v Linnnanf. v torek 7. mosta 1923.
Leto LD1.
^Sdo9ptfltvMtil a od 10—15 petit v** lD50p,ve$l petit rrstA 2 D; notice, poaUm, tejavt; letom, preklici pefit w*U 3 £>; poroke, zaroke velikog UvnOOD; lattoi pomdbe beseda 75 Popast le prt narocUlh od U objav oapnj. — loaeratnl davek
if
oUoa M. i, pritlično. — Telefon M. 104.
l« podpisa—
■aalkiva olioa M. i, L »4. In sadeetM mm mm vrat«.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Din Inozemstvu navadno dni Din i, nedeljo Din
Poitnlna plačana v gotovini.
.Slorenski Narod* valja:	|                     V JlfOiittljI		t iwai
	|   t Ljabljaai	po po«t	
1 m	Din Wr~-- 3£-. i*-	Dta 144 — . 72--. 36-—	Din 264-— »      66-— . 2>-
Novi naročniki naj pošljejo t prvi? naročnino redno   IMV   po naksrnid. Na samo pismena naroČil« brez poalatre denarfa se ne moremo ozirati.
—■ —
Medtem ko je bfla sobota posrečena svečani otvoritvi, banketom in popoldanskemu poročilu centralnega tajništva, se je nedelja porabila za stroga profesijonalna vprašanja, in kongres je ta dan zaključil svoje razprave z znatnimi uspehi Zborovanje sta menjaje vodila oba podpredsednika gg. Kovačič in Smodej. Na pred pol danski razpravi je bila rudi češka in poljska delegacija, ki ju je koj v začetku toplo pozdravil podpredsednik g. KovaČevič. Odgovor poljskega zastopnika g. Antona Sadzawi-cza ter njegova zahvala za gostoljubnost in pozdrave je izzvala bratsko pritrjevanje celokupnega kongresa. Kongres sta pozdravila tudi zastopnika omladine, zastopnik zagrebškega akademskega kluba Janušič tor stud. g. Ker-ševani v imenu Jug osi. naprednega ciljaš rva.
Na predlog g. Smodeja in v smisla sklepov splitskega in subotiškega kongresa se je sestavila komisija za češkoslovaško - jugoslovensko novinarsko konvencijo, sestoječa iz naših in čeških zastopnikov.   Nadaljna predpoldanska razprava se je posvetila  razmeram v beogradski sekciji, ki v prošlem leta ni pokazala osobite agilnosti m kateri je kongres želel, da v novem poslovnem letu popravi in upostavi ugled novinarskih tovarišev v centrali države. Razprave so se udeleževali zastopniki skoro vseh sekcij. Govorili so gg. Korkut, Brozovič (Zagreb), Wilder, Smodej, So-kiič, Mlinaric, prof. Curčin in drugi. — Končno se je določila komisija, ki je za-vo pregledala in poravnala. Sprejelo je tudi poročilo verifikacijskega odra, ki je navedlo S6 prisotnih članov ?o7 polnomočji.   Na popoldanski seji se prečitale
pozdravne brzojavka
G. Stojan Protfic je poslal kongresu ednji pozdrav: »Žaleči što ne mogu :  slabosti zdravlja lično prisustvo-i otvoriti ovogodišnji kongres no--a molim sve kolege, da prime moj :an pozdrav i da  veru ju  u moju dašnju odanost njihovom visokom u u gotovosti, da u vek pomognem -» mogu obezdedjenjem njihovog do-^g položaja u društvu i ostvarenju ke svobodne štampe, koja je uvek a svoje velike odgovornosti i zna e razlikovati slobodu od razpušte-štetne i za ugled novinara u draža visoki poziv štampe.« V imenu i novinarjev je pozdravil kongres v nestor g. Holeček  z nastopnim avom: »Spolek českych žurnalistu koslovenska obee novinarska zdra-dsene sjezdi.« 1
Kongres novinarjev v Ljubljani.
6. avgusta.
I Uredništvo »Difese« na Sušaku je zaprosilo jugoslovenske novinarske tovariše, da tudi v bodoče posvetijo reškemu vprašanju dosedanjo pozornost in da se zavzamejo za načela svobode in samostalnosti, na katerih sloni prizadevanje reškega prebivalstva za osvo-bojo izpod italijanskega mučenja. Bivši pokr. nam. g. Ivan Hribar je poslal nastopno brzojavko: »Novinarstvo je velesila, ki vlada svet. Naj jugosl. novinarstvo obvlada naš troimenski narod v smislu edinstva in medsebojne ljubezni«
Ceškoslov. - jugoslov. novinarska konvencija.
Po daljši utemeljitvi je centralni tajnik češkoslovaškega novinarskega udruženja g. Karel Čvančara predlagal resolucijo o češkoslovaško- jugoslovanski konvenciji, ki jo je sestavil drugi tajnik jugosL udruženja g. Brozovič in ki se glasi:
»Kongres jugoslovensklh novinarjev, zbran 5. avgusta 1923 v Ljublani, je na podlagi referata gen« tajnika »Sindikata češkoslovaškega dnevnega tiska« tov. Karla Cvančare bi koreferata EL tajnika JNU tov. Brezovica zaključil, da se z današnjim dnem osnuje češ kosi.-jugosl. novinarska konvencija, koje svrhe bi delovno bazo tvorno pcmktacfje, ki so označene v predloga tov. Cvančare na kongresa v Suboticl prostega leta. — Eventualne Izpopolnitve teb punktacij, ki so večalimanj tehnične narave, se bodo uvrstile v konvencijo z medsebojnim sporazumom obeh upravnih odborov. V svrho tehnične izvedbe same konvencije je centralna uprava JNU dolžna takoj imenovati svoje polnomoč-ne zastopnike v posamnih sekcijah, med tem ko za izvedbo konvencije na Češkoslovaškem jamči »Sindikat češkosl. dnevnega tiska« bi »Csl. obec novinarska«. Resolucija se je sprejela enoglasno.
(Konvencija, predlagana na kongresu v Splitu 27. avg. 1921 po čeških delegatih dr. Svatku in Cvančari, določa: 1. obojestranske pogodbenike, 2. svrho konvencije, skupno novinarsko delovanje in medsebojno tehnično izpopolnjevanje novinarske službe, 3. ustanovitev novinarskih informativnih pisarn v glavnih mestih obeh držav, 4. naloge teh pisarn ,pomoč za potujoče novinarje, olajšanje družabnih in političnih stikov, nabavo novinarske knjižnice s potrebnimi priročniki medsebojno poročanje o sindikalnih in drugih akcijah, četrtletna iz-vestja o važnejših pojavih novinarskega življenja, ustroj pisarn določi poseben poslovnik, 5. izvajanje konvencije vodi odbor 6 članov 3 češki, 3 jugosl.), odbor
vofi predsednika za dobo Z let enkrat jugoslovenskega, drugič češkega, in sklicuje enkrat letno skupni kongres, ima pravo kooptacije, vodi navedene novinarske pisarne in upravlja novinarsko Šolo, kongresu prisostvujejo organizirani novinarji, odbor določi dnevni red, kongres razpravlja o vseh vprašanjih, tičočih se predstoječe konvencije. 6. za finančne izdatke prispevajo obojestranske novinarske korporacije. 7. sestava odborove eksekutive, 8. obojestransko delovanje, da jugoslovensko in češko novinarstvo pride na mednarodnem forumu do primerne veljave.)
Za vseslovansko novinarsko federacijo je predlagal g. Virant (Ljubljana) dodatno resolucijo, ki je bila brez daljše debate sprejeta enoglasno. Resolucija se glasi: »Jugoslovenski češki bi poljski novinarji, zbrani na kongresu v Ljubljani 4* 5, bi 6. avgusta 1923, iskreno želijo bi se obvezujejo po svojih močeh delovati na to, da se Čimprej ustvari vseslovanska novinar, federacija. JNU naroča svoji centralni upravi, da stopi v tej zadevi v stike z obstoječimi organizacijami slovanskih novinarjev.«
Prihodnja točka kongresnega reda, izprememba pravil, se je odgl as ovala gladko. Sprejela se je izprememba paragrafa 28. JNU, da predseduje udruženju tudi predsednik izven centrale JNU. Določba, da se voli tajnik in blagajnik iz beogradske sekcije, ostane v veljavi.
Razprava o tiskovnem zakonu.
Referent o tisk vnem zakonu g. Vodeb (Beograd) predlaga, da se ta zakon odda centralni upravi, ki naj ga prouči in ki naj sama dostavi ministrstvu novinarske želje. G. Cirković (Beograd) sporoča izjavo ministra za izenačenje zakonov g. Trifkoviča, da je predstoječi projekt samo elaborat nekih pravnih strokovnjakov bolj oficijelnega značaja. Ministrov predlog bo šele izdelala komisija, ki jo bo v to svrho imenoval v drugi polovici septembra. O projektu se razvije živahna debata G. Pavlovič (Beograd) navaja nekatere določbe, ki kažejo, da namerava vlada tiskovno svobodo precej omejiti. Poživlja novinarsko udruženje, da se proti taki omejitvi izreče kategorično. G. Wiider (Zagreb) razlaga zvezo med gmotnim stanjem novinarjev in razvojem tiska ter pravi, da bi se s prakso tiskovnih repre-salij lahko uničilo novinarska podjetja in spravilo novinarje v težke položaje. Debata je zavrgla določbe projekta, ki zabranjuje novinarjem napadanje oficirjev ter odjemlje novinarju v slučaju trikratnega kaznovanja pravico do profesije za dobo 5 let Dr. Flamm (Novi Sad) poroča, da se slabe strani tega zakona ujemajo z zloveščim ogrskim tiskovnim zakonom grofa Tisze.
Na nekih krajih se je debata dotikala tudi načelnih vprašanj svobode Uska, tiskovnih zlorab ter socijalne in nacionalne potrebe zaščite države pred razornim delovanjem pokvarjenih elementov. Na podlagi zelo stvarnih in umirjenih izvajanj g. Korkuta (Sarajevo) se je sprejela njegova resolucija, ki se glasi:
»1. Centralna uprava zahteva od vlade, da v komisijo za sestavo predloga o tiskovnem zakonu imenuje minister za izenačenje zakonov tudi zastopnike JNU.
2. Centralna uprava izdela svojim zastopnikom konkretna navodila za delo v navedeni komisiji.
3. Zastopniki JNU naj v komisiji branijo načela svobodnega tiska.
4. Zastopniki JNU naj zahtevajo od vlade zaščito novinarskega položaja in nadalje skrb za moderni novinarski naraščaj (štipendije itd.!).
5. Zastopniki JNU naj končno predlagajo uzakonjenje primernih voznih olajšav za novinarje, zaščite v slučaju bolezni, starostno zavarovanje ter državno posredovanje pri kolektivnih pogodbah.
Sprejme se predlog dr. Tomandla (Pančevo), da se vsem članom JNU dostavi izvod predstoječega elaborata, da ga prouče in da pošljejo svoje opazke centralni upravi.
Vprašanje voznih listkov m olajšav.
O vprašanju voznih olajšav za novinarje razpravlja prof. Curčin in navaja velike nedostatke pravilnika, ki ga je tozadevno izdalo saobračajno ministrstvo. Za ilustracijo sporoča, kako odklanjajo načelniki tega ministrstva odgovornost za ta pravilnik, ki se mu sami rogajo. Tudi o tem vprašanju se razvije živahna debata, stavljajo se predlogi Vsled različnosti nazorov se predlogi prepustijo bodoči centralni upravi, da jih premisli in da vprašanje prostih novinarskih voznih listkov reši po svoji uvidevnosti, računajoč pri tem s splošno željo, da dobi vsak novinar stalno železniško legitimacijo za prosto vožnjo po vseh progah in vlakih. Istočasno se sklene započeti po jugoslovenskem tisku s splošno propagando tozadevnih želj novinarjev, ker izgleda, da ministrstvo še ni dovolj prepričano o veliki socijalni in nacijo-nalni koristi te zahteve jugoslovenske-ga stanu. Tudi se je apeliralo na beogradsko sekcijo, da deluje na licu mesta z vsemi silami.
Nova centralna uprava.
V novo ceniralno upravo so Mi izvoljeni sledeči gg.: predsednik Krešo Kovačič (Zagreb), I. podpreds.: Luko-vič (Beograd), drugi podpreds.: Smodej (Ljubljana), prvi tajnik:   Brozovič (Za-
greb), dragi tajnik: Velikič (Beograd), blagajnik: Barajevtć (Beograd).
V veriflkacijski odbor so sc izvolili gg. Kobasica, Protič in dr. Subotič. — Predsednik g. Kovačevič se je zahvalil za izvolitev ter izrekel nad zaupanjem svoje veselje. Nadeja se, da bo njegovo delo in delo cele uprave za profesionalne potrebe JNU doseglo na prihodnjem kongresu enako zaupnico.
Vsled obilice predlaganih resolucij se sklene nadaljevati kongres v torek zjutraj. Pozno zvečer se je vršil v restavraciji hotela Union banket, ki ga je na čast novinarjev priredil odbor Ljubljanskega velesejma. Pri banketu je govoril g. Jelačin mL, ki je v krasno zasnovanem pozdravu očrtal novinarjem zvezo med gospodarstvom in novinarstvom. V imenu centralne uprave sc je zahvalil predsednik g. Kovačič, govoril je še zastopnik iz Beograda ter poveličeval novo domovino.
Opoldne je delegacija beogradskih novinarjev položila na Prešernov spomenik venec svežih rož, takisto tudi na grobove novinarjev kolegov na pokopališču pri Sv. Križu. Češko m poljski delegati pa so se popoldne odpeljali na avtomobilih v ljubljansko okolico. V ponedeljek je izlst na Bled, v torek je zaključek kongresa ter izlet v zeleno Štajersko.
Ljubljanski vetesejem jugoslovenskim novinarjem.
Govor k Jeiačina mi. na banketu, U ta Je priredfl Ljubljanski veiesej em kotv-grealstora JNU 5. avgusta v botefa limon.
ide Farrere — prevel Miran Jarc:
Civiliziranoj.
Roman. (4)
»Kar si zdaj povedal, bi zelo razveselilo nje-) pokojno mater.« je odvrnil Me vil: »kronika vveduje. da ni nikoli odgonetila očeta njenega
ra i; da i-
breg ; .ar
iadje
priKi ski
m c g Bel \
Ali je imela istočasno več prijateljev?« >Eh, pri njej je ležala že vsa zemlja.« •Ženska čisto po tvojem okusu.« Njo je to zabavalo... meni pa je tudi v kra-
as.«
lato sta se ločila Torral se je zopet okrenil )i skrilnati deski in motril svoje algebrajske ce, kakor slikar pravkar dovršeno umetnino, olnce je naglo in navpično tonilo za obzorje; sonu sploh ne poznajo mraku. Mevil je pre-il, da sploh nima več časa, da bi se odpravil orehod. zato je usmeril svoje vozilo k reki, na pristanu srečal »Viktorije« na povratku lšpekcije«. Tekača sta se spešila vzdolž po vitem kitajskem »arroyu«, kjer so mrgoleli >ani« in »džonke«, nato sta dospela do obre-)onai-ja in ubrala korakajočo hojo. Pristale so izlagale blago, kuliji pa so s plahtami predi gore zabojev in sodov. Vse to je dišalo po iniščih, po prahu, žitu in smoli; toda saigon-onj cvetja in volhke zemlje je vendarle tako ično zavdajal skozi ta umetni duh, da je mesto v tel četrti dela ohranilo svoj neizbrisni znak
kraja sladostrasti. Nizko solnce je reko opiamenilo. Bil je topel in lep večer.
Me" vil, ki je motril odprte vozove z ljubkimi, smejočimi se ženskami, ni opazil velike vojne ladje, ki se je za njegovim hrbtom, po reki nizdol, bližala pristranišču. Trup je bil podolgovat in raven kot bodalo, štirje ogromni dimniki so puhali črnilo. Ta plavajoča gora je drsela tiho, da se skoro Še voda ni razgibala, in dim je prekril žarke tonečega soln-ca, kot da se je črno zagrinjalo spustilo nad škrlatno obzorje.
Vzdolž po nabrežju so nenadoma prenehala svetlikati se cvetoča drevesa, ponosite kočije in žarna oblačila.
m.
V krožku so že dovečerjafi.
Mizo so namestili na koncu verande med dva stebra in dvignili zastore, da se je dih noči prehl v sobo. Pod elektriškimi kronami se je sločila mavrica, ki jo je pričarala razkošno lepa kristalnina, in v lepi vrsti so bile postavljene orhideje in hibiseus. Pankas so vetrili zrak nad glavami gostov; hlad je skoro vel v tem tihem kotičku. Skozi odprta vrata je bil razgled v jedilno dvorano, ki so jo polnili hrupni veseljaki, na tej terasi pa je utripalo opojno občutje samote in umirjenosti. Dovečerjali so. Anamski dečki s pritajenimi kretnjami so prinesli v košaricah iz trskovca azijskih sadežev, ki jih v Evropi sploh ne poznajo: kot panter pisane banane, kot Benečanke rdeče mangos, lečije iz prosojnega srebra, mangustane iz medenega   sue** in
krvavordeče kakije, ki se njih imenu smejejo male Japonke.
Med večerjo niso skoro nobene besede spregovorili; vsi trije so bili molčeči. Zdaj pa jim je vino začelo razvezavati jezike, in Fierce jim je pripovedoval o svojem potovanju. Tovariša sta ga poslušala in motrila z radovednostjo, kot nam jo vzbujajo ljudje, ki so prišli od daleč in jih že dolgo časa nismo videli.
Govoril je odsekano in se često prekinil, da se zamisli. Sploh je imel navado, ubijati čas s sanjarenjem. Dasi je bil še zelo mlad — imel je kakih dvajset pet, dvajset šest let — vendar ga je starala neka resnobnost in trpkost, ki je še pri mnogih priletnih redka. Toda krasile so ga črne oči, dovolj pravilne črte, dolgi in nežni lasje, bleda polt. beli zobje, sloko In postavno telo, dolge roke, obokano čelo, drobni členki, — skratka, imel je vse, kar potrebuje človek, da mu ni treba sovražiti Življenja On ga je pa vendar sovražil. Bil je čisto svojevrsten fant, poln nasprotij; — v istem trenotku je bil resen, lahkomišljen, zbadljiv, čmeren, trdovraten, otožen, ravnodušen, samovoljen, spremenljiv, — toda vedno je bil v vsaki besedi odkritosrčen m še nikofi se ni ponižal do laži. Tovariša sta mu oprostila njegovo pisano, češče črno kot sivo čud, ker je bil Fierce navzlic svojim skokom v stran vendarle precej pameten človek. Razsodnost je prav udobno živela v njegovih možganih, k katerih je docela pomet el ves prah podedovan osti, tu se niso zajezo**^ zidovi oredsodkov   že   ofetc^uiuB?' ml!
Veiecenjena gospoda! Predsednik ljubljanskega velesejma gospod tovarnar Fran Bonač, ki je po nujnih poslih zadržan v inozemstvu, me je naprosil, da v njegovem imenu izrazim vsem velecenjenim damam in gospodom udeležencem konjrresa jugoslovensklh novinarjev v Ljubljani naj-prisrčnejšo dobrodošlico.
Pred vsem mi je čast najprisrčne-je pozdraviti naše mile goste Cehe in Poljake, dalje vse zastopnike jugoslo-venskega novinarskega saveza, med njimi v prvem redu predsednika saveza gospoda Krešimirja Kovaclča, dalje vse ostale zastopnike iz Beograda. Zagreba, Sarajeva, Novega Sada, Suboti-ce, Osijeka, Splita, Šibenika, Virovitice in Pančeva.
Pozdravljam dalje zastopnika slovenskega tiska iz zasedenega ozemlja in ostale naše slovenske novinarje, med njimi pred vsem predsednika ljubljanske sekcije gospoda Smodeja m generalnega tajnika saveza gospoda Vode-ba.
—     — ———■   i ■■■■UUUUUUaUUUUUBUUUUUUUi
najkrutejša logika si je vedno priborila gostoljubno, brezobzirno v neskončnost podaljšano pot
»No, že spet smo zamenjali ondotno zimo s tukajšnjim poletjem,« je zaključiL »Trideset stopinj Celzija razlike. Vem za ženske, ki bodo vsled te pustolovme umrle.«
»Kake ženske ?c je vprašal Mevil.
»Zapuščene ljubice, ki jokajo po odbeglih ljubimkanjih. Pač žalostno.«
»Si imel v Nagasaki-ju kako musme-jo?«
»Eh. vse marajamske musmeje sem imel. Ma-rujama je, če je morda vama neznano, na ga saška Jošivara. To je dostojna in neoporečna mestna četrt, kot vse japonske stvari, kjer se marsikaka lična deklica za bambusovim omrežjem smehlja tujcu. Ogledaš si jo in celo dotakneš se je tudi; pev, g led te ne stane prav nič, dotik malo. Vse je štedljivo, osvežujoče in celo prijetno.
»Japonska se res ni v ničemer sjemenila.«
»O, pač,« je odvrnil Fierce. »Običaji, noša, celo čud se je prikrojila zapadu. Toda pleme ni utrpelo nikakih križani, in možgani Japonca so ostaff neoskrunjeni Živčni stroj deluje še prav tako kol prej, m nove zamisli, ki flh poizvede, ohranijo obliko nekdanjih. Japonci so spoznah, da njihova prostitucija ne nalikuje evropej6ki; saj pa it tudi niso mogli priličiti, kajti njlhne žene so in bodo še vednr ohranile prirojeno jim plemensko sramežljivost ir se — naravno — branijo skrivati za zaprtimi okni kar se jim je vedno zdelo dovoljeno m častno Prav nuajou
Čast imam dalje pozdraviti še sle-tteče gospode, ki so se blagovolili odzvati našemu vabilu in nas počastil! s »vojo krisotnostjo: gospoda vladnega ivctnika dr. And rej ko kot zastopnika pdsotnega velikega župana dr. Lukana, g. župana ljubljanskega dr. Perica, g. Ivana Kneza, predsednika trgovske lil obrtniške zbornice v Ljubljani, g. Dra-gotina Hribarja, predsedn ka zveze Industrij :ev v Ljubljani. Vsem prisrčni dobrodošli!
Velcštovano gospođo!
Odbor ljubljanskog velesajma smatrao je za svoju dužnost, da priredi ovo današnje pozdravno veće na čast uglednom jugoslovenskom novinarstvu, koje je išlo do sada rado u susret našim privrednim krugovima prigodom prredjivanja ljubljanskog velesajma 1 da se našem novinarstvu oduži za njegovu potporu iskrenom zahvalom.
Posle prevrata stali su naši privrednici pred velikim zadačama. Trebalo je naći pregled i tačnu sliku o situaciji našeg pr'vrednog sveta, naše industrije, zanati i trgovine, pa se je rodila u Ljubljani sretna misao, da priredimo prvi ljubljanski velesajam, da kontroliramo svoje ekonomske snage i da možemo pravilno oceniti stepen razvitka naših privrednih grana. Uspjeh prvog ljubljanskog velesajma, koji je bio zajedno prvi velesajam u našoj državi uepšte, kao i uspjeh drugog velesajma bio je sasma zadovoljiv, a ovogodišnji treći srjam cbeća biti uprav sijajnom manifestacijom naše domaće industrije, zanati i trgovine. Mi vidimo, da su ovi nasi sajmovi stadion, na kojem mjeri, ju svoje sile i svoju jakost naši privrednici pa i naše načelo jest da se slobodnom konkurencijom i solidnom utakmicom iskristalizira od najboljega najbolje. Mi želimo, pa smatramo 1 za svoju dužnost, da radi naša industrija, zanat i trgovina usmjereno k velikim ciljevima, koje mora da postigne, ako hoćemo, da se postav'mo kao jednako-vredni privrednika inih većih i ekonomski jaČ!h država.
Mi vidimo, da su naši ljubljanski velesajmovi najlepša pril'ka, da se n praktičkom poslovnom životu upoznadu naši državljani iz svih pokrajina i da se poslovnim vezama ojača stabilnost naših privrednih krugova. Čim jača bude ova poslovna vez izmedju raznih produktivnih krugova i potrošača raznih krajeva naše velike oslobodjene domovine, tim jača će postati ekonomski naša država.
Imali smo prilike opažati, da je naše novinarstvo u velikoj mjeri upotrebi j "valo svoje sile u negativnom smislu t. j. borilo se je za političke partizanske interese, dok je obračalo pre-smalo pažnje velikim i opštim interesima naše industrije, zanati i trgovine. M: znademo dobro, da je bila u nedavnoj prošlosti dužnost našeg novinarstva, da je rušilo sve ono, šta je sprečalo da postignemo veliki i sveti naš cilj — političko oslobodjenje našeg jugoslavenskog naroda, a sada, kad smo stvorili državu, u kojoj sada živimo, treba, da gradimo i izgradimo našu po naravi tako bogatu domovinu i u ekonomskom obziru, da doživimo u doglednom vremenu i našu ekonomsku slobodu. Potrebna jest dakle, da naše novinarstvo djeluje i u pozitivnom smiriti, potrebno jest, da širi razumevanje za interese svih našli privrednih grana, da podupira razvitak naše industrije i trgovine te njima pomože k najlepšem procvitu.
Mi slovenski privrednici smatramo za potrebno, da se razvijaju sve naše pokrajine u smjeri, kako to odgovara
Martin Krpan:
Mh Secsrandija.
(Bojevita povest iz nebojevitih časov.) I.
Močno sem se ustrašil, ko so za-gnnele preko Slovenije iz narodne skupščine v Beogradu besede klerikalnega poslanca dr. A. Korošca, izgovorjene z nečloveško cšabnostjo in napih-njenostjo, namreč besede, da smo Slovenci poseben narod s posebnim jezikom, s posebno versko tradicijo in kulturno osobitostjo.
»Na, zdaj pa imamo,e sta mi zastali obe čeljusti, *v kratkem postane cela Slovenija ena sama blaznica paranoji-
l.JV.«*)
lokalnim i prometnim prilikama pa I naravnim uslovima dotičnih krajeva, pa će nama biti u jednako veliku radost i zadovoljstvo, ako procvate prekomorska trgovina od bregova našeg hrvatskog Pr morja i naše krasne Dalmacije, kao i ako se razvija industrija bogate Bosne, i ostalih pokrajin Srbije, Vojvodine, Hrvatske i Slavonije, kao ako vidimo stalan napredak nale užje slove-načke privrede. Ml smatramo, da nije dužnost svakog pojed nog privrednika, da ozbiljno radi samo na razvitim svojeg vlastitog preduzeća, nego da ima* demo svi privrednici pred očima 1 naš veliki ideal ekonomsko oslobodjenje i ekonomsko stabiliziranje i konsolidira-nje naše milj ene domovine.
Lena i velika zadača našeg novinarstva jest dakle, da u budućnosti obraća najveću pažnju našej privredi i da širi pravilno razumevanje za naše ekonomske Interese, da si uzgojimo sposoban, svež in marljiv pomladak, kojemu želimo vse blagostanje i ekonomsku sreću u našoj državt
Kad se vratite u razne krajeve naše velike domovine, izvolite gospodo novinari pričati našoj braći, da kod nas slovenačkih privrednika nema ni jednoga, koji ne bi želeo procvita našoj državi, nego da svi slovenački industrijalci »trgovci i zanatljije ozbiljno radimo na konsolidaciji i stabilizaciji naše privrede. Poživljam Vas gospodo novinari, da stupate u buduće u harmoniji sa našim privrednim krugovima i a tom željom Vam nazdravljam »vtvat, cre-scat, bloreatc naše vrlo novinarstvo!
Jubilej kulturnega delavca.
Poklonitcv kulturnih društev jubilantu g. Janku ŽirovniktL
V idiličrn Sent Vidu je praznoval včeraj, v nedeljo dne 5. t m., eden naj* odličnejših kulturnih sinov slovenskega n«* roda. g. nadučitelj Janko Žirovnik svoj zlati jubilej. Za uspešno svoje delo je bil pred kratkim odlikovan z redom sv. Save V. raz« reda in ob priliki izročitve odlikovanja jo pevsko društvo »Žirovnik«, ki se nazivlje po svojem i;stanovite!ju. sklenilo, da proslavi letos 50ietni jubilej svojega prvega pe* vovodje in 23 letnico društvenega obstoja.
Proslava tega jubileja se je vršila vče» raj popoldne v gostilni pri »Slepem Janezu« na priprost, vendar impozanten način. V prostorni gostilniški dvorani so se nabrali vsi zastopniki ljubljanskih kulturnih in pev« skih društev ter mnogoštevilno ljudstvo Is šentviške okolice, narodne dame iz Ljublja* ne. »Orjunc« itd. Kmalu po 15. je prišel ju* bilant, viharno pozdravljen ter je v sprem« stvu svojega sina dr. Janka Žirovnika. in sedel v za njega določeni prostor. Sledila je vrsta napitnic in pozdravov. Kot prvi ga je pozdravil g. Pipan, predsednik S. K. S. v Šcnt Vidu, ki je v svojem jedrnatem go* voru očrtal vse 2irovnikovo delovanje med kmetskim ljudstvom. Prečital je tudi po« zdrave, ki so jih poslala razna pevska dni« štva. Sokol L iz Ljubljane, monsignor Tomo Zupan iz Kranja in razne druge odličnosti. Za njim je napil sla vijencu tajnik S. K. S. Koman, očrtajoč v svojem krasno zasnova« nem govoru neizmerne 2irovnikove zasluge za intelektualno vzgojo m'adine. ki mu je bila vedno pri srcu. S svojimi praktičnimi nasveti je pomagal kmetovalcem, povzdig* nil je sadjerejo in vrtnarstvo v šcnt Vidu, dal je prvo inicijativo zadružni misli ter bil ustanovitelj in vneti buditelj slovenske na« rodne pesmi. Njegova življenska pot ni imela sarno solnčnih dni. Skušali so zasen* čiti njegov sijaj, ker jim je bil napoti, pre« gnali so ga iz priljubljenega mu kraja — teda močni njegov duh, ki je živel v za« vesti, da pravica zmaga nad krivico, ni klo* nil, in danes naš Janko žanje svoj triumf.
Po govoru Komana je povzel besedo g. ravnatelj Matej K u b a d, ki je kot pred« sednik Zveze slovenskih pevskih zborov v iskrenih besedah čestital slavljcncu Zirov« niku kot ustanovniku uspešno delujočega člana zborovske zveze »Zirovnikovega zbo* ra«t. Povdarjal je važnost podeželskih pev« skih zborov, katerih delovanje je, če se vpoštevajo   lokalne   razmere   in potrebe,
enakovredno   delovanja   mestnih pevskih
zborov. Slavljenju je tudi čestital v svojem imenu kot bivši pevovodja pevskega zbora in koncertni vodja Glasbene Matice. Kot posebno zaslugo Žirovnikovega kultur« nega delovanja je navedel dejstvo, da je bil 2irovnik prvi, ki je spoznal potrebo sistematične gojitve slovenskih narodnih pesmi v lepi zborovski obliki. On j« začel in dal drugim povod, da se je pričela slovenska narodna peaem zbirati, zapisovati in z velikim navdušenjem izvajati pri raznih narod* nih prireditvah, koncertin, veselicah itd. slavljenec je bil celo svoje življenje plemenit narodni kulturni delavec.
Za ravnateljem Hubadom SO se Juhi« lantu poklonili v imenu učiteljstva okrajni šolski nadzornik g. Rape, kot nekdanji d<>l* poletni tovariš bivši okrajni zdravnik dr. Lapa j ne, nadalje pisateljica Manica Koma-nova, ki mu je v dar poklonila svoje najnovejše delo »Narodne pravljice in legenge sa mladino«. Ob iskrenem govoru M a niče Komanove, so bili poslušalci globoko gin je-
ni V hnenn pevskega zbora Glasbene Matice je napil slavljcncu g. Skalar kot stanovski tovariš učitelj Rl:5, v imenu »Zveze slovenskih pevskih društev« Zori: o Prelo-vec, v imenu »Ljubljanskega Zv na« gosp. Dr^novcc in g. D*azil v imenu p^vskepa društva »Slavec«, ki je vzkliknil na kc-ncu svojega govora: »KoDcor not — tol'ko let, Bog Ti daj na svet' živet!«
Po vseh teh pozdravnih nanirnicah sa je jubilant ginjen zahvalil, nag!a*fljoč. da je vse to storil iz ljubezni do mladine in do svojega naroda. Za tem je 2irovnikov pevski zbor zapel nekaj narodnih pesmic, in sicer tako lepo ubrano, da je petje zadi* vilo poslušalce.
Oficijelna proslava jc bila s tem zaključena.
Tudi mi telimo osivelemu, aTi *s kre> kemu in čilemu zaslužnemu delaven za slovenski narod, učitelju Janku žirovrtiku, ob priliki SOletnega zlatega jubileja, da bi ga nam Bog še dolgo ohranil ter mu kJi* čemo: »Na mnoga leta!«
Kongres UJU v Ljubljani.
Ljubljana, 6. avgusta.
Danes ob 8. dopoldne so se pričela plenarna zborovanja Udruženja Jugo-slovenskih učiteljev. Že v soboto in posebno v nedeljo so postale ljubljanske ulice zelo živahne. Od vseh krajev naše svobodne države so prihajali ude-ležniki kongresa. V Ljubljani je danes zbranih nad 4000 učiteljev od skrajnega juga do Triglava, od dalmatinskih morskih obal tja do Niša. Podajajo si roke, Snoči je bU na vrtu »Zvezde« prvi sestanek, pozdravni večer. Vrt v čarobni razsvetljavi je kazal krasno pisano sliko. Med animirano množico so bile izmenjane iskrene zdravice, prijetno je učinkovala godba in sledilo je pevanje narodnih in umetnih pesmi.
Kot oficijelni zastopniki so dospeli v Ljubljano na kongres načelnik min. prosvete g. Jovo Gj. Jovanović, dalje I. predsednik Češkoslovaške Obče Učiteljske, učitelj Adolf O b s t, senator učitelj Bab k a iz Slovaške, učitelj O r i S e k, pomoč. min. prosvete dr. Svetolik Stevanovic kot oficijelni zastopnik ministra prosvete.
Tekom včerajšnjega dneva Je Imel glavni odbor v magistratni dvorani dopoldne in popoldne stvarna stanovska posvetovanja, ki so se jih udeležili tudi delegati učiteljskih društev.
HI. GLAVNA SKUPŠČLNA UJU.
V bogato z zelenjem, državnimi zastavicami in s kongresnimi leta U okrašeni dvorani »Uniona« je bila danes ob 8.30 otvorjena III. glavna skupščina UJU. Udeležba je impozantna. Polnostevilno so zbrani skupščinski delegati, 600 po številu. V dvorani pa je navzočih veliko Število učiteljev in učiteljic, ki slede z napetim zanimanjem poteku zborovanj.
Predsednik UJU Miljutln S tankovi 6 je v topih besedah pozdravil delegate, navzoče zastopnike vlade In češkoslovaškega učiteljstva. Z navdušenja po!n»mi besedami se je predsednik spominjal naših neodrešenlh *»ra-tov v Primorju. (Viharno odobravanje.)
Predsednik je med ogromnimi ova-cijami ln ploskanjem predlagal, da UJU odpošlje na Bled udanostno brzojavko jugoslovenskega učitelj stva Njee. Vel. kralju Aleksandru I. tele vsebine?
Ujedinjeno srbsko, hrvatsko Ir. slovensko učiteljstvo pozdravila z g^vne skupščina tn kongresa t Ljubljani Vaše Veličanstvo kot nositelia velike nacijo-nalne Ideje, kateri služi ujedinjena učitelj s rv o, In kot voditelja ? »hvniL dn^h narodne borb« za svobodo in ujedinjenje. Predsednik Miljutin Stankovi**
Glavno skupščino pozdravila tudi zastopnika   češkoslovaškega «52 teljstva predsednik A. O H s t in sena-
tor Bab k a. naglasujoča solidarnost in bratstvo Čehoslovakov do jugoslovanskega učiteljstva. (Sledilo je veliko odobravanje.)
Skupščina je nato takoj prešla k stvarnim razpravam dnevnega reda. Kot prva točka je poročilo glavnega odbora o delovanju UJU. Glavni odbor je posvečal posebno pažnjo stanovski organizaciji in pa akciji za izboljšanje gmotnega položaja jugoslovenskega učiteljstva. Odbor obžaluje, da se nekateri člani nahajajo v pasivnem razmerju napram Udruženju. Organizaciji V Dalmaciji In v Sloveniji delujete zelo uspešno, pa tudi drugod je videti delne uspehe. Udruženje je po notranjih viharjih in krizah pričelo aktivno sodelovati pri zakonih, ki se tičejo narodnega šolstva in učiteljstva. Udruženje je sodelovalo pri načrtu o narodnih šolah. Na intencijo tedanjega ministra prosvete Ljube Davidoviča se je načrt tega zakona razmotrival po posebni komisiji.
Udruženje Je pa tudi skrbno zasledovalo razvoj in razprave uradniškega zakona. Tudi v ta zakon je učlteljstvo skušalo aktivno posegati.
Poročilo dalje navaja pregled o učiteljskem tisku in o delovanju društev. Udruženje šteje danes skupaj 213 okrajnih učiteljskih društev z 10.208 člani. Posamna poverjeništva štejejo:
Beograd
Zagreb
Ljubljana
Sarajevo
Split
100 društev s 4744 člani 43      «      » 1571 » 32      «      t 2446 « 27      c      «   758 » 11      «      «   6S9 «
Društveno poročlo navaja dalje finančni položaj udruženja.
O poročilu se je razvila zelo živahna in mestoma burna debata. Skupščina je soglašala s tem, da se je izrekla glavnemu odboru zaupnica in vsi govorniki, čeprav so se med njimi poja-vle nekatere diference, so končno morali priznavati agilnost in marljivo delovanje glavnega odbora. V debato so pobegli učitelj Gjorgje Gjorgjevič, učitelj Stanislav Milutinovič, učitelj H. M-lošević in učiteljica Godec (Limbuš). Debata in kritika se je posebno osredotočila na društveno glavno glasilo »Narodna prosveta«, ki je pasivna. Kritika je rrajala okolnost, da je glavno glasilo mestoma pristransko in da se ne odlikuje po vsebini Člankov. V dvorani so nastali odločni in živahni protesti proti taki kritiki.
Med živahnim odobravanjem Je učlteljv.a Godec grajala dejstvo glede draginjskih doklad, ki se polovično izplačujejo omoženlm učiteljicam.
Ob zaključku debate je skupščina sprejela poročilo glavnega   odbora na
znanje. Skupščina je tekern dopoldneva še razpravljala:
o pošlovn ku Udruženja jugoslov, učiteljstva in raznih drugih predlogih,
Osta'o na kongres prihajajoče uči-teljstvo si je tekom dopoldneva ogledovalo skromno a zelo pregledno razstavo Učiteljske tiskarne v Frančiškanski ulici, v V razstavi je kratko simboliziran razvoj in napredek slovenskega učiteljstva. Učitelji so si z velikim zanimanjem ogledovali muzej, tobačno tovarno in umetniško razstavo kluba mla-
dih.
Naše mlado slavanslvo.
Te dni so se v Ljubljani vršile konference med zastopniki nekaterih jugo« slovenskih študentskih skupni in zastopnikom Osrednje zveze češkoslovaškega študentstva. Navzoči so bili: za Jug. Akad. Klub »J. JanušiČ« g. Keršo-vani, za Centralno Tajništvo jug. napredne omladine iz Slovenije g. Dolfe Schauer z nekaterimi tovariši, :a Osrednjo zvezo češkoslovaškega Stu-detstva g, Ruhmann Ludovlt Ker Je poslednji, v želji, da hi za medn: no delovanje zainteresira! celokupno jugoslovensko študentstvo. obiskal tudi Zagreb, Beograd In Sofijo, c-e je moglo na teh konferencah konstatirati splošno pripravljenost vseh jugosloven-skih študentov za mednarodno delo, ki naj bi solidarno z drugimi slovanskimi narodi vstvarili lastno deputac jo, a z* bodoče generacije svojo tradicijo. V najkrajšem času se bo organiziral pi -vizorni Centralni odbor jugosl vcnsl &■ ga študentstva, k; naj napravi poizkus formulacije idejnega in praktičnega mednarodnega programa Jugosloven-skega študentstva ter da Instrukcije delegatom Jugoslavije za kongres Sosveta Mednarodne konfederacije študentstva. ki se vrši v Oksfordu in Londonu v septembru tega leta. Ker se bodo na tem kongresu reševala vprašanja velike važnosti za bodočnost Mednarodne konfederacije (vprašanje sprejema Nemcev, Avstrijcev, Madžarov in Bolgarov ter baltjskih narodov), je že sedaj potrebno vstvariti v vseh te1! in ostalih vprašanjih enotno fronto mladih slovanskih generacij. S tem naj se tudi ustvarijo nekateri predpogoji za idejno in praktično sodelovanje slovanskih dijaških organizacij. Podcrtavamo veliko važnost te Idejne in praktične orijentacije mlade Jugoslavije, iz kateri se bode brezdvomno razvila tudi bodoča orijentacija Jugoslavije.
Pri vseh teh vprašanjih Je študent-stvu brezpogojno potrebna tudi pomoč države in ostalih javnih faktorjev. Konferenca je v svrho ojačanja notranjega konsolidiranja in zunanje akcije jugo-slovenskega študentstva zaprosila za pomoč celokupnega Jugoslovens" časopisja ter predložila kongresu Novin. Udruženja resolucijo v tem i slu. Upamo, da bodo državni fafc po vzoru češkoslovaškega prosvel ln zunanjega ministrstva podprl, tc cijo omladine intenzivno v vsaki smeri
O.
SESTANEK DR. BENESA GROFA BETKLENA.
— Praga, 6. avgusta.   (Izv.) K javljajo listi, se v kratkem vrši sesi zunanjega ministra dr. Beneša z strskim predsednikom grofom nom. Kraj sestanka Še ni določen, ko je gotovo, da prispe v sredo Bethlen iz Budimpešte v Topolčar Slovaško v spremstvu Češkoslovaš poslanika Osudskega.
1
*) Paranoja je strokovni izra* za
dušno bolezen, ki je epidemično okužila iicki krog ljubljanskih separatistov, stoječih v »gigantski borbi« (citat iz »Slovenca«) z iujsoslovenskiml centralisti. Po domače se pravi tej bolezni »avtonomija«. Kakor pravijo strokovnjaki, se javlja nevarna bolezen puranojične avtonomije \ d\ h znakih: 1. v brezmejni domišljavosti (megalomanija) \ 2. v svetopisemskem so-vraštvu nroti namišljenim sovražn kom, ki baje po krivici ponižujejo, preganjajo in eni čl! Jejo ubogega paranojika Konkretno le i7'??a epfdemfClia paranoja ori nas v ,,s h nkjrtffi idejah: l. da preseea sloven-ska knitura po veličini vsako drugo: 2. da so Srbi tisti znkled sovražniki, ki hočejo to veličino porušiti in uničiti.
i .j m ———umi mmmmmmjm wm
Tako močno sem se ustrašil, da mi te padlo iz roke pero, s kojim sem začel — bogve, ali sploh in kdaj dovršim sedaj to nalogo 1 — zapisovati svoje spomine o dogodkih in osebah, ki sem jih doživel v Indiji Separandijl, v cesarstvu slovenskih separatistov.
In baš zato, ker ne vem, ali sploh in kdaj dokončam povest, ako se sme tako imenovati to moje fantastično snovanje in vozljanje, ki bi par let zalagalo iskrene Jugoslovene s potrebnim smehom in humorjem, s potrebno fantazijo in filozofijo, neprecenljivim ln najboljšim surogatom za hude čase, jim hočem v glavnih potezah zaupati svoj osnutek.
Da pa sem jaz. Martin Krpan, resnično oživel in vstal od mrtvih, to se je zgodilo tako-le: slovenski separatisti SO obupali nad živimi in rekli:
»Ako nas ne marajo živi, pa najdimo med mrtve, ki jih je še več po moči in številu!«
Možakarji pa je niso mahnili na pr. v ljubljansko prosekturo ali k Sv. Krištofu, ampak zavili so jo naravnost v slavno Unionsko klet. kjer so. kakor to zahteva najnovc'Sa moda kulturnih delavcev, ustanovili Splritlsticno društvo, da sklenejo zvezo s hudobnimi duhovi, strahovi, pošastmi in demoni vseh časov in narodov, in da si x njih pomočjo osnujejo lastno državo, lastno cesarstvo, imenovano Indija Sc-parandia.
Povest natančno opisuje, kako so si naši paranojlčnl   avtonomisti razdelili
čarovniške uloge, ožN^vorijo okul-tizem vseh strok (črno m*»lin alkimijo, astrologijo, kabalo, nekro»n*ntljo Itd.) in kako so po dolgem pogajanju, polnem burnih epizod, podpisali nogodbo v latinskem jeziku, ki se začenja z besedami:
»Ml vsemogočni vladar in r*oMer, Lucifer In naši sopodplsanl pomočniki in veliki knezi Satan, Belcebub, Moloh, Mefistofijel, Levijatan, Plimi, Astarot Aheront, Magot, Asmodi, Bclijal. Ajmaj-f mon, Pajmon itd. In kon&rm s klavzulo »de ne lando cum Diabolo . . .«
II.
»Predno začnemo čarati In klicati duhove.« opozori nekdo zamišljene In v strahu trepetajoče sptrftfste, »moramo vedeti, po katerem principu oomo vladali, ali z rveumc i, dobroto ali strahom?«
»Naša ptv? dogma se glasi: človek je največja beSrlja.« zavpije hrtpavo naj-nestrpnejii med njimi, sodeč po najstarejšem merilu, to se pravi, sam po sebi. »Vladah bomo z žezlom kakor vsi drugI, torci s simbolom batine ln »trahu.«
»V znamenfu strahu.« potrd'k) in za mrmrajo enoglasno vsi navzoči.
»Ampak z živim strahom, ne samo straSiti z besedo.« predlaga mož Izkustva.
Po dolgotrajni, -icstoma viham! razpravi se odločno, poizkusiti svoio čarov-no in splritistično silo s tem, da najprej pričarajo iz pekla živega strahu v obli-
ki starega, dasl že precej obrabljenega klerikalnega zmaja.
»Pa ga nekoliko restavrtramo in moderniziramo,« tako si utešijo zadnje pomisleke, »na novo mu damo spiliti zobovje, na nove prepleskati črnorume-ne luskine itd.€
»Ni megoče,« odgovori Lucifer iz pekla po brezžičnem telefonu, »klerikalni zmaji so na izmoru. Samo dva še imamo. Mlajši je dobil po več sto letih s koncem svetovne vojske tri mlade, ki pa že vsi oddani, prvi za Nemčijo, dragi za Francijo in tretji za Italijo, Starejšega p,t rabim sam, da z njim krotim in strašim nepokorne peklenščke.«
Po dališem prerekanju se sporazumejo, da jim Lucifer samo začasno posodi starega klerikalnega zmaja.
Točno se je posrečila separatistom prva spiritistična seja (podrobnosti sledijo v povesti). Na predpisani čar in ča-rorek se je prikadila, prisopihala, pripl-skala In prižvižgala iz pekla orjaška in pošastna zverina,
»No, zdaj pa kmalu s strahom ukrotimo celo človeStvo in naša Indija Se-parandija nastopi svetovni imperij,■ po-modruje zadovoljno veliki čarovnik, »a predno nadaljujemo s čaranjem in klicanjem duhov, moramo Izpolniti drugi socijalni predpogoj lastne državnosti, ustvariti svoj osobiti državni jezik ln v ta namen upostaviti prvotno obliko pristne praslovenščine, takozvane i n -doslovenščine. tistega človeškega Draiezika. ii kojega so te razvili vsi
I drugi ln h kojemu se imajo vsi zop«. niti kakor izgubljeni sinovi  po z: palintropije večnega vračama, več: volucije ln inverzije. Pred vsem p kozvana srbohrvaščina, saj jo je vil samo tisti Jugoslovenskl  In si ski fantast, tisti »protektor srbskil rodnih pesnil*« tisti nesrečni Jernej p 11 a r, oni Izdajalec Indoslove tega plemenitega človeškega prapk na. ki ga je že davno pred Adam Evo zaplodil neki neoženjen In venec. Zakaj je zmešal Kopitar t srbskega Vuka Karadžića, zakaj i Stil Srbov, da se zaduše mo cerkvene in ruske tatarŠčine? Kal jajno bi sedaj zmagovala in vladal, ša sveta Indoslovenščina!«
»Fej. Kopitar, tngenium sulle! indoslovenšč'na.    žlvlo indoslove zatuli razigrani zmaj.
»Jugoslovenskl špljon in oče ta5 zvane slavistike, Jernej Kopitar, je . r i šal tudi Miklošiča.« nadaljuje veliki rovnik, »najbolj pa Levstika, očet. derne književne slovenščine. AH m zasleplienci pripravi ali lažnivega da prehajajo jugoslovenska narečj: meje druga v drugo, da tvorijo od rice do Carigrada prav za prav en r. jezik? Ali niso pokvarili ti jezik I izdajalci naše prastare Hidoslovenlčine s tujkami Iz takozvane staroslove IčU ne, te pravoslavne  spakedranščine. iz srbohrvaščine in drugih slovanskih jezikov? Zato pa hočem s Carovr. . -c naipreJ priklicati duha pokojne; r
Stev. 177.
L O V C M i M    INAKUD.   anc 4. avgusta 1923.
stran. S.
Otvoritev Sokolskega doma v Doljnjem Logatcu.
Sijajna udeležba. — Nad 3000 zavednih Jugoslovenov manifestira za sokolsko idejo. Govor predsednika JSS dr. VI. Ravnikarja.
(Posebno poročno.)
D o L Logatec, 5. avg.
Sokolska misel in spontana težnja najboljših sinov našega naroda za telesno in duhovno izpopolnitvijo si korak za korakom osvaja vedno širši delokrog, vedno plodovitejše polje, kjer izkazuje bilanca njenega udejstvovanja vedno večje uspehe. NI še dolgo tega, ko je ta vzvišena ideja podala močne korenine v zeleni Poljanski dolini, ko je na našem krajnem braniku za-vihral sokolski prapor na novem sokolskem domu in že se je dvignila iz kamenitih kraških tal druga močna postojanja, logaški Sokol je zvti svoje gnezdo tam, kjer je njegovo delo najbolj potrebno. Nad svobodno
domovino bdi naš Sokol iti razprostira svoja mosročna krila v meri proti zasužnjenim bratom, kajti njegov končni cilj le, pripeljati tudi te nesrečne sinove v naročja velike, nedeljive Jugoslavije. Krepkih mišic in čilega duha stremi za tem ciljem in ker Je na njegovem ščitu resnica, pravica in nesebična ljubezen do rodne grade, mu je zmaga zagotovljena.
Včerajšnf! dan je bil posvega* razmaha sokolske idele v Dol. Logatcta. Krasno poletno vreme je privabilo že zgodal zjutraj mnoso izletnikov, ki so hiteli s prvimi vlaki !s mesta. 2e z vlakom, ki odhaja ob 5.50 se Je odpeljalo v Logatec k otvoritvi sokolskega doma mnogobrojno tukajšnje Sokolstvo v kroju in zavedno sokolski ideji naklonjeno občinstvo. Med prvimi, Id so prihiteli, da utrde sokolski prapor na zapadni meji domovine, je bil" rudi predsednik Jug. Sok. Saveza dr. Vladimir Ravnih ar in člana starešinstva župe Llubljana I. dr. Krejči in § v a j g e r. Z istim vlakom se le odpeljala tudi godba Jugosl. železničarjev.
Logaški Sokol, članstvo in naraščal, je čakal goste na kolodvora, Po burnih orači j ah in prisrčnih medsebojnih pozdravih »o spremili domačini goste pred novo zgradbo sokolskega doma. Raz hiše so vihrale narod ne zastave, okna so bila okrašena s cvetjem. Logatcani pa so z navdušenjem pozdravljali sokolske vrste. Na veseflčnem prostoru se je sprevod rasšel.
Ob 11. dopoldne se je zbralo vse Sokolstvo v kroj« na kolodvoru, da priredi svečan obhod po trga. Na čelu % Jezdnim odsekom pod vodstvom sodnika br. B ari Cevi ć a, železničarsko godba s 5 društvenimi prapori in starešinstvom Saveza ter lupe Ljubljana L te le razvila veličastna povorka, ki so jo doma Oni obsipali s cvetjem In Iskrenimi iMo kflet. rYed novim domom jo čakalo na otvoritev obilo občinstva. Ko Je sprevod prikorakal na mesto in se je vihar navdušenja nekoliko polegel, je stopil pred vsorno raavrfčenc sokolske vrste načelnik domačega Sokola br. 6. Smole; ki je pozdravil navzoče In v kratkih besedah očrtal dosedanje delovanje in pomen logaške sokolske organizacije. Omenjal je naporno delo In ovire v prošlosti ter naglasa! veliko odgovornost, ki čaka logaškega Sokola v bodoče, kajti njegova postojanka J« obenem nacionalni mejnik in edina zanesljiva oporna točka v obrambi proti potajčevanlo. Za njim Je povzel besedo starosta Sokola Dol. Logatec br. Fr. Hodnik, ki je Izvajal: Dragi bm-tie in sestre in dofli gostje ter prijatelji So-kolstva! V čast mi je, da Vas zamorom kot starosta Sokola Logatec sprejeti na sokolovih lastnih tleh. Pozdravljam zastopstvo JSS, zastopnike župe LJubljana L ter drugih društev, kakor tudi vse brate m sestre ter navzoče občinstvo. Logaiki Sokol stoji trdno na meji, on se dobro zaveda, koliko nacijonalnih pogledov je uprto vanj, koliko požrtvovalnega dela pričakuje od nJega domovina in vendar lahko trdim, da Je on kot obmejni čuvar bolj zanesljiv kakoi mejnik na zastraženi meji. Želja, ki jo goji društvo, je, da razprostre Sokol (govornik kaže z roko Sokola na pročelju novega doma) svoja mogočna krila preko teh črnih gora. preko Nanosa, da utrdi svoj prapor prej ali slej na obali Jadranskega morja ter se združi z zasužnjenimi brati. To željo,
bratje in sestre ter vsi navzoči, prosim, ponesite in Sirite po naši lepi, svobodni domovini. V nadi. da bodo moje besede padle na rodovitna tla. vam kličem bratski Zdravo! Sledile so burne ovacije.
Kot Icumica otvoritvene svečanosti Je pozdravila navzoče zavedna narodna delavka in vneta podpornica sokolstva, domačinka ga. Pichler. Nastala je grobna tišina in oči vseh navzočih so se obrnile v nosilca jugoslov. sokolske misli, predsednika JSS dr. Vladimirja Ravnlharja. ki je stopil v ospredje, snel sokolsko čepico in se ozrl proti obmejnemu pogorju, kakor bi hotel poklicati tega nemega stražarja, naj bo priča, kako slovenski narod ljubi svojo svobodo ln ujedinjeno domovino.
GOVOR DR. VLADIMIRJA RAVMHARJA.
»Dragi bratje in sestre, cenjeno občinstvo!
Spominjam se danes onega deževnega pomladanskega dne, ko smo vam pred tremi leti po italijanski okupaciji izročali vaš prapor, ki smo ga bili od prevrata hranili v Ljubljani. Kako majhni ste bili takrat, raztepeni po vsem svetu, brez doma in bre2 drugih sredstev. Toda eno ste nam takrat v vsej iskrenosti pokazali, svojo nekaljeno radost nad svobodo, svojo globoko ljubezen do nove svoje domovine, svojo nezlomljivo voljo, da hočete delati na rasti in veličini te domovine. Z najlepšimi nadaml smo takrat odhajali iz Logatca. Danes pa evo to veličastno stavbo, ki daleko prehaja tedanje naše nade. Pogum in odločnost. Jekleno voljo in vztrajnost, pa mnogo, mnogo ljubezni do stvari razodeva ta dom, ki je brez pretiravanja rečeno eden najlepših' sokolskih domov v Jugoslaviji. Dokaz nam Je, da Je sokolska misel globoko zasidrana v vaših dušah, da je zanjo tam položen temelj, tako trden in kremenit, kakor so kremenita in nerazrnšna kraška tla, ki na njih stoji ta ponosna stavba. A to nam daje novih pričakovanj, novih nad za bodočnost, naše duševne oči gledajo vaš napredek in razvoj ter novih vaših uspehov. Sokolsko društvo dolenjelogaško postani materno društvo za vso svojo okolico. Kajti naš cilj nam mora biti, da privedemo ves naš narod v tabor sokolski, da po besedah našega nesmrtnega ustanovitelja Miroslava Tjrria vsi ti tisoči, ki danes gledajo ln občudujejo naše delo, sami stopijo v areno sokolsko. 50.000 daš stoje danes naša jogo-siovenska sokolska rodbina, naše delo na bo jedva na pol završeno, kadar si bomo mogli reči, da je ves ta dvanajstmilijonski narod naš šel skozi sokolsko telovadnico. (Odobravanje). Naj nihče ne dvomi, je II to mogoče završiti. Besedi: dvom, neodločnost, zapreka — ne pozna naš sokolski slovar. Preskoči, prelomi! so naša gesla. Sestavna vzgoja telesa, duha in duše pa Je nam metoda in sredstvo. Prerodlti moramo ves narod« ker takega, v dubu sokolskem prerojenega naroda potrebuje njegova domovina, njega mlada, a ponosna država. V njej ne sme biti brezdomovlnstva in ne in-ternadlonale, te ali one barve. V taki državi pa tudi ne bo mesta za kako fantastično »človečansko in mirotvorno republiko«, ki ie danes obljublja našim najzagrizenej' šim sovražnikom svojo nevtralnost, ako b> m Jim v nebrzdanem njihovem imperijriz mu zahotelo po Iztočni obali jadranskega morja; v taki državi pa tudi ne bo mesta za kako klerikalno avtonomijo, ki nam lo je bik v vsej goloti dala spoznati bivša avstrijska vojvodina Kranjska. (Burno odobravanje). Današnja navzočnost zastopn ka starešinstva Jug. Sok. Saveza vam je priča, koliko važnosti pripisujemo današnji pomembni svečanosti. Oči vsega higosi. Sokolstva so obmejne v ta prekrazn! dom. saj vidijo v njem ne samo zavetišče dole-njeloŠkega sok. društva, marveč eno svojih lastnih najtrdnejših postojank. V imenu tega Sokolstva vam izrekam svoje čestitke, vsa čuvstva pa, ki nam danes prekipevajo,
izliiem v moj pozdrav, ki vam ž njim kličem svoi jugoslovenski sokolski: Zdravo!
Govornik je končal. Frenetično ploskanje in nepoposion oduševljenje poslušalcev je pričalo, da so jim njegove besede segls globoko v srca, saj jih je govoril Sokol sokolskim in domovino ljubečim srcem.
Za dr. Ravnikarjem je v vznesenih besedah spregovoril zastopnik starešinstva župe Ljubljana I. dr. Krejči, ki le pozdravil logaškega Sokola v imenu župnega starešinstva. Govornik se obrača k domačemu sokolstvu, ki z napetostjo sledi njegovim izvajanjem. Povdarjajoč splošne smernice sokolskega dela in važnost telesnega in duševnega vzgojstva, opozarja govornik na nedovršeno nalogo logaške sokolske postojanke, na težko in odgovorno dobo intenzivnega delovanja, ki bo omogočilo, da stopi logaški Sokol in njegov dom na trdna moralna in materijalna tla. Le v nesebičnem neprestanem izpopolnjevanja in dosledni zvestobi sokolskim načelom je nas snas. Ne glede na do sedaj doseine lepe uspehe pa uprav logaSko sokolsko organizacijo čaka še premnogo napornega dela, kajti ona vrši najvažnejšo funkcijo, ker stoji na brarv.ku naših nacijonalnih interesov na italijanski meji.
Domače in došlo občinstvo iz drugih krajev Slovenije pa govornik poziva, naj z vsemi silami podpira sokolsko stvar, naj stopa v vrste mladih borcev za lepšo bodočnost osvobojene domovine in tako pripomore do skorajšnje popolne zmage. Njegovim besedam je sledilo živahno odobravanje.
Po končanih oficijelnih nagovorih Je starosta Sokola Dol. Logatec br. Hodnik izročil gospodarju br. De Gleria ključe od novega doma. Gospodar je izjavil, da sprejema to funkcijo ne kot kako posebno čast, nego z iskreno željo, da s svojim delom čim več koristi sokolski ideji. Obljubil Je, da bo čuval in vodil dom tako, kakor mu veleva sokolska zavednost Godba Je zaigrala državno himno, kumlca Je pripela na društveni prapor krasen venec ln oficijelni del otvoritve ie bil končan. Gostje so odšli v dom, da si ogledajo njegove prostore.
Nova stavba je na zunaj Izredno pri-kupljiva. Stoji na višni in kraljuje nad ostalimi logaškimi hišami. Lega Je zelo posrečena, Enonadstropno poslopje Ima na pročelju napis »Sokolski Dom«, nad nJim pa ogrranega Sokola z razprostrtimi krili, delo domačina, dijaka tukajšnje realke g. Cirila Oblaka. Splošno je treba omeniti, da je eden naših najlepših sokolskih domov rezultat požrtvovalnosti in izredne marljivosti domačih Sokolov ln sokolski misli naklonjenih domačinov, ki so deloma opravljali vsa težka dela sami ln brezplačno, deloma pa darovali gradivo ln denarna sredstva. Le tem plemenitim narodnim delavcem, čllfh Imen ne bomo tu navajali, ker so zapisana v srcih vseh značajnih Slovencev, se ima Dol. Logatec zahvaliti, da ie danes lahko ponosen na svoj sokolski dom. V notranjosti je dom razdeljen na veliko ln malo dvorano ter več manjših prostorov. Velika dvorana, ki bo dslej središče kulturnega življenja v Logatcu, ima obliko moderne dvorane za razne Javne prireditve. Dolga je z odrom 28 m. široka 10 m in visoka 8 m. V ozadju je balkon, v ospredju gledališki oder, nad njim pa velik, precel debro dovršen posnetek z znane slike »S silo k svobodi«. Sokola na pročelju in to dokaj primerno sliko je preskrbel že omenjeni Ciril Oblak. Poleg obeh dvoran je v domu Še soba za čitalnico, 2 garderobi, kopel, sej-na soba in hišnikovo stanovanje. Pripomniti je, da imajo sedaj vsa logaška kulturna društva na razpolago za podeželske razmere krasno dvorano, kjer se bodo lahko vršile vsakovrstne prireditve, dočim prej tega ni bilo. V bodoče bo samo vprašanje organizacijske spodobnosti domačih narodnih delavcev m^rodajno za procvlt občckul-turnesa in sokolskega dela v Dol. Logatca.
Ob 4. popoldne se je vršila javna telovadba. Nastopil je naraščaj (moški z 22 ženski s 45 člani), članstvo (moških 42, žensk 40) s prostimi vajami m 18 telovadcev na orodju Proste vaje, dasi ne brezhibne so dokazale, da je logaška organizacija, ki šteje sedaj 170 članov, izredno marljiva in vztrajna. Na polju telesne in z njo tesno spojene duševne vzgoje se ji obeta lepa bodočnost. Občinstvo Je živahno odo-
stika, prestrašiti ga hočem z našim živim zmajem, da prekliče svoje jezikovne zablode m da očisti našo sveto indo-slovenščino jugoslovenske in slovanske Ijulike. Pred vsem pa mora preklicati tudi zmešano literarno skrpucalo »Martina Krpana«.
»Fej, Martin Krpan,c sikne razkačeno zmaj, »umoril je mojega očeta Brdavsa.«
in.
Zdaj pa: pst! Odgrniti hočem zagri-njalo, za kojim so Indoslovenci doslej tiščali veliko Levstikovo skrivnost, iz umevnih razlogov, da v robskih dušah slovenskega ljudstva ne razvnamejo starih tradicij jugoslovenske svobodo-ljubnosti in bojevitosti, da ne zaori po slovenskih dobravah jugoslovenski bojni klic za »staro pravdo«. Indoslovenci so si dobro zapomnili svarilo zgodovine (primerjaj zadnji slučaj bolgarskega tribuna Stambolijskega), da je vedno nevarno in nezanesljivo, izzivati ljudsko bojevitost, kajti nič se ne ve, proti komu se naposled obrne ljudsko orožje. Maščevalni Levstik, zadnji slovenski pun ta r iz časov »stare pravde«, je namreč zapustil pismo z naročilom: Naj se odpre in prečita na dan svobode, ko zlomi jugoslovenski narod dunajski in rimski jarem. Indoslovenci so se zvijačno polastili pisma in ga uničili. Izdajalci se dobe povsod in tako se je razvedela vsebina. Levstik je baje y skrivnostnem
pismu prisegel, da nikoli ne pozabi ponižanja in trplienia, ki mu ga je naložila dunajska nemška in rimska klerikalna gospoda, da nikoli ne pozabi ponižanja in trpljenja, s kojim je mučila ista gospoda skozi dolga stoletja njegov ubogi slovenski narod. Da si izlije vsaj nekoliko prekipevajočega žolča, je napisal simbolično satiro »Martin Krpan«.
2ivo si predstavite posamne prizore in ošinite jih samo z žarkom logike: ali si morete misliti krutejšo ironijo in jedkejši sarkazem? Ošabno dunajsko cesarstvo nemških grofov naj reši zadnja in najbolj zavržena stvar na svetu in v očeh dunajske gospode: Der windische Hund Martin Krpan? In kak škrat maščevalne logike tiči za krvoločnostjo, da pomori brez najmanjšega vzroka Brdavs, strašen velikan neznanega porekla, vse nemške junake, na zadnje celo cesarjevega sina edinca?
Povest se godi v časih slovenske reformacije in kmetiškega punta za »staro pravdo«. Tedaj je zaplapolala v slovenskem kmetu zadnja iskra jugoslovenske svobodoljubnosti in boje vito* ti. Pun-tar Martin Krpan je bil zaupnik in agitator prvega jugoslovenskega revoluci-jonarnega Ivana Unguada, ki je po razbitju enotnega jugoslovenskega naroda poizkusil obnoviti staro narodno edin-stvo. Premišljeno je opravljal Martin Krpan med kmeti zarotniški posel, javno se je izdajal za prismojenega tiho-l (a£c% in neovirano prodajal sol ugodno-
sti. Tudi pri Krškem se je boril v vrstah kmetiškega generala, Belokranjca Ilije Gregoriča.
Tiste Čase sta se prepirala dva volkodlaka za prvenstvo, kdo bo pa slovensko kri, ali dunajski nemški grajščak ali rimski latinski klerikalec? A Lucifer, vrhovni glavar klerikalne zalege, se je pritožil pri dunajskem cesarju nad la-komnimi nemškimi grajščaki, da mečejo njegovim služabnikom samo oglodane kosti. Grajščinski požeruhi pa so odgovorili: le tiho naj bo Lucifer, ali misli, da smo res še tako neumni, da verjemo v pekel in hudiča? Ako ne bo tiho, povemo to še kmetom, potem pa naj kar zapre peklensko podjetje.
Lucifer se je takoj maščeval in poslal iz pekla Brdavsa, klerikalnega zmaja v človeški podobi, da pobije neverno nemško gospodo s cesarjevim sinom vred in tako zavlada ki zavoDcodlaČi sam med širnim cesarstvom.
Slovenski kmetje so se tajno in po noči zbrali ter z Martinom Krpanom posvetovali. Nemški grajščaki so Hm upropastili državo, rasblH edinstveni narod na tri dele. Ker so se ujedinjene ga bali, so izročiH druga dva dela Madžarom in Turkom, k tako so jfan vseli samo telesno svobodo. Ako jim pa zdaj klerikalni zmaj vzame Se duševno svobodo, potem so za zmerom fcgubljeaL Zato so sklenili: Brdavs naj pobile nemško gospodo, naš Martin Krpan pa JUfirikjiinaga. fird&viaj
bravalo nastop mladih pionirjev cijonalne težnje. Telovadba na orodju pa je bila prod pričakovanju mojstrsko dovršena. Zlasti so se odlikovah" telovadci na drogo in krogih, ki so Izvajali vse točke ma-lodane brezhibno tn zato tudi Sett bogato pohvalo gledalcev.
Telovadbi je sledila na oba štoru pred Sokolskim domom Javna veselica. Za zabavo ln okrepčflo je bflo poskrbljen v polni meri. »Kolo« na prostem in druge vrste plesa v dvorani so privlačile mladino, ki se je v neprisiljenem veselja vrtela pozno v noč. Udeležba le bfla izredno velika. Zastopano je bilo aeečelstvo JSS, župa Ljubljana I. društva Sokol Ljubljana I. in IL, Vrhnika, Žiri Stepama vas. Moste, Šiška, Mengeš, Cerknica, Kamnik« Borovnica, Unec-Rakek, Planina ln Gor. Logatec. Vseh članov in članic v kroju Ja bilo nad 300. Mnogo Sokolstva naklonje-
nega občinstva ae je pripeljalo fe i jutra-njun vh^om, še več pa popoldne tako, da ? vesetfcnl prostor proti večam skoro pretesen, Starpno število udeležencev }e a&a&alo nad 3 tisoč. Tekom svečane otvoritve prišlo ponovno do Izraza sočutja z zasužnjenimi brati onstran meje. Moralen ospeh prireditve Je bfl popolen ln prav tako upamo, da bo tudi njena mattruama plat zadovoljiva, Dolnfctogaiircniu Sokol« pa telimo prt ttj prttlM, da bi z vso vnemo nadaljeval započeto plodonosno delo ln mtrdfl našo mejo tako, da bo vsaka sovražna akcOa proti Interesom sloveeaka« žtvTJa brezuspešna Tej želji dodajamo ia drugo, da b! krepko zvita sokolska mar* da stopila na areno nacionalnega delova-nja tudi v drugih obmevnih krajih, da M Sokol razprostrl svoja krila nad rrejo. svoje bistre oči pa obrnil tja, kjer Se vedno ječe pod tujim jarmom naši brarje.
T?'*»ffi9ps!ta in brzolaima poročila
Smrt slavista Vatroslava Jagica.
— Dunaj, 6. avgusta. (Izv.) Včeraj zjutraj je umrl slavist dr. Vatroslav Ja-gič v starosti 85 let Truplo prepeljejo v njegov rojstni kraj v Varaždin.
Vatroslav Jagič je bil rojen 6. julija 1838. v Varaždinu. Gimnazijske študije Je končal deloma v svojem rodnem mestu deloma v Zagrebu. Leta 1856 Je odšel na Dunaj kjer se je posvetil filozofskim študijam. Sprva se je posvetil klasični filologiji. Pod vplivom profesorja Miklošiča se Je Jcl baviti s slovansko filologijo. Miklošič je tudi posredoval, da se je Jagić seznani z Gju-ro  Daničićem   in   Vukom    Štefan o vlćem-Karadjićem. Po končanih filozojskm študijah se je jeseni 1860 vrnil v Zagreb in postal profesor na tamkajšnji gimnaziji. Leta 1861 Je Izdal prvo svojo znanstveno razpravo »Paberkl po cvetju našega narodnega pesništva«. Tej razpravi je l. 1892 sledila  druga razprava    »DeklfoacUa Imena samostavnega kakor se Je razvila v staro-slovenskem srbohrvatskem jeziku«. Ob tisoči etnici   prihoda   slovanskih apostolov Cirila m Metoda na slovanski zapad 1. 1863 Je Jagič Izdal zgodovinsko fllologično Študijo: »Evangelij v slovenskem prevodu«. L, 1864 je Izdal »Gramatiko Jezika hrvatskoga, osnovano na starobolgarskoj slov-venščlni«. V letih 1864 do 1866. je skupno z dr. Račkim In Torbarlem izdajal znanstveni časopis »Književnik«. V tem listu je priobčil celo vrsto znanstvenih razprav n. pr. »Naš  pravopis«,  »Slovjensko jezikoslovje«, »Prlmjetbe k našoj sintaksi«, »Ćirilski zbornik«, »Stari spomenici pisma l jezika jugozapadnih Slovjena«,   »Kratak pregled hrvatsko-srbske književnosti Itd.« »Književnik« Je bU predhodnik  znamenitega kasnejšega  Jaglćevegu zbornika  »Archlv filr slawische Philologie«.  Pod vplivom Jagica je bila v hrvatskem pravopisu odstranjena pisava »er« v besedah »smrt, vrt« Itd. ter nadomeščena z navadnim »r«. Ko je bila 1. 1866 ustanovljena v Zagrebu Jugo-slovenska akademija, je Jagič postal njen glavni činitelj. Postal je takoj njen pravi član in že 1. 1867 je izdal znamenito delo »Historija   književnosti  naroda hrvatskega ln srbskoga«. Nato je izdal celo vrsto učenih del In razprav. Ko je v 1870 letih nastala na Hrvatskem reakcija pod baronom Rauchom,  je bil tudi Ja^ič  odpuščen tz službe. Po prizadevanju Miklošiča zlasti pa raznih ruskih prijateljev, ki so visoko ce-
nili njegovo znansrveno delovanje, je pe-trogradsko vseučilišče L 1870. podelilu Ja-giču častni doktorat slovanske filologije ln po prizadevanju ruskega znanstvenika Gr>-gorovlča je bil L 1P71 Imenovan za izrednega profesorja pritnerjevalne slovnice indoevropskih jezikov na vseučiiiSCu v Odesi Predno ie nastooH svojo službo je dobil celoletni dopust, da se izpopolni v ruskem ln sanskrftskem jeziku.   Leta 1S72 je bil Imenovan ia rednega profesorja. Leta 1871 je  izdal   znamenito  razpravo   »Das Leben der WuTzel de  In den    slr.Tvfschcn Spra-chen«,    ki  mu je  donesla  čr.sten doktorat univerze v Lipskem. Leta 1074 je bil Jagič poklical v Berlin, kjer se je osnovala na tamkajšnji univerzi stolica za slovansko filologijo. Tu ie Jagič ostal do 1. 18SQ In se še z večjo vnemo posvetil znanstvenemu   delovanju.   Tu   je   napisi nebroj znanstvenih študij in razprav. L, 1876 je ustanovil znanstveni črkopis za slavistlko »Archlv fur slawische Philologie«.   V tem časopisu jc nato priobčeval večino svojih manstvemh.  slovanski   filolosiii posvečenih del in studii. V času svojega delovanja v Pragi je Jagič postal   član kraljevske akademile v Pragi, pravi član krakovske akademne ln dopisni  član  berlinske akademije. Po posredovanju prrf. Lamanskegs. Je bil L 1888 Imenovan za profesorja slovanske  filologije  na vseuSliiSč« v Petro-gradu. Tn je Jagfe deloval 6 let. Izmed del, ki jih je Izdal v času svojega bivanja v Petrogradu, tmermjemo predvsem: »Vo-pros o KlrfiJe 1 MefodUl v slavjalskoj filologiji«. Leta 1883 Je MftloSlč dovršil svoje 70. leto ter stopil v pokoj. S tem Je postala Izpraznjena stolica za slovansko filologijo na dunajskem vseučilišču. Na priporočalo samega MfkloiiČa je bfl L 1886 imenovan za njegovega naslednika na tem mestu Jagič. Za prvo svojo nalogo Je smatral, da nstanovl na dunajskem vseučilišču seminar za slovansko filologijo. To se mu Je rudi posrečilo.   V tem Času Je izdal celo vrsto znanstvenih del in razprav. Navajamo samo nekatera: »Kiitlceskfja zamjerki«. »Dte   GeheimsT>rachen  bel    der    Slav/en«. »Codex slovenicus«. »Ein Kapltel aus der Geschichte der sudslawischen Sprachen«, »Dfe Aufgaben der Forscmmz der sfidsla-wischen Dialekte«, itd. Za Miklošičem je postal Jagič najznamenitejši slavist. Za sio-vanstvo, za slovanske jeztke si je pridobil neprecenljivih zaslug.
2ELEZNICARSKA STAVKA.
— Beograd. 6 .avgusta. (Izv.) Osr. odbor Udruženja železničarjev je izdal komunike, v katerem ugotavlja, da doslej odbor še ni prejel merodajnega poročila o poteku stavke na Južni železnici, lahko pa že sedaj izjavlja, da spontana stavka ni zasledovala nikakih političnih ciljev, marveč je bila trenotnl protest proti zavlačevanju ureditve gmotnega položaja železničarjev. Deputaciji organiziranih železničarjev jc svoječasno ministrski predsednik dal zagotovilo, da se stanje železničarjev takoj izboljša, ko bodo sprejete dvanaj-stine. Dvanajstine so sprejete, narodna skupSčina je šla na dopust, a železničarsko vprašanje še do sedaj ni rešeno. Prihaja izvozna sezona, ko morajo železničarji na progi napeti vse sile, da vzdrže promet na višku, da more odgovarjati potrebam sezone. Vse železni-čarske organizacije simpatizirajo s protestno akcijo ln opozarjajo vlado, da upošteva železnčarske zahteve, ker je drugače lahko mogoče, da Izbruhne splošna stavka železničarjev.
IZGON NAŠE GOSTOLJUBJE IZRABLJAJOČEGA RUSA.
— Beograd« 6. avgusta. (Izv.) Politično oblasti so včeraj izgnale is na$e države bivšega ruskega generala Dobro, voljskega. General je užival naše gostoljubje, dobival je podporo In je bfl nastavljen kot dnevničar pri beogradski direkciji državnih železnic. Politične oblasti pa so končno bile obveščene, da prše general zelo tendencijoene Članke v berlinske liste, ki propagirajo smeri, naperjene prod nasa državi HiSna preiskava pri generalu je prinesla na dan selo sanimhr materijal, na podlaci katerega so oblasti odredile legon generala Do-brovoijakega, General je cinično laja vil, da se prav nič ne kesa za svoie delovanje proti državi General je stal radi v oskih stikih a nekaierimi osebami v inozemstvu.
POTOVANJE  ROMUNSKEGI MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
— Karlove vari, 6 .avg. (Izv.) Romunski ministrski predsednik Bratiami ie danes prispel sem.
POGREB PREZIDES'TA HARDIKGA.
— San Francisco^ 5. avgusta. fHavas.V Po zelo preprostem obredu v hotelu, kjer je prezident Harding umrl, so prepeljali njegovo truplo na poseben vlak, ki pa od* pelje v Washingron. Tu se bodo vršile v torek ali sredo pogrebne svečanosti.
NEMIRI  NA MADŽARSKEM.
— Budimpešta, 5. avgusta. (Izv.) V mesta je opažati živahno gibanje nerado« ▼oljnih elementov. 2e več dni stavkujoce delavstvo je lačelo prirejati demonstracije. Policija jc imela v soboto in danes mnogo posla. Prišlo je na več krajih do krvavih spopadov tako, da je bilo mestno poveljstvo prisiljeno s posebnim odlokom zabraniti vse demonstracije in javne shode. Policija je dobila stroge direktive. Od 10. zvečer do 5. zjutraj morajo biti zaprte vse hiše in javni lokali. Ker so mašinisti zaceli stavko, vozijo direktni brzovlaki samo do českoslo* vaške meje. — Ustavljen je tudi tovorni promet.
BOMBNI ATENTAT V PORUHRJU.
— Pariz, 5 .avgusta. (Havas.) Iz Dtis-seldorfa poročajo, da Je bila med izmenjavo straže v Stahlhofu vrieua bomba, ki je ranila 3 francoske vojake, 1 žensko in r otroka. Oblasti so na begu aretirale nekega nemiktga dijaka, pri katarem so naSie sestavne dele bombe. Francosko poveljnl-Stvo je tako] proglasilo nad mestom vojno stanje. Ranjeni vojaki so izven smrtne ne-varaosti.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Dunaj, 6. avg. (Izv.) Tekma med 1**d-Star ln Slovanom je končala s 5:2 (2:2) Budimpeštanska tekma med avstrijskim in madžarskim klubom 3:3.
— Praga, 6 .avg. (Izv.) Pri mednarodni plavalni tekmi sta bila dosežena 2 mednarodna rekorda in sicer na 100 m v 1.33 in 300 na v 4.16.5.
Segajte po tombolsklh kartah Društva sa zgradbo Sokolskega
-t-   doma v Spodnji Šiški! -:<•
JK«f«BBS«B««««««««««««««««r   ^ m—m——■«■■»
»
^».OVCNSKI   H A* ROD« dnr7
avgusta
Siev. i7o.
Politične vesti.
— Prihod ministrskega predsednika na BleJ. Snoči z orientcxpresom je prispe! v Ljubljano ministrski predsednik Nikola Pasic ter je takoj nadaljeval Dot na Dled. Danes je bil min, predsednik Pašič v daljši avdijenci pri kralju, tu mu je poročal o tekočih poiitčnih ak* tuainih vprašanjih.
= Odhod zunanjega ministra ▼ Pariz. Na sobotni ministrski konferenci je bilo tudi govora o potovanju zunanjega ministra v Ženevo in v Pariz. To potovanje ima poloficijelni značaj. V Parizu Ima zunanji minister dr. Ninčič določiti z merodajnimi krogi svečani sprejemni program povodom oficijelnega obiska Ni. Vel. kralja Aleksandra pri predsedniku francoske republike Millerandu.
== Sestanek ministrskih predsednikov Male antante. Kakor poročajo pra-Ski listi, se sestanejo ministrski predsedniki Male antante prihodnje dni v Karlovih varih. Tja prispeta Bratianu in Pasić.
= Narodni poslanec  Dr. Brejc se
je podpisal na Markovem protokolu kot narodni poslanec, dasi je znano, da je bil izvoljen samo kot namestnik. To tolmačijo tudi kot migljaj in napoved posl. Stanovniku, da odloži mandat in se umakne dr. Brejcu. Zlobni jeziki pravijo, da je to popolnoma pravilno, ker je potrebno, da dobi Jugoslovanski klub svojega kazenskega zagovornika. -— »L. T.c =a Ogorčenje prebivalstva proti Turkom. Kakor javljajo iz Prištine, je prebivalstvo priredilo velik protestni shod proti postopanju Turkov, ki so za-vratno umorili nekega na straži stoječega vojaka. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva strogo kaznovanje zločincev in napoveduje v nasprotnem slučaju ljudsko sodišče. Ves čas je bilo orožništvo in vojaštvo v pripravljenosti, da se ne bi pojavili izgredi proti muslimanom.
— Židovski kongres v Beogradu« Kakor nam javljajo iz Beograda, je bU včeraj otvorjen židovski kongres, na katerem so udeleženi zastopniki židovskih občin iz vse naše kraljevine. Kongres bo trajal 3 dni.
= Beogradska vohunska afera. Včeraj ob 5. popoldne ie beogradska mestna uprava izročila Frana sobota in narednika Lazarevića preiskovalnemu sodišču, ki vodi nadaljno preiskavo zaradi vohunstva in tatvine važnih tajnih dokumentov v ministrstvu vojne in mornarice.
= Beueševo poročilo Bethlenu. Iz
Budimpešte poročajo* da je ministrski predsednik grof Bethlen dobil te dni poročilo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki vsebuje sklepe sinaj-ske konference. Nadalje naznanja Beneš, da je dobil od vlad v Bukarešti in v Beogradu naročilo, da naj stopi z Madžarsko v neposredno zvezo ter prosi zaradi tega Bethlena, naj mu naznani, kdaj bi bil pripravljen za pričetek pogajanj.
= Poljaki razlaščujejo nemška posestva. Poljska je po mirovni pogodbi upravičena izlikvidirati vse nemško imetje na Poljskem, kar tudi dejanski izvršuje. Na Poznanjskem so ustanovili Likvidacijski odbor, ki stavi poljski vladi nasvete prisilne likvidacije nemških posestev. Zadnji čas razvija odbor podvojeno delavnost s podavanjem predlogov za razlastitev veleposestev in posestev, katera so po krivici prišla v nemške roke po znani germanizacijski zemljiški predvojni politiki nemške vlade na Poznanjskem. _
JULIJSKA KRAJINA.
— Spomenika na Vrhu Sv. Mihaela
ne bo. Italijani so hoteli postaviti na Vrhu Sv. Mihaela, kjer so se vršili izredno hudi boji, velik spomenik tamkaj padlim italijanskim vojakom. Nekaj ča-so so nabirali prispevke za spomenik, nato pa se je razvil v italijanski javnosti surov boj glede načrta za omenjeni spomenik, prispevki so prenehali in nabralo se je samo nekaj nad 2 milijona, potrebna pa je vsota najmanj 20 milijonov. Vsled tega je Mussolini napravil konec sporu s tem, da se je te dni službeno razglasilo, da spomenika ne bo in se je dotični narodni odbor kratkomalo razpustil.
— Idrijski   rudnik  Izročen Angležem.
Dunajski strokovni Ust rudniške industrije »Tasliche Montarberichte« poroča, da je idrijski rudnik oddan v zakup za dobo 10 let neki angleško-ameriški družbi proti letni najemnini 2 milijonov lir. Državni rudnik v Rablju pa hoče italijanska vlada oddati v zakup neki angleško-poljskl družni. Poslanec Sček ie raditega Sel k rudarskemu uradu v Trstu, kjer so mu rekli, da o stvari ne vedo prav nič. Zato se je poslanec obrnil sedai do osrednjih uradov v Rimu, odkoder pričakuje odgovora.
_ l% Vipavske doline nam pišejo: Boli
me srce, ko vidim, kako se mala peščica, kar nns ie. cepi v razne tabore. Občinstvo je z veselem čitalo vabilo na proslavo 60 Seinice Dornberške čitalnice. Udeležba je b ia velika. Ali zaupane Tudstva It bilo varano po zahrbtni klerikalni politiki. To lako potrde tudi oni SokoH, ki so razočarani 511 domov, ne da bi nastopili. VI, ki krčite v svet, da hodimo ed:nl In složni, ravno vi, s svojo zahrbtno politiko razdirale že v enoto strnjene vrste. Dornbcrška ajavaoal le pustila v ljudstvu veliko nezadovoljnost, katero bi morali vodilni krogi vpoš'evati In nehati s razdorno poUUko. Zadnji Čas j« sa tol     . ■ ■
Gospodarstvo.
Pre/. e>. Fran EJler:
0 naši davčni reformi
(Nadaljevanje.)
V prilog dohodnini edinki se na« dalje navaja, da zmore baje sama na bolj enostaven način vse tiste naloge, ki jih sedaj vrse Številne donosnine, bodisi skupno z dohodnino. Pri tem se ves problem prikazuje tako, kakor da so naše donosnine zgolj zastarela in preperela navlaka, ki se naj spravi v kraj. Tako bi se davčni upravi pri« hranilo mnogo brezplodnega dela. Ta argument po eni strani pušča docela iz vida pomen poedinih donosnin kot členov smotrenega davčnega sistema, po drugi strani pa silno podcenjuje težkoče, ki so zvezane s priredbo do« hodnine same.
Za navedeno stališče so posebno značilne besede, ki Jih je v 19. Številki letošnjega »A rt onom ista« zapisal ne« imenovan avtor, češ: »Danes ve dav« karija natančno, koliko dohodkov ima ali ali oni — ali bi bila res tako težava odpraviti zemljiški, obrtni davek itd. in vse združiti pod enim samim imenom dohodnine.« Kdo bi si mislil, da so baS gospodje avtonomisti v davčnih stvareh takSni goreči centralisti? Če problem nekoliko natančneje proučijo, bi brez dvoma našli, da se marsikateri izmed razlogov, ki i njimi pobijajo centralizem v državnem ustroju na« sploh, da mutatis mutandis prav dobro uporabljati tudi zoper njih zahtevo po davčni unifikaciji. Smela trditev o vse« vednosti »davkarije« jc za našo davčno upravo sicer zelo laskava, pa je žal, neutemeljena. Nasprotno jc res: dav* karija ve prav malo. Ugotovitev celo* kupnega dohodka kake osebe je tako težavna in kočljiva naloga, da jo davč* ni organi le v red k orna rešijo povsem izčrpno in hkratu pravično. Navadno se dohodek ne ceni in tudi ne da ceniti uno aeto z eno samo številko nego se mora na dokaj zamuden način pribi« rati iz raznih podatkov o posameznih pridobitnih virih, iz številnih dejstev in   vnanjih   znakov,   slično   kakor se mozaik sestavi  iz  poedinh  malih kamenčkov.  Pri tej  sintezi, ki skuša iz delcev rekonstruirati celoto, pa financ* ni upravi nudijo ba§ donosnine s svo* jimi že dognanim! davčnimi osnovami silno važno, da, neprecenljivo gradivo, ki bodisi šele omogoča ali vsaj izredno pospešuje  določitev  celokupnega do« hodka. Trud, ki ga ima davčna uprava z donosninami, ni torej za dohodnino izgubljen, marveč služi neposredno v izdatni  meri   tudi   njenim smotrom. Čestokrat so donosninski podatki edi* na uporabna opora, na katero je do« hodnino možno oslanjati.  Zlasti pri ucenitvi prejemkov iz zemljiške pose« sti hodi dohodnina zelo rada po zem« ljarinskih berglah. Saj je znana stvar, da se pri nas kot zemljiški dohodek jemlje običajno primerno pomnoženi čisti katastrski donos. Brez zemljarim skih podatkov bi si davčna oblastva s ceniinimi komisijami vred ne vedela v obče pomagati. Nič manjša ni v tem pogledu važnost hišne najmarine ali pridobnine. Iz najmarinskih spisov na pr.  more  davčno  oblastvo  na mah točno posneti hišne dohodke. Kajti v najmarinskih napovedih najde podro* ben izkaz najemnin s podpisi najem« nikov potrjenih, torej že kontroliranih in oblastveno preizkušenih. Vsega tega mu dohodninska napoved ne nudi in lahko  nuditi  ne  more, ker  bi inače postala prekomplicirana.   NaS davčni načrt se čisto pametno okorišča s tem položajem, postavljajoč načelo, da naj bodo   za   dohodnino   merodajni tisti donosi, ki so se ugotovili kot osnova pri odmeri poedinih donosnin. Tako bi se dohodninska priredba v bistvu re» duclrala na seštevanje in skupno ob* dačenje delnih donosov ali pramenov dohodka, nič drugače,  nego velja to tudi v italijanski ali angleški zakono* daj i.
Če torej donosnine kratko malo ukinemo, spravili bi davčne organe ob velik   del   priredbenih pripomočkov. Ker pa so ti pripomočki tako drago« ceni, da se v obče ne dajo pogrešati, bi se seveda vsi pripravljalni posli, ki se sedaj vršijo pri odmeri donosnin, morali prenesti v dohodninsko prired* bo samo. O kakem bistvenem zmanj« Sanju dela bi potemtakem ne bilo go« vora. Tako n. pr. bi bilo pridržati zemljarinski kataster in vse obsežne naprave za njegovo stalno razpregle* dovanje. Urediti bi se morala posebna evidenca o stavbah, kakor ae sedaj obavlja v okviru zgradarine. In isto bi veljalo glede vseh ostalih davčnih virov.  Nobenega teh neobhodno po« trebnih poslov bi davčne uprave ne mogle oprostiti, razen če bi se je usmilil sam Bog a posebnim čudežem in bodisi razsvetlil davkoplačevalce,   da posl' ne bi več > svojih dohodninskih nap vedih le iajavah govorili ničesar d* gega kot čisto resnico sli pa razsvc davčne organe in jim res podelel o vsevednost in vse vidnost, ki Jim j
pripisuje navedeni citat. Bal potreba po zanesljivih odmernih pripomočkih je med drugim bila vzrok, da si je pruska davčna uprava, ko je odsto« pila donosnine občinam, ipak pridr* Žaia priredbo teh davkov, ker je pa z iz dotičnih spisov črpala podatke tudi sa svojo dohodnino. Tako torej ta ukinitev donosnin kot državnih dav* kov ni bila za prusko državo spojena S prav nobenim prihrankom na delu
pokra linah, ki Žc imnjo zemljarinski kataster, primerno povišaj čisti kata« strski donos, v Srbiji pa sc v naglici izvedi začasna katastracija zemljišč po n.ičeMh. veljavnih za ostale pokra* jine. Sele čez več let bi se naposled pristopilo h končnoveljavni ureditvi za vso državo. Pri tej davčni obliki bi se torej tudi po načrtu izenačenje sku* Salo doseči polagoma, ker je to pač edino možno pot.
V članku, ki sem £a spredaj orne* nil, opozarja g. načelnik Vodopivec na
nega izenačevanja in razvija sam svoj načrt, kako bi se ta naloga d.Ja rešiti bolj počasi in previdno. Sproži! je s tem zadevo, ki je vredna, da se dobro prouči. Ni dvoma, da prehod iz sta* rega v novi davčnopravni red ne bo lahak in da bo tem težji, čim bolj se j bo t njim hitelo. Saj qre za obsežne, komplicirane  institucije,  ki  so kakor slasti dohodnina in imovinski davek, j za naše pokrajine deloma popolen no* vum. Našo davčno upravo čakajo, če se ji res misli takoj obesiti na vrat ves mlinski  kamen  davčne  reforme, zelo težki dnevi in lahko se pripeti, da nam v prvem hipu  popolnoma omaga pod tem   bremenom.   Kajti   novi   davki ji bodo razpoložljive sile vezali v toliki meri, da  bo od  tega trpela celo pri* redba  onih  davčnih  vrst, ki  bi  se iz starih   sistemov   pre-.-zele   v   več ali manj neizpremenjeni obliki in bi torej same po sebi ne delale davčnim orga^ nom posebnih preglavic. Ni nemožno. da bi v tej ali oni pokrajini priSlo do splošnega zastoja v odmerilnem poslu in vsled tega do občutnih upadkov pri državnih   dohodkih.   Opasnost take krize bo samo rasla, ako se res hoče vztrajati na toli kratki vacatio lecjis kot jo predlaga vladni načrt. Potrebna je najmanj enoletna doba. da se vse pripravi,   kar je za izvršitev zakona potrebno, in se morejo tudi davčni uradniki dovoljno seznaniti z novimi j določbami. No, načrt skuša državno i blagaino zoper najhujše neprilike za* varovati s posebno odredbo, po kateri j se do nove odmere davek vplačuj po , zadnjem  predpisu,  izvršenem  še  na i osnovi starega prava. S tem bi si drža* ; va sicer zavarovala stare dohodke, to* da uhajal bi ji finančni efekt preojno* J ve same. Vrhu tega ima ta določba za davkoplačevalce grdo kljuko, ne samo, t ker sc nc ozira na morebitne kasnejše j izpremembe v njih gospodarskem po* j
in upravnih stroških. In slično bi tudi opasnosti, ki nam prete od prenaglje* naša davčna uprava glede količine dela ne bila kaj prida na boljem. Pač pa bi lahko prišla na slabše glede teh* nično praktične razporedbe tega dela. Kajti kar se sedaj opravlja lepo raz* vrščeno na po^dine davčne oblike, bi se poslej moralo opravljati vse na kupu pri dohodnini. Skratka, imamo tu — čeprav v drugem pomenu in obsegu — prav isti problem, ki ga sreČavamo v sporih o centralizaciji in decentraliza* ciji, koncentraciji in dekoncentraciji drfavne uprava nasploh.
Toda   obrazložena pripravljalna vloga, ki jo donosnine vTŠijo glede na dohodnino, ni glavni motiv njih ob« stoja, nego je le nekaj posteriornega. je le posledica tega obstoja. Prvotni in pravi njih smoter je, da služijo kot posebni davki na fundirani dohodek. Davčna pravičnost namreč zahteva, da se v obremenitvi razločuje med delov* nim dohodkom in dohodkom iz imo* vine, in, ker so glede tega fundiranega dohodka takisto zopet razlike, vpliva* joče na gospodarsko zmožnost, tudi še med  posameznimi  panogami  te vrste dohodka.   To   skuša   mešani sistem, kakor rečeno, doseči s tem, da dotične f unci je razvršča na posebne davke, ki jih čisto  naravno po  pridobitnih pa* nogah, katerih se tičejo, tudi poime* nuje.   Tako    so    nastale zemljarine, zgradrine,   pridobnine   itd.   Za vsako takšno panogo veljajo posebne davčne mere. vsled  česar se  seveda morajo dotični   donosi   ugotavljati  ločeno in zase. Naposled se donosi vseh panog seštejejo   in   obdačijo   kot celokupni dohodek kake osebe še s progresivno dohodnino. Na las enako je postopa* nje pri čistem dohodninskem sistemu z  dohodnino   edinko.  Tudi   ondi ni možna drugačna pot. ak i se naj pri* merno uveljavijo razlike med poedi* nimi vrstami dohodka. Ze površni po* gled na toli prehvaljeno angleško in italijansko dohodnino nam kaže, da nista to nikakšna enotna ali enostavna davka, nego zelo rloženi konstrukciji, ki pod eno streho krijeta in združujeta vse one  probleme  in  naloge, katere mešani sistem, Če naj se tako izrazim, skuša rešiti po načelu dekoncentracije. * Prav tako kakor mi, obdaČujejo i An* j gleži ter Italijani najprej  posamezne . donose s posebnimi več ali manj dife* renciranimi   postavki,   potem   pa   še • celokupni dohodek. Zato pa je dohod* \ nina edinka izpostavljena nevarnosti, j da postane komplicirana, preobložena j in da vsled tega tudi ne dopušča pri \ poedinih  vrstah  dohodka  toli   tenkih j diferenciacij,   kakršne   se   s   pomočjo i samostojnih  donosnin dado  brez  po* ! sebnih   neprilik   doseči   pri mešanem sistemu. Vsa razlika med obema siste* moma je torej le bolj vnanja, formal* I na, le bolj vprašanje davčne tehnike, j Zategadelj   ne   uvidevam,   zakaj   bi ; lahkomišljeno   zapuščali   zgodovinsko I nam začrtano smer razvoja in izpre« ; minjali uživele davčne oblike, ko pa ni zato prav nobene nujne potrebe. Saj nam vendar ne gre za imena in nazive, ampak za bistvo stvari. Vse nasprot* stvo zoper mešani sistem izvira napo* sled Iz načelne napake, da se posa* mezni davki motrijo čisto izolirano in zase, nc pa da bi se obdržali v vidu njih medsebojni stiki, kakor sledijo iz posebnih funkcij, ki so v vsakem po« edinem členu takega sistema name* njeno v celokupnem davčnem ustroju.
n.
Drugo važno vprašanje, ki sem ga temu spisu postavil na čelo, se tiče metode, po kateri se izvede na* ia davčna preoanovs: ali v enem sa* mem zaletu ali pa rajši korakoma v posameznih »etapah«. Smotrena reši« tev tega vprašanja ni le v interesu državne blagajne, nego je tudi v in« teresu davkoplačevalcev. Državi gre za to, da ji davčna preosnova čim prej Stalno zagotovi primerne poviške dav« čnih dohodkov. Davkoplačevalci pa bi se s davčno reformo radi prs** kmalu umebili sedanjih neravnomernosti v obremenitvi posameznih pokrajin, a se hkrati zaščitili rudi zoper nevarnost, da se jim nasprotno te neravnomer«
krajinah 2c sednj. Zelo p* dvomim, da bi pri tako reformirani pridebnini, čeprav le za krajšo prehodno dobo, prebili s samim izenačenjem materi« « nopravnih določb. Kaj bi pomagala enotnost davčnih stop, ako bi se hkratu v posameznih pokroiinah ohrur.i'i na pr. glede komisij čisto različni za stranke bolj in manj ugodni predpisi, ako bi se v eni pokrajini komisije se* stavljale z večino iz voljenega zur,top* stva pridobninskih zavezancev, v drugI pa po načelu paritete med zavezanci in davčno upravo, ako bi v tej p^kra* j ini bil dopusten prisilni vpogled v poslovne knjige, v drugi pa samo In* kultativni, ako bi kje veljala splošna izvestiteljska dolžnost in bi ondi bil« na razpolago strope kazenske določbe, drugod pa ne bi bilo enako? V takem položaju bi izenačenje zgolj m«:cr;j'* nopravnih določb gotovo nc dovci do zaželjene ravnomernosti. Kajti ni dvoma, da imajo tudi vse omenjene formalnopravne odredbe izredno velik, često naravnost odločilen vpliv na ugo* tovitev davčnega predpisa, de Ji ol Se pridobnine torej se mi predlog rj. V. zdi sprejemljiv le, ako bi se hkrriti na kak način zavarovati zoper nev5c-čno materialne posledice formalnopravne neenakosti. O tem še (spregovorim. Pač pa se s predlogom strinjam, v kolikor se nanaša na ostale zgoraj navedene davke, ki imajo to skupno potezo, da ne sodelujejo pri njih komi* sije, netjo leži vsa priredba v rokah davčnih oMastev. Razlike v foimalno* pravnem oziru niso tu tako daleko« sežne in marsikaj bi mogla liravnati že sama praksa s primernimi enotnimi navodili.
Končno bi se po Vodoplvčevem načrtu v tej prvi etapi izvedla neka začasna izprav« tudi še pri zeml1 -rini, ki si jo pa kot najtrši orth hočem prihraniti za pozneje.
s  s s
m. LJUBLJANSKI VELE-SEJEM.
111. Ljubljanski velesejem, ki se otvori dne 1. septembra t. L, bo v resnici naj sijajnejši od vseh dosedanjih. O pomenu in koristi vzorčnega sejma nihče več dvomiti ne more in vsak zaveden trgo-i vec. obrtnik in industrijalec mora Sti trati velesejem za svojo solo in v dnevih, ko se isti vrši, za svoj dom. Da bo letošnji velesejem združil večino naših pod;etii in predstavljal našo celo industrijo, obrt in trgovino, se vidi iz de
ložaju. ampak tudi zato, ker bi za ne, . ^ jg sejmišče y obsegu 4a000 m«
določen cas vprav sankcionirala obsto. j |etos u skorQ prCrna.ihno. Prvi prostor.
to je prostor v notranjosti  pa vil jonskih
jece   davčne   neravnomernosti   in jih pomagala celo še pomnoževati: recimo, \ da bi se v tej ali oni pokrajini, ki je i po veljavnem pravu na boljem, nova j odmera   zavlačevala   in   zavlekla ad j calendas graecas, v drugi pokrajini s \ spretnejšim  in aorečnejšim upravnim j aparatom pa bi se izvršila pravočasno. 1 Določba ima torej zelo neprijeten pri* : okus, tem bolj, ker v načrtu ni pove* 1 dano, kako dolgo bi se na ta način I smelo vplačevati po starem predpisu, ali bi se končno napravil kak obračun j in kako. Načrt ne daje sploh mnogo \ upanja, da bi se hitro pokazal pravi f finančni uspeh preosnove. Davkopla* j čevalcem pa se prav lahko primeri, da bodo še leta in leta dejansko tičali v starih in morda celo pogoršanih raz* merah. Vzemimo samo primer, da se v Srbiji ne posreči kmalu izvesti do* hodnino, kakor se ni posrečilo izvesti davka na vojne dobičke.
Reforma v etapah bi nasproti me* todi, ki se je nečrt oklepa, imela vse* kako to prednost, da bi davčna uprava mogla presteje dihati in preosnovo provesti v postopnih fazah smotreno ter preudarno. Poedine etape bi se dale bolj pripraviti, izdelati točneje z manj* šim naporom in vsaka zase morebiti tudi v relativno krajšem času. Vpraša se pa, ali bi ne bilo treba na končni efekt predolgo čakati, kajti mi smo nestrpni in bi se, kar je čisto razum* Ijlvo, rad: prej ko prej otresli pravne in dejanske neenakosti.
G. Vodonivec predlaga, da se rc*
zgradb, je že davno do zadnjega kotička zaseden. P.nako vsa mesta na prostem. Na razpolago je le še nekaj pokritega prostora ob paviljonih po Din 120 za m1. Kdor nanj reflektira, naj se požuri, ker sicer se bo dal inozemstvu na razpolago.
Vseh razstaviialcev je do sedai okrog 700, med temi 120 trgovcev In 152 ino-zemcev. Drugo je domača obrt in industrija. Inozemstvo po državah: Avstriju 48, Nemčija 37, Amerika (U. S. A.) a Anglija 6, Čehoslovaška 24, Francija 20, Belgija S, Švica 1.
Naše domače gospodarstvo bo pokazalo velikanski napredek od lanskega leta. Predmeti, ki smo jih Še lani uvažali, bodo letos razstavljeni že kot izdelki naših domačih podjetij, tako v .-trojni, elektrotehnični, kemijski ter mnogih drugih skupinah, katerih bo letos 21, in sicer: 1. Strojna industrija. 2. Izdelki iz železa in jekla, puškarstvo, municija. 3. Otali kovinski izdelki. 4. Poljedelski stroji, poljedelsko orodje. 5. Avtomobili, dvokolcsa, pnevmatika, vozovi. 6. Elektrotehnika in razsvetljava. 7. Kozmetika, farmacevtič-ni in kirurjjičnl Izdelki. 8. Papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine. 9. Pohištvo in stanovan i oprema. 10. Ostala lesna industrija, 11. Usnje in konfekcija usnja. 12. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuho-vina, perilo, cerkveni paramenti. 13. Klobuki, slamniki, koŠarstvo, vezenine, čipke. 14. Lončena roba, majolika. fay-ence, steklo. 15. Galanterija, bijouterija.
forma izvedi v štirih etapah. V prvi j dragularstvo, fina mehanika, optika, etapi naj bi se izenačile samo mate* j graverii. pasarji. 16. Kemična industrija, r i a 1 n o pravne določbe, osobito dav« j 17. Industrija živil. IS. Poljedelstvo. 19.
čne stopnje, tistih davčnih vrst, ki se že sedaj v vsej držav' odmerjajo pri* lično po enakih načelih. Tako bi se spravile v sklad naše zgradarine, pridobnine, obče in posebne od podjetij   -  javno  računodajo, rent«
Stavbarstvo. 20. Godala. 21. Razno orodje. — Novost bo letos tudi vrtnarski oddelek z okrog 40.000 cvetlicami, lepo« tičnim grmlčevjev, naiplemenitcjŠim sadnim drevjem ter najmodernejšim cvetlic-njakom. Dal>e poljska železnica z loko-
nine, davek od delovnih za«} motivo na olje. avtomobil s parnim po-
s 1 u ž k o v pa bi se proširil na vse dr« favno ozemlje. V formalnopravnem oziru, torej pred vsem glede dav« čne«ja postopku z določbami o napo« vfdih, komisijah in priredbenih nače« lih sploh, o pravnih lekih. o pohiraniu
nosti ie povečajo sli pa se ustvarijo 1 m vplaći'u davka, morda celo tudi gle*
nove, sko M se namreč v praksi refor« mi ne udejstvils na vsem državnem ozemlju enako in sočasno.
Nsl vladni načrt se je r od'očno «eat© zsvrel ss takojšnjo definitivno Hitev, ki hi se nsj uveli«vils *e s nm>arjcm 1924. torej v najkraj^m >.  Sa.n«  fjede  zemlja Ine.  ki je >m z«««, ni načrt mogel prinesti s   rcJftve   nego  predi a ga   t gol j n DtofteMiL s* katerem m 1
de ustrojstv« davčne uprave pa bi za prvi čas ostali v veljavi ie pokrajinski zakoni.
Ts predlog mi. v kolikor ohseza riHi občo p r i H o h n i n o. vzbuja pomisleke. Soqla*am sicer popolnoma z r.amero. da se obč» prwh»hnina pred« pisuj enotno od čistega donosa. In to« rej v Sloveniji ter Dalmaciji iz poraz« delhencga (reparacijskega) pretvori v kolMrtnakl davek, kar je v ostalih po«
gonom, najmodernejše opremljena elektrarna, ki bo celo sejmišče oskrbovala z električnim tokom za pogon in raz-svetliavo, signalni topiči. signalne električne tire s sireno In se celn vr«fr» dni« gih znamenitosti. Inozemska Industrija bo snd^!ovala s stroji — namovelSlm1 izumi, ki bodo cel dan v obrata.
Kn si bo posctnfk vse te čudoviti Izna'dhe človeškega duha leineJMIo dal. ga bn vabil vinuli oddelek ri <>(! dih. kier ho pri ča^i rnincgn v:n.-r: r»"7^ bil za nek a i ur vsakdani* tefave ;: s' 1 bi. fmena znanih vinskih tvrdi fOsrcd nja vinarska zadruga za JuKoslavlin Ljubljana, Gospodarska zveza, Lhiblja na, Dolenjki in bizeliski vinogradniki Brežice, Kriko. Cucek Pr. & Cle, Ptuj
stev   i 78
»SLO VP N S K i   NAROD-  ane r.
farsi & sinovi Ptuj, VaJjak Ojnro, Maribor, Buzolić 6c Co.. Split) jamčijo za fino kakovost zlate kapljice. Zabaveželjni bo našel razvedrila v baru in varijeteju, pri godbi in petju.
Vsak bo prijel na *voJ račun, zato raj tudi vsak poseti III. Ljubljanski vele-sejem. Permanentna legitimacija, ki daje pravico na polovično vožnjo z osebnimi in brzo v laki, stane Din 50 in se dobi pri vseh denarnih zavodih in pri Uradu Ljubljanskega velesejma. Vstopnice za enkratni obisk po Din 15 pa se bodo prodajale v blagajnicah ob vhodih na sej. mišče.
a
—Z Zboljsana žetev v Jugoslaviji. Inozemski listi prinašajo poročila, da se je nada na dobro letino v Jugoslaviji znatno zboljšala in da se obeta po zadnjih vesteh za 35% boljša letina, kakor je bila lansko leto.
—g   »Industrijsko-obrtna   vzorčna Izložba  v Mariboru,  združena z vrtnarsko, vinarsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.)   Vsem raz-siavljalcem v vednost! Blago, namenjeno za razstavo mora biti najkasneje do 13. avgusta v Mariboru na razstavišču.   Za to skrbite,   da blago pravočasno odpošljete. Opozarjamo, da je za prevoz razstavnega blaga dovoljen 50% popust na vseh progah naše države.   Vsaka pošiljatev mora biti   naslovljena    na »IndustrUsko-obrtno vzorčno   izložbo v Mariboru«   ter nositi opazko:  razstavno  blago za IndustrUsko-obrtno vzorčno Izložbo v Mariboru. To-vorr.ina se plača pri   prevozu v Maribor brez popusta, zato pa se blago po razstavi brezplačno odpremi nazaj. Vsak razstavlja-lec si naj v to svrho pridrži tovorni list, ki mu služI potem kot izkaz   za brezplačni prevoz nazaj. Vse po železnici poslano blago prevzame v Mariboru spedicijska tvrdka »Balkan« in ga prepelje na razstavni prostor. Posebne želje glede prevoza naj se sporoče  pravočasno   omenjeni tvrdki. Dodeljeni prostor na razstavišču je popolnoma prazen in si ga mora vsak razstav-Ijlec sam urediti. Razstavni odbor je za ta dela Imenoval oflcijelie rokodelce, ki bodo v tem času stalno   na   razstavišču na razpolago. Vse stojnice morajo biti najkasneje do 14. avgusta ob 18. uri popolnoma urejene. Vsi razstavljala se pozivajo, da se točno ravnajo po doposlanih navodilih. — Oficijelna dela   na   razstavi.  V svrho enotne izvedbe je pooblastila uprava razstave za izvršitev na razstavi potrebnih del sledeče tvTdke:   mizarska dela Jota Volčič, Slovenska ulica 36 in Rudolf Kom-para, Maribor, Mejna ulica 6; slikarska dela: Franjo Amhrožič, Maribor, Grajska ulica in Franjo Horvat, Maribor, Slovenska ulica 10: dekoracije in tapetništvo: PeTdo Kuhar. Maribor, Slovenska ulica 12 In Blaž Jagodic, Maribor, Rotovškl trg; okrašenje In rastline tvrdke »Vrt« Džamonlja i drugovi, Maribor. Čopova ulica In tvrdka Ivan Jemenc, Maribor,  Razlagova ulica. Špedicija   tvTdka   »Balkan« d d mednarodne transporte, podružnica  Maribor, Aleksandrova cesta 35. — Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri vseh denarnih zavodih In obrtniških društvih in zadrugah ter   ostanejo   skupno z vstopnino 20 Din. Legitimacije veljajo ob enem kot permanentne vstopnice, kjer ni prodajalcev legitimacij,   priporočamo,   da si   Jih naroča skupno pri upravi   razstave v Maribora, Cankarjeva ulica 5. — Kino na razstavi. Za časa razstave bo na vcsellčnem prostoru urejen kino,   ki bo brezplačno predvajal razne gospodarske filme o naši Industriji In obrti, poleg tega pa tudi kaj veselega. Ne dvomimo, da bo ta kino velika prh/lačna točka med   drugimi   zanimivostmi na rastavi. — Vsa pojasnila glede razstave daje edino pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Cankarjeva ulica. tel. št. 325, kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti.
—g Prevoz drv In premoga za ktrrla-
vo. Trgovska In obrtniška zbornica ponovno opozarja vse trgovce, obrtnike In Indu-strijce, da naj skušajo po možnosti, da se preskrbUo z zadostnim kurivom na drvlh ji premogu zs ■?imsko dobo še pred prvim septembrom, ker se bo po 1. septembra po naredbi ministrstva saobračaja računala tovornina za prevoz premoga In drv po naslednjem višjem tarifnem razredu kot pa v dobi od l. aprila do 1. septembra.
—g Beogradski relesefem. Prihodnjo jesen priredi Beograd velik sejem, na katerem izloči poleg domače rud! mednarodna industrija svoje vzorce. Za ta sejem so se poleg beogradskih Industrijcev In trgovcev   zainteresirali  tudi pristojna mini-
Dnevne vesti.
VLjubtjanl. dne 6. avgusta 1923.
— Vznemirjajoče vesti s Triglava, ki se zadnje dni širijo v naši javnosti, so po naših informacijah brez vsake stvar, ne podlage. O kakšni italijanski okupaciji Triglava nI govora. Poset Triglava je sleikotprej svoboden, na kar z...sti opozarjamo turiste, ki nameravajo napraviti ture v triglavsko pogorje. Vest da bi bil Aljažev stolp v torek preples-kan v italijanskih barvah, je izmišljena. Turisti, ki so bili v torek to sredo na vrhu Triglava, niso videli tu nobenega Italijana in tudi italijanska baraka pod Triglavom na DoliČu je bila brez stanovalcev. Tudi govorice, da prihajajo italijanski vojaki že v Aleksandrov dom in na Kredarico, so zlobno zlagane. Uganka nam je, kdo ima interes, da širi takšne tatarske vesti, s katerimi se povzroča samo občutna škoda slovenski turi-stiki, predvsem pa »Slov. plan. društvu«. Skrajni Čas je že, da se preneha s tem lahkomiselnim vznemirjanjem naše javnosti, ki nima absolutno nobenega smisla.
— Minister Marko Trlfkovlć. Tekom prihodnjih dni prispe na Bled minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič, da predloži uradniški zakon Nj. VeL kralju v sankcijo in podpis. Obenem bo tudi sankcijoniran zakon o zavarovanju zoper točo in povod en j.
— V Miran je potnih listov za Švico, švicarski konzulat v Zagrebu opozarja, da vidira potne liste samo v predpoldan-skih uradnih urah. Popoldne se bo vidi-ralo samo izjemoma za primer bolezni, smrti in drugih neodložljivih potovanj. Obenem opozarja konzulat vse družbe, katere se bavijo s prevozom izseljencev, da zahteva švicarska vlada za take transporte kolektivni vizum (potrebno je najmanj 30 oseb), zato naj omenjene družbe ne predložijo konzulatu poedinih potnih listov, ampak naj jih pošljejo skupno, zbrane po transportih, pod pogoji, katere jim je konzulat svoječasno že priobčil
— Prehrana pasivnih krajev. Posamezne občine se obračajo na razne oblasti zaradi pojasnila .kaj je z dobavo koruze iz prehranjevalne akcije ministrstva za socijalno politiko. Da bodo vse občine o tej akciji na jasnem, sporočamo, da se nahaja koruza za pasivne kraje občine v skladiščih Žitnega zavoda v „Ljubljani ter jo more dobiti vsaka občina takoj, ko pošlje zavodu izjavo, da se obveže koruzo razdeliti med občane in pobrati protivrednost od njih najkasneje do 15. oktobra t. L, in sicer po ceni, kakor jo bo vlada določila. Ker namerava vlada likvidirati prehranbeno akcijo, je v interesu občin, da pošljejo omenjene izjave takoj Žitnemu zavodu ali pa Pokrajinski upravi v LjubLani. Naročila se bodo izvršila takoj, dokler ni zaloga izčrpana.
— Prisilna delavnica za ženske v Begunjah pri Lescah, ub prevratu je s~aua uprava preselila vse pnsiijenke. pnsiojne na slovensku izemije, iz pfis.kie delavnice v Lankovicah v begunjsko žensko kaznilnico. Tukaj se je usiauovij zanje puseben oddelek, povsem ločeu od kaznilnice. Toda neznatno število prisil j enk, tu s<: je bolj iu bolj krčilo, ni nič upravićevaJo tega posebnega oddelka. Sodna, uprav ga je torej ukinila kraaiu, že leta 1919. Odslej sploh ni bilo ženske prisilne delavnice v celi državi, dasi je bila in je zelo poircbua. Tega menda ni treba posebej dokazovati. Sedaj je minister pravde zajedno z uredbo o postopanju pri oddajanju oseb v pris.lno delavnico ustanovil za vso državo žensko prisilno delavnico v Begunjah pri Lescah. Glej razpis z dne 26. junija 1923 št. 34.744 (št 237 Urad. lista pokra^nske uprave za Slovenijo.) O hišnem redu se izdadu posebna pravda. 2e v razpisu pa je določeno,
da se ne sprejemajo spolno bolne ženske, 2a vsaico "osebo 2 D, i. uporaba
Usianovitv te prisilne delavnice moramo z zadoščenjem pozdraviti. Saj si ni moč pri-krivaU, da vplivajo povojne razmere še vedno ter bolj in bolj pogubonesno na lahkomiselni ženski svet določne vrste, ki mrzi redno in pošteno delo ter mu ni za pošteni zaslužek. V tem pogledu ie torej začetek za poboljšanje storjen. Vsekakor pa bo po našem mnenju misliti na ustanovitev vsaj še
ravanim jezom že dosti slabi pogoji krSke in brežiške kopalne sezone. Zagreb lahko doseže popolno ukinitev Trboveljski drui-bi podeljenega privllega. ker pti svojedobni podelitvi nj bila zaslišana kot interesen-tinja hrvatska vlada. Tudi vsi kraji nad in pod Krškim, Zagrebom sami trpe na tej nesnagi. — Krte
— Statistika pravoslavne cerkva v nas! državi Srbska pravoslavna cerkva je razdeljena na 27 eparhij, računajoč pri tem rudi temišvarsko in budlmsko eparhijo, ki se nahajata izven državnih mej. V teh eparhijah je 166 srbskopravosiavnfh samostanov z 277 redovniki različnih činov. Bitoljska eplskoplja ima največ samostanov (26). Najbogatejši samostani se nahajajo v karlovškl eplskopiji, kjer pride na 14 samostanov 44 redovnikov. Število pravoslavnih duhovnikov zna*a 2866. Praznih parohijskih mest Je še 346. V ce!! državi štejemo 5,529.261 pravoslavnih vernikov. In sicer odpade na Srbljr tn Južno Srbijo 3,360.360, na Crnogoro 160.551, na Bosno m Hercegovino 827.051, na Dalmacijo 39.205, na Medmurje 1127, na otok Krk 23, na Slovenijo 6627, na Banat 309.002, na Hrvatsko in Slavonijo 658.800 in na Bačko 166.515.
— Najlepši tlak v Uubljanl je asfahnl
trotoar ob obeh straneh Gosposvetske ceste, ki bi vzdržal primero s sličnim! napravami v tem ožini najbolj oblagodarjenlh mest; najslabši pa ie gotovo trotoar na Dunajski cest! od Figovca do nove palače Kreditne banke, kjer bi si človek pri belem dnevu lahko polomil noge. Kdor bi Iz tega nepobitnega dejstva utegnil sklepati, da se ljubljanska cestna uprava zanima za po-pravilno »kaldrme« na Dunajski c, ta tiči v usode polni zmoti. Nasprotno: v začetka tega tedna so na $tevfl.nih vozen pripeljali na Gosposvetsko cesto ogromne kotle, železne droge In drugo ropotijo, ki so jo ob petih zjutraj z infernalnim truščem nagro-madill ob južni strani ceste, zgradili so udobne lope, kakor v vojnem času, ter začeli z razdiran jem brezhibnega asfalta. Vsak dan pade nekaj metrov in nadomesti se z novim. Lansko poletje so se zabavali na isti način z asfaltnim tlakom ob severni strani iste ceste, ki Je bil prav tako brezhiben in za nase razmere uprav luk-surijozen, saj smo cestnih »zapreke vajeni To abderitstvo razumi, kdor more. Ne glede na vprašanje, iz čigavega žepa se tako nepotrebno delo plačuje, bi si dovolil! prebivalci srečne Gosposvetskt ceste ponižno vprašanje, zakaj so ravno oni obsojeni na životarjenje brez spanja. Proti dvem ponoči se Iz tamošnjih številnih gostiln med kričanjem in tuljenjem majejo domov zadnji pijanci In ob petih zjutraj se že premikajo kotil, mečejo po tleh ogTomni železni drogi in skozi priprta okna se vali v spalnice blagodejni vonj goreče smole.
— Smrtna kosa. V petek dne 3. t. m. popoldne je v Zagrebu v starosti 62 let umrl veletovarnar in trgovec z gasilskim orodjem Fran S a tn s a. Pokojnik jc bil ro» dom iz Ilirske Bistrice na Krasu ter je že v zgodnji mladosti odšel daleč v svet. Bo* gat na trgovskih izkušnjah in s 6vojo pod* jetnostjo je v Zagrebu ustanovil trgovsko podjetje z gasilnim orodjem. Sirom Slove* nije je užival dober sloves. Pokojnik je bfl tudi zaveden naprednjak.
— Iz traiikantskih krogov se pritožujejo, ker se invalidom-trafškantom jemlje odslej 1*?° zaslužka od prodaje tobaka tako, da jim ostane ie Še 5%. Sicer poročajo listi, da bi ta 1% prišel v prid invalidom, vendar pa vsi grenko občutijo ta odtegljaj. Tega mnenja so, da bi bilo prav, da bi se ob sedanji draginji dobiček zviševal, ne pa da se ga jim odjemlje.
— Iz krogov policijskih organov nam pišejo, da bi bilo umestno sedaj po sodni razpravi, v kateri se je pokazalo, kako Je z g. okr. pol. nadz. D., da bi g. velik! župan odredil revizijo disciplinarnih zadev že vpokojenfh ali drugače vsled disciplinarnih kazni trpečih policijskih organov v onih stvareh, v katerih je bn disciplinami referent omenjeni gospod. Pravijo, da vedo za krivice, katere bi bilo treba na vsak način popraviti.
— Prlstojhlne za uporabo mestnega kopališča ob Ljubljanici:   1. Kopalna pri-
strstva in beogradska občina. Sestavil se j ene ženske prisilne delavnice za naše južne je že ustanovni odbor.   Med   ustanovitelji    kraje. Kajti izkustva v begunjski kaznilnici
pa le Izbruhni! spor pri vprašanju, aH bodi društvo akcijonarsko, torej poslovno In dobičkanosno, alf pa navadno brez zaslužka. Podpredsednik ustanovnega odbora g. M. J. Stojanovfč je Že sestavil pravila društva, ki bi se Imenovalo »Beogradska zemaljska izložba«. Po teh pravilih društvo ne bi bilo akcijonarsko. In bi skrbelo
v glavnem za prlreievanje sejmov In raz-štrjanie domače Industrije. Pred dnevi se je vršilo veliko zborovanje o tej zadevi, pa brez def. zaključkov. V septembra se vrši seja, na kater! se določi definitivna sestava društva. Tudi glede mesta Izložbe p-^Vretič! beogradskega velesejma sf niso edini. Eni predlagajo prostor za Vafferto-
vi rivovarno, drugI Zvezdarno, tretji Dirkališče.
—g Dobava plaht tz  lami  In vlakna.
Pri direkciji državnih železnic v Sobotlcl se bo vršila dne 25. avgusta ti. ofertalna lic'tacila za dobavo plaht In sicer a) plaht Jz lanu: 400 m v debelin! 20 mm, nndalie 3">o m v debelini 25 irnn. 200 m v debelini 35 mm in 200 m v debelini 53 mm: b) plaht Iz vlakna: 300m v debelini 30mm. Natančnejši podatki so Interesentom na vpogled v pisarni trgovske Ja obrtniške iboiaice v LJubljani
kažejo, da Dalmatinke, Bosanke, Hercegovke in Crnogorke — to velja menda tudi za Makedonke — ne prenašajo našega podnebja, V kratkem času začnejo v sicer zdravem, a zanje preostrem gorenjskem zraku bolehati in pogosto izgube zdravje in — življenje. Opozarjamo na te pojave vse me-rodajne činitelje.
— K pogojem za konces?fon!ran]e vod. ne naprave pri Krškem naj zahteva pokrajinska uprava še sledeče: Odkar pere Trboveljska premokopna družba premog v potokih, ki se potem izlivajo v Savo je pre-menUa naš tekočI smaragd v pravo gnojnico. Da je mogla nekdanja deželna vlada pripust'tf to hudodelstvo nad lepoto naše domovine, si razlagam le iz pomanjkanja vsakega domoljublja. Ce napravi mesto Zagreb nameravani jez pod Krškim, bo zaostajalo v jezera, kf bo nastalo, ie več premogovega prahu. In bo kopane v Savi zgubilo vso privlačnost; bodočnost Krškega bo uničena, ribolov je Že. Zagreb nam obljubu'« postavitev novega kopališča, a ga os bo treba postavljati, ker ne bo več pripravne vode za kopanje. Zato je dolžnost io naša profnja do pokra-inske uprave, da stavi Zagrebu kot pogoi zaprošene Jfeopettte, da ae bodo poslafelam s
kabin za obleko 2 D, za vsako nadaljno osebo 1 D več, 3. uporaba omaric za obleko v skupnih garderobah za posamezno osebo 1 Din, za vsako nadaljno osebo ! D več. Občinstvo se opozarjt, da pri od-i hodu s kopališča odda ključe pri blagajni. Uradni organi imajo pravico pozvati vsakega poseinika, ki je že 2. url v kopališču, da plača ponovno aH se pa odstrani.
—   Razglas o prošnjah dobrovol]eev. Gospod  minister  Vojne I Mornarice  Je z naredbo F. Dj. Br. 29300 od 17. Julija 1923 (Služb. voj. list 32) sledeče odredil: Dobrovoljcem, katerim se na podlagi dopri-nešenih dokazil prizna, da so dobrovoljci, se bo od 1. trn. rešitve njih   prošenj, odnosno uverenja dostavljalo potom pristojnih vojnih okrugov. Ker se pa Ministrstva pošilja  vsakdnevno mnogo prošenj, ki se zelo slabo sestavljene tn nekolekovane, da se večkrat ne more niti ugotoviti česar žele, brez rojstnih in domovinskih podatkov Itd. se vsled tega takih prošenj os more rešiti in naj dobrovoljci — razveo onih, Id prosijo za ustaška uverenja od 1875—1877 1. ker ministrstvo nima njihovih spiskov — sledeče postopajo: Da se prošnje od sedaj naprej pošilja neposredno po pošti ministrstvu vojne In mornarica ali potom pristojnih vojnih okrugov, ki Jih po vpogleda dostav! ministrstvu In vsled tega al potrebno, da prosilci osebno prihajajo v Beograd. Prosilci naj v prošnji navedejo točne podatke: KedaJ. komu in kje so se prijavili za vstop v srbsko vojsko, pri katerih jedi-nicah In kje so služIli v prečanski srbski vojski do 18. nov. 1918., kateri so služIli pri več jedinicah. naj označijo po vrsti vse jedinice in navedejo imena četnega komandir;.. >«odnasa oficira ha arsrsilao. Osi, ki
so prišli ob času služenja v vjetnlštvo, oaj navedejo, Iz katere jedinice so bili vjetl, kedaj in kje (krai) v kateri bitki in kdo mu Je bil takrat komandir čete, v katerem vjet-ništvu In do kdaj je bil, v katerem taborišču in kaj je delal, pod katerim Imenom in rojstnimi podatki se ga je vodilo, priložiti je tudi objavo, ki jo je prejel od komisije za prejem vjetnikov Iz vjetništva. Prošnjo naj se podpiše čitljivo z polnim Imenom in krstnim Imenom očeta, kakor tudi pristavi kraj rojstva. Oni, ki ne žive v rojstnem kraju, naj označile krej. kjer točasno stalno bivajo, sedanji poklic In kateremu vojnemu okrugu pripadajo. Te vrste prošnje je treba z 3 Din kolekom kolekovati in priložiti kolek od 10 Din za uverenje. Siromašni naj pa priložijo ubožni list, ker s« v nasprotnem slučaju nekolekovane prošnje ali brez priloženega ubožnega lista ne bo reševalo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 30, Julija 1923.
— Razne nesreče tn nezgod«. Pri vožnji s avtomobilom se je poškodovala nataka* rica Antonija Kodrič iz Narodnega doma. Avtomobilu je namreč počilo kolo in se je prevrnil Delci šipe, ki se je ubila, so Ko* dričevo ranili na glavi. — Anica Duša, 21etna hčerka posestnika iz Malega Mlače« čevega pri Slivnici je 4 t m. padla z voza 2n je dobila pri padcu težke notranje po* škodbe. — Pri prehodu čez železniški tir si je dne 3. t. m. zlomil nogo postajni od*
Eravnik Joa. Zupanič iz Zaloga. — Voz • lodi se je prevrnil dne 4. t. m. v Scnt Vidu
Siri Stični. Pri tem si je zlomil rudarjev sin os. Skerl iz Loke pri Trbovljah desno no*
00. — Pri podiranju zidarskega odra v Za« logu pri Železnikih, je padel zidarski vaje« nec Franc Sloka z odra in si zlomil čeljusti — Vsi poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico.
— Celjske vestL Naše mesto ne dobi falske elektrike. Celjski občinski svet je v svoji izredni občinski seji razpravljal o zasiguranju električnega toka ▼ zadostni množini mestu Celju In okolici. Razpravljalo se je o treh možnostih zaslguranja toka. Prvi projekt bi bil projekt Zangger, ki namerava v Oplotnlc! pri Konjicah eksploatirati vodno silo za svoje lastno podjetje, preostanek pa dati na razpolago mestn. Ta projekt pa ne pride resno vpoltev. — Falski projekt tudi na pride v poštev, ker bi bilo treba preveč Investicij in bi cela naprava stala mesto prevelikih žrtev, VThutega pa bi bila napeljava dogotovljena v kakih 10 mesecih. Tako dolgo pa mesto ne more čakati, ker more pred zimo imeti na razpolago dovolj električnega toka, za katerim Je vsled razvoja Industrije vedno večje povpraševanje. Tudi falski projekt Je bil zavrnjen. — Elektri-fikacljskl odsek Je stavil predlog, naj tvrdka Westen, od katere mesto dobiva tok, poveča svojo električno centralo In zajamči mestu 400 kilovatov, katera množina bi zadostovala potrebam mesta in okolice. Tvrdka Westen je na to pristala In so se vršila Že tozadevna pogajanja. Tvrdka se je med drugim zavezala, da omogoči do
1. decembra  1923 mestu povišek kvantuma. Pogodba bo mestno občino in tvrdko VVesten vezala na tri leta.  Občinski svet Je ta projekt odobril in bo s tem mestu In okolici brez večje obremenitve zaslgura-na zadostna  množina  električne   sile. — Tatvina  žarnic.   Mestni magistrat razglaša, da se zadnje Čase večkrat dogaja tatvina žarnic namenjenih Javni razsvetljavi. Te žarnice so zaznamovane s črkama I. R. Občinstvo se pred nakupom takih žarnic svari, kdor pa jih ima v posesti, mu jih mestna elektrarna zamenja do 15. avgusta. — Umrl j e v javni bolnici gojenec celjske rudarske šole g. Ivan Knežević. — Mestna   kopal Iša so v zadnjih vročih  dneh prenapolnjena. Prebivalstvo se pridno poslužuje krasnih savinjskih valov, ki so za naše mesto naravnost blagodejni. Tudi tujci, katerih Je letos v Celju precej, se pridno poslužujejo cenlh In zdravih kopeli v Savinji. — Kongres socijalist i čne stranke  Slovenije se bo vršil v nedeljo dne 12. avgusta v Celju. SocijalistiČni dnevnik  »Naprej«,   kateri je par mesecev izhajal v Celju, je nenadoma prenehal Izhajati,   ne da bi  bi!  preje kaj obvestil   svoje   čitatelje o vzroku svoje smrti. Kakor vse kaže, ie Bermtova skupina v SSJ menda Izginila s površja s tem, da je padlo njeno glasilo. — Vinotočev imamo letos tudi v celjski okolici dovdTj. Izletniki se Jih ob needeljah precej poslužujejo. Vino se dobiva od 28 kron dalje za liter in je ponekod dobre kakovosti. Vina inajo pri nas še mnogo v kleteh, bliža pa se Že skoro jesen in tudi letošnja letina ne obeta slabo.
— »Pokosite Specijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Ojuro Valjak, Grajska klet v Mariboru. Dobilo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah širom naše domovine.«
— Potova?1 3 legitimacije za Bratislavski orijentalni velesejem (23. VIII. — 2. IX. 1923) se dobe v Uradu Ljubljanskega velesejma po 25 Kč.
— Kateri pisalni stroj |e najboljši? Na to vprašanje da znan strokovnjak sledeči odgovor: neoporečna Istina le, da vsled izvrstne konstrukcije, preciznosti, rr-pežnosti, uporabljivosti in dobrega materijala, nadkriljuje pisalni stroj CONTINENTAL vsak drug sistem. Pisalni stroj »Continental« je dosegel letos svetovno prvenstvo in Je Jako razširjen ter se ga najde v vsaki večji pisarni. Samoprodaja za Slovenijo Ani Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Ta tvrdka razstavi letos na Industrijsko - obrtni razstavi v Mariboru od 15.—26. avgusta, In na velesejma v LJubljani.
— Vrtin nec Une mefcanfke pisalnega strofi »8TOEVVBR«, zastopstvo LJubljana, Sešeoborarovs sllcs fL
— Kino Matico, »Burna preteklost grofice Hallsrrom«. Krasna družabna drama, ki se predvaja do srede 8. tm.
— Kme Tivoli. »Strahotne oočl«. Vele-senzadjonalen družaben film v 5 dejanjih. Predvaja ae od danes do srede 8. tm.
— Prodaja ponošenlh vojaških oblelj perila, obuvala In ostalih vojaških pritlklin.
Pri upravi oudeika zavoda za izradu vojne odeće v Skopliu se bo prodajalo dne 25. avgusta t. i. potom javne licitacije Donošeno vojaško obleko vseh vrst, nadalje perilo, obuvalo ter različne ponosene vrjaško pritikline. Natančnejši poda:ki so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, predpisani pogoji, kakor tudi predmetni materijal pa prt upravi oddelka zavoda za izradu vojne odeće v Skoplju.
— Otvoritev prometa ekspresnih peliljk potom Simplor\fOrient'Eksprcsa. S 1 BVgw stom t. L Otvorila je Mednarodna družba, spalnih vozov promet ekspresnih pošiljk o/ 5 do 80 kg potom Simplon*Orient;Ekspresti. in sicer po sledečem voznem redu: Odhod
iz Ljubljane v smeri Pariz: v ponedeljek:, aredo in petek. Odhod tz Ljubljane v smeri Sofija: v četrtek in soboto. Odfu d iz Ljub* Ijane v smeri Carigrad: v soboto. Odhod iz Ljubljane v smeri Temesvar*Bukarešta: v torek, sredo, petek in nedeljo. Pošiljke spre* jema in vsa potrebna tozadevna pojasnila daje tvrdka Grom, carinsko posredniški in ipedicijski biro v Ljubljani, Ko!odvrr<ka ulica 41, kot zastopnik Mednarodne dražba spalnih vozov za promet ekspresnih posilik,
7971
— Kako posluje Rdeči križ na Duna'u. Neki tesarski mojster v Kouti pri Dotnažfc cah je tudi vzel k sebi otroka od Rdečecra križa In sicer dek'ico Adelo Reckovo. Ta se je delala, da :e revnih staršev m je nosila razstrgano obleko. Polagoma Ta se ja izdala, da ima razstrzana kr!ia sama za.3, da bi v Čehih dobila nova. Kruh n; marila, ceš, da ima doma torte in piškote, kolikor JI drago. Pravila je tudi, ch imajo na Dunaju dve služkinji, da hodi frizerka mamico česat na dom itd. Ko le tudi prlp im-nlla, da je Židinja, jo je gospodar odslovil s pristavkom. da hoče imeti češko, krščansko dete. Poverjenik doma21;skega Rdečega križa mu je očital netaktnost, čes. kaj se je ipri'avfl za otroka, ko ga ne m-.ira. Oče Beckove je veletrgovec s kokosovimi orehi na Dunaju. — O lahkomiselnem po* slovanju dunajskega Rdečcsa križa si napravi vsakdo svojo sodbo. Cehi h ^!cjo ČeSki mladini pomagati, a ne nuditi brezplačno poletno bivanje nemSko-židovske-mu naraščaju z Dunaja.
— Izletniki Iz Švice v Dalmacijo. Švicarski listi poročajo, da Je Jueosloversko poslanstvo v Luzemu Izdalo švicarskim državljanom že toliko Število vizumov za potovanje v Dalmacijo, da danes visoko nadkriljuje število iz prejšnjih let To je plod prvega uspešnega švicarskega izleta v Dalmacijo, za katero ie znal švicarski konzul v Zagrebu zainteresirati lavnost v svoU domovini.
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV, CIRILA IN METODA«!
SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVOZGRAJENEGA KOPALIŠČA NA LJUBLJANICI.
Včeraj v nedeljo dopoldne je žuoan dr. Ljudevit Perlč v navzočnosti številnih ohv člnsklh svetnikov ter raznih odličnih funkcionarjev otvorO novo kopališčo na LJuIh ljanicl. 2upan je Izvajal:
»Iskreno me veseli,   da se ro nam te-,1 kom tako kratkega časa posrečilo zgraditi tako lepo kopališče. Kljub temu, da imamo v Ljubljani dve rek!, do danes mesto še nI Imelo •primernega kopališča. IQopal!šče v KolezijI smo morali iz higijenskih vzrokov zapreti.  Kopališče  bo kakor je razvidno, skoraj premajhno in ga bo drugo !eto treba povečati najmanj za Še enkrat, žnpan se je nato zahvalil dr. Rrec'ju. ki Je z vso vnemo podpiral načrt, da se zgradi ta za Ljubljano velevažna higijenska Institucija In inženirju Sternbovu, stavbenim mojstrom In delavcem.   Po županovem   govoru js godba   zaigrala   himno   »Bože pravde«. Vzporedno z otvoritvijo   kopališča  pa je priredil  »5. K. Primorje* plavalno tekmo, katere se Je udeležil rudi S. K. Ilirija. Tekma Je uspela prav d^brc in   so doseženi časi za to prvo letošnjo prireditev še precej ugodni Arrargrement tekme pa ni bil Dovoljen. V nastopnem prhbčujemo sledeče rezultate splavalne tekme: I. 400 m moški, presto: 1. Leskovec Jos. (Tlir.) 8:17, 2. Plp-penbacher D. (II.) 8:19. TL 4 X 100 dam? k t štaleta- 1. Primorje. 2. Ilirija. 2. Primorje IT. III. 100 m moški, prsno: L Oberelgner (Pr.) 1:39, 2. Pippenbacher (11.) 141. IV. 200 m moški prsno; 1. Vlrant J. (TL) 4:29. 2. Po-ženel (Pr.).  V. 50 ra iunforjl:   1. frbežnik; Drago (Pr.) 40.—, 2. Kramaršlč" Božo (11.) 3.  Ptirter  S! avko   (n.)   vi,  Skoki:   1. Vod?— 8ek (II.) 70 točk, 2. Potokar ftU 69 H pol točk. 3. PolJanec (TL) 66 m pol točk. VTT. VVaterpoolo: Prlm. : Tllrlla 3:1. VITI. 100 m dame:   1. Frbežr'V Pma (Pr.) 2:4, 2. Preknh (TI.) 2:4:5,   IX. 50 m dečki: |. Ef-bežnik Drago (Pr.) 39.—. Znnimivo je, da je plaval za celo sekundo bolje, k^t preje Isto progo pri Juniorfh. 2. Srarr.el (Pr.) 40.-X.  4X50 predpisana   moSka  štaleta: 1. Prlm. 2. IliT.   XL 100 m moški hrbtno: I. Appel (II.) 1:42, 2. Sancln (Pr.) XII. 300 m dame: 1. Erbeinfk Ema (Pr.) 7:7, 2. 10 letna Dora Sturz (II.) 3. Zupančič Helena (II.) Mala Dorica Je izborno plavala. XIII. 100 ra moški, sprint (seniori): 1. Jakil (Pr.) 1:38 in »/w 2. Leskovec (II.) 1:40. S tem je bila tekma zaključena. Na obeh bresrovlh se Je nabralo med tekmo številno občinstvo, ki Je z zanimanjem opazovalo vodni boj. Tudi župan dr. Peric" je dalje časa sledU plavalnim točkam.
NEKAJ O KOPALIŠČU. Kopalllče leži na levi strani Ljubljanice In Je Jako lično Izdelano. Dohod do ko-pališča Je po Ižanski cesti in ni baš najlde-alnejšl. Bilo bi umestno, da se napravi čes Ljubljanico provizorna brv, da bo dohod ndobneJSL V ostalem je kopališče precej moderno urejeno. Ima svoj bufet poleg skupnih, ie 34 separatnih kabin, deske za somčenje, peščeno kopel ter razne udobnosti. Vodni bazen Je razdeljen na moški in ženski oddelek, slednji pa ima Še odrejen prostor za otroke. Skratka je kopall-Iče, ki Je bilo zgrajeno v tem kratkem času zelo dobro (n Je z njim Ljubljana pridobila JaiUtRcJfo ki k> ja is krvavo potreboval*
otran 6.
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 7. avgusta 1923.
Stcv. 178.
1
St Cirkovfč:
Konkordat z Vatikanom.
(Konce.)
/: Po vseh predpisih o katoliški cerkvi j jtosamnih pokrajinah naše kraljevine, 81 Je država vedno pridrževala poslednje, najvišje in odločilne pravice glede imenovanja nadškofov, škofov in ostalega katoliškega ordinarijata. Z ozirom na svoje interese si je država vedno pridrževala pravice suverenega defini-tivnega nameščanja. Katoliški cerkvi je pripadala in pripada še sedaj inicijativa pri imenovanju cerkvenih organov, ona iudl lahko predlaga svoje kandidate, toda ako je država odnosno odgovorna državna vlada spoznala da gotovi politični ali javni razlogi nasprotujejo imenovanju dotičnih kandidatov, tedaj je imenovanje in nameščanje izključeno Soglasje državne oblasti je bilo vedno in po vseh predpisih absolutno potreben materijalni faktor pri imenovanju organov katoliške cerkve, zlasti onih višje stopnje. Tako določa ČL 4. srbskega konkordata, cl. 2 črnogorskega konkordata. § 1. in 2. avstrijskega zakona z idne 7. maja 1874 leta, naredba »gemein-sames Ministeriums-a za Bosno in Hercegovino z dne 23. aprila 1855 leta in čl, 18 avstrijskega konkordata iz leta 1855.
In brez dvoma je v tem vprašanju Javni interes preveč merodajen, da bi se jnogla katerakoli sodobna država odreči tej pravici in prepustiti papežu pravico imenovanja organov katoliške cerkve, še manj pa država, kjer je katoliški cerkvi priznan javno-pravni značaj, kakor je to pri nas. Odredbe o tem nahajamo v vseh konkordatih in konvencijah z Vatikanom in odgovorne državne vlade so po svojih državnih organih, ki so konkordate sklepali, vedno rezervirale omenjeno pravico. Pri nas Je temu vprašanju posvečena posebna pozornost in zavzelo se je popolnoma pravilno in opravičeno stališče, da se tudi v bodočem konkordatu z Vatikanom kakor tudi po dosedanjih predpisih, rezervira državi pravica reprezentantstva pri nameščanju nadškofov in škofov in zahteva od merodajnih katoliških cerkvenih organov, da pri imenovanju predlože kraljevski vladi imena kanditadov. To je potrebno, da se ugotovi kakor je bilo določeno tudi po dosedanjih predpisih, kla-li obstoje politični razlogi, ki bi nasprotovali imenovanju in nameščanju dotičnih kandidatov.
Prav tako je država javno zainteresirana tudi glede ustanavljanja novih Škofij in župnij ter razpredelbe starih. Te javno-pravne akte so mogli katoliški cerkveni organi izvrševati vedno samo sporazumno z državo (§ 20 avstr. zakola iz leta 1874, čl. 9 srbskega, Čl. 6. črnogorskega konkordata). Seveda se bo to vprašanje v Istem smislu uredilo tudi v bodočem konkordatu.
Z odredbami mednarodnih pogodb fn zakonskimi predpisi je priznana katoliški cerkvi kot juridičnl osebi gotova imovinska avtonomija, ki je ponekod širša, ponekod pa ožja, toda nikjer popolnoma neodvisna. Ona si lahko pridobiva lastninske pravice pri premičninah In nepremičninah ter ima v tem oziru tudi užitrrinske in upravne pravice. Država ščiti in brani nedotakljivost imovine katoliške cerkve prav tako, kakor imetje ostalih državljanov. Toda po vseh obstoječih predpisih je ta zasebno-pravna pravica priznana katoliški cerkvi samo pod enim pogojem: da država po svojih organih nadzira upravo cerkvenega imetja, fondov in vseh drugih Cerkvenih dohodkov in izdatkov. O tem govore odredbe 7 poglavja avstrijskega zakona z dne 7. maja 1874 leta, čl. 16 in 17. srbskega konkordata, čl. 718 imovinskega zakona za Crno goro, na Hrvatskem in v Slavonij pa je bilo ustanovljeno celo »u tu svrhu naročito zemaljsko povjerenstvo za popis dohodaka katoličkih crkvenih nadarbina.1)
Ta pravica imovinske avtonomije pod državnim nadzorstvom bo ostala seveda tudi nadalje in sicer v toliko bolj v kolikor bi država z ozirom na javnopravni položaj katoliške cerkve in zvesta ideji enakega stališča napram vsem cerkvam tudi s svoje strani denarno podpirala materijalne in stvarne zahteve katoliške cerkve ter njenih organov, kar država v veliki meri že dela in kar bi se sicer iz dohodkov in virov cerkve same ne moglo vršiti. V prejšnjih časih,
ko je imela popolno premoč nad državo, jt imela katoliška cerkev sredi pro-šlega stoletja v času sklepa avstrijskega konkordata 1855 leta suvereno in neposredno pravico nadzora nad vzgojo sploh in poukom mladine v vseh šolah. Po čl. 5. tega konkordata je morala biti celokupna vzgoja v vseh javnih in zasebnih Šolah v skladu s katoliškim ve-ronaukom (omnes Juventutis instttutto-nes in sholis tam poublicis ouam prtvatis konformit erit doktrianae religionis ka-tolicae). škofje in njihovi pomočniki so imeli pravico cenzurirati vse tiste knjige, ki so po njihovem svobodnem mnenju škodljive za katoliško vera.
S tem da je bil omenjeni konkordat ukinjen, katoliška cerkev ni samo izgubila v bivši avstro-ogrski monarhiji vse I svoje premoči nad državo, nego so ji bile z zakoni, ki so zavzeli mesto konkordata in ki še sedaj veljajo, odvzete tudi premnoge pridobljene pravice, zlasti glede suverene ki neposredne kontrole nad šolskim poukom in vzgojo mladine. Z odredbami avstrijskega zakona o razmerju med šolo In cerkvijo (Gesetz wodurch grundsatzliche Be-stimmungen flber das Verh&ltnls der Schule zur Kirche erlassen werden) z dne 25. maja 1868 leta, ki danes velia v Sloveniji in DalmacijK se je šola docela emancipirala od katoliške cerkve in celokupna vzgoja ter prosvetno delo med šolsko mladino je bilo podrejeno Izključno nadzorstvu državnih prosvetnih oblasti. Isto Je bilo storjeno tudi na Hrvatskem in v Slavoniji s šolskim zakonom z dne 31. oktobra, ki ga je sprejel hrvatsko-slavonski sabor. Samo ▼ Vojvodini pod madžarsko upravo je mogla katoliška cerkev obdržati pravico nadzora nad poukom v ljudskih šolah. Z ozirom na predstoječi konkordat z Vatikanom so merodajni krogi pri razpravi o pravicah katoliške cerkve posvetili sedaj veliko pozornost tudi temu zelo važnemu, delikatnemu in kočljivemu vprašanju o pravici nadzora katoliške cerkve nad verskim poukom v šolah in na-meščenjem katehetov. Radi svoje važnosti bi moralo biti to vprašanje rešeno na generalni način in potom konkordat-ske odredbe, potom medsebojnega sporazuma obeh prizadetih strank. Na tem mestu je treba poudariti, da od države ni mogoče zahtevati več nego je bilo katoliški cerkvi priznano po obstoječih zakonih in česar država ne priznava niti ostalim, v d. 12. ustave priznanim koniesijam.
Z ozirom na teritorijalno hierarhično neurejenost ki je nastala za kato-toliško cerkev v zvezi z izpremembo političnega položaja po vojni in ustanovitvijo naše države, je neobhodno potrebno, da se Čim prej reši oba tozadevna momenta: zunanji In notranji Nenormalno in z ozirom na suverenost naše države nemogoče stanje v Vojvodini in deloma v Sloveniji ter Dalmaciji, da tuji katoliški ordinarijati iz inozemstva izvršujejo javno-pravne funkcije na našem ozemlju, je treba čimprej odpraviti bodisi s konkordatom ali pa na kak drug način. Noben del ozemlja, ki je v sestavu naše države, ne sme biti podrejen v nobenem, pa tudi ne v cerkvenem oziru jurisdikciji iz inozemstva. Istotako je nujna potreba, da se v notranjosti države potom racijonalne reforme reši vprašanje teritorijalne razmejitve škofijskih ordinarijatov in sicer z ozirom na hijerarhično - teritorijelno organizacijo katoliške cerkve, ki se mora priznati.
Vse do sedaj navedeno predstavlja samo majhen kompleks vprašanj, ki so med mnogobrojnim! važnimi in pomem-nimi vprašanji zelo delikatna in kočljiva (kakor n. pr. vprašanje službe božje v staroslovenščini, pokret narodne cerkve na Hrvatskem), ki so na dnevnem redu in čakajo svoje rešitve bodisi, da se čimprej sklene konkordat z Vatikanom ali pa na kak drug način. Na kraljevi vladi in njeni smotreni notranji in zunanji politiki je ležeče, da potom sporazuma In konkordata z Vatikanom Čim prej spravi s sveta nenormalno in neurejeno stanje glede pravnega položaja katoliške cerkve v naši državi Zgodovina dokazuje, da od verskega miru v državi zavisi v veliki meri tudi njen boljši razvoj in napredek.
Kultura.
O Službeni   Vjesnik Nadbiskupije I Zagrebačke. Zagreb 2. spmja 1914.
— K umetniški obzstavi kluba »Vesne« na Bledu nam Se poročajo, ds se ne bo vršila v Zdraviliškem domu, nego v velik! dvorani Kazine. Za razstavo vlada na Bledu veliko zanimanje. Otvori se kakor smo že poročali, 8. tm. s umetniško soarejo, pri kateri sodelujejo gdo. SMigojeva ter gg. Križaj m Šimenc.
— »Lanvai« T ljubljanski operi Ravnateljstvo državne opere v LJubljani je dobilo pravico 2a vprizorltev slnfonlčne legende »Lanvai« dunajskega komponista J. RtnakJIni-Dasatiela, ki se Je igrala pred kratkim na nekem koncertu na Dunaju.
— »Vlgfllac Lovro Matačić, dirigent naše ljubljanske opere, je spisal misterij (poezija in godba) pod naslovom »Vlgllla«. ki se vprizorl v prihodnji sezoni Matačić Je pričel svojo karijero kot pevski deček nekdanje dunajske dvome kapele in je že ▼ svojem 16. leta napisal neko orkester-sko fantazijo, ki se Je Igrala v dvorani dunajskega »Musikveretna«. Matačić, ki šteje danes šele 25 let. je deloval nekaj časa tudi na operi v Kčlnu fn Je napisal že več z uspehom vprizorjenih muzikalnih del.
Glasbeni vestnik.
— Pevski zbor »Glasbene matice«. V
torek, dne 7. tm., točno ob 6, url m pol kratka pevska vaja sa mešani zbor. Vadili bomo le nekaj zborov sa koncert, ki se vr8l Isti večer ob 8. url v veliki dvorani hotela »Union«. Pol ure pred pevsko vilo važna seja odbora! Tajnik.
Sokolstvo.
— Sokol v št. Vidu nad Ljubljano proslavi v nedeljo 12. avgusta ti. svojo 15. letnico. Ob 4. uri popoldne pričetek javne telovadbe, potem ljudska veselica. Svira godba »Zveze Jugoslovanskih železničarjev«. Zdravo!
— Telovadno disltfo Sokol v Semiču naznanja, da Je svojo že objavljeno prireditev preložilo na dan 3. septembra ti.
2?
Turistika in sport.
DOMAČE NOGOMETNE TEKME.
— LJubljana, 5. avgusta. Jadran : Hermes 3 : 2. (Prijateljska tekma).
— Zagreb, 5. avgusta. Prvenstvena tekma Hašk : Concordija 0 : 0, Gradjanskl: Sparta 2 :0.
— Zagreb, 5. avgusta. Po dosedanjih rezultatih za prvenstvo ZNP postane prvak Gradjanskl. Gradjanskl Ima do sedaj 6 točk Za drugo mesto se borita Hašk in Concor-dia m enako Število neodločenih iger ozir. enako Število golov. Odločilna bo tekma obeh društev s šparto.
Lahkoatletične tekme v Zagrebu.
— Zagreb, 5. avgusta (Izv.) Rezultati lahkoatletične tekme so: tek na 100 m Spahič 11:4, 200 m Mac 24.3, 400 m Kojič 50.2, 800 m Butković 2.14, 1500 m Butkovič 4.36.4, 5000 m Sllvarič 19.110.5. Kroglja: Leandro 11.26 m, disk: Spahić 36.15 m. Kopje: GaSpar 49.40 m, skok na višavo Ja-kupić 170.75 (nov jugoslovanski rekord), skok v daljavo Spahič 6.60 m (nov jugoslovanski rekord), skok s palico: KovaČič 3.05 m (nov jugosl. rekord).
Štafeta 100, 200, 300 m: Hašk 2.15.2, drugi Gradjanskl.
Društvene vesti.
PETIN D V AJ SET LET NIC A »SLOVEN* SKEGA ZIDARSKEGA IN TESARSKEGA DRUŠTVA« V LJUBLJANI. Na svečan način je včeraj, v nedeljo, praznovalo petindvajsetletnico svojega ob* stoja in razvitja praporja »Slovensko zidar* sko in tesarsko društvo« v Ljubljani. Pro* gram svečanosti je bil izredno bogat. Do* pol danski obhod društva po mestu je po* vsod, koder se je pomikal veliki sprevod društvenih članov, prijateljev društva ter drugih strokovnih korporacij,, vzbujal med občinstvom splošne simpatije. Tudi na svoj kongres došli jugoslovenski učitelji so z ve* likim zanimanjem spremljali sprevod ter po* vpraševali, kakšne cilje zasleduje društvo. Pojasnilo se jim je, da je to staro slovensko strokovno društvo, ki je skrbelo, da se je v Ljubljani dvignil in organiziral slovenski sidar in tesar kot obrtnik, in da se je znal osamosvojiti, dočim mu je popreje tujec izpodjedal domači zaslužek. Dopoldne je društvo imelo svečan občni zbor, ki je bil mnogoštevilno in sijajno obiskan. Popoldne je društvo v Svicariji priredilo dobro uspelo veselico. O občnem zboru priobčimo jutri daljše poročilo.
SSS
— Zdravniki! Peti skup jugosl. lekar. društva v Beogradu se vrši v dnevih 16., 17. in 18. sept. ti. v Subotici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev predsednika in proglašenje odbora. 3. Stanovska vprašanja. 4. Predlogi. Strokovni referati o šolski higijeni, o higijeni obrtnih vajencev in mladih delavcev, usta-
li ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
I Obi. aut. do. Inž.
j     H. Štebl
S |e otvoril svojo tehnično pisarno i s LlnMlaul
i v pali Ijiiaofte Mu banke.
Izvriuje projekte za električne centrale, posvetuje in ocenjuje načrte za električne naprave.
{jS8^V$AK0*-V* VRSTNI
KRoemcN*
^PECIOAUTETE NOVOSTI
I1VSI1ANA
Zamenja  se stružnica na nogo za transmisij-sko stražnico*
Ponudbe na: Auto — Florjan* čič — Ljubljana.
7390
Pristal, naravni
i
s sladkorjem vkuhan 3
pa 21 iHann za 1 kg |
nudi lekarna *
«T.fi. Fina« - LluMjaiB
1
nove za fizično In moramo vsgojo omladl-ne.Clani, ki se žele skupa udeležiti, naj pošljejo svoje prijave do 15. avgusta Slov. zdrav, društvu v Ljubljani ali pa naravnost Jtigoslov. lek. društvo v Beogradu. Eventualni predavatelji pošljejo svojo prijavo direktno Jugosl. lekar. društvu. Odbor.
— Ekskurzija Kluba trgovskih akademikov. K. T. A. naznanja svojim danom, da se sprejemajo priglasi za poučno ekskurzijo še do rnkroztve 9. tm. Program bo v osnovnih obrisih sledeč: Ljubljana-Karlo-vac-Čaprag-Nova Kapela-Osijek po Donavi preko Novega Sada m Beograda do Prahova. Nato z železnico preko Negotina, Zaječara v Niš m Skoplje ter nazaj. Ogledali si bomo v kolikor nam bo mogoče najvažnejša Industrijska podjetja ter trgovska m gospodarske ustanove ob tsj proti. Ker ni bilo mogoče vsakega posameznika pose" bej opomniti na to ekskurzijo, se tem potom članstvo nanjo Se enkrat opozarja. Z ozirom na to, da bomo imeli */* popust pri vožnji, bo ta stala neka! nad 150 Din. Udeležencem priporočamo naj si vzamejo seboj primernega provUanta, glede denarja pa naj si vsakdo preračuna za Ž0 dnevno oskrbo. Vendar čimveč — tem bolje I Pred odhodom so udeležencem razdele že došli klubovi znaki Odi demo v sredo 15. avgusta zvečer s Južnega kolodvora. Nadaljne prijave sprejema Franjo Zalar, Resljeva cesta, 25-11.
Borzna poročila.
— Zagreb. 6. avg. (IzvJ Zaključek. Devize: Newyork 94.50, 93J5 (cek.), Curih 16.825, 16.785, Pariš 5.435, 5.450, London 429.—, 430.—, Berlin 0.065, 0.075. Dunaj 0.1325, 0.13225, Praga 2.75, 2.76, Trst 4.07, 4.08, Budimpešta 0.50, 035.
Efekti:
7% investicij, drž. poso. od 1. 1921 72.— Ljubi j. kred. banka . . . .222%—235, Prva hrv. štedionica . . .1197^—1200, Hrv.-slav. zemlj. hipotekama banka
v Zagrebu ......, 102—104,
Hrv. esk. banka, Zagreb . . . 175—177, Jugoslav. banka, Zagreb . 162 %—166, Trbov. prem, društvo (2 zaklj.) 900—1000 Eksploatacija 262K—265, Guttmann 1250—1330 Slavonija     .   %...... 295—298.
— Curtb, 6. avg. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 5.95, Berlin 0.0005, Amsterdam 219.50, Newyork 5.575, London 25.48, Pariz 32.45, Milan 24.17, Praga 1635, Budimpešta 0.032, Bukarešta 2.80, Sofija 5.15, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007825, avstr. žig. krone 0.0079.
— Trst, 6. avg. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 24.40 — 24.60, London 105.15 — 105.50, Pariz 133.25 — 134.25, Curih 410 — 413, Berlin 0.0175 — 0.0225, Dunaj 0.03225 — 0.0325, Praga 7625 — 67.75, Newyork 23 — 23.10.
Razne stvari.
— Proces lorda  Doti glasa. Poročali smo Že o zanimivem procesu, k1 se Je vršil nedavno v Londonu In zanimal vso angleško javnost. Lord Douglas je tožil dnevnik »Morning Post«. V svojem listu >Plain English« je lord hotel odkriti udeležbo zidov pri vseh važnih   dogodkih radnjega časa. Jasno, da je bil ta list obsojen za to na siromašno životarenje in je Izhajal samo v 3 tisoč izvodih.   Nihče ga nI hotel podpirati in nihče ga ni upošteval. Lord Douglas ni bil posebno priljubljen, dasl je bilo na njegov   list   naročeno   80 članov zgornje zbornice. Lansko leto pa je konservativni »Mornfng Post«   priobčil odprto pismo uredništvu židovskega glasita »Židovska Straža«.   V tem pismu je bila med drugim tudi fraza »Ljudje, kakor T. Crossland in A. Douglas nimajo sedaj plačanega povoda, da bi Iskali žalitve proti Zidom«. Ta fraza je bila povod za proces »Morning Post« bi se bila lahko izognila procesu in solidnim stroškom, ker bi mogla izjaviti, da je natisnila pismo »Židovske Straže« tako, kakor prlobčuje vse druge dopise. Toda izbrala je drugo pot. Prevzela je odgovornost za omenjeno frazo židovskega Usta kakor za svojo. Imela je pri tem svoje posebne račune. Antisemitski list je imel stare račune z lordom Doug-lasom.   Zastopstvo pred sodiščem je bilo poverjeno židovski advokatski firmi, ki ie delegirala k razpravi svojega najboljšega advokata. Razumljivo je torej, kako se ie razvil proces. Douglas je med drugimi obtožbami trdil, da je bila prerana smrt lorda Kitchenerja delo židovskih  rok. Skliceval se je pri tem na polkovnika F. Ge-ralda, bivšem odjutanta lorda Kitchenerja. Po izjavi sira D. Possa, ravnatelja vojne izvidnice, je F. Oerald dejal nekoč: Lord Kitchener bo moral priznati,   da so Zldie vojno predvideli,   začeli in vodili,   da bi proslavili židovsko pleme. Ko }e lord K\-tehener čul te besede, je dejal: Menim, da je najboljša kri Angleške previsoka cena za plačilo židovske proslave. Ta Izjava je pomenilo po mnenju lorda Douglasa smrtno obsodbo   nad   lordom Kltchenerjem.
Douglas je še pripomnil: KUchener je bil Ubit, da bi mu preprečili potovanje v Rusijo. Ako bi oa prispel tja, bi se vsa zgodovina ofcrenila drugače. V Rusiji bi ne bflo boljševlške revolucije in vojna bi se skrajšala za 2 leti Oni, ki so ostali pr! pomorski katastrofi živi. so Izginili. O njih se ni čulo ničesar več. Nihče nI poizkušal odkriti to strašno tajno. To pa. kar se je storilo, Je ostalo brez uspeha. Z enim rr.ihom je bil odstranjen človek, ki je stal na poti k ruski revoluciji Angleška vlada ni storila ničesar, da bi posvetila v ta čudni dogodek. Isto Je storil tudi Doug'asov advokat, šel Je mimo tega taiinstvenejrn slučaja, kakor da bi se ne bilo zgodilo n!3 posebnega. Tajna tragične Kitcbenerjcv; smrti je ostala tajna, kakor je bila pred procesom. Prav tako Je bflo tudi slede Churchilla. Lord Douglas je trdil, da je bilo prvotno poročilo anjjleSke vlade o pomorski bitki pri Skageraku sestavljeno s pomočjo Churchilla. To poroči'o je bflo sestavljeno takn, da je v prvem hipu \7b:\~ dllo tudi v Zedinjenih državah prepriJarve. da Je zmaga nad angleškim brodovjem popotna. Churchill je baje dobil za to od Zicfo Sassuna, Llovd-Georgejevega tajnika, 40 tisoč funtov. Takoj nato je sledilo novo poročilo angleškega admh-alstva  o  Isti bitki.
Tečaj angleškeica denarja, ki je zastran prvega poročila v Newyorku xelo padel, se Je takoj dvignil m angleška vlada Je zaslužila pri tem 38 milijonov funtov. Angleško ministrstvo pa se je baje izgovarjalo, češ, nam je potreben denar za vojno m mar rri vse eno, odkod ga dobivamo.
Douglasov advokat ni zahtevni dokazov za trditve svojega klijenta. Z?dovoltfl se je s povrSnim vtisom: lord Douglas je Imel dovolj podlage za svoje izjave in je postopal korektno. Porotniki so bili na njec^vl strani m obsodba jt bila Irrečena v škodo »Mornfng Post«, ki mora poravnati stroške. Sploh je bilo opasati tendenco, da se neprijetna zadeva čim prej in brez posledic poravna. Sodile ?e storilo vse mogoče, da bi zloglasne trditve ne prišle v Javnost in da bi jih nihče podrobno ne komentiral. Proces, ki krije v sebi marsikaj neznanega in zagonetnega iz nedavne prošlosti angleške zunanje politike, so potlačili In omejili na običajno tiskov^-obravnavo. Zanimivo pa je, da trd^ve l^r-da Douglasa o zagonetni vlogi Židov v svetovni vojni in ra^ki revoluciji ni nihče stvarno Izpodbijal. Tudi očitek crlcdo š kulacije angleška vlada nI zavrnila. Mnorro je poklicanih, toda malo Izvoljenih, ki bi videli, kaj se godi za kulisami mogočnežev tega sveta.
* Omltofoglčen državni zavod v češkoslovaški. V Lednici pri Mikulovu na lužnem Moravskem se vršijo priprave za za zgradbo državnega omitologičnera zavoda. Okolica omenjenega kraja je za stavbo podobnega zavoda jako ugodna. ker se tam rado pomudj mnogo ptičev, kadar se seltfo v južne kraje ter od tam naza| v severne dežele. To bo prvi zavod podobne vrste v republiki. Druge države imalo take naprave že daljšo dobo. Nifh namen ic organizirati zaščito ptičev z znanstvenega stališča. Za to vprašanje se živo zanima i Masarvkova akndemra dela ter namemva postaviti podoben zavod tudi v Pragi. Tde-alen program ter deloma tudi organiziranje takega zavoda Je napravil prof Julii Janda. znan poznavalec ptičev.
* Preveč skromna izobrazba. K vo;-vodl Roguelaure je bil povabi:en tudi zelo neizobražen častnik. Govorili so o Aristotehi fn rekli, da je v nlem več jako znamenitih Jćvari. Mislili so seveda na n;egova deta. »No, kaj pa pravite VI,«, vprašaio častnika. »Pravim, da je vse polno ljudi, ki trd' \ da so bili v Aristotelu, pa niti ne vedo, kje da je.« MIslH je, da je Aristoteles kako mesto.
— Koliko žita bo pridelala Poljska. Letošnja letina ob na Poljskem v splošnem dobra. V kolikor Je mo.zoče izračunati sedaj, ko le žito še večinoma na polju in izpostavljeno vremenskim nezgodam, bo Poljska pridelala v letošnjem letu 14 milijonov kvintalov pšenice, 55% milijona rži. 14 milijonov Ječmena in 27!/s milijona kv. ov^a. Ako ne bo do ?etve v večjem cbsegu toče aH suše. bo Poljska preskrbljena letos z žitom tako, da Ji ga ne bo treba uvažati iz drugih držav.
* Nova okspedlclra na Mount Fverest.
Kot poročajo londonski listi, je Iz članov »Royal Graphical Societv« v Londonu obstoječi izpraševalni odbor za ek^pcd'c'io na Mount Everest sklenil^ da se bo vršil v (početku leta nov »naskok« na »streho sveta«. Ekspedicija bo odšla že v mesecu januarju. Povzpetje na giganta zetnlie pa se bo pričelo pred nastopom deževne dobe, ki se v višjih regijonih spremeni v sneženo. Na čelu ekspedicije bosta zopet Finch In Mallorv, ki sta se odlikovala pri zadnji ekspediciji. Za dosego cilja najvišjega vrha zemlje, se bo razvil boj, ki bo v svo.il strasti zasenčil vse dosedanje poskuse.
Oddajo se
Vprašati: Bestavraolja
B*iay Židovska ulica 6.
3E103EI03EE3EJ
Dr.franVirant
ordinira zopet red d o od 2.-3.
Miklošičeva cesta 18/11
gBEEBEE
Piialei stroji. potreU
nibinUDa delavnica
(popra vljalnioa)
L. BARAGA, LJubljana, Šalenlrargova ulica 6-L
Trsrje za strope
izdelujem z n« j modernimi stroji in iz najboljšego materilala ter dobavljam v vsaki množim po najnižji dnevni ceni
l hi9tslovanska tvornica lakata
J0S.R« PUH, LJUBLJANA
•raaaaka mi. 21«    Tak 53t
Dr. S. puher
zobozUravnm • Puljanka tasta 16
ne ordinira do 19. avonste!
Klavirska delavnica
i IIIK »
Hllser'ieva ulica 5.
Popravljam in uglaiujem klavirje ia harmonije strokovno m cena
85
76
9745
atev. 178.
»SLOVENSKI   NAROP. dne 7 avgusta 1923.
Stian 7.
Bliža se čas, v katerem se pojavlja griža. Ta opasna kužna bolezen se je zlasti od svetovne vojne sem zelo razpasla. V naših krajih povzroča leto za letom epidemije in zahteva posebno med otroci mnogo žrtev. Treba je torej iznova povzdigniti glas protJ neverjetni lahkomišlje-nosti, s katero se ji ponekod pripravlja tla. Akoprav nam le natančno znano, kako se griža razširja in akoprav se je s primerno previdnostjo lahko ubranimo, so 'mela tozadevna prizadevanja higienikov In zdravnikov le malo uspeha. Na čem leži krivda? Na slabosti človeške narave. Zlasti priprost človek je vajen verjeti in spoznati le to. kar vidi na lastne oči. In ker seveda povzročiteljev griže ne more videti, zapade vkljub dobrim naukom le prelahko v svoje stare grehe m razvade. In to se bridko maščnte. Drugače Je z zdrav-afki. ki Imajo priliko pod mikroskopom (povećalom) opazovati porazno delovanje bakterfjev kot povzročiteljev kužnih bolezni. Oni so o potrebi varnostnih naprav overjeni in prešlo jim je v meso in kri prepričanje, da se da s temi varnostnimi napravami doseči poln uspeh.
Vsak olikan človek ve, da imajo bakteriji, glive cepljivke, mikroorganizmi ali kakor jih že Imenujemo, v naravi velik pomen. So pa to prostemu očesu nevidna, najmanjša enostanična bitja, ki si jih moremo le z več sto- do več tlsočkratno povečano poočfti v mikroskopu. Poznamo bakterije, ki v dolžini ne merijo več kakor 1/1000 mm v širlenl pa se manj. Izračunalo se je, da gre na kapljico vode prav lahko do 1000 milijonov bakterijev. Njih delovanje je deloma koristno, deloma pa porazno. Glivice na pr. povzročajo klpenie vina, prva m očeta, klsanje mleka, gnilobo In trohnobo. V mrvici takozvanih drožl, ki jih po ki-penju nahajamo na dnu soda, je na tisoče In tisoče drožnfh glivic, kar prav lahko ugotovimo z mikroskopom. Nekatere vTSte glivic proizvajajo barvila, tako so n. pr. gotovi bakteriji uzrok, da postane mleko modro, drugi zopet povzročajo rdečo barvo pšenične moke. Poznamo pa tudi bakterij«, ki proizvajajo strup in so tako povzročitelji raznih bolezni. Imetrajemo Jih kužne aH patogene bakterije
Ootovo si že neštetokrat šel mimo samotne mlakuže v gozdu ali na polju. Na prvi pogled se ti Je zdelo, da prebivajo ▼ taki mlaloiži le vodni pajki iabe In PUpkl. Ako se te Je pa enkrat lotilo zanimanja za življenje v naravi, da si se vsedel na rob ml-»kuže bi počel opazovati vrvenje v njej. si kmalu ugotovil, da grvi v vodi še vse polno drugih bitij. Silno majhni črviclcl plavajo po njej. ki se  pregibljejo s čudnim krčenjem in iztezanjem telesa,   s dna se dvigne majhna komaj vidna žuželka, priplava na površino, se hitro okrene In zopet Izgine v globino. Kakor teh bitij prej nikdar nisi opazil, temveč si Jih šele zagledal, kc si počel t budnim očesom motriti življenje v vodi, tako si moraš predočevati. ua je v mlaktržl še polno drugih bitnosti, za katere pa naše oko že nI več ostro do-veij. Od česa pa naj žive pravkar omenjene živallce? Prav gotovo od rastlinic m bitli, ki so še manjša od njih. Ta prispodob? rJ kaže, da je t naravi vse polno «v-Henia. ki ga pa naše oko ne more ve« videti In doznati. In morda ti ta prispodoba olajša pojmovanje bakterijev, teh nevidnih sovni7ii!kov in njih poraznega delovanja.
Toda  vrnimo se k  grlŽl.    Tudi grlŽO
povzroča poseben bakterll. takozvani bacil grize ali dlzenterlje. Eden glavnih bolezenskih pojavov pri griži je, da tišči bolnika neprestano na stran In da gre tekom dneva nebro? tekoCIh otrebkov od niega. V teh otrebklh pa nahajamo razven sluza, jrnn'a in krvi na milijone bacilov. Ta primitivna bitja se pomnožuiejo potom delitve m znano je, da se v dobrem hrani™ tekom 10 ur razvije Iz enega bakterija nad .1000 novih. Ako si po nesreči zaužfl bacile griče, se ti v črevesnem soku hitro In bujno razmnože ter prično s svojim poraznim dedovanjem — napade te griža. Pri tei bolezni je neizbežno, da onesnažijo najmanjši skeraj da nevidni štrkljajl otrebkov bolnikovo posteljno m telesno perilo. V vsakem takem štrkljajv, v vsaki kapljici je pa na tisoče bacilov! K bolnemu bratcu pr'de v sobo sestrica, skuša z n-lm kramljati, gladi s svojima rokama rjuho in odejo ter se dotakne takega štrkbaja, ki ga komaj še opa zimo kot majhno mokro liso. Bacili se odlepijo na njene orste. Koj na to pohiti na rrt. odtrga Jabolko ali hruško in jo zavži-je. Pri tem prenese bacile v usta in neizbežno bo obolela za grfžo. Ali vzemimo drag slučaj. Bcmfku streže mati. Tekom dneva si z najmanjšimi kapljicami otrebkov neštetokrat onesnaži obleko In roke. Pa Jo pokličejo v sosedno sobo gladni otroci. Nareže jim kruha, pri čemur prenese bacile s svojih rok na kruh. In brzda bodo vsi otroci. kJ so jedli ta krtrh, oboleli za grižo Omenimo naj še tretji slučaj, ki je morda eden na.5pogoste.15ih in ki ga le premalo uvažuiemo. V sobo grižavega bolnika prileti muha. Poseda po postelji, nočni posodi m po otrebklh. BacHi se trumoma prHenlju na njene noge. Koj na ledilno shrambo aH v sosedno sobo, k?er stoje nepokrita razna jedila, kruh. pecivo in morda kaka krompirjeva sabata, k jo od kosila hranijo za večerjo, fctnha se rae-pase po salati, pri čemur se znebi večine bacilov. In vsem, ki bodo na večer uživali to salato, grozi nevarnost obolenja za grižo saj pa gotovo otrokom. Tn kako velika Je šele nevarnost, ako postajajo Jedila naravnost v bolnikovi sobi, kar le prečesto doživljamo!
Cesa nas uče ti slučaji. M nam z ne-odolitvo silo predočujejo nevarnost okužbe po griži. Orižavega bolnika Je treba strogo Izolirati, to Je popolnoma ločiti od ostalih sostanovalcev. V bolniško sobo ne sme niWo drugi kakor zdravnik in strežnica. V tej sobi se ne sme pripravljati ledi m nlkdo razven bolnika ne sme v njej Jesti, piti ali puSIti. Dobitku naj po možnosti strese
Čuvajmo se griže!
kor dru*;e kužne bolezni starejših ljudi b-di griža ne prime tako lahko, kakor mladih.   Strežnica naj si preko obleke ogrne veliko platneno haljo ali predpasnik, ki jo pokriva od vratu do nog. To haljo je treba večkrat oprati in razkužiti. Čim se strežnica z roko dotakne bolnika, bodisi   da mu podaja počepnlco ali kaj drugega ali da mu tudi le postllje posteljo,   si mora vsakokrat roke temeljito oprati s toplo vodo, milom in sodo in če le možno tudi razkužiti s kakim razkužilom, n. pr. s sanitolom. Zaradi varnosti naj si pa tudi ostali stanovalci hiše, akoprav z bolnikom ne pridejo v dotiko,   umijejo roke pred vsako jedjo, tudi če zaužijejo le košček kruha ali kako sadje. Kajti nikdar nI izključeno, da so bacili po katerikoli poti vendar le prišli na njihove roke. Kakor vobče naj bodo zlasti za časa griže vsa jedila dobro pokrita in zavarovana proti    vsakemu onesnaženju. Otrebkov bolnika ne smemo sproti vlivati v stranišče ali na gnojišče,   ker so polni žtvih kužljivih bacilov. Treba jim je primešati enako množino razkužila  in  jih tako pustiti dve uri v posodi, da se zamore bacili. Najboljše razkužilo je 5% raztopina sa-nitola, karbola ali Hzola (n. pr. 5 gr sani-tola na liter vode) ali pa apneni belež, ki si ga napravimo, ako na kepo živega apna nalijemo štirikrat toliko vode, n. pr. na 1 kg apna 4 litre vode. Ako nimamo živega apna, nam služi tudi pogr.šeno, le da moramo v tem slučaju vzeti trikratno množino vode. Prav tako je polna kužljivih bacilov voda, v kateri se Je bolnik kopal ali umival. Tudi tej vodi je treba za dve uri primešati  enako množino  razkužila, preden jo izlijemo stran. Temeljito je dalje treba razkužiti posteljno in telesno perilo bolnika, ki ga kuhamo v lugu od pepela in na to operemo. Prav dobro je, ako to perilo nazadnje še vroče polikamo,   ker zamori vročina one bacile, ki so morda še ostali na perilu. Jedilno orodje In kozarce izku-hamo v vodi, ki smo ji pridejall malo sode in jih na to operemo v Čisti vodi. Po končani  bolezni je  treba  razkužiti  tudi posteljo m nje okolico. Posteljišče operemo s 5% sanitolom ali karbolovo raztopino, tla sobe pa tudi   lahko z lugom in apnenim beležem. Zimnice poparimo, držeč jih nad kotlom z vrelo vodo ali pa jih skozi več dni  na  varnem  kraju  izpostavimo solncu. ki bacile griže kmalu zamori.
Ako imamo v hiši grlžavesa , bolnika moramo biti tudi skrajno previdni glede hrane. Pred vsem si večkrat na dan razkužimo usta, v katera so na katerikoli način lahko prišli bacili. Izpirajmo jih z vodo, ki smo ji dodali enako množino 3^ per-hidrola (čistega vodikovega dvokisa), ki ga dobimo v lekarni. Voda iz vodnjaka studenca ali reke bi mogla biti okužena. Tako vodo moramo toliko časa kuhati, da vsaj 5 minut vre, ker kipeča voda tmiči bacile. S kuhanjem izgubi seveda voda na okusu, ki ga na lahko popravimo, ako ji J dodamo malo očeta, vina. čaja ali limoni- j nega soka. To prekuhano vodo imeimo v | dobro pokritih posodah. Ere? nevarnosti je po neavadi voda iz vodovod?. Mleka ne uživajmo sirovega; treba ga je prekuhati.
Sadje moramo dobro opTati in orreti s čisto krpo. Kuhano sadje je bolj priporočljivo in zdravo, kakor pa sirovo. Sploh se ob pojavljanju griže čuvajmo sirovih jedi. salate, kumar, dinj itd.
Popisani slučaji, ki so značilni za takozvano okužbo po dotiki ali kontaktno infekcijo, nam bodo omogočili, da razumemo tudi ostale načine razširhnja griže. Videli smo, da se človek brez izjeme okuži s tem, da zaužije bacile. V krajih, v katerih se pojavlja griža, nahajamo b?>r«1e često v vod!. Človek oboli, ako pije tnko vodo ali pa ako zaužiie živila, ki so prišla s tako vodo v dotiko, n. pr. mleko, napoln'cno v i posode, ki so Jih prej izpirali z okuženo vodo. Prav na ta način, ki ga taienujernO alimontarno inf?Vc:?o ali okužbo po zau/.i-vaniu, se prenašajo tudi tifus, peratffus in azijska kolera, ako so se kje pojavili. Velikega pomena pri razširjanju griže so dalie razne žuželke, posebno nrnhe. ki posedajo po otrebkih grižnvih bolnikov, si pri tem onečedijo telo z bacili in jih petero prenašajo na živila ali direktno na ustnice zdravih ljudi. Bolj slučajne so nalezbe, ki nastanejo n. pr. po perilu, onesnaženem po grižavih bolnikih, po banjah, v katerih so se taki bolniki kopali aH vsled uporabe stranišč, ki so Jih ti bolniki uporabljali ali ki so onečedena vsled neprevidnega izlivanja nerazkuženih otrebkov. Nastane pa seveda vprašanje, kako pridejo bacili griže v vodo. Tu imamo prav iste razmere, kakor pri prenašanju tifusa, para tifusa In azijske kolere po vodi. Iz prodornih stranišč in greznic, v katere so izlivali neraz-kužene otrebke, se odteka nesnaga in z nlo bacili v vodnjake, ki niso vodotesno obzidani aH pa v studence. Ta nevarnost je posebno velika na deželi, kjer Imajo j primitivna nehigienska stranišča m odprta <mojlšča ter po navadi blizo njih slabo na- S pravljene in nezadostno zavarovane vod- j njake, v katere nevidno ^roniku;e nesna- | ga. Pripeti se tudi, da se je z otrebki gri-žavega bolnika onečed.la kapnica ali vodna žila. ki služI za pitno vodo in za prirejanje Jedi. AU pa se Je v vodi pralo okuženo perilo grižavih. Prav lahko se griža tudi širi po odpadkih iz kanalov, grezničnih odtokov itd., ki se primejo naših čevljev in ki iih prenesemo v stanovanje. To je zlasti mogoče za časa epidemij, ker bolnika tako nanagloma sili na stran, da opravi svojo potrebo kjerkoli
Prav tako, kakor pri tifusn m koleri so dalje velikega pomena za razširjanje griže takozvani bacflonoscl In trajni Izločevale!. Bacllonosce Imenuiemo ljudi, ki so bacile griže sicer zaužili, a vsled neke naravne odpornosti niso oboleli, ki pa bacile Izločujejo z blatom in torej na opisani način lahko okužujejo svojo okolico. Trajni izločevale! pa so osebe, ki so grižo sicer prebolele, toda po okrevanju bacilov niso izgubile Iz svojega telesa, temveč Jih še skoz) de vćasfe cele lete taftfco UooeJe-
Jo. To izločevanje se vrši v presledkih hi se n. pr. pojavlja, ako si je trajni izločeva-iec vsled kake dietne napake nakopal drisko ali črevesni katar. Znano je, da so posebno otroci pogosto baciionosci. Pri njih nastopi včasih griža v obliki navadnega črevesnega katarja, tako da je v posameznem slučaju težko dognati, ali imamo pred seboj bacilonosca ali trajnega izločevalca. Trajne Izločevalce nahajamo posebno v krajih, kjer se leto za letom pojavljajo epi* demije, tako da je zlasti mladina popolnoma okužena. Ti trajni izločevale! so posebno nevarni priseljencem, ki prihajajo iz zdravih krajev. Bacflonosce in trajne Izločevalce moremo seveda le zaslediti ako ponovno preiskujemo njih otrebke. V tem pogledu je velikega pomena, da razpolaga novoustanovljeni higijenski inštitut v Ljubljane! z epidemsko avtokolono. Ob nastopu epidemije se ta avtokolona odpelje na lice mesta in izvršuje potrebne raziskave. Zanimivo je iz zgodovine higiene, da se je v nekem vojaškem taborišču na francoski meji leto za letom pojavljal tifus, ki je med vojaštvom zahteval mnogo žrtev. Toda ni mu bilo mogoče priti do živega. Kar se odloči znani prvoboritelj na polju bakterio-logije m epidemiologije, Robert Koch. da odpošlje na lice mesta leteče bakteriološke laboratorije. Ti so preiskavali otrebke prav vsakega, ki je kazal katerekoli bolezenske znake, n. pr. tožil o pogostem glavobolu, bolehal na motenju prebave itd. Kmalu so zasledili celo vrsto bacilonoscev. Ko so te Internirali in ozdravili, je bilo v prej skozi leta okuženih taboriščih tifusa kmalu konec.
Nobenega dvoma nI, da je izbruh griže brez okužbe z bacili nemogoč. S starim nazorom, da povzroča grižo nezrelo sadje, je torej treba temeljito obračunati. Vendar pa ni zanikati, da gotove kvarlji-vosti pospešujejo nalezbo. kakor nam Je to znano tudi pri drugih kužnih boleznih. Sem spadajo brez dvoma dietne napake, kakor uživanje prehladnih In razkrojenih jedi, nežnega sadja in sočlvja, opojnih pijač itd. Tudi hudo prehlajenje trebuha pospešuje izbruh griže. Ob nastopu te kužne bolezni je torej treba posebne zmernosti m previdnosti.
Tekom svojih izvajanj smo večkrat naglašn'i sličnosti v nastopanju griže, tifusa in kolere. Tn res, kdor se bo točno ravnal po danih navodflih. se bo lahko ubranil t"di teh bolezni, ako bi se kdaj pojavile. Na vsak način pa je treba, da najširši krogi spoznajo pota. po katerih se razširjajo kužne črevesne bolezni in da tudi ravnajo po tem spoznanju!
Tudi za kozo Je tako kopanje veHkega no- T družba. Od svojih proizvodov proda kemij-roena. kajti ona postane mehka in prožna ska tovarna v Mostah jugoslovanskim pater ni več tako podVTŽeni škodi;iVlm zrač- j pirnicam (Vevče, Za^cb, Radeče, Sladka
nim vpirvom. Končno ;e omeniti še zbol-šanje apetita in znatno pomirjenjs napetih ilvcev.
Nekdanji spartanski zakoni so nalagali vsakemu državljamj. da se je moral vsak dan kopati in spati na prostem. Ako bi današnji zakoni zahtevali isto, bi domača bolezen tuberkuloza kaj hitro izginila« Vsakega posestnika aH onega, ki namerava zidati novo hišo. bi bik* treba zakonitim potom prisiliti, da si napravi doma tudi kopel, ljudstvo pa bi bHo treba vsestransko poučiti o uporabi vode rn važnosti pravilnega kopanja. S tem bi znatno napredovalo narodno zdravje, največjo korist pa bi imeli seveda tisti, ki se danes najbolj boje zlasti vroče kopeli.
POMEN KOPALIŠČ.
Z nastopom  poletja se začne kopalna sezona.   Večinoma kronično bolnih skuša v tem času olajšati svoje bolečine. In zbrati dovoli sil, da preživi novo zimo. Voda igra v življeniu človeštva veliko vlogo in :e zlasti koristna njegovemu zdravju. O kcipaniu se lahka trdi, da je najstarejš' nbičai. Izkoriščanje vode je najbolj pri-IjubVcno   zdravilne   sredstvo.    Celo divje živali, ako se naha]a;o blizu vode. se po-shižuje'o   vsakdanjega   kopanja   in   se instinktivno zatekalo k blagodejnemu vprTvu vode kadar so utrujene ali   bolne. Toda 1'udje za kopališka običajno nimajo pravega smisla. Pogosto se dogaja, da tiče le-tov^čarji do vrata v vodj jn na ta način pregan-aio  svoje  telesne    nadloge Taka ujporaba vode. celo mineralne, prinaša zelo malo koristi. To, kar priporočajo nekateri. Češ, ako človek dlie časa stoji v vodi, nastanejo električni toki, ki blngodeino vpliva 'O na telo ali da rzita' mineralna voda pomaga  prebavi lati •šVocMitve    snovi, ni znanstveno utemc'-eno in se tudi fiziološko ne more  razlagati. Največjo korist prinašajo kopallSča onim. ki se .premalo gfblie-jo, ki so več ali mnnj krenili z naravne žlv!'cns!<e poti. Ze Bog, ko se ?e obrnil k prvemu človeku z besedami: v potu r>hr^~ za   si   boš  služIl   svoj   kruh,   le izgovoril na:modrejšo besedo  in  utemeljil nalveč'o žlvliensko filozofijo.   Zato je narvažnešn plat sodobnih kopališč v tem, da se človek fcoSkor mogoče prepoti.
Nekateri se vet m narod', kakor Rusi m F"n~i. so zasfrau ostre m dolge zime prisf!:eni, da prežive veHk de! leta v hiši ne da bi se telesno mnogo g*ba1i. Da pa na lomeste ta nedostatek Imajo doma posebne kopeli k' so nre'ene tako, da se 3ovck !pri kop"n;u temer-ito prepoti. Navadno so to mn:hna zidana poslop'a. v no-tran-'^^t* ^arderena v dve no1ov*ci. V rrvi e oblačTrnJca, dr^ga pa ?e prava koipel. OT^rr.^a peč, sTfčna nnšim podeželskem, ob strani poseben prostor za gladko kamenje, ki se neprestano nagreva. Nalašč v to svrho namenieno stoiilo, slično lesenim j stopnicam, sluz«' Hudem pr? kopanju kot | regulator vroCuie. Kdor prenese večjo so- j paro, se DOVSpne vi5 e, kdor ne, pa ostane J na prvi ali drn?.i stopnici. S tem, da zelo | nagreto kamen;e neprestano polivajo z vodo, se naoolni kopel z gesto paro, v kopeli nastane verflra vročina fn vsi, ki se kopljejo, se pote tako. da Hje z njih pot curkoma. Ko so se dobro prepotfl! odidejo v predsobo. k,-er se nekaj sekund drgneTo s snegom. Na ta način nastane največja reakcija. Mesto teh. samo pri severnih narodih običajnih kopeli, pa je mogoče opremiti majhne kabine z veKkmi itevilom elektr. žarnic, ki istotako proizvajajo vročino. V tako nagreti kopeli lahko ostane človek 7—10 rntntit potem se priporoča na-rJran:e s soljo ali snegom tn po prihn ponovno parno kopel. Kdor se premalo giblje, kar Je zlasti važno za melcauske kroge, bi se moral vsaj vsak teden enkrat pošteno prepotitl, ako hoče ehranftf svoje zdravje. Naflažie stori to ▼ parni kopeli. Pri tem pa ne sme pozabiti na na tirani s solo, snegom ali kakim drugim hladn'm predmetom, ka'tl na ta način se spravi nakopičeno toploto s površine telesa v notran'ost in kri začne hitreje krožiti po žflah. Ta reakcija osvobodi telo tudi od vseh škodljivih snovi, ki bi Jfh organi-eea sicer se mogel sil ee tefto prebav*.
Boksit (bauxlt) kot o?)d!aqa glinicnih spojin in aluminija v Jugoslaviji.
V.
Kakor za industrijo glinicnih ali aluminijevih spojin, tako so tudi za dobivanje aluminija kot takega pri nas tudi vsi bistveni pogoji. Ne razpolagamo samo z ogromnimi ležišči provrstnega boksita za proizvajanje gltnine (Al: O0 kot aluminijeve surovine, ampak obilujemo tudi z vodnimi silami za električno energijo, ki je neobhodno potrebna za aluminijev proces. Aluminij se dobiva namreč danes samo in izključno elektrokemijskim potom na načinili Hćroul-ta in Halla. in ta načina slonita na elektrolizi glinine v kriolitovi talini z ogljenimi elektrodami pri dodatku Jedovca. Za izhodišče aluminijevemu dobivanju služi čista in razvodena kalcinirana glina (Ah O* ter pepela skoraj prosto anodno oslje, kakršno se dobiva iz katrana in petrolejske ogljinc. Kriolitova talina kot taka ni neposredno udeležena pri elektrolizi aluminija. Pač pa se kriolit že pri lOOC tali In stvarja še zlasti z dodatkom Jedavca kopel, v kateri se zlahka raztopi si in ina, ki se tudi pri najviš-Jih toplinah ne tali.
Najvažnejši iaktor pri dobivanju aluminija so vodne sile za ceneno električno energijo. In vodnih sil imamo v Jugoslaviji silno mnogo, cenijo se optimistično na 3 do 4 milijone UPI Od teh vodnih sil pa jc dozdaj izrabljenih le nekaj nad 130.000 riP. Vodn.h Sil za hidroelektrične centrale je v gradnji blizn 62.000 HP. Vse ostale naše vodne sile propadajo po večini, ne da bi do na šale primerno korist
Kalcinirano gimino (Ali Os) proizvaja kemijska tovarna v Mostah pri Ljubljani za sedaj med drugim v količini letnih 3000 ton. Vsa ta glinina, ki more dati 1500 ton aluminija, gre danes v inozemstvo, ker doma zanjo nimamo uporabe. Po potrebi bi se tovarna mogla v Mostah povečati, zgraditi pa bi se dale tudi nove, če In kadar se lotimo v večjem obsegu elektrometalurgije aluminijeve.
Za dobivanje aluminija se rabi razmeroma mnogo tudianodnega olja, ker poteka kemijska reakcija pri aluminijevem procesu v bistvu po zmislu enačbe; Ali Oj-f-
3 C = 2 Al + 3 CO. Anodne elektrode, ki prihajajo v poštev za elektrolizo aluminija, zahtevajo nadvse čisto oglje, ker preide nečistoča ojdia v aluminij. Izdeluje take elektrode Kranjska Industrijska družba v Dobravi na Gorenjskem. Ta tovarna zaposluje okoli 250 delavcev ter izdeluje razen ogljc-nih anod za ejektrometalargijo aluminija tudi elektrode za tovarne karbida in apnovega dušika v Rušah, Omišu in Šibeniku, kakor tudi za eiekiro-kemijsko tovarno v Jajcih itd. Glede elektrod za aluminijevo dobivanje smo tedaj povsem neodvisni od inozemstva. Pač pa dobiva tovarna na Dobravi surovine iz tujine, ker izdeluje elektrode iz amerikanske petrolejske ogljine s primesjo katrana iz Nemčije. Svoje izdelke pošilja pa tovarna na Dobravi zato tudi v inozemstvo in sicer v Italijo, Švico, Švedsko, Norveško, Češko, Poljsko. Avstrijo, Ogrsko, Rumur-5*: h d.
Kriolha (AlF- 3 N a F), ki je za elek-trometalurgijo aluminija neob!u;dno potreben, Jugoslavija ne premore. Ta rudnina se koplje zgolj v (*ronlandiii in porabi večinoma v Ameriki n o pa ni nikaka nesreča, ker bi si mogli pripraviti umetni kriolit v tovarnah za SLip^'fosfate, krkor delajo na Nem-šk--r Ln drugod. Pa tudi Jedavca (CaFJ niso našli pri nas dozdaj v omembe vrednih količinah in bi se moral torej uvažati iz tujine. Vendar se ga za proces rabi razmeroma prav malo.
Kar se delavskega vprašanja tiče, ne more delati to pri nas nikakih zaprek in težav. Saj je ravno v naših krajih, ki prihajajo za industrijo glinicnih spojin in aluminija v poštev. kakor v Sloveniji, Hrvatski, Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini, dovolj delavnega ljudstva, katero dandanes ravno nima zadostnega zaslužka doma Ln si ga mora zatorej iskati v tujem svetu.
Za gliničnc ali aluminijeve spojine imamo danes eno samo tovarno v Jugoslaviji, v Mostah pri LJubljani, ki zaposluje 50 delavcev. Le-ta more izdelati pri polnem obratu letno okoli 5000 ton razvod enega aluminijevega (gliničnega) hidrata (Al (OH)», okoli 300 ton kaJcinlrane glinine (Alt Os) ter 2000 ton aluminijevega (gliničnega) sulfata (Ah (SO«)a. I8H1O). Izdelovati pa namerava tudi galun v količini letnih 1500 ton. Boksit dobiva večinoma is Dalmacije. Ta ima nad 50% glinine in le okoli 4% kremikove kisline. Pri sedanjem obratu ga porabi letno približno 10.000 ton. Tovarna dela po mokrem alkalijskem ali Bayerjevem načinu in dobiva za proces potrebni jedki natron (Na OH) v količini letnih 150 do 200 ton Is tovarne za amonij akovo sodo v Lukavcu (Bosna). Za glinični sulfat potrebno žveple-vo kislino v količini letnih 1500 ton dobiva iz Hrastnika Potrebni premog za kurjavo jpa II dobavila Trboveljska rjremogokopoa
gora) letno okeli 600 do 700 ton gliničneca sulfata. Nekaj teoa proda pa tudi domačim ussr.jarjem. Vsi ostali njeni proizvodi gredo v inozemstvo, zlasti v Švico, kjer vsled svoje izborne kakovosti prav lahko konkurirajo s tujezemskim blagom.
Za aluminijeve kovinske izdelke obstoji pri nas dozdaj samo Peninačeva tovarna v Celju, ki pa izdeluje večinoma le kuhinjsko posodo. Aluminij uvaža ta tovarna iz inozemstva, ker ga doma še ne izdelujemo.
Iz te razpredelnice se vidi, da naši boksiti v splošnem ne zaostajajo po svoji dobroti za inoz^nuikimi. Dalmatinski in hercegovski boksiti pa še celo daleko prekašajo vse druge po svoji izborni kakovosti in zlasti z ozirom na njihovo prikladnost za alkalijski razkroj. Bohinjski in večinoma tudi hrvatski boEsiti sicer niso v splošnem primerni za alkalijski razkroj, ker vseb;ijejc» preveč kremikove kisline. Dado se pa podplati po HaJlovi metodi, ki je v AmerikJ sploSno v rabi in se je izvrstno obnesla. Ker Imamo poleg boksita tudi še obilico vodnih sil na razpolago, s čimer moremo elektriil cirati svojo zemljo, prihaja razven Hallo-vega tudi Serpekov način dobivanja temeli-nih glinicnih spojin pri nas v poštev.
FSrTngmTEmaa.i'rfMiTTk 'Vi ■ \ 11 iti   m i\
Razgled po slovanskem svetu.
— Ves« iz Rusi3e. Ob priliki obletnico ; strrrti carske rodbine je komunistična omladina v Pexmi priredila svečan   obhod po ' mestu. Na čelu sprevoda so nosili naŠirnv . ljene figure ubitih članov carske rodbine. Ko je bila svečanost končana, so na glavnem trgu te figure razsekali, orkester pa je spremljal ceremonijo s polko. — Po ve-j steh  »Ekonomičeskoj  Ziznic  se  lakota se ! vedno  nadaljuje. Samo v namauganskem j okraju gladuje 50 tisoč prebivalcev. Pod-j pore ti nesrečneži ne dobivajo nobene, ker j Moskva ne da denarja, V Sibiriji se je sta-; nje letošnje žetve zelo poslabšalo. V don-. skem okraju pa je uničila večino polja su-! sa. misi in kobilice tako, da bo pridelek z j desetine 25—30^ pudov. — V Buhari in '■ Turkestanu so izbruhnili veliki nemiri. Na čeiu    protPjojševiSkiii  Čet   stoji Su!ejiuan paša in mnogo turških cestnikov. VrSe se ' krvavi spopadi z rdečo armado. Vstaji so : se nad grobom Fnver paše zakleli, da bodo izgnali boljševike iz Buhare. V TnTkestlM l pa se je uprlo muslimansko prebivalstvo.
I — V besarabskem mestu Kišinevu hočejo ' ustanoviti židovsko univerzo. — Zloglasna ! Ljeninova paraliza znova razburja sovjet-.' ske vodilne kroge.    Bolezen  preti uničiti onega genijalnega voditelja, ki že Šesto le-I :o vozi komunistični čoln sredi razburka-; nih valov svetovnih  dogodkov. Boliševiki j sicer taje to nevarnost, toda zaman. Dasi ! veliki diktator že dalje časa   ne izvršuje svoje funkcije, je vendar njegovo ime tako popularno in za nadaljnji razvoj dogodkov tako merodajno, da je zelo problematično vprašanje, kaj bo s sovjetskim rell-mora v slučaju ako on umre. Vsekakor W njegova smrt oslabila komunistične vrste, ki že sedaj ntso nič kaj posebno složne. — Na veliki gospodarski razstavi v Moskvi, ki je bila otvor jena 1. avgusta, je zastopano 36 največjih ameriških  rvrdk. Tvrdke razpolagajo s kapitalom  v znesku  1 milijarde  dolarjev.   »Ford*  je  izložil avtomobile »American R. M.«    kovinske Izdelke, »American Ch. Co.« avtomobilne predmete, tri tvrdke pa veliko količino ruskih sirovim Zastopnik ameriške industrije je Iz-( javil, da se čudi ogromnemu uspehu, ki so j ga dosegli organizatorji razstave ne glede j na lakoto in gospodarsko krizo. Po njego-! vem mnenju bo ta razstava zelo zbližala I ruska mesta z vasmi.
Finančni položaj sov. Rusije, I Na seji VCIK je ljudski komisar financ I Sokolnikov poročal o finančnem polo-I zaju sovjetske republike. Referent je j opozoril na nevarnost finančnega kraha i in izvajal: »Ako razdelimo budžet do-j hodkov, bi imeli 1050 milijonov zl. rub. I dohodkov od davkov in drugih državnih ! virov. Okrog 350 milijonov zl. rub. zna-• ša nas doficit, ki ga krijemo samo s po~ j močjo novih bankovcev. Država se je i morala izredno ome;iti v izdatkih, da jo J nekoliko utrdila svojo finančno podlago.
Splošni nivcau državnega   obstoja je j ostal docela   beraški.   Sedaj nastane ! vprašanje, na kak način dobiti sredstva, j s katerimi bi bilo mogoče kriti deficit, ne na račun novih, vedno mani vred-I nih bankovcev, marveč na račun nor-j mnlnih davčnih virov. Letošnje leto do-j biva promet, zemljedelstvo in Indnstri-I ja od države podporo v znesku 350 mil. rubliev, od tega dobiva industrija 140 do 150 mil. v svrho upostavitve svojega temeljnega in pomnožitve obratnega kapitala. Vrednost državnih naročil znaša v industriji 300 do 350 mU. zl. rabljev* V tej vsoti je še 50 do 75 mil. zl. rubliev kot državna podpora industriii. Promet se nahaja v istem položaju. Od državnega budžeta dobiva izredno solidno podporo. Deficit prometa bo prekoračil 140 mil. zl. rublje v.«
Tombolske karte za tombolo Društva za zgradbo Sokolskcga doma v Soodnfi Šiški so v nred-:  prodaji! — Segajte po njih! s
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Slov. plan. društvo
v MARIBORU Mariborsko kočo na Po-
Išče za borju
Prednost ki so že Pismene na naslov Fin ter 4
oskrbnika. 8090
imajo zakonci In tak!, bili v sličnih podjetjih, prijave do 20. avg. 1923 : Oabar IPD, tvrdfea • Le mat d, Maribor.
Prvovrsten tovorni
pettonski „SAURER", generalno popravljen, proda Oto Poier-man, Zagreb, Vlaška ulica 50.
Jeziki!!
P. n. občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastneno odobreno pisarno za prestavljanje spisov iz talili Jezikov v slovenščino in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren. Vljudno se priporočam za obila naročila.
Hluko Prlvšek 8079
Lfobliana, Miklošičeva cesta 18, I. nzdstr., poleg sodišča.
Krmarju, krojače«, koitekcfenar-Inlimi. BKiKfn i epezirtli!
Pripeljal sem z Nemškega
specialista za barvanje kožic (boa)
bivšega poslovodjo alovfte firme Rodiger ki Guarch, Leipzig- M0-ckera.
Sprejemamo  v  barvanje In
strojenje kožic In to: Lisice na „Skunks", „Alatka*, „krilnato in srebrno lisico", a tudi črno in rjavo, jagnjeSke kožice na rjavo In črno za kape in podloge Dalje razno 7? devino v vseh vrstah na razne lmi cije itd.
Za stanovitnost barve in da se ne otre, garantiram.
Spoštovanjem 7969
Gojko Veselinović,
parat barvana in keoitna čistilnica
Srem - Mitrovica
m-
Naznaniamo vsem znancem, prijateljem in prostovoljnim gasilnim društvom, da je naš kompanjon in šef, trgovec z gasilskim orodjem in potrebščinami, gospod
Fran Samsa
dne 3. avgusta ob eni popolndne v 62. letu, po kratki bolezni nmrl.
V Zagrebu, dne 4. avgusta 1923. Stjepan Javor, kompanjon I. Javor, prokurist
I
V jeseni zopet na trgu
F-IJVECiAUV AOAPTtD rCJlTEA GROG O KlNCMCST^— VE RT BOTTLE;; ',uid uhd« msPCMOfuiCOHTItOL
i n?P9nPQr«Rn
I
M
! !
■
I š
s
S
S ■
s
TTLE HXE
Jamaica rum
V originalnih zabojih zacarinjen in obdačen
Visoko Koncentrirani
Jamaica rum
za razsaja
Pred nabavo Vaše zimske potrebe, zahtevajte ponudbe in vzorce od naših zastopnikov in potnikov ali direktno od
Ho Ho BHKER   Cfh d.zo.L
(London E. C!
Sedež za SHS: LlnMlaM ? Zastopnik za Ljubljano in okolico:
RlpJuan&a Wislafe» LfaOtUnuU Oosposvetska cesta 7.
Za odgovor«
ij so prllofl
1
hihli oglhsi
(sne oglasom do 20 besed Din 5"—; vsaka nadaljna beseda 30 para, s davščino vred
pro&am
Psica
pristne volčje pasme ne* prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«- 80S1
Gostilničarji pozor!
Radi opustitve vinske trt govine se proda okoli 15 hektolitrov prvovrstnega namiznega vina po zelo nizki   ceni.   — Naslov
Proda se ročni voz
(eisa). — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7975
Proda se enodružinska hiša.
Vpraša se: Novi Vodmat ■«* «** ~ NaslOTj Naslovi št 186. 8079 pove uprava »Slovenke- «aS10Vl
ga Naroda«. 8083 dobrih  stanovanj za di*
1 jake in dijakinje se dobe
Kupijo se
*fara, tudi pokvarjena dvokolesa, motor ji, Itval* ni, pisalni in razni stroji. F. B a t j e 1, Ljubljana. Karlovska cesta 4. 8094
Sranovania
Gospodinja
se llče k samostojnemu gospodu. — Ponudbe s navedbo plačilnih zahtev in drugih podatkov pod Zanealjiva/SOSS nt upravo »Slov. Naroda«.
Naprodaj:
portal, izložbena okna, štelaže in divani. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 8034
Kupim
Novo seno
x deteljo mešano, prima, vsako množino, razpoSi* tja po nizki cent »Stani* vae, Celje. 8058
Osel ali mula
pri M. Likar, Poljanska cesta 87 (Vila Beroman).
8051
Iščem službo
Krompirja
novega, zelo lepega, fe* branega, dobavlja vsako množino po teto nizki cent tvrdka »Staniva«, Celje. 8059
Moško kolo,
zelo trpežno, predvojno blago, skoraj noro, se po ugodnt ceni proda. — Poizve se v trgovini V. Panholzer, Praiakova ulica Št. 4. 8001
hotelirskega vratarja ali
t  bančnega    sluge. Vstop
corVT- ML ^   tak°J       Pozneje. - NaV
SPD, trvdka Pintar & Le- sIov'
nard, Maribor. 8089 Nftp0^€>
Kupuje jajca
vedno po dnevnih cenah. — Ponudbe na: J oz. Ko*
»Slov. 8080
Stanovanje!
Takoj   se   oddaste dve t        stanovanji (eno z dvema
Proda se hiša
na periferiji s veliko de* lavntco, pripravna za več* jeea obrtnika, * velikim sadnim vrtom in zemlji*1 ičem. — Naslov pove uprava w&L Nar j«. 8076
Kupim
200 do 300 metrov Indu* sirijskih tračnic ter dva vozička ta prevažanje krlov, laganic. — Ponud* be na: Karol Kovač, Sta- I p0<j
iHiimiiiiiiiiHiiinnHiHiiiiiiiiuiminiNiimin
Proda se
pritlična hiša
v okolici Ljubljane na gorenjsko stran, tfk glavne ceste, oddaljena osem minut od postaje. V hiši so trt sobe, kuhinja, klet: pri hffi je 100009* tem* Ijišča. Hiša je popolnoma nova in stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pore oprava »SI. Naroda«. 7871
Vfla
(modema stavba za dve družini) s komfortora, kopalno sobo, gospodar*
skim poslopjem, v mir* nem delu Maribora, se pod ugodnimi pogoji proda. Gospodarsko po* slopje z elektriko se lah* ko adaptira za manjšo industrijo. Stanovanje se kupcu prepusti. Eventu* alno se sprejme družab* nik v svrho vzpostavitv
ri trg pri Rakeku. 8082
Kompletno stroje
za pletenje volnenih Iz* delkov kupim. — Tozadevne ponudbe s označbo številke In sistema strojev, kakor tudi na* ve d bo cene pod »Indu* stri J a/8077« na upravo »Slov. Naroda«. — Ku pijo se stroji tudi pote* mesno.
go s tremi sobami, kabi* netom in kuhinjo) dotič* nemu, ki da proti dobrim obresfim poso jflo tndu* strijskemn podjetju. — Ponudbe z navedbo v15f* no  in  pogojev posojil?
Stanovanje takoj
7970« na upravo »Slovenskega Naroda«.
JCokali
Prodajalka,
samostojna moč, s 71et» no Špecerijsko prakso, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, tsče mesta. — Ponudbe pod »Tržačanka 8045« na upravo »Slov. Naroda«.
Vzgojiteljica
išče mesta za takoj ali pozne ie k otrokom, k a* tere bi tudi poučevala. Zna. tudi šivati. — Naslov pove upruva »Slov. Na roda« pod »Dobro mesto '8021«.
Prodajalka,
veSČa stenografije m strojepisja, želi s 1. sep* tembrom premeniti tluž* bo. Gre tudi kot hlagaj-ničarka aH pisarniška pomočnica. — Ponudbe pod »PoStena/S047« na upravo    »Slov. Naroda«.
Ugodna prilika
za kapitaliste, kateri ima* jo po raznih z3\'odih ne* ložen denar. Proti popolni sigunosti vam nudim za vsak znesek 20 do 25 odstotkov obresti. — Dopisi z navedbo razpoložljive vsote ped Milan Janković, poste restante, Zagreb, glavna po<td
B091
fazno
x
Posojila
300 do 500 vagonov SENA,
suho, zeleno, v balah, do* bava takoj, se kupi, po
staja v Sloveniji. Plača se v jugoslovenski valuti takoj po prcvaetiu na Je* lezniSkih postajali; ponjave dostavi kupee, — Ponudbe se sprejemajo tudi po 5 in 10 vagonov na: Akcijska 29, poštno ležeče G raz I. 8078
Kupim
veliko h os t o z mehkim in trdim lesom za 20 do 25 let sekanja, po mož*
noeti v blizini železnice alt pa nedaleč od pro* metne ceste. Ponudbe z navedbo koliko m3 vsaVt vrste lesa bi bilo. Kupim tudi večjo množino ore* hovih hlodov po določe*
Trgovski lokal
v LJubljani se proda. — Naslov pove oprava »51. Narodac 8086
Gostilničarji
pozor!
Ako bt kateri gostilničar, ki te bo udeležil na vele* sejmu, rabil kako klet za vino shraniti, mu Jo od* mtopim   proti   mali od*
Ikodnlnl za časa vela* sejma. — Ponudbe na: Fran Remic, trgovec s vinom, žabjek 6. 8008
tovarne. — Ponudbe pod i nih dimenzijah. — M 25 tisoč predvojnih kron j Žnideršič A Co.. Šolski 7996 na upravo »Sloven*! drevored 8. Telefon 572. skega Naroda«. ' 8057
#jopaoeooooea*aopooecoqoooosaoooapopooeocooopoooa w rrr»Tc»>:ircm3«.m.rflooeoosssaeoa V*Mf»Artat» *CP° vinog1^00 posestvo v ljutomerskem vinskem |13 PIO U 2] • okraju. Posestvo leži tik okrajne ceste Ormož-Ljuto-mer in 5 minnt od kotodvora, ki se gradi. Vse skupaj meri 22 hektarjev, med temi 7 hektarjev trtišča novega, posajenega z najboljšimi VtStaml in V polnem donosu ter črez 6 hektarjev gozda, pol za posekanje, sicer travniki, njive, vrt itd. in 8 covedt — Lepo poletno
stanovanje. Proda se radi rodbinskih razmer takoj. Ponudbe pod; L. U. 3411 na anončno eksped. Piras A. O. Praha,  Jind»i<ska 18.
■SaafaBBSSSBgSafSMBOOOI" *'*™n*™'**xxiaaaaaaaB^
Službe !
Tehnični komercijalni uradnik,
verziran v vseh panogah industrijskega knjlgovod* stva. slovenski in nemftki korespondent, bilancist, vešč nakupovanja suro* vin, šetl prementfi me* sto. — Ponudbe pod »Trgovec tehnik /7968« na upravo  »Slov. Naroda«.
Kdor posodi 100.000 dinarjev
proti varnosti, dobi v Maribora lepo, popolno* mn opremljeno stanova* nje (dve veliki sobi in kuhinja), z električno razsvetljavo v I. nadstropju v sredini mesta. — Ponudbe pod »Stoti* eoc* dmarJov/7859« na upravo   »Slov. Naroda«.
trgovec in hitni posest* nik v Ljubljani — Din 84.000 proti mesečnemu odplačilu Din 7000 In Din 1000 me tečno xa obresti. Posojilo najsigumejša in tabulaeija na niso v Ljubljani, cenjena nad 700 tisoč dinarjev. Odplačilo posojila na mesečne ter*
minirane menjice 7000 dinarjev plus Din 1000 za j obresti Men jice lahko tudi prezentira v plačilo katera si bodi ljubljanskih bank. — Preskrbi se vrhu tega Še stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod »Dobre obresti in se stftnovanje/806o« ne npr. »Slov. Naroda«.
Gostilno v nejem
ali na rotunt za takoj ali pozneje, išče gospodična. PonudK* je poslati pod »Gostilne S100<r na upra* vo »Slov. Naroda«.
Rabljene britvice
»Gillete«, »Mem« in velike se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji Anton Ketnc, Židovska ulica 1. S039
Instrukcije
daje profesrr ne dopustu. — Reflektauti naj osta-v!jo naslove v upravi »Slov. Nar.« pod »Profe* sor'S0S4«.
Ia »Trapist« sir
punomastan, kg 22J>0 di» nar j a,   razalilje  paštom i
željeznicom Mljckerna t t/rflrnđ Karlo Laznickv, Delanovac, Slavonija,
8074
Družabnika
s 50 do 60 tisoč dinarji itčemo; event posojilo proti 50 % ude!c?M na dobičku. — Ponudbe pod »Gotov dobiček 7943« na
»pravo    »-Slov. Naroda«.
MALI OGLAS
lahko tzračunite sami in poiljtte Iznos v gotovini alt v znamkah v pismu, z besedilom vred.
Nekdanja »Škofova vinska klet«
pred Škofijo it. 1, zdru* žena z zajtrkovalnico, je
SOpet oH'orjena. Točijo »m   fina   In   pristna vina.
___ms
Potniki in
upokojenci
si zatigurajo lep pasiran* ski zaslužek s raz peča* vanjem epohalne ga k on* zumnegn predmeta, kf ga potrebuje vsaka družina. Priložiti je 5 Din za prospekte in vzorce. — Eks*
Eortna trgovina Borsina, Jubljana, _80^3
Inserati v »Molih oglasih«
imajo neoporečno velik uspeh v »5/ov. S'arodu«. Cen* za prvih 20 besed 5.— Din. vsaka nadaljna beseda 30 para.
Zalogo Mavra in pioninoi?
najboljših tovaren BOsendorier, Osapka, Ehrbar, H01sly Sohavalghofer, Original
StlnoJ >t<s. Tadl na obroke. Tudi na obroke
Jerka Mil roj. Dolenc. UnHljaoa,
Hillarjeva ul!ea številka 5.
- v,- - •     i, TJA
Zahvala..
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti natega nadvse ljubljenega in dobrega, nepozabnega brata in strica, gospoda
Leopolda VVisjana
postnega nadkontrolorla
Izrekamo vsem udeležnikora najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo g. poštnemu ravnatelju Kurentu in gg. predstojnikom ter vsem uradnikom in uslužbencem, dalje zdravnikom primanju dr. Jenku, primariju dr. Stojcu, dr. Rusu in dr. Pušniku, ki so mu z vso požrtvovalnostjo la šali trpljenje tekom njegove dolge in mučne bolezni, nadalje se zahvaljujemo častitim oo. frančiškanom ter onim, ki so ga obiskavali in tolažili v njegovi bolezni, zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti«
V  LJUBLJANI, 6. avgusta 1823.
Globoko žalujoč! ostali.
A