmes nekaj nizke goste trave, ki je trda, kakor usnje, tla pa suha kakor požgana. Gozdov v Avstraliji ne poznajo. Vse naokoli nepregledna peščena pusta, po katerih žive baje le kengeruji, vombati, leteče veverice, kljunači, kunci in dingo-psi. Mi seveda nismo videli niti ene teh živalij. Tudi tiče imajo baje v Avstraliji in sicer emuje, ki so skoro tako veliki kakor afri- čanski noji, a imajo mesto perja žimo in ščetine, škrlataste parakite, pisane papige, golobe, krasne lirorepce, kukavice, črne labode, bele krokarje in vrabce. Kač, kuščarjev, legnanov, krokodilov ima Avstralija, dovolj in tudi rib se ne manjka. Silno mnogo pa imajo Avstralci žuželk, zlasti krasnih hroščev. Metuljev je malo. Mravljinčjih termitov, ki si grade bivališča kakor majhni griči, je ogromno. Reke in jezera imajo do malega brez izjeme solno vodo. No, zato pa ima Avstralija zlata še vedno toliko, da se more imenovati zlata zemlja. To je tista privlačna sila, ki je zvabila tjakaj toliko milijonov Evropejcev, in provzročila, da so postala nekdanja ka-nibalska gnezda velika, moderna, cvetoča trgovska mesta. Perth ima, kakor vsa angleška kolonialna mesta, majhne hiše, za vsako rodbino posebej. Tudi v Perthu je Thown-hall edina monumentalna stavba. Prebivalstvo je večinoma angleško. Domačinov je bilo videti prav malo. Avstralci so v nasprotju s Kafri, ki so veliki in močni, zanikerni, suhi, mršavi in večinoma kosmati, bradati. Nos divjakov je velik, širok in potlačen tako, da se vidi vanj. Ustnice imajo debele, usta široka. Prednja dva zoba ai vedno zlomijo. To se jim zdi lepo. Barva života je večinoma rj črna; nahajajo se pa baje tudi rnjavka«tjaf^ v ^ teresov industrije Kakor je smešno nemško in belgijsko navdušenje za „vrle in plemenite Bure", prav tako zoperno je blebetanje nekih angleških listov o svobodnostnih težnjah Angležev, ki posedujejo rudokope ali mine v Južni Afriki. Jednostransko dobičko lovno gospodarjenje „britiške južno afričan-ske kolonije" v Rhodeziji, ki zatira brezobzirno vsak upor proti svojemu gospodstva, daje dovolj dokazov, za način te svobode. Jeden del angleškega srednjega sloja, nastalega v rudniških okrajih, kupci, rokodelci, opravitelji, uslužbenci, ti si brez dvombe želijo upeljave angleških institucij, in tudi je gotovo, da bi prišla dežela pod angleško upravo hitreje do modernega razvitka, do gospodarskih napredkov, kakor pod sedanjim vladanjem Buro v; toda posestniki in interesenti rudnikov se malo brigajo za demokratske institucije, ampak za kar mogoče široko svobodo izkoriščanja. Njihove pravne zahteve so deloma sredstvo do omenjenega smotra, deloma koncesije izvenzemcev, da bi te pripregli v dosego svojih namenov. Angleški listi podpirajo svoje napade na transvaalsko upravo, ka-zoč na značajnost in solidnost, ki vladuje med liberalnimi trgovskimi in industrijskimi krogi'; vprašati je pa, so li sloji, ki v Indiji, v Natalu, v Rhodeziji, zastopajo kapitali-stiške interese, iste kakovosti, kakor v angleški materi zemlji? Zgodovina gospodarstva angleških kapitalistov v Indiji, čudne razmere v Rhodeziji podajejo odgovor na to vprašanje. Značilno je, da so posestniki rudnikov pred državno komisijo Transvaala, ustanovljeno leta 1897. za preiskave pritožb tujezemcev, izjavili le jedno zahtevo, kateri se mora priznavati obča korist, t j. odprave carine na živila; druge glavne zahteve so bile: znižati železniške tarife, odpraviti monopol na dinamit, pomnožiti policijo, poostriti kazni za prestopke zakonov proti pijančevanju in kraji zlata, olajšati dova-žanje tujih kafrskih delavcev — za delo v rudnikih in znižanje mezde — itd. Brez dvombe prav svobodomiselne zahteve. To dejstvo tudi pojasni, zakaj je del ubožniših angleških izvencemcev odklonil udeležiti se političnega gibanja svojih sodeželanov (domorodcev), zakaj so nemški, belgijski in holandski izvenzemci na strani Burov, če tudi bi pravice angleških izvenzemcev koristile prav tako njim. Iz tega je tudi razumeti, zakaj se bratijo z Buri v rudniških pokrajinah se nahajajoči socialisti angleški in oni drugih narodnosti; ne iz naklonjenosti do vladanja Burov ali iz sovraštva do Anglije, ampak iz bojazni, da pridejo iz dežja pod kap. Imajo pred očmi jednostransko kapitalistiško gospodarjenje rudniških družb, vidijo, kaj delajo gospodje v bližnjem Kimberlevu in računijo, če pride Transvaal pod angleško vrhovno upravo, bo tudi pri njih prišla takoj na površje ta klika. Kadar se omenja nasprotstvo med Angleži in Buri v Južni Afriki, ne sme se za- rudečkasta ali celo rumenkasta plemena. Jaz sem videl le Črne. Domačine rabijo Angleži večinoma za hlapce, pastirje velikanskih čred ovac, za lovske gonjače in služabnike. Omika domačinov je čim naj-skromnejša. Divjaki prebivajo vsaj 70 klm od obrežja in na nekaterih otokih. Trajno se jih kultura noče prijeti. Marsikak divjak, kateremu se je v službi pri Angležih godilo dobro, sleče svojo obleko in se vrne gol med svoje divjaške rojake, kjer kmalu zopet podivja docela. Za omiko divjakov pa so si pridobili vsekakor velikih zaslug misionarji, katoliški in protestantski. No, divjaki izmirajo vztrajno in hude bolezni, epidemije, zlasti disenterija, so med njimi stalne. V Zapadni Avstraliji so Angleži večinoma protestantje. Katolikov je primeroma ma!o, a imajo v Perthu svojega škofa in lepo cerkev. Denar v Avstraliji nima velike veljave, saj imajo toliko zlata. Prvotni angleški naseljenci so bili kaznjenci in izgnanci, prava sodrga, izvržek Anglije, h kateremu se je pridružilo še takih, ki v Evropi ali drugod niso imeli več obstanka. Danes seveda prvotnih naseljencev ni več, in so njihovi potomci ter poznejši kolonisti prav olikani, moderni podjetniki, trgovci, katerih značaj pa je v nasprotju s čmeri-kavimi in dolgočasnimi Angleži v evropski domovini vesel in ljubezniv. Pač pa je energija in delavnost avstralskih Angležev — če možno — še večja, kakor evropskih bratov. (Konec prih.) molčati, kako je pripomogla k temu z vrlim naporom, z vstrajno agitacijo „britanska južno-afrlčanska kompanija". Ta jako časti vredna družba, ki si je pridobila po načinu vojskovanja proti Matabelom prav žalostno slavu, deluje od početka svoje ustanovitve s „podbilanco", z izgubo. Četudi dobiva primerno ondotnim razmeram ne malih dohodkov iz davka na koče, iz prodaje zemljišč, iz carine, iz poŠte in telegrafa, za licence itd, vendar ne more pokrivati stroškov, ker vodstvo družbe razume prav tako malo gospodariti ceneno, kakor trans-vaalska vlada. Prej ni bilo mogoče poizve-deti natančnega, odkar je pa Rhodezija vsled premembe karte (Charter) prišla pod vrhovno nadzorstvo krone, si je ta prizadevala spraviti račune v boljši red. Meseca septembra je izšla o finančnem položaju Rhodezije „modra knjiga", ki izkaza tudi predračune za tekoče leto, ki se končuje s 13 marcem 1900. Tedaj bo ob navedenem roku znašal primakljaj skupno s stroški za vojsko v Matabeli 5,700.000 funtov (57 milj. zl. gld.). (Dalje prih.) V LJubljani, 29. novembra K položaju. Še vedno je neodločeno, ali se bodo vršile spravne konference ali ne. Toliko je gotovo, da so ostala dosedanja pogajanja vlade s Čehi in Nemci brez uspeha. Pod pritiskom Nemcem stoječa Clarvjeva vlada se brani dati Čehom zahtevana zadoščenja, Čehi pa vztrajajo na svojem stališču, da brez zadoščenj ne ustavijo svoje opozicije oziroma obstrukcije. Zabranili bodo vsekakor, da bi se dognalo nagodbeno vprašanje do 1. januvarja 1. 1900. Vlada jezikovnega zakona še nima izdelanega in ga ima notranji minister pl. Korber šele v delu Čehi se sploh ne brigajo za vladni jezikovni zakon dotlej, da jim vrne vlada v čisto čeških okrajih češki notranji jezik. Nemci pa se širokoustijo, da ne marajo za nikaka pogajanja, dokler se Čehi ne zavežejo, da ne bodo delali obstrukcije in ne bodo zavirali parlamenta v svojem poslovanja. Nemci torej še niso izgubili svoje ošabnosti, dasi vedo, da se brez dovoljenja Čehov parlament in vlada ne moreta nikamor ganiti Posredovalec med Čehi in Nemci je bivši ministrski predsednik knez Windischgraetz. Posl. dr. Engel in dr. Pacak imata vedno konference s Clarvjem in Kor-berjem. V parlamentu se vrše ministrske seje in izvrševalni komisiji desnice in levice imata vsak dan posvetovanje. Delegacije. Prihodnji četrtek se snidejo delegacije. Razmere so take, da se poskrbi to pot tudi za skupne potrebščine najprej potom računskega provizorija. Ogri bodo zahtevali, da se preide v meritorno dele-gacijsko obravnavanje šele tedaj, ko se do-ženejo v obeh parlamentih kvotni zakoni ter se s tem nagodba uveljavi. Pri znanih razmerah v avstrijskem parlamentu pa se tej zahtevi Ogrov ne bo moglo ugoditi pravočasno, vsled česar bodeta delegaciji prisiljeni dovoliti provizoren proračun. Bržčas se ne uveljavi zategadelj itak kla-verna regulacija častniških gaž že s 1. jami varjem 1. 1900. Pričakovati pa je, da bo možno jugoslovanskim državnim poslancem v delegacijah povedati marsikaj, kar bi bili morali v državnem zboru. Italijanske impertinence. Ker so zaprli v Rivi, torej na avstrijskih tleh, nekega italijanskega razgrajača ter ga naučili potrebnih manir, je vsa politična Italija razkačena in razžaljena. Časopisje bljuje blato na našo državo, v parlamentu pa kar dežuje interpelacij. Vse zahteva zadoščenja, kajti Avstrija se je pregrešila proti mednarodnim zakonom, razžalila je italijansko narodnost, prekršila internacionalne pogodbe sploh in z Italijo še posebej. Posl. Panizza in Barzilai sta uprav besnela proti naši državi. In to vse radi razgrajača, ki je menil, da je Riva v Italiji! Ta najnovejša afera kaže znova, koliko je vredna trozveza. Potrpežljivost avstrijskih vlad napram italijanskim im-pertinencam rodi najlepše sadove. Kmalu bodo smeli italijanski potepuhi nekaznovani uganjati po avstrijskih tleh kar bodo hoteli! Vojna v Južni Afriki. Angleži so dobili v Južni Afriki novega sovražnika: na severu kapske kolonije so se začeli gibati republičani. Kraji Colesberg, Arundel, Burghersdorp, Molteno, Jame8town, Dortrecht in Strombergen so že na njihovi strani in Afrikanderji mnogih okrajev, zlasti iz Barklv Easta, so se jim pridružili. V Kapu ni skoraj nič angleških vojakov; lord Methuen maršira proti Kimberlevu, general Gatacre je poslal razen dveh bataljonov vse svoje vojake v Natal, general French pa mora s svojimi eska-droni stražiti železnico, ki veže port Eli-zabeth in Capstadt s severom. Ganiti se torej ne more nikamor. In tako se je bati, da se dvignejo Afrikanderji zoper angleško vlado, in general Buller bo moral znova deliti svojo armado za razne nemirne kraje. Ako se dvignejo Afrikanderji, so Buri igro dobili. — Z bojišča v Južni Afriki ni novih poročil. Joubert in Botha sta se umaknila ter mislita menda zabraniti Angležem prehod črez reko Jula. Buri se hočejo v Natalu poslej le braniti ter bodo zasedli vse hribe v smeri proti Transvaalu. V defenzivi rabijo mnogo manj vojakov, zato menijo poslati večje oddelke v kapsko kolonijo, da delajo ondi nove težave že itak na vse strani razkropljenim Angležem. Taktika Burov je jako premetena ter naklado-Angležem vedno več skrbij, trpljenja in stroškov. Zdravstvo v Ljubljani leta 1898. (Dalje.) Tudi v ostalem kažejo, kakor že gori omenjeno, naše zdravstvene razmere prav ugodne in do sedaj sploh še ne dosežene uspehe in pričajo najbolj o asanacijskem delovanji našega mestnega zastopa in to tembolj, ker se že danes vidi blagodejni vpliv premišljenega in sistematičnega regu-lovanja našega mesta Tako n pr prirasel je po inkorporaciji Vodmata mestu deloma tesen in neracionalno zgrajen delavski okraj, s katerim je bil v njegovi prvotni obliki združen marsikateri tehten zdravstven pomislek. Na ozko zazidanih dvoriščih nakopičevala se je nesnaga, izpostavljena vremenskemu vplivu, in je mnogokrat preplavljala ob deževji obmejne ceste in ulice. Kajti nikjer ni bilo kakih priprav za odvajanje odpadkov in odpadnih voda, in povsod se je občutilo prmanjkanje dobre pitne vode. Tukaj je mestna občina najhujšim nedostatkom glede odvajanja fekalij odpomogla, napravila je tlakovane cestne jarke, zgradila javne ponikovalne jame in z napeljavo vodovodnih cevij v dolž ni 2410 m preskrbela tamošnjemu prebivalstvu dobre pitne vode. tako da je bilo s temi napravami kakor tudi z upeljavo električne razsvetljave ustreženo prvim in najnujnejšim zdravstvenim zahtevam. Odprla se je pa tudi tukaj cela vrsta radi svoje zračne, proste in malo zazidane lege izvrstno kvalifikovanih stavbišč na prodornem peščenem terainu z jako globoko talno vodo na neokuženem svetu, oddaljenem od vsakih industrialnih podjetij. Ta stavbišča namenjena so za zgradbo znatnega števila dobrodelnih zavodov. Radi tega postala je tukaj pravilna kanalizacija tega mestnega okraja nujno potrebna, kajti brez iste pro-vzročili bi projektovani humanitarni zavodi v zdravstvenem oziru marsikatere pomisleke za celo okolico in radi tega naj bode na tem mestu izrečena želja, da se čim preje izvrši ta kanalizacija, katera pomeni za omenjene zgradbe „conditio sine qua non". Kakor Vodmat, zvezalo se je tudi precejšnje število drugih delov mesta z vodovodom, kateri do sedaj niso bili deležni te blagodejne naprave, in sicer Trnovski pristan z Opekarsko cesto s cevmi v skupni dolžini 978 m, potem Dolenjska cesta z 800 m, Prule s 176 m in poleg tega še nekaj drugih novo naprav Ijenih cest. Na ta način položilo se je v poročilnem letu vsega skupaj 5211 m vodovodnih cevij in priklopilo se je po istih 151 hiš mestnemu vodovodu in to v okrajih, v katerih se je navadno pojavilo največ slučajev legarja. Z isto marljivostjo nadaljevala se je mestna kanalizacija, in zlasti napravili so se novi kanali iz portlandskega cementa z jajčnim profilom in z notranjo svitlobo 105 x 75 cm na Kuhnovi cesti, v Nunskih ulicah in na Rimski cesti v skupni dolžini 950 m in skupnim troškom 22.500 gld. Seveda je ravno v tem oziru treba še mnogo storiti in trajalo bode brezdvomno še mnogo let, da bode z vršena z velikanskimi stroški združena kanalizacija celega mesta. Vendar pa je za sedaj storjen jako povoljen začetek, kajti izdelal se je racio 1 nalni splošni kanalizacijski načrt in poleg tega, da se leto za letom ta ali ona take naprave potrebna, že obstoječa cesta kana-liznje, dovoljujejo se tudi za takojšno kanalizacijo novo zgrajenih cest potrebni krediti Po tem programu dovršila se bode brezdvomno v bližnji prihodnosti ta za naše mesto najvažnejša a sanacijska naprava. Ker se je že v prodstoječem opozar jalo na nujno potrebo kanalizacije v Vod-matu, naj bode še tukaj povdarjeno, da so tudi v šentjakobskem okraju, posebno pa na Prulah, istotako kakor v Streliških ulicah te razmere povsem neznosne postale; kajti odpadna voda zastaja tukaj in pro vzroča posebno v poletnem času tak smrad, da se s takojšno odpomočjo iz zdravstvenih ozirov nikakor ne sme odlašati. Zlasti na Prulah je svet že okužen in infiltriran vsled tega, ker so si posamezni hišni posestniki v svoji zadregi skušali pomagati na ta način, da so napravili iz svojih greznic prepadne kanale, iz ka terih se je gnojnica ponikavala po njiho vem svetu. Nič manj nujna, kakor to vpra sanje, je pa tudi zgradba velikih skupnih jam, v katere naj bi se odkladale in kom postirale smeti in gnojnica. Ker je ta naprava itak že po občinskem svetu sklenjena in dovoljena, želeti je, da se- v ku likor mogoče najkrajšem času realizuje. Sedanji način odkladanja rečenih mestnih odpadkov je namreč že skrajn, nedopusten. Upajmo, da zgine s tem tu i sedanji istotako nedostatni način odva žanja smeti, in da bode snaženje cesti in ulic po tlakovanji glavnih cestnih prog uspešnejše in iz zdravstvenega stališča ne-oporekljivo postalo, in to že radi tega, k< bode isto zahtevala tudi redna vršba pro-jektovane električne cestne železnice. Z d> sego tega imeli bi potem jeden vzrok več, da tudi to novo prometno napravo pozdravim z zdravstvenega stališča; kajti zdravstveni pomen cestnih železnic je sicer splošna priznan, vendar pa še premalo uvaževan Pritrditi se mora namreč vsekako letnemu poročilu vrhovnega zdravnika c. kr. policijskega ravnateljstva na Dunaji, v katerem isti opozarja na čas in moč, katero si pri hranimo s tem, da se nam skrajšajo daljave in pospeši hitrost transporta, in opozarja na važnost teh prihrankov pri današnji gonji po zaslužku za vse one, ki so navezani na cene prometne naprave. V meri. kakor mesto narašča, narašča tudi oddaljenost in s tem povekša se drvenj-in otrujenje posameznega na račun nje vega zdravja in njegove fizične zmožnost (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. novembra. — Osebna vest. Odvetnik gospo i dr. Karol Triller v Tolminu se preseli /. novim letom v Gorico. — Zakotna advokatura v Katoliškem domu. Te dni smo čitali v nekem klen kalnem listu, da se je v „meščanskem klubu", nastanjenem v prvem nadstropji Katoliškega doma, otvorila nekaka zakotn . pisarna, kjer se daje udom .Meščanskega kluba" in členom „konservativnega obrtnega društva" brezplačno pravni svet in se pomaga tudi brezplačno pri sestavljanju prošenj, rekurzov itd. To je popolnoma iz ključeno, da bi ta posel opravljal kak jurist, bodisi odvetnik ali uradnik. Bržčas opravlja ta posel kak pisar, a naj že ima skušnje za sodnega kancelista ali naj nima, zato je vendar velika nevarnost, da zapelje stranke v škodo. Kolikor je nam znano, tudi ni v delokrogu ne „ meščanskega kluba", ne „konservativnega obrtnega društva" sestavljanje tožb in rekurzov, vsaj po pravilih ne, zlasti pa ni verjetno, da bi se vse to delalo zastonj Klerikalci so pač vajeni, da vse zastonj zahtevajo, ne store pa zastonj ničesar. Čudno pa je, da se po klicana oblast ne zmeni za to zakotno pisarno. — Od I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. V nedavno vršeči se odborovi seji sklenilo se je nastopno: Vloga društve nega člena, tičoča se mezde poljskega čuvaja v mestnem logu, katero mezdo mestni magistrat šele po sedemletnem roku za ves čas tirja, odpravila se je na občinski svet. — V zadevi visoke odmere osebne dohodnine se je sklenilo, da se društvo na podlagi preskrbljenih informacij obrne na me rodajno mesto z vlogo, glasečo se, da naj bi se pri odmerjanji tega davka oziralo na dejstvo, da še Ljubljana zmiraj trpi na učinku strašne potresne katastrofe, ter da je zbog tega povsem nemogoče, da bi si kdo v letu 1898. do leta 1899. dohodek za 50 do 100% zvišal. Na ta način propada davčna morala, ker se od strani poklicane oblasti davkoplačevalcu nikakor ne veruje. Pouk in navod napovedi za osebno dohodnino za hišne posestnike jednotno in redno uravnati, da se v tisk ter se razdeli društvenim členom. — Vloga društva glede hišnih tablic jemlje se na znanje, ker še tek po vseh instančnih stopnjah ni zaključen. — Na prošnjo mestnega magistrata, naj bi društvo nabiralo prispevke za „av-strijsko pomožno društvo" (osterr. Volker-Verein), se isto sedaj ne more ozirati. — Vlogo društva, tičočo se posameznih davkov, rešil je mestni magistrat tako, da bosta za prihodnje leto vodarina ter sta-narinski novec predpisana na jedni poli, kar se pa tiče ostalih davkov, da se je mestni magistrat v tem oziru obrnil do c. kr. finančne direkcije. Nadalje se je naročilo društvenemu vodstvu, da se isto z vlogo obrne na magistrat: ali bi bilo možno plačevati davek potom c. kr. poštne hranilnice, za kar naj bi se pri mestnem magistratu proti plači nabavnih troškov prijemale poštne položnice. Načrt hišnega reda, kakor i vseh tiskovin, tičočih se hišne uprave, naročil se je poročevalcu. Nadalje se bo mestni magistrat naprosil, da bi se v § 62. občinskega reda predpisani razglas ukrepov občinskega sveta, objavljal potom tiska. Daljši koraki v prašanji razložbe-nega davka pridržuje si društvo. — Iz odvetniške zbornice kranjske se naznanja, da je odvetniški odbor v svoji včerajšnji seji strogo obsodil polemiko mej dvema ljubljanskima odvetnikoma v časopisih, zlasti pa povsem neopravičeno vpletanje vsega odvetniškega stanu v to afero. Akti so se odstopili disciplinarnemu svetu. — Politično društvo ,,Edinost" v Trstu je na svojem občnem zboru dne 26. novembra izvolilo naslednji odbor: Predsednik: prof. Matko Mandić: odborniki: dr. Josip Abram, Ante Bogdanović, Makso Cotič, Andrej Černe, dr. Gustav Gregorin, dr. Oto-kar Rybar, dr. Edvard Slavik, Josip Turk, dr. Ivan Zuccon; namestniki: Ivan Šuman v Skednju, Anton Miklavec pri Sv. M. M. spodnji, Anton Pogorelec na Greti, Dragotin Pertot v Barkovljab, Martin Pečar v Lo-njerju, Ivan Goriup na Opčinah, Alojzij Go-riup na Prošeku, Miha Kamuščič pri Sv. Jakobu, Stanko Godina na Vrdeli; pregledo-valci računov: Gracijan Stepančič, Ivan Prelog, Fran Rakuša. — Petjot v dobrepoljskem konsum-nem društvu. Piše se nam: Glede nered-nosti zaradi užitninskega davka, katerim se je prišlo minoli teden na sled, ste v vašem listu že poročali. Ob tej priliki pa se je uradno dognala še neka druga britka, a prav interesantna resnica. Zasledilo se je povodom stroge preiskave nekaj sodov neobdačenega vina, o katerem so trdili vodje konsumnega društva, da je pokvar jeno, da ga ne bodo točili, da ga tedaj tudi ni treba obdačiti. Ker se pa preiskovalna komisija ni dala uzadovoljiti s tem odgovorom, je poslala nekaj tega „vina" v Ljubljano v deželno kmet. preskušališče. In od tam je došel certifikat štev. 421., iz katerega je razvidno, da je vposlana brozga pod naslovom „belo vino" res neužitna in pokvarjena, razvidno je pa tudi iz certifikata, da to ni nikdar vino bilo, ampak pristen petjot, kojega prodajanje za vino, je po zakonu strogo prepovedano. To uradno izpričalo je posvetilo za kulise dobrepolj-skega konsumnega društva in odkrilo ondi toliko časa zanikovano resnico, ter odprlo oči mnogim do sedaj slepo vnetim pristašem. Gosp. Jaklič se je smatral do se >aj za največji talent na polju gospodarske organizacije v naši deželi, njegovo društvo pa je vživalo še zunaj mej naše dežele tolik ugled, da je bilo že celo nekaj leme-natarjev iz Maribora namenjenih v Dobre-polje se učit takega plodonosnoga delovanja. To društvo se je smatralo celo pri najhujših nasprotnikih za pošteno in solidno, uradni certifikat pa je vse to podrl v blato. Dobrepoljskemu konsumnemu društvu bo težko zopet priti do zaželjene veljave po tej žalostni katastrofi, katera je izkazala, da ima konsumno društvo za svoje vnete člane toliko zalogo finega petjota, da ga le ti pri vsej svoji požrtvovalnosti in skrajni marljivosti ne morejo pravočasno popiti „za zdravje", ampak se mu oelo spridi, pokvari in uniči. „0 du mein lieber Au-gustin . . — , .Slavec" priredi za svoje člene ter njih rodbine v svojih prostorih v .Narodnem domu" dne 3. decembra t 1. družinski zabavni večer z bogatim vzporedom in plesom. Po členih upeljani gostje dobrodošli. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Natančneji vzpored prihodnjič. — Zglaševanje nabornikov. Stavo-dolžni mladeniči opozarjajo se tem potom, da je čas za zglaševanje le še do konca novembra t 1. Kdor zglasitev zamudi, zadene ga postavna kazen. — Vedno tlačan. Poroča se, da je prišlo mnogo slo\enskih delavcev v Fran-censfeste na Tirolskem, da bodo delali pri razširjenju železniške proge. Slovenec je pač cele Evrope kuli, kakor laški polentar, a vzroka temu še vedno ne spozna. — Kamniški salonski orkester priredi v dvorani zdravišča v Kamniku v nedeljo dne 3. decembra t. 1. v korist kamniške podružnice patriotičnega deželnega pomožnega društva za Kranjsko koncert z jako lepim in odbranim vzporedom. Začetek tečno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 kr. — Moškega pevskega društva „Kranj" v Kranju redni občni zbor se bo vršil dne 10. decembra ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih — Iz Novega mesta. Mestna in meščanske garde godba na lok priredi dne 2. decembra t. 1. koncert v prostorih „Na-rodnega doma" v Novem mestu, kojega čisti dobiček je namenjen tukajšnji dijaški kuhinji. Zaradi blagega namena pričakovati je obilne udeležbe. Piičetek točno ob polu osmih zvečer. — Denar v grmu. Te dni je bil pri deželnem sodišču neki mož iz Mojstrane obsojen na 7 mesecev Ležke ječe in sicer zaradi poneverjenja. Ta mož je bil dobil od necega posestnika dva stotaka z naroČilom, da jih menja v Ljubljani, a ko se je vrnil v Mojstrano, je pripovedoval, da je bil napaden in oropan. Tega seveda ni nihče verjel. Sodilo se je, da je mož ves denar zapravil, in sodišče mu je za to odmerilo primerno kazen. Te dni pa so otroci pri Mojstrani v nekem grmu našli listnico, v kateri je bilo 100 gld. Da je obsojenec ta denar skril v grmu, to svedbčijo različne okolnosti. — Požar so provzročili na Stojan-skem vrhu otroci, ki so se igrali z žve-plenkami. — 17 veder vina je izginilo gostilničarju Ujašu iz njegove kleti v Kogovu pri Novem mestu Nič ne kaže na to, da bi se bila zgodila kaka tatvina, takisto pa tudi ni možno, da bi bilo vino izginilo. — Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v soboto, dne 2. dec. t 1. svoj III redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Lokal „Zum Magistrat" I. Lichtenfelsgasse 3. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! — Kuga v Trstu. Te dni dospe v tržaško luko Llovdov parnik „Berenice", ki pripelje 50 000 vreč kave in za kugo bol nega potnika. Mornarje in bolnika bodo prepeljali v mornarske lazarete, ki so sezidani v take svrhe pri Sv. Jerneju, kavo in 50.000 vreč pa bodo desinfekcirali. Na ladiji je vedno mnogo podgan, ki so glavne nositeljice in razširjateljice kuge. Zato bodo kavo bržkone žgali ali vsaj kar najbolj razgreli in tudi vreče bodo desinfekcirali temeljito. Stare vreče bodo sežgali. Vsekakor bode treba zdravniško • sanitarnim krogom v Trstu največje pazljivosti in skrbnosti, da ne postane Trst ognjišče kuge, ki se more razširiti po vsej Evropi. — Jesenski pozdrav nam je poslala gdč. S. R. iz Polhovega Gradca: šopek cvetic in raznega cvetja. Na pragu decembra smo in še vedno dobivamo tako lepe pozdrave! V megleni Ljubljani seveda nimamo več cvetja, zato pa se svojim prijateljicam ne moremo zahvaliti z ničemer drugim, kakor z iskrenim: Hvala lepa! — Glas iz občinstva. Piše se nam: Na Spodnjih Poljanah so žarnice že itak redko postavljene, a še teh nam ne privoščijo, da bi vse svetile; prižigajo kakor se ravno zljubi dotičnemu prižigalcu! Nemara tudi, da imajo pri električni upravi napačno pratiko, ker v nedeljo večer ni bilo „lune", a po Spodnjih Poljanah je vladala prava egiptovska tema, ker le kake 3 žarnice so razsvitijavale in kazale, da tudi tu teče električna žica! Toraj prosimo, da nam vsaj teh par žarnic prižigate! — Tudi na Khunovi cesti bi bilo želeti bolje razsvetljave, ker je jako nedostatna — Stavbna dela na Rimski cesti. Na mestu podrte F. Supančičeve hiše gradi si imenovani posestnik novo poslopje; ondi ležeči del ceste je urejen in nasut. S te ceste zgradila se bo v bližnji prihodnosti nova po Mirji proti KolezijL — Dalmatinove ulice so za tovorni promet od tega tedna dalje zaprte. — Najden je bil na Tržaški cesti otroški plaščni ovratnik. Dobi se pri g. Antonu Schwarzu, rekviziterju v dež. gledališču. _ * Slovaki pesniku Tomašku. L 1838. je zložil pesnik A. Tomašek slovaško narodno himno. Slovaki mu kanijo postaviti spomenik ter se prispevki že nabirajo. Predsednik spominskega odbora je dr. Daksner, odvetnik v Tišolci. Tudi američanski Slovaki so poslali za spomenik že 540 gold. Med Slovaki ima torej narodna misel še jako trdne korenine, katerih ogrski šovinizem ne bo mogel še tako kmalu populiti. * Svoboda v Srbiji. Te dni se je pripeljala z Dunaja v Beligrad soproga bi v šega srbskega finančnega ministra dr. Vu-ida. Toda na beligrajskem kolodvoru so jo sprejeli — orožniki, ki so ji imenom vlade ukazali, naj se vrne nemudoma zopet preko meje v Avstrijo. Gospa je prišla v privatnih zadevah v Beligrad, a niti s kolodvora je niso pustili! Njenega soproga so šele nedavno izgnali iz Srbije, ker je pisal nekemu svojemu prijatelju neugodno sodbo o Milanu in sedanji vladi. Pismo so na pošti odprli in prečitali. Zato pa so se Milan in tovariši maščevali še nad gospo! * Morilci lastnih otrok. Šele pred kratkim sta bila zakonca Hummel obsojena na Dunaju radi nečloveškega smrtonosnega trpinčenja lastne hčerke k smrti na ve-šalih in že se vrši na Dunaju zopet nova tridnevna porotna obravnava proti poštnemu oficijaluRudolfu Kučeri in njegovi soprogi Mariji, ker sta tožena, da sta svojo llletno hčerko Ano s stradanjem in groznim pretepanjem umorila. Marija Ku-čera. mačeha do smrti trpinčene Ane, je obtožena umora, njen soprog, pravi oče otroka, pa sokrivde. Mačeha Kučera je prava beštija v človeški podobi. Mučila, pretepala z biči in kolom je vseh šest moževih otrok, za svojega sina pa je skrbela. * Poljub v službi dobrodelnosti. Iz Londona poročajo, da prirejajo ondi ter po Angleškem dobrodelne predstave, koncerte in večere na korist vdovam in sirotam vojakov, ki so padli v Južni Afriki. Minoli četrtek so bili na neki matineji poljubi imenitnih krasotic na javni dražbi. Gdč. Mabel Love je dobila za jeden poljub okoli sedemdeset goldinarjev. * Pisateljca je umrla od lakote v New-yorku, tam kjer mečejo prismojeni milijonarji denar skozi okno. Gospa Evelvn Adams, ki je spisala slaven roman „Mar-riage Lotterv" (ženitvena loterija), je bila vdova sina milijonarja Adamsa. Ker pa njegovi stariši z nevesto niso bili zadovoljni, so ga izdedinili. Dokler je živel njen mož, sta se preživela dostojno, po njegovi smrti pa se je začela za gospo beda. Te dni so našli 301etno, nekdaj krasno in jako duhovito gospo mrtvo v ubožni sobici. Zdravnik je konstatiral, da več dnij ni jedla ničesar, ter da je umrla vsled oslab-ljenja. Njeni sorodniki, stariši in bratje pokojnega soproga, pa so med prvimi ameriškimi milijonarji. Književnost — Novo, ilustrirano izdajo Prešernovih poezij izda v kratkem založna knji-gotržnica Ig-p I. Kleinmayr&Fed. Bam-berg. Ker izda omenjena knjigotržnica itak posebno vabilo k naročbi, omenjamo danes le, da je uredil novo izdajo gosp. skriptor Luka Pintar, podobe, vinjete in obrobne okraske pa je narisal po informacijah gosp. Ivana Beleta v Parizu in Bretagni bivajoči slikar gosp. Adolf pl. Karpellus. Nova izdaja bo najpopolnejša in krasno ilustrirana, držeč se sedaj običajnega pravopisa ter ima poleg šestero prvotnih odstavkov v VII. oddelka one pesmi, ki jih pesnik sam ni bil uvrstil v svojo zbirko. Založništvo je kupilo od pesnikovih dedičev njegovo literarno ostalino, da je bilo mogoče prejšnjo, v „Klasji" leta 1866. prirejeno zbirko Prešernovih pesmi popolniti. Prešernove poezije namerava založništvo izdati v dveh izdajah, izmed katerih prva izide kot numerirana krasotna izdaja na subskripcijo samo v 500 izvodih, ki bodo z zaporednimi številkami od 1 — 500 numerirani, v decembru letošnjega leta. Ime vsakega subskri-benta se bo na posebnem listu spredaj v knjigi natisnilo. Začetkom prihodnjega leta pa izide še druga ilustrirana izdaja, tiskana na navaden papir, ter bo veljal mehko vezan izvod 4 krone. Krasotne izdaje na subskripcijo pa bo stal mehko vezan izvod 10 kron. Na obe izdaji sprejema založništvo naročila že sedaj. Opozarjamo pa, da se bo tiskalo krasotne izdaje samo 500 izvodov, in da se pozneje oglašujočim se naročnikom ne bo moglo nikakor vstreči. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 29. novembra. Začetkom današnje seje poslanske zbornice se je sklenilo pretrgati sejo za pol ure. Povod temu so dala nesporazumljenja glede grajalnega odseka, ki se je izvolil na predlog posl. Breznovskega. Pavza se je raztegnila do dveh. Herbst je v imenu grajalnega odseka predlagal, naj se izreče graja Bernerju in Steinerju, ne pa tudi Cingru. 0 tem predlogu govori že skoro celo uro dr. Verkauf. Dunaj 29. novembra. Pogajanja s Čehi so se včeraj nadaljevala. Oficiozi razglašajo, da zahtevajo Čehi, naj odstopita Clary in Kindinger, naj se razveljavijo izvršilne naredbe, izdane po razveljavljenju jezikovnih naredeb in naj se izda zakon, s katerim se uvede če-ščina kot notranji uradni jezik v čeških okrajih. Načelniki nemških klubov so se odločno izrekli proti temu, da bi se ugodilo tem zahtevam. Cesar je včeraj sprejel v avdienci kneza \Vindisch-g r a e t z a, ki je izbran, da poskusi doseči skupna posvetovanja rnej Čehi in Nemci. Clary je včeraj popoludne kon-feriral najprej z Englom in z Bilinskim, potem pa s Stiirgkhom, Hochenburger-jem in Grossom. Tudi Chlumeckv je strašil v parlamentu in se dolgo posvetoval s Korberjem Izvrševalni odbor desnice je imel včeraj sejo, v kateri se je izrekel za češke zahteve in izvolil pod-odsek, da redigira posamezne predloge. Dunaj 29. novembra. Clary je bil danes zopet pri cesarju, ob 2. uri popoludne pa je cesar sprejel Korberja. Danes se je Clary posvetoval s Palffy-jem, Liechtensteinom in Hochenbur-gerjem. Dunaj 29. novembra. Glede včerajšnje seje izvrševalnega odbora desnice se poroča, da sta zlasti Palffy in Schwarzenberg prigovarjala desnici, naj Čehe podpira. Sch\varzenberg je dejal, da je odstranitev sedanje vlade že zategadelj potrebna, ker se ta vlada tako obeša na najvišjega faktorja v zakonodajstvu, kakor še nobena Ka-threin je Čehe svaril pred obstrukcijo, češ, da razbijejo desnico. Stransky je dejal, da s tem desnico ohranijo, zakaj če Čehi ne nastopijo brezobzirno, ne bo narod trpel, da ostanejo v desnici. Dunaj 29. novembra. Jutri ob 6 uri popoludne ima delegacija prvo sejo. Lvov 29. novembra. Radikalni Malorusi so imeli v Tarnopolu shod, na katerem so zahtevali razdelitev Ga-liške, uvedenje splošne in direktne volilne pravice, odpravo gospodarske zbornice in uvedenje maloruskega jezika v šole in v urade. Berolin 29. novembra. Vesti, da se ustanovi v Berolinu papeška nun-ciatura, so popolnoma neosnovane. Berolin 29. novembra. „ Deutsche Zeitung" javlja, da sta Kriiger in Stejn generaloma Joubertu in Cronje naročila, naj držita svoja krdela skupaj, naj jih ne razdelita za obleganje posamičnih krajev ampak naj prouzro-čita, da pride do odločilnih bitk. Vsled tega sta Joubert in Cronje koncentrirala svoji armadi na tri večje voje. Bruselj 29. novembra. Trans-vaalski diplomatični zastopnik je naznanil evropskim kabinetom protest proti temu, da uvrščajo Angleži v svojo vojsko Kafre, in da rabijo dum-dum kroglje. London 29. novembra. Angleška vlada je vsem državam oficialno naznanila, da vodi vojno proti južnoafriškima republikama. To se je notificiralo, da urede nevtralne države po tem svoje postopanje. London 29. novembra. Listi poročajo jako veliko o bitki pri Graspanu, ki se oficialno imenuje bitka pri En-slinu. Občinstvo je skeptično glede poročil o tej angleški zmagi, ker lord Methuen vzlic veliki zmagi ne more avansirati. Listnica uredništva. Gosp. Iv. Samec, poslovodja tvrdke Vašo Petričić v Ljubljani: Radi Vam potrdimo, da niste pisali Vi humorističnega podlistka „Teđenske drobtinice, ker podpis Iv. Samec je sploh le pseudonim in ne resnični priimek našega g. podlistkarja. Listnica upravništva. Gospod št. 100: Manjka še 28 kr. Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker upliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 škatljici se ne pošljeta. 3 (59—16) Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 32. Dr. pr. 970. V četrtek, dne 30. novembra 1899. Prvikrat v sezoni: P AUS T. (Margareta.) Velika opera v 4 dejanjih. Spisala J. Barbier in S M. Carre. Uglasbil Ch. Gounod. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnici se odpre ob 7. uri. — Začetek ob */28. ari. — Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v soboto, dne 2. decembra: Prvikrat v sezoni: „0d stopnje do stopnje". Umrli so v Ljubljani: Dne 25^ novembra: Ana Ravnak, zasebnica, 79 let, Pred Škofijo št. 16, vnetje pljuč in prsne mrene- Dne 27. novembra: Marija Verovšek, vrtnar-jeva žena, 30 let, Marije Terezije cesta št 1, je-tika. — Marija Boltz, zdravnikova vdova, 75 let, Marije Terezije cesta št. 1, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 23. novembra: Pavel Slabina, delavec, 60 let, ostarelost. Dne 24. novembra: Fran Milavc, pisar, 50 let, spridenje trebušnih delov. Dne 25. novembra: Marija Florjančič, zasebnica, 53 let, jetika. — Anton Mrhar, dninar, 34 lat, jetika. Meteorologično poročilo. Vttfat« ul »mj— MM ■». whil tUk 7M0 mm 1 Caa op* Boranja barometra v mm. t" K •§ 28. Ol zvečer 7437 16 29. 7. njatraj 7435 —34 • a. popoi. 7428 73 Vetrovi Bi. jug Nebo u jasno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 27°, male: 0 9". nor- Dunajsk at corza dni 29 novembra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 99 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebra 99 , 15 „ Avstrijska zlata renta .... 116 , 60 „ Avstrijska kronska renta 47* • ■ 99 , 50 „ Ogerska zlata renta 4%. , . 116 , 60 , Ogerska kronska renta 4% 95 , 25 s Avstro-ogerske bančne demice . 907 „ — , Kreditne delnice....... 377 „ — , London vista........ 120 „ 72l, : Nemški drž. bankovci za 100 mark 69 , 05 „ 80 mark......... 11 „ 79 , BO frankov......... 9 n 67'/. „ Italijanski bankovci..... 44 „ 10 a C. kr. cekini..... 5 „ 69 - Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljane« Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—IO gld. Trgovski pomočnik ter (2135-2) učenec vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vzprejmeta se takoj v prodajalno z mešanim blagom Več pove upravništvo „Slov. Naroda". Dve prodajalnici v Trubarjevi ulici hiš. štev. 2, tik Sv. Jakoba mostu, se takoj v najem dasta. Več se poizve v isti hiši v II nadstropju, desno. (2134-2) Calcium- (2144-D Carbid fin. ^ZZZ zajamčeno vsebujoč največ plina 2P. staj. Poizvedbe in cene pri glavnem zastopniku Giulio di A. Levi, Trst Via S. Spiridione štev. 1. l š>& a&e && & pskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. ---- Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plz>ija, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyr», Pariza, Geneve, Cuhha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeiu, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktotiru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 'di m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2i m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne,, ob 6. uri l 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Ob ti. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (I20'i) Brivnica v sredini mesta Gradca se radi selitve takoj proda. 2117—3) Vprašanja in ponudbe: Gradec, glavna pošta restante pod „brivec" 350. Sode,na prodaj raznovrstne, velike in male, stare in no/e jf« B11 gge*aig, sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (2146—1) Soliden gospod išče nemeblovano sobo s posebnim vhodom takoj ali s 1. februvarjem 1900. (2145-D Kdo? pove upravništvo „Slov. Nar.". Blagajničarka išče službe v kaki trgovini. Ista je dobre izobražena ter ima lepo ročno pisavo. Natančneje se izve v posredovalni pisarni A. Kališa, Jurčičev trg. (2128—2) Oženjen, trezen, spreten ko vae sprejme se takoj in se mu izroči kovačnica. Več pove gosp Kai*ol JLien^e v l.i»\«-i-<-i pri I.JtililJuiii. (2027—2) O) Szajitn pzijatefjcrn iti cctij. znancem, oc1 fiatciifi oc o pziCifii ovojcljci c>fovcoci oŠ ĆTz^šičet nisetn mccjcf oO0Of$O po-ofovili, fifičcm z-adtiji pzcszčni 1S99. Čl. Scftefc^fiifiat. (2147) ' -i \ (21 -274 pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. '•sr' 1 Ljubljani, * Prešernovih ulicah, « i « « « « kjer se bode prodajalo m?so tiste vrste in po nižji ceni kakor v moji glavni prodajalnici, »ki jo imam še vedno na .*»v. Petra rrNti Mt. S>. Priporočam se torej cenjenim naročnikom za mnogobrojen obisk. J (2131-2) Podružnica za prodajo mesa. Usojam se naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da otvorim v ii<»«fl«*lJo. 34». «. n pred Konjušnico št. 2 drugo prodajalnico za meso Z odličnim spoštovanjem Andrej Marčan. a e a i mca registr. zadruga z neom. zavezo pisarna v Selenburgovih ulicah h- št. 3 v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po41|2°|0cd dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakoi tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po S % Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (l688—23i Dr> IVE. XT U d ni It, predsednik. ne- izkušeno dobre kvalitete blaga za moške obleke razpošilja oddelek za sukno tvrdite (1789-18) I Kastner čl Ohler Gradec. Specijaliteta \y Štajerski loden. Vzorci se razpošiljajo brez stroškov. Stalne cene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk aNarodn6 Tiskarne".