Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII., St. 187 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije m Inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana Hilano Ljubljana, nedelja 10. avgusta 1941-X1X Cena cent. 76 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—> za inozemstvo pa L 20.— Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARJLA BSCLUSIVA per la pubblicita (D provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. JL, Milano Silni boji v Ukrajini Nemški ofenzivni sunek od severa proti Odesi - Borba za prometne zveze med Smclenskom in Moskvo - Tudi na Estonskem in na Karelski ožini se razvijajo ogorčeni boji Stockholm, 9. avg. d. Najhujše borbe divjajo na vzhodnem bojišču še vedno v južnem odseku, kjer je nemška ofenziva naperjena proti glavnemu ukrajinskemu središču Kijevu in kakor je videti iz najnovejšega razvoja nemških operacij, tudi proti Odesi. Del nemške ofenzive, ki je imel svojo izhodiščno točko pri mestu Bje-laja cerkov, se je zadnje dni razvil tako v severnovzhodni smeri proti Kijevu kakor tudi v južno smer, kjer je zadel na dokaj močno sovjetsko obrambo pri mestu Umanju. Po silovitih borbah, v katerih je sodelovalo na stotine tankov, letal in drugega motoriziranega orožja, se je nemškim četam posrečilo zlomiti tu sov-jetsko-ruski odpor in operacijsko področje ponovno znatno razširiti proti vzhodu in jugu. Pritisk nemških sil, ki je od Uma-nja usmerjen proti jugu, pomeni direktno grožnjo za glavno sovjetsko luko Odeso ob črnem morju. Očitno je, da je prodor proti Odesi lažji v smeri s severa kakor pa v vzhodni smeri preko Dnjestra, odkoder se je pričakoval spočetka nemški udar proti Odesi. Odesa je z zapadne smeri zavarovana od Dnjestrovega veletoka in od sistema sporednih vodotokov, med katerimi se razprostirajo velikanska močvirja, ki predstavljajo za operacije motoriziranih armad zelo težaven teren. Zaradi tega se pričakuje, da bo nemška vojska skušala zavzeti Odeso s severne strani, kakor to tudi dokazujejo nemške operacije, ki napredujejo od Umanja proti jugu. ležlti prvi velik uspeh. Kakor poročajo, so sovjetsko-rusko 6. in 12. armado, kakor tudi dele sovjetske 18. armade, ki predstavljajo v celoti približno 25 strelskih gorskih in oklopniških divizij, uničile skupine maršala Rundstedta s sodelovanjem letalskih sil generalnega polkovnika Loehra. V nemške roke je padlo 103.000 ujetnikov, med njimi tudi vrhovna poveljnika 6. in 12. armade. Nemške čete so zaplenile 317 oklopnih voz. 858 topov in velike množine vsakovrstnega drugega vojnega materiala, med katerimi je tudi 5250 tovornih voz, kakor tudi mnogo celih natovorjenih vlakov. Nasprotnik je utrpel tudi tam zelo hude krvave izgube, ki so bile doslej ocenjene nad 200.000 mož. S finskega bojišča Helsinki, 9. avg. d. O razvoju vojnih operacij na finski fronti je bilo objavljeno z merodajne finske strani snoči naslednje uradno poročilo: Na področju pri Aunusu je sovražnik izvršil protinapade, ki pa so bili odbiti. Sovražnik nadaljuje borbo z veliko žilavostjo. Na ostalih frontnih odsekih so naše čete napredovale po načrtu Delovanje sovražnikovega letalstva je bilo v glavnem usmerjeno na same bojne črte. Sovražni bombnik, ki je skušal prodreti v zaledje finske fronte, je bil sestreljen. Sovražnikovi padalci, ki so bili zadnji čas spuščeni na raznih področjih, so bili vsi uničeni. Pri Smolensku so se včeraj ves dan in vso preteklo noč nadaljevale borbe za posest prometnih poti, ki vodijo v smeri proti Vjazmi in dalje proti Moskvi. Sovjetski odpor je pri Smolensku še vedno zelo občuten. Posamezni sovjetski oddelki so tu ponovno poizkušali protinapade. V ofenzivi proti Leningradu se razvijajo ogorčene borbe v prvi vrsti v obalnem odseku Estonske, kjer so nemške čete na več točkah prodrle do Finskega zaliva. Na Karelski ožini se razvijajo srdite borbe v prvi vrsti okrog Keksholma ob zapadni obali Ladoškega jezera, kjer je pritisk finskih in nemških čet na sovjetske obrambne črte, ki imajo tu močno oporo v številnih jezerih, še zmerom zelo močan. Na vzhodni obali Ladoškega jezera pa nasprotno včeraj ni bilo večjih bojev. Letalstvo igra izredno važno vlogo trenutno zlasti v borbah za Ukrajino, kjer nemška letala neprenehoma napadajo sovjetsko frontno zaledje in rušijo prometne zveze, po katerih skuša sovjetsko poveljništvo spraviti nove rezerve v obrambo ogrožene bojne črte. Sovjetsko letalstvo pa si s svoje "strani z dokajšnjimi silami prizadeva uničevati nemške tankovske oddelke, ki pritiskajo na sovjetske obrambne črte. Sovjetsko letalstvo je izvršilo, kakor javljajo iz sovjetsko-ruskih virov, v četrtek ponoči prvi večji napadalni polet in je poskušalo bombardirati Berlin. Glede na izredno veliko oddaljenost sovjetskih letalskih oporišč od nemške prestolnice pa je jasno, da lahko sovjetski bombniki poneso na tak napad le zelo omejen bombni tovor. Tri sovjetske armade uničene Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. avg. (DNB.) V noči na soboto je vrhovno nemško vojno poveljništvo objavilo prva nova poročila o velikih uspehih uničevalne bitke, ki se bije v Ukrajini. To posebno vojno poročilo se glasi: Kot posledica v zadnjih nemških posebnih vojnih poročilih napovedanih novih operacij v Ukrajini je že mogoče zabe- Ootro" Finsko lovsko letalstvo, kakor tudi finsko protiletalsko topništvo, sta razen že prej objavljenih letal sestrelila še nadaljnjih 9 sovjetsko-ruskih aparatov. Na Estonskem Berlin, 9. avg. d. V operacijah na Estonskem so nemške čete zasedle malo mestece Turi, ki je približno v sredini Estonske. Turi šteje komaj 3000 prebivalcev, ima pa važno radijsko oddajno postajo, ki so jo sovjetske oblasti zadnje dni izrabljale na ta način, da so vznemirjale estonsko prebivalstvo s širjenjem lažnih vesti. Mestece Turi je tudi sicer važno prometno vozlišče in se tu križa nekaj cest ter železniški progi Tallin-Moisakiila ter proga Turi-Taps. Preden so sovjetsko-ruske čete Tiiri izpraznile, so radijsko postajo uničile. faigleško-sovjetske potvorbe številk o izgubah Berlin, 9. avg. u. Angleška vojaška misija v Kremlu je postala Rusom koristna ne samo z vojaškega, marveč tudi še z drugih vidikov. Eno izmed poslednjih ruskih vojnih poročil kaže čisto jasno, da je napisano z angleškim propagandnim črnilom. V n-'em so bili objavljeni podatki o ruskih izgubah, kakor si jih pač predstavljajo v Kremlu. V teh podatkih je bilo navedeno za dosedanje operacije 500.000 ujetnikov, padlih in ranjenih, 5.000 tankov, 4.000 letal. 5000 topov. Nasproti tem ruskim izgubam pa naj bi po moskovskem komunikeju nemške izgube znašale 1.5 milijona ujetnikov, padlih in ranjenih, 6.000 letal, 5.000 tankov in 7.000 topov. Poleg tega pa se je angleško-sovjetska propaganda izmislila še nekaj prav posebno zanimivega: Stalinove črte ni in je nikoli ni bilo. Kremi trdi to celo v svojem lastnem vojnem poročilu, bržkone zato, da bi dokazal, da so Nemci vdrli v Rusijo skozi odprta vrata. Tukajšnji politični krogi pripominjajo, da se je Stalin moral zateči k taki trditvi, ki so mu jo očitno sugerirali z druge strani Rokavskega pre- liva, toda na drugi strani podaja prav ta trditev sama na sebi dokaz za to, kar so Nemci trdili, da je namreč sovjetska vojska uničena. Vloga letalstva v oskrbovanju vojske Berlin, 9. avg. (DNB). Z merodajnega nemškega mesta je bilo objavljeno nekaj podatkov o silnih naporih, ki jih zmagujejo nemška prometna sredstva v oskrbovanju nemške vojske na vzhodnem bojišču. Zlasti poudarjajo, da organizacija oskrbe vojske še nikoli ni bila v tako veliki meri odvisna od podpore letalstva. Nemška transportna letala so morala na vzhodni fronti izvršiti nenavadno težavne naloge. Na fronto niso dovažala le vojnih potrebščin, živeža in rezervnih čet, marveč so morala s fronte tudi odvažati ranjence, ko je bila zelo nujna zdravniška pomoč. Tako na primer je neka transportna letalska eskadrila na osrednjem frontnem odseku s 15 Junkersovimi transportnimi letali od 22. junija do 8. avgusta izvršila nič manj ko 2336 poletov, na katerih je vsega skupaj preletela 440.000 km dolgo pot. Samo ta letalska transportna eskadrila je prenesla na letališča za bojno črto 2,700.000 kg vsakovrstnega vojnega materiala, dočim je na obratnih poletih spravila v zaledje 2381 ranjencev. Izmed 15 letal, ki so 22. junija pričela službo, jih 12 še sedaj redno izvršuje svojo nalogo. Slovo od Bruna Mussolinija Pogrebu za italijansko letalstvo zaslužnega Ducejevega rina so prisostvovali najvišji državni predstavniki, mnoga tuja zastopstva in mnogoštevilna množica Forli, 9. avg. s. Zadnjim počastitvam, ki so bile izkazane truplu Bruna Mussolinija, je bila prisotna po svojih najvišjih in izbranih predstaviteljih vsa Italija. Italijansko ljudstvo je pokazalo, kako globoko je umelo skriti v svojo dušo neizmerno bol, ki mu jo je povzročila tako bridka izguba. Prevoz trupla od obale Tirenskega morja, kjer se je zlomilo slavno krilo Brunovega letala, do obale Adri-je, kjer bodo počivali smrtni ostanki padlega junaka, je še enkrat razodel v najganljivejši obliki, da naša domovina kot ena sama ogromna družina ume pokazati brezprimerno ljubezen in neskončno vero. Neštetim deputacijam in številnim re-prezentantom, ki so dospeli v Predappio iz vse Italije in prinesli zadnje pozdrave junaškemu sinu Duceja. so se pridružili tudi zastopniki tistih dežel, ki spadajo v civilizacijsko območje Osi. Vsi narodi, ki so pristopili k trojnemu paktu, so poslali na svečani pogreb Bruna Mussolinija naj-odličnejše zastopnike in svoje diplomatske predstavitelje pri Kvirinalu. Hitlerja je zastopal veleposlanik von Mackensen, zunanjega ministra von Ribbentropa minister von Bismarck, maršala Goringa polkovnik von Weltheim, ki so tudi položili na krsto ogromne vence. Bolgarski poslanik Karadjov je položil venec kralja Borisa, poslanik Galvanek venec prezi-denta slovaške republike, poslanik Perič venec Poglavnika in tajnik hrvatskega poslaništva venec maršala Kvaternika. Veleposlanik Helihiri je zastopal japonsko vlado. Nadalje so bili navzoči zastopniki madžarske, rumunske in urugvajske vlade. Opaziti je bilo posebno zastopstvo al- Odbit sovražnikov napad pri Tobruku Živahno udejstvovanje letalstva v vzhodni Afriki — Posrečeni napadi na sovražnikova oklopna vozila Glavni stan Oboroženih sil je objavil dne 9. avgusta naslednje 431. vojno poročilo: V severni Afriki j- bil v noči na 8. avgusta na fronti pri Tobruku z izgubami za nasprotnika gladko zavrnjen napad sovražnikov, ki so skušali zavojevati nekatere naše utrjene postojanke. Letalstvo je ponovno bombardiralo pristaniška skladišča ter utrdbene naprave v trdnjavi. Na fronti pri Sollumn je v spopadu med mehaniziranimi edinicami uničila nemška patrola sovražnikove oklopne avtomobile, povzročila sovražniku izgube ter zajela ujetnike. Naši oddelki lovskih letal so v nizkem poletu južno od Soli uma napadli ■ britanske čete in mehanizirana sredstva. Druge letalske edinice so bombardirale obrambne naprave ter vozila v bližini Sidi el Baranija. Sovražnikova letala so napadla Bengazi in Tripolis. Bilo je nekaj škode in nekaj ranjencev med civilnim prebivalstvom v Tripolisu. V vzhodni Afriki so razni naši oddelki izvršili drzne izpade Iz utrjenih postojank trdnjave v Gondarju, razpršili nasprotnikove edinice in prizadeli sovražniku izgube. Zaplenili so tudi več orožja. Sovražnik je ponovno izvršil letalske napade na Gon-dar, kjer je bilo povzročene nekaj škode. Timošenkov poziv k pustošenju Ankara, 9. avg. (DNB.) Snoči je imel sovjetski maršal Timošenko preko sovjetsko-ruskih radijskih postaj govor, v katerem je med drugim pozval civilno prebivalstvo v tistih pokrajinah sovjetsko-ru-skega ozemlja, ki so jih že zasedle nemške čete, naj neprestano in brez usmiljenja preganja nasprotnika. Nadalje je zahteval od sovjetsko-ruskega prebivalstva na teh področjih, naj se priključi sovjetsko-ru-skim edinicam, ki nadaljujejo v zaledju gverilsko vojno, ter skupaj z njimi moti transporte nemških rezerv, prekinja nasprotnikove obveščevalne zveze, požiga poslopja in gozdove. Svoj poziv sovjetsko-ru-skemu civilnemu prebivalstvu je Timošenko zaključil z besedami: Ne prepustite sovražniku niti grama živeža. Oko za oko, zob za zob! Naša zmaga je blizu! Letalski napad na luko Očakov Berlin, 9. avg. d. Nemška borbena letala so 7. avgusta izvršila močan napad na luko Očakov, ki je ob skupnem izlivu Buga in Dnjepra v Črno morje. Po doslej zbranih informacijah o uspehu tepa napada je bil zaneten požar na neki 3000 tonski trgovski lad i. štiri nadaljnje v luki zasidrane trgovske lad~e s skupaj 15.000 tonami so hudo poškodovane. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. avg. Nemško vrhovno vojno povelmištvo je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so v Ukrajini nemške čete ob hrabrem sodelovanju madža-skih oddelkov dosegle vel"k uspeh. V bitki pri Umanju sta bili uničeni 6. in 12., kakor tudi deli 18. sovjetske armije, skupno 25 strelskih, gorskih in oklopnih divizij. Nad 103.000 ujetnikov, med njimi vrhovna poveljnika 6. in 12. armije, je padlo v naše roke. Zaplenjenih je bilo nadalje 317 oklopnih voz, 858 topov, 242 protitankovskih in protiletalskih topov. 5250 tovornih avtomribi-lov, 12 železniških vlakov ln neštete druge vojne potrebščine. Krvave izerube sovražnika znašajo nad 200.000 mož. Tesno južno od Pripetskega močvirja so nemške čete po večdnevnih bojih na neprehodnem gozdnatem in močvirnatem ozemlja zavzele važno železniško hriži-šče Korosten. Tudi v prostoru okrog Roslavlja, 100 km južnovzhodno od Smolenska, obkoljeni sovjetski oddelki so bili uničeni, kakor je bilo prav tako javljeno v posebnem poročilu. Pripeljanih je bilo 38.000 ujetni- kov in zaplenjenih 250 oklopnih voz, 379 topov in drug vojni material. Letalstvo je podnevi izvršilo daljne iz-vidniške polete nad Anglijo. Pri tem sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali. V pretekli noči so bombardirala vojna letala več letališč v Angliji. Bombe so zadele sredi letal na tleh in letalskih lop. Ob angeški vzhodni in južni obali so bile učinkovito bombardirane pristaniške naprave. Nemška bojna letala so napadla tudi v poslednji noči nekatere vojaške naprave ob Sueškem prekopu. Pri napadu na angleško pomorsko oporišče Aleksandrijo v noči na 8. avgusta so zadele bombe težkega in najtežjega kalibra plavajoči dok, kakor tudi neko manjšo angleško vojno ladjo. Sovražnik je metal zadnjo noč na severno in severozapadno nemško obalno ozemlje rušilne in zažigalne bombe, med drugim tudi na stanovanjske predele mest Hamburga in Klela. Civilno prebivalstvo je imelo neznatne izgube. Posamezna sovražna letala, ki so skušaJa napasti Berlin, so k'la zavrnjena s protiletalskim ognjem. Nočni lovci so sestrelili 3, mornariško topništvo pa en angleški bombnik. Demanti o rusko-angleškem dogovoru glede Dardanel Ankara, 9. avg. d. Preko moskovskega radia je sovjetska poročevalska agencija Tass demantirala informacije, ki jih je objavil švedski list »Stockholms Tidningen«, češ da sta Velika Britanija in Sovjetska zveza sklenili razen objavljene še neko tamo pogodbo, ki določa skupno sovjetsko-rusko in angleško kontrolo nad turškimi morskimi ožinami Dardanelami in Bospo-rom. Tudi valonski nrostovoljci ra vzhodni fronti Bruselj, 9. avg. (DNB.) Včeraj se je belgijska prestolnica poslovila od približno 1000 valonskih prostovoljcev, ki odhajajo na vzhodno bojišče. Ti prostovoljci, ki so po večini člani reksističnih borbenih oddelkov, so se na ta način pridružili oddelku flamskih prostovoljcev, ki -'e že v sredo iz Bruslia odpotoval na vzhodno fronto. Va-lonskim prostovoljcem je bila v siiajno okrašeni palači lepih umetnosti prirejena svečana odhodnica, na kateri je spregovoril tudi politični vodia reksistov Leon De-errelle ki odhaia skupaj s prostovoljsko četo na fronto kot navaden vojak. V svojem govoru *e Degrelle podčrtal pomen borbe, ki se bHe na vzhodu ter natrlasil, da se v tej borbi odloča tudi stvar Belgije, ki mora zaradi tega sodelovati v borbi proti boljševizmu. banske vlade. Navzoča sta bila nadalje guverner Dalmacije in državni tajnik republike San Marino. Italijanske in tuje deputacije so že v prvih jutranjih urah preplavile Predappio. Zbrale so se pred Fašističnim domom na Trgu 28. oktobra, nasproti cerkvi imenovani »Divo Anto-nio«, Med množico predstaviteljev je bilo opaziti letalske oddelke redne vojske in Milice. Častno mesto je zavzelo tudi zastopstvo nemške vojske in narodnosociali-stične stranke. Izredno veliko je bilo zastopnikov raznih fašističnih formacij v uniformah in s prapori svojih organizacij. Ob pročelju Fašističnega doma so se zbrali dostojanstveniki, predvsem člani diplomatskega zbora, Velikega Sveta, Vlade in nacionalnega direktorija Stranke, dalje senatorji, narodni svetniki, člani Italijanske Akademije, ter predsedniki korporacij. Med zastopstvom Oboroženih Sil je bilo opaziti maršale in admirale, generale, člane generalnega štaba in številne druge vojaške dostojanstvenike. Navzoči so bili predstavitelji vseh vodilnih oblasti, federalni tajniki severne in srednje Italije, prefekti in župani. V dvorani, kjer je ležala krsta, so stražili letalski častniki redne vojske in milice ter ožji Mussolini j evi borci iz prvih fašističnih oddelkov. Malo pred 9. je dospel t>uce z ostalimi člani rodbine in v spremstvu tajnika Stranke stopil v žalno dvorano ter tu še enkrat dolgo in v turobnem molku obstal pred krsto svojega junaškega sina. Duhovščina je začela opravljati obrede. Tedaj so letalski oficirji dvignili na ramena krsto in jo prenesli v cerkev sv. Ka-sijana. Med oficirji, ki so nosili krsto, so bili tudi nekateri iz letalskega oddelka, ki mu je bil poveljnik pokojni Bruno Mussolini. Razvil se je veličasten sprevod. Letalska godba je zaigrala pogrebno koračnico. Zadaj za njo so se zvrstili razni vojaški in fašistični oddelki s svojimi slavnimi prapori. Pred pogrebnim vozom je stopala duhovščina, takoj za njo pa pokojnikovi starši, vdova in drugi sorodniki. Nato so se vrstili v neskončni vrsti člani oficielnih zastopstev in neštetih de-putacij. Značilno je bilo, da so vse ženske v Predappiu nosile žalne obieke. Množice ljudi so tvorile špalir in mnoge ženske so metale cvetje na cesto, po kateri se je pomikal mogočni žalni sprevod. Tisoči in tisoči rok. iztegnjenih v rimski pozdrav, so označevali poslednjo triumfalno pot narodnega junaka. Posebno veličasten je bil pogled na trg, odkoder vodi cesta na pokopališče. Ves trg je žarel v fašističnih praporih. Ko je dospel mrtvaški voz pred pokopališče, so ga obdali najožji sorodniki. Duce je še enkrat z dolgim pogledom premeril krsto svojega sina, zaprl za trenutek oči in ko je potlej opazil med reprezentanti diplomate, je dejal: »Hvala vam, gospoda, da ste izkazali poslednjo čast enemu izmed vojakov Italije.« Tedaj se je ob globoki ganjenosti vseh navzočih začul glas tajnika Stranke, ki je vzkliknil: »Tovariš, atlantski pilot Bruno Mussolini!« »Tu je!« mu je odgovorila neizmerna množica. Zdaj je letalska godba zaigrala »Giovinezzo« in zazvonili so zvonovi pokopališke cerkve. Krsto so sneli z voza. Majhen sprevod, v katerem so bili samo sorodniki, je krenil po ozki stezi za krsto, ki so jo ob sklonjenih praporih prenesli v cerkev sv. Kasijana, kjer sta bila krščena Benito in Armando Mussolini. Tu je škof Gardini služil črno mašo. Po maši je duhovščina še enkrat opravila liturgič-ne molitve. Nato so krsto zopet dvignili in jo odnesli v kapelo, v katere kripti počivajo člani Mussolinijevega rodu, med njimi Ducejevi starši. Brunove telesne ostanke so položili v sredino kripte. Tu so se še enkrat zbrali vsi sorodniki s pokojnikovim očetom in materjo. Tako je bila končana poslednja pot Bruna Mussolinija. ki se je po kratkem, a junaškem življenju vrnil v domača tla svojega rodu. Zadovoljiva žetev riža na Japonskem Tokio, 9. avg. (Domei) Kakor javljajo z merodajne strani, je oskrba japonskega prebivalstva z rižem za prihodnje leto zajamčena. Navzlic diluvialnemu deževju, ki je trajalo zadnji čas na Japonskem, riževa polja niso bila posebno hudo prizadeta, tako da bo žetev zadostna za tekoče potrebe. Podaljšanje obsednega stanja v Boliviji La Paz, 9. avg. d. Predsednik bolivijssre republike Enrique Penaranda je na včerajšnji seji bolivijsikega kongresa zahtevati podaljšanje sedaj veljavnega obsednega stanja, ki je bilo uvedeno »da se zatro nekakšni nacistični prevrat, ki se je pripravljal v Boliviji«. Nadalje je bolivijski predsednik zaprosil tudi za dodatno odobritev vseh tistih ukrepov, ki so bila pod-vzeti še naknadno za zatiranje prevratnega gibanja, ko je bil kongres, na prčitnicah. Med temi dodatnimi ukrepi, za katere je predsednik Penaranda zahteval naknadno odobritev, je tudi izgon nemšketja posrtuv-niica pri bolivijski vfladi dr. Wendlerja, ki je moral odpotovati iz La Paz« na podlagi ponarejenega pisma bodivijskegi atašeia, Belmontea. V političnih krogih bolrvijsfce prestolnice sodijo, da bo kongres pristal na obe zgoraj navedeni zahtevi prezadcata P&naronde. Razčiščevanje med Japonsko in Rusijo Moskovska vlada zahteva od Japonske pojasnilo o njenem stališču glede na vzhodno Sibirijo Berlin, 9. avg. s. Položaj na Daljnem vzhodu se je razvil do izredno kritične faze. Grožnje Cordclla HuJIa in Edena so naletele na nesumljivo trdno reakcijo v Toki ju. V Berlinu je sedaj jasno, da imajo Zedinjene države med drugim namen izzvati tudi Japonce. Kar se tiče ameriškega sodelovanja s Sovjetsko zvezo na Tihem oceanu, ni bil dosežen le načelni sporazum, marveč se je pripravil tudi delovni načrt tako v zvezi z morebitno fronto na Daljnem, kakor z eno na Bližnjem vzhodu. Po vesiteh iz Ankare je Rusija že koncentrirala pol milijona ljudi na svojih mejah ob Iraku, Iranu in Turčiji. Ruske zahteve v Tokiu Ša nehaj, 9. avg. u. V krogih ki so blizu sovjetskemu poslaništvu, se je davi zvedelo, da je moskovska vlada zahtevala od Japonske nujno definitivni odgovor o njenem stališču glede Sibirije. Obenem je bilo izjavljeno, da je ruska Vlada pripravljena pristati na vse olajšave, da se posreči in olajša razmejitev med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo ter da se sklenejo novi trgovinski in ribolovski sporazumi. V zameno za te koncesije pa sri želi Rusija, da se sklene med obema državama n ena pada! ni pakt za katerega so v Moskvi že pripravili načrt, o katerem pa se japonski vladi doslej ni mudilo podrobneje razpravljati. Tokijski »Asiahi Šimbun« je med tem objavil poročilo o novih obmejnih incidentih na mandžursko-ruski meji. Vojaški krogi v Tokiju s»o mnenja, da so incidente povzročili Rusi, ki so hoteli na ta način Japr nce prepričati, da je iniciativa tam v njihovih rekah in da sovjetska vojska na Daljnem vzhodu nikakor ni bila oslabljena. Rusi so zato tudi namenoma izgubili enega ali dva tanka, da bi Japoncem tako podali dokaz, da je ositala motorizacija ruske vojske na Daljnem vzhodu nespremenjeno pomol na. Šanghaj, 9. avg. d. Kakor poroča angleška agencija iz Melbourna, je predsednik avstralske vlade Menzies izjavil, da je čez nedeljo verjetno treba pričakovati važnih dogodkov na Daljnem vzhodu. Evakuacija Japoncev z mandžurske meje Šanghaj, 9. avg. u. Zvedelo se je, da so japonske oblasti odredile izselitev japonskih žena in otrek ter moških, ki nimajo nik»-kih vojaških opravkov, z matidžurskega obmejnega področja. Japonci se morajo izseliti iz Cicikarija m Mandžulija. Prav taon blizu je prišlo te dni do znanih obmejnih incidentov. Tukajšnji nizozemski konzulat je potrdil, da je nizozemska vlada v Londonu svetovala nizozemskim državljanom, ki bivajo v severni Kitajski, naj za puste rx> Japoncih zasedene pokrajine. Prizadetih bo okrog 500 ljudi in jih bo bržkone večina zapustila deželo. Končno poročajo iz Saigana, da so se-verno-ameriške konzularne oblasti odredile svojim državljanom v Indokini, naj čimprej zapuste deželo. Ze včeraj je odpotovalo iz Indokino 35 Američanov s parni-kom »Marshall Joffre«, ki je krenil v Man-nilo. V prihodnjih dneh bo zapustil Saigon parnik »Compiegne«, ki bo odplul z angleškimi državljani v Singapur. Izjava japonskega zunanjega ministra Tokio, 9. avg. u. Japonski zunanji minister Tojoda je dal poročevalcu agencije Štefani vrsto nadvse zanimivih izjav. Na vprašanje, ali je vojaški in politični sporazum, sklenjen med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo, spričo stališča, ki so ga zavzele Zedinjene države, v nasmrotju z nevtralnostnim duhom ianonsko-sovjetskega nevtralnostnega nakta, posebno izjavah, ki jih je Eden 31. julija podal v angleški sipodnji zbornici, je izjavil: Naj bo sporazum-med Veliko Britanijo ali Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusi j ok kakršenkoli, lahko že stališče SSSR povzroči Japoncem skrbi, ker je Sovjetska zveza pogodbena stranka v nevtralnostnem paktu. Japonska seveda ne more in ne bo ostala indiferentna glede na politični ali vojaški razvoj položaja, do katerega bi moglo priti v njeni soseščini. Japonska med tem s skrbjo gleda na razvoi položaja. Kar se tiče napetosti na Tihem oceanu, je minister opozoril na svoje prejšnje izjave. Japonska politika v smeri proti jugu ima izključno miroljuben značaj in skuša le pospešiti dobre odnošaje med Japonsko in obmorskimi področji in sicer že zaradi skupnih rasnih, zemljepisnih in kulturnih interesov. Rooseveltov sestanek s Churchillom Sestala se bosta baje na Islandu, kjer bosta razpravljala o sedanjem vojnem položaju Beriin, 9. avg. u. Sedaj zares kaže, da se namerava Roosevelt sestati s Churchillom. Gotovo je namreč, da je tudi angleški min. predsednik odpotoval iz Anglije v neznano smer. Z njim je krenilo na pot večje število njegovih političnih in vojaških sotrudnikov. Pravijo, da se bosta Rooseveit in Churchill sestala na Islandiji, kamor je med tem prispel nov kontingent ameriških vojakov. Na dnevnem redu Rooseveltovih in Churchillovih razgovorov naj bi bila po informacijah tukajšnjih političnih krogov naslednja vprašanja; Bitka na Atlantskem oceanu, popolna blokada Evrope, pomorsko in letalsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo, gospodarski in vojaški ukrepi proti Japonski, zasedba kakega novega oporišča na Atlantskem in Pacifiškem oceanu, morda s pomočjo ameriških oboroženih sil, po vesteh iz nevtralnih virov pa še posebej način sodelovanja Južne Amerike v odločilni borbi proti narodnemu socializmu. Berlinski politični krogi pripominjajo glede te poslednje točke, da je postala v resnici prav aktualna, in sicer z vidika metod in sistemov, ki se jih Bela hiša poslužuje pri izvajanju svojih hegemonističnih in imperialističnih načrtov v škodo malim republikam zapadnega kontinenta. \Vashington, 9. avg. u. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Huli je nedavno zapustil Washington. Malo pozneje so izjavili, da je krenil na kratek dopust, ni pa bilo pojasnjeno, kam je odpotoval. Državno tajništvo za zunanje zadeve je skrajno rezervirano in prav to daje političnim parlamentarnim krogom povod za mnoge razgovore o tajinstveni diplomatski tkciji. Zvedelo se je tako, da je tudi Hopkinsov namestnik pri direkciji zavoda za izvajanje zakona o posojilih in zakupih, general Barns, zapustil Wa-Khington. Tik pred njim je odpotoval Sumner Welles. Tudi o cilju njunega potovanja ni bilo mogoče zvedeti nikake podrobnosti, splošno pa sodijo, da je vse to v zvezi s tajinstvenim sestankom Roosevelta in Churchilla. Na sestanku z novinarji pa je državni tajnik za zunanje zadeve Ickes izjavil, da je bila odposlana v SSSR gotova množina pogonskih sredstev. Obenem je pripomnil, da Zedinjene države same nimajo na razpolago dovolj pogonskih sredstev in da bodo morale poskrbeti za takojšnjo gradnjo novih rafinerij. Ickes je tudi izjavil, da bo vlada Zedinjenih držav priskrbela Sovjetski zvezi 4 petrolejske ladje, da bi se dobave bencina Rusiji pospešile Ickes je nadalje obžaloval, ker ni mogoče izločiti morja ob severni Skandinaviji iz področja, ki je bilo z nevtralnostnim zakonom proglašeno za vojno področje, da bi se na ta način olajšal prevoz vojnih potrebščin iz Amerike v Sovjetsko Rusijo. Treba pa bo računati s spremembo nevtralnostnega zakona, ko bo prišel čas. da se ameriške dobave nujno usmerijo proti Arhangelsku, ki je Ameriki najbilžji. Politični krogi pripominjajo, da so bile se-vernoskandinavske vode proglašene za vojno področje tedaj, ko je bila Rusija v vojni s Finsko. Ameriška vlada bi se pri svojih dobavah Sovjetski Rusiji očitno rada poslužila krajše poti, bržkone pa bi se rada odločila za tak korak tudi zaradi tega, da ne bi Japonska kdaj mogla prekiniti prometa na prekosibirski železnici in izolirati Vladivostok. New York, 9. avg. d. Ameriške poročevalske agencije objavljajo iz Washingtona vsakovrstne spekulativne informacije o bližnji sklenitvi ameriško britanske pogodbe o medsebojnem vojaškem sodelovanju. V zvezi s tem se znova pojavljajo vesti o sestanku predsednika Roosevelta in Churchilla »nekje na Atlantskem oceanu«. Te spekulativne vesti so sedaj dobile novega netiva z objavo, da je tudi podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Welles iznenada odpotoval »na kratek oddih« v neznano smer. Te informacije navajajo tudi Rooseveltovega poverjenika za izvrševanje zakona o pomoči Veliki Britaniji Hopkinsa ter generala Burnsa, ki sta baje« prav tako nenadno odpotovala iz Washing-tona »v neznano smer«. Nove ameriške čete na Islandu New York, 9. avg. d. Snočnji ameriški listi objavljajo vesti iz Reykjavika na Islandu, da so tjakaj dospeli novi veliki ameriški vojaški transporti v okrepitev ameriških vojaških garnizij na Islandu. Angleško-ameriško vojaško sodelovanje Rim, 9. avg. u. Današnji »Corriere della Sera« poroča iz Washingtona, da izražajo v krogih ameriških političnih opazovalcev mnenje, da je treba v kratkem pričakovati realizacije ameriško-angleškega vojaškega sodelovanja v skupnih vojaških akcijah. V teh ameriških krogih računajo z možnostjo, da bodo Zedinjene države morda že v kratkem sodelovale v sedanji vojni. Zaplemba tujih ladij v Urugvaju Montevideo, 9. avg. d. Urugvajska vlada je včeraj ustanovila tričlansko komisijo, ki ima nalogo izvršiti načrt za zaplembo danskih in italijanskih trgovskih ladij, ki se mude v pristanišču Montevidea. Člani te komisije so urugvajski viceadmiral To-mas Rodriguez Luis kapitan Juan Miller ter eden izmed glavnih uradnikov uru-gvajske carine Ariosto Gonzales. Komisija bo morala v teku prihodnjega tedna pričeti z delom ter vladi čim prej predložiti referat o možnosti zaplembe osnih in danskih trgovinskih ladij. Z mnogih strani je bilo že ob raznih prilikah predlagano vladi, da bi pomenila zaplemba teh trgovskih^ ladij najpreprostejšo rešitev vprašanja velikega poman kanja urugvajske trgovinske tonaže Ako doslej zaplemba še ni bila odrejena, je to po vsej verjetnosti treba pripisovati samo okoliščini, tla je doslej vladala še neka nejasnost glede pravne strani takega koraka. Angleški predlogi siamski vladi Teklo, 9. avg. u. »Asahi Simbun« objavlja vest iz Bangkoka, da je Anglija predlagala Siamu sporazum o skupni obrambi in da je v ta namen zahtevala teritorialne koncesije na siamskem ozemlju, predvsem pa vojaška oporišča. Zato bi Anglija dobavljala Siamu petrolej in druge vojne potrebščine, a ga tudi podprla z vojnimi silami. Nadalje je Anglija izrazila svojo pripravljenost, da razpravlja o povrnitvi ozemelj Siamu, ki so bila pri-klj učena Birmi alj pa singapurski koloniji, a jih Siam zahteva zase. Obenem se je zvedelo, da odhajajo veliki oddelki japonskih čet, topništva in oklopnih sil v Prampneh, odkoder jih raz-meščajo po raznih zapadnih in južnoza-padnih indokitajskih oporiščih. Japonski genera] Kabaši. ki poveljuje japonskim četam v Kambodži. se je s svojim štabom že preselil v Prampneh Medtem so se tudi že končala francosko-siamska pogajanja in je bila meja med Siamom in Indokino zopet odprta V kratkem se bo obnovil promet med obema deželama. Športnikom Predsednik italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora CONI, Manganieilo, je odredil, naj se pred pričetkom današnjih športnih prireditev počasti spomin pokojnega kapitana-pilota Bruna Mussolinija, ki je umri junaške smrti v izvrševanju službe za domovino. Letalski boji na zapadu Stockholm, 9. avg. d. Kakor poroča davi objavljeno poročilo britanskega letalskega ministrstva, so preteklo noč nemška letala bombardirala več predelov britanskih otokov. Napadi nemških letal so bili usmerjeni v prvi vrsti na razne cilje vzdolž vzhodne angleške in škotske obale. Nemška letala so nadalje metala bombe na posamezne točke v vzhodni in severovzhodni Angliji, kjer je bila povzročena materijalna škoda. Angleška letala nad Berlinom Berlin, 9. avg. (DNB.) Britanska letala so v noči od petka na soboto priletela nad severozapadno m severno Nemčijo. Kakor javljajo davi z merodajnega mesta v Berlinu, je preteklo noč nekatera posamezna sovražna letala, ki so skušala napasti Berlin, zavrnilo nemško protiletalsko topništvo. Po doslej znanih podatkih so nemška nočna lovska letala sestrelila 2 napadajoči angleški letali. Stockholm, 9. avg. d. Kakor poročajo dopisniki švedskih listov iz Londona, je bilo z merodajne angleške strani dopoldne sporočeno, da je bil Kiel v severni Nemčiji glavni cilj angleških letalskih napadov v pretekli noči. Nevarnost min ob Jiitlandu Kodanj, 9. avg. s. Cel val min se je pojavil ob obali Jutlandije. Zanesli so jih tja viharji in vetrovi. Mornariške inženjerske čete so doslej polovile že okrog 100 takih min, vojaške oblasti pa so zaradi nadaljnjih min proglasile vse obalno področje za nevarno in so odredile evakuacijo poslopij ob obali. Obenem z minami je pričelo morje naplavljati na obalo tudi mnogo trupel angleških letalcev in razbitih letalskih aparatov. Posledice bombardiranja Sueškega prekopa New York, 9. avg. d. Ameriški državljani Justin p. Ramsev, W. C. Teutch ter Jack Roche, ki so se zadnji dve leti mudili v Egiptu in ki so se včeraj s parni-kom »City of New York« vrnili v Zedinjene države, objavljajo nekatere značilne podrobnosti o uspehih nemških in italijanskih letalskih napadov na Sueški prekop. Bili so ponovno sami očividci teh napadov na to življenjsko važno prometno žilo britanskega imperija. Očividci pripovedujejo, da so nemški in italijanski piloti le malokdaj zgrešili cilj in da so bombe vedno tako zadevale, da so na napravah ob prekopu povzročile veliko škodo ter potopile veliko število ladij. V prekopu potopljene ladje so ponovno blokirale ves Sueški prekop, da je včasih po 200 parnikov čakalo ob vstopu v prekop, ker je bil prevoz onemogočen. Na ta način je bil Sueški prekop ponovno za daljši čas onesposobljen za vsak ladijski promet. Nemški protest v Paragvaju New York, 9. avg. d. Kakor poročajo iz glavnega mesta paragvajske republike As-sunciona je nemški poslanik izročil včeraj v zunanjem ministrstvu protestno noto zaradi zloglasne ameriške črne liste, v katero sc bila vnešena tudi vsa nemška podjetja, ki poslujejo v Paragvaju. Nemška nota zahteva od paragvajske vlade, da mora podvzeti takoj vse potrebne ukrepe, da nemški interesi v Paragvaju ne bi trpeli. Ostavka perujske vlade Lima, 9. avg. d. Perujska vlada je odstopila, vendar pa predsednik republiko Prado ostavke ni sprejel. Rekonstrukcija vlade bo najbrže odgodena na kasnejši čas. Ameriško letalstvo ne dosega nemškega New York, 9. avg. d. Načelnik ameriškega urada za transport ameriških letal Angliji in drugim državam, ki jih Zedinjene države podpirajo z vojnim materijalom, piše v reviji »Flying and popular Avia-tion«, da bo tudi po izvršitvi sedanjega ameriškega oborožitvenega načrta ameriško letalstvo še vedno samo polovico tako močno kakor je zdaj nemško vojno letalstvo. Polkovnik Robert Olds piše nadalje, da se bo moral ameriški oborožitveni program pač tudi po realizaciji prvega dela načrta nadaljevati in da bodo morale Zedinjene države svojo oborožitev v zraku vsakokrat prilagoditi moči nemškega letalstva. New Vork. 9. avg. d. Kakor poročajo ameriški listi iz Washingtona, izdeluje oddelek za komunikacije v ameriškem zveznem obrambnem uradu načrt, no katerem naj bi bile v primeru potrebe vse ameriške radijske postaje pritegnjene v obveščevalno službo. V tem obveščevalnem sistemu bi sodelovalo 880 ameriških radijskih postaj, ki bi v kritičnem primeru oddajale signale za letalski alarm in druga slična opPzorila prebivalstvu. Demanti o izmišljenih nemirih v Bolgariji Sofija. 9. avg. d. Bolgarska telegrafska agencija objavlja: Pooblaščeni smo demantirari vrsto napačnih vesti Sovjetska agencija Tass ie na primer s širjenjem vesti o nekakšnih domnevnih spopadih med italijanskimi in bolgarskimi četami v Makedoniji hotela ustvariti vtis, kakor da bi bil' odnošaji med obema državama napeti zlasti sedaj po potovanju predsednika bolgarske vlade Fi-lova in zunanjega ministra Popova v Italijo V resnici so ti odnošaji popolnoma prijateljski. Prav tako je popolnoma napačna vest, ki jo je razširila agtncija Reu-ter, češ. da je prišlo v Bolgariji do nemirov in sabotažnih dejanj, zaradi katerih je bilo več bolgarskih državljanov interniranih v nemških koncentracijskih taboriščih-V vsej deželi Vlada red in prebivalstvo je sedaj pri žitni žetvi. Rea je. da potujejo Bolgari v Nemčijo, toda ne v koncentracijska taborišča, marveč na delo. kakor je to razumljivo na podlagi tesnih gospodarskih od noša j ev med obema državama. Gospodarstvo Izčrpane angleške zlate rezerve Poostritve deviznih predpisov v Angliji in drugih deželah angleškega Imperija, ki so bile izdane v zadnjem času, kažejo, da ima Anglija rastoče težkoče pri plačilu uvoženega blaga. Znano je, da je Velika Britanija ob izbruhu vojne zasegla inozemske vrednostne papirje v angleški posesti in naložbe angleškega kapitala v inozemstvu ter je znaten del teh naložb že vnov-čila zaradi plačila uvoza. Potrošila pa je tudi že pretežni del zlatih rezerv. Anglija je zadnjikrat v marcu 1939 objavila stanje svojih zlatih rezerv. Takrat je imela Angleška banka za 1066 milijonov dolarjev zlata, medtem ko je imel valutni izravnalni fond za 1732 milijonov dolarjev zlata, tako da je skupna valutna rezerva v zlatu znašala 2798 milijonov dolarjev. Pretežni del tega zlata je Anglija še pred izbruhom vojne prepeljala v Zedinjene države, kjer je bilo v avgustu 1939 po izjavi zakladnega ministra Morgenthaua za okrog 2 milijardi dolarjev angleškega zlata. Od izbruha vojne do konca leta 1940. je dosegel celotni ameriški uvoz zlata iz Anglije in ostalih držav angleškega imperija 4380 milijonov dolarjev; od tega je prišlo 825 milijonov iz Anglije, 3127 milijonov iz Kanade (znaten del svojih zlatih rezerv je Anglija najprej uvozila v Kanado), 207 milijonov iz Južne Afrike in 211 milijonov iz ostalih dežel angleškega imperija. Verjetno je, da je bilo to zlato iz angleškega imperija stavljeno neposredno ali posredno na razpolago Angliji, ki je torej v poldrugem letu vojne imela na razpolago šest in četrt milijarde dolarjev zlata. Vse to zlato pa je v glavnem že potrošeno, kajti po izjavi zakladnega ministra Morgenthaua je imela Anglija od 1. januarja 1941 deponiranega v Zedinjenih državah le še 241 milijonov dolarjev zlata, tako da je do začetka letošnjega leta potrošila za okrog šest milijard zlata. S tem je Anglija svoje zlate rezerve v pretežni meri izčrpala, kar potrjuje tudi okolnost, da je skoro prenehal uvoz zlata v Zedinjene države. Medtem ko je dosegel lani v juniju dotok zlata pri ameriškem zakladnem uradu rekordno višino 800 milijonov v tem samem mesecu, se je v tretjem četrtletju lanskega leta dotok zmanjšal na povprečno 430 milijonov dolarjev mesečno, v zadnjem lanskem četrtletju na 250 milijonov mesečno, v prvem letošnjem četrtletju na 130 milijonov in v drugem letošnjem četrtletju na pičlih 80 milijonov, medtem ko zaznamuje statistika za junij le še 50 milijonov dolarjev dotoka zlata, pri čemer pa je že upoštevan tudi dotok domače produkcije, ki znaša okrog 18 milijonov. Kar prihaja v zadnjih mesecih v Ameriko zlata iz angleškega imperija, izvira po večini iz nove produkcije v Južni Afriki. Celotna produkcija zlata v angleškem imperiju pa se ceni na letnih 800 milijonov dolarjev, tako da ima sedaj Anglija na razpolago posredno le še ono zlato, ki se sproti pridobi v posameznih državah imperija. O višini deviznih rezerv, ki jih je imela Anglija ob izbruhu vojne, so težko dostopni številčni podatki. V tej zvezi je treba upoštevati, da je tik pred izbruhom vojne precej kapitala pobegnilo iz Anglije v Ameriko, kar je povzročilo zmanjšanje razpoložljivih deviznih rezerv. Profesor harvardske univerze Harris ceni, da so znašale vse likvidne devizne rezerve Anglije ob izbruhu vojne 1.5 milijarde dolarjev. Te devizne rezerve pa je Anglija naglo potrošila in jih je morala sproti obnavljati z odprodajo zlata. Po ameriških uradnih podatkih so znašala angleška uradna dobroimetja v Zedinjenih državah v začetku letošnjega leta le 54 milijonov dolarjev, medtem ko so znašala zasebna dobroimetja 305 milijonov. Z odprodajo številnih udeležb Anglije v inozemstvu pa so seveda znatno nazadovali tudi tekoči dohodki Velike Britanije od teh naložb, ki so pred vojno dosegli okrog 800 milijonov dolarjev letno. Po izčrpanju plačilnih rezerv je sedaj Velika Britanija za kritje deficita svoje plačilne bilance navezana na kredite Zedinjenih držav. Pred velikimi spremembami v Angleški banki. Iz Londona poročajo, da se pripravljajo velike spremembe pri Angleški banki, kjer bodo na vodilna mesta postavili nove ljudi. Guverner Montague Norman je star že 70 let in zavzema svoj položaj že od leta 1920. Tudi trije drugi vodilni ravnatelji banke bodo letos dosegli 70 let starosti. V finančnih krogih smatrajo, da je treba ravno v sedanjem času na ta važna mesta postaviti mlajše agilnejše ljudi. Ker je glavni ravnatelj lord Stamp pred meseci postal žrtev letalskega napada, je predviden za novega guvernerja lord Catto, ki je bil doslej finančni svetovalec zakladnega urada. Toda tudi novi kandidat za guvernerja je star že 63 let. V finančnih krogih smatrajo, da je v sedanjih časih za tako važno mesto treba izbrati mlajšega strokovnjaka. Gospodarstvo Bolgarije v novih mejah S priključitvijo Južne Dobrudže in z zasedbo Tracije, grške Makedonije in Južne Srbije je površina Bolgarije narasla od 100.000 na 140.000 km2, to je za 40%, po številu prebivalcev pa se je povečala od 6 na 9 milijonov, torej za 50%. Gospodarska moč Bolgarije se je s priključitvijo teh pokrajin znatno dvignila. Sofijski listi poudarjajo, da je sedaj Bolgarija največja izvoznica tobaka v Evropi, ki ima vrhu tega na razpolago najboljše in najbolj dragocene vrste tobaka. Bolgarija bo imela v bodoče tudi presežke v žitu. že prej znaten delež v produkciji oljaric se je še povečal in bo Bolgarija v bodoče lahko oljarice v znatni meri izvažala. Bolgarija je že prej proizvajala znatne količine bombaža. Po priključitvi področij bombažnih kultur v Južni Srbiji in Traciji pa se bo Bolgarija odslej lahko sama oskrbovala z bombažem in ji bombaža ne bo treba uvažati. Tudi v produkciji južnega sadja je Bolgarija z zasedbo področja Tracije ob Egej-skem morju postala tudi proizvajalka limon, oliv, mandljev itd., medtem ko zavzema sedaj v produkciji opija v Evropi prvo mesto. Znatno se je povečala bolgarska produkcija grozdja, že prej je Bolgarija izvažala velike količine svežega grozdja, sedaj pa bo lahko zalagala druge evropske države še z večjimi količinami svežega kakor tudi posušenega grozdja. Tudi pomen Bolgarije kot tranzitne države se je znatno povečal, saj leži Bolgarija na severu ob Dunavu, na vzhodu ob Črnem morju in na jugu ob Egejskem morju. Preko Bolgarije pa gredo važne železnice, ki vežejo Evropo z Malo Azijo in Orientom. Ameriške skrbi zaradi oskrbe s svilo Politična napetost med Zedinjenimi državami in Japonsko in ameriška napoved gospodarske vojne proti Japonski je izzvala v Zedinjenih državah nepričakovano reakcijo. Prva skrb Američank je bila, založiti se s svilo in svilenimi nogavicami. V kratkem je nastal naval na trgovine z nogavicami, ki se je še povečal, ko je ameriška vlada spoznala, da je treba iz narednoobrambnih razlogov zapleniti vse obstoječe zaloge naravne svile. Zedinjene države, ki imajo skoraj vse surovine, so ravno na področju naravne svile docela navezane na uvoz. Japonska je največji producent naravne svile na svetu, medtem ko so Zedinjene države največji konzument svile. Tri četrtine vse naravne svile v svetovni trgovini izvirajo iz Japonske, dve tretjini svetovnega uvoza naravne svile pa prevzamejo Zedinjene države. V normalnih časih je po vrednosti uvoz naravne svile v uvozni bilanci Zedinjenih držav na četrtem mestu, kajti le za kavčuk, sladkor in kavo plačajo Zedinjene države več kakor za svilo. Potrošnja naravne svile je v Zedinjenih državah neprimerno večja, kakor kjerkoli na svetu in tudi znatno večja, kakor v klasični državi svilene industrije v Franciji. Zedinjene države imajo trikrat toliko prebivalcev kakor Francija, potrošijo pa v normalnih časih 10 krat toliko svile, kakor Francija. Velika potrošnja svile v Zedinjenih državah je izraz tamošnjega bogastva. Največ naravne svile potrošijo Američani za izdelovanje svilenih nogavic. Navzlic veliki tehnični izpopolnitvi umetne svile se nogavice iz umetne svile v Ameriki še niso mogle udomačiti. Sedaj pa je industrija na mah postavljena pred dejstvo, da nima surovine za produkcijo Prehod k izdelovanju nogavic iz umetne svile pa ni tako enostaven, tako iz tehničnih razlogov, kakor tudi glede oskrbe z umetno svilo, kajti vsaka umetna svila ni sposobna za produkcijo nogavic. Zato je razumljivo, da je preko noči prišlo do navala na trgovine z nogavicami. Ameriške tvornice umetne svile morejo trenutno staviti industriji nogavic na razpolago le 2 milijona funtov preje iz umetne svile za izdelovanje nogavic, kar krije le eno tretjino potrebe. Zato razmišljajo tvornice že o tem, da bodo morale preiti na izdelovanje nogavic iz fine bombažne preje. . Ameriška vlada je v naglici popisala zaloge naravne svile in je ugotovila, da bi bile te zaloge v dveh mesecih potrošene za civilne potrebe. Zato je, kakor rečeno, odredila zaplembo vseh zalog za vojaške potrebe, predvsem za izdelovanje padal. Na ameriških borzah je cena naravne svile nekaj dni pred zaplembo poskočila za 20°/o, nakar je bila vlada prisiljena odrediti maksimalno ceno in izdati prepoved predelave naravne svile za civilne potrebe. Gospodarske vesti = Italijansko-nemško sodelovanje v oblačilni industriji. V okviru italijansko-nemških industrijskih pogajanj je bila te dni v Milanu konferenca med predstavniki italijanske in nemške oblačilne industrije. Na tej konferenci so razpravljali predvsem o sodelovanju na področju kožuho-vinaste industrije, industrije klobukov in slamnikov ter predmetov za opremo uniform. Sklenjeni dogovori se nanašajo na medsebojno dobavo in izmenjavo surovin in izdelkov. V ta namen so bili ustanovljeni mešani italiiansko-nemški odbori z namenom, da vzdržujejo stalne stike med posameznimi industrijskimi panogami obeh držav. V kratkem se bodo razgovori nada.-ljevali glede sodelovanja v drugih strokah. - ---- Stavke v ameriških ladjedelnicah Nevv York, 9. avg. d. Kakor poročaj* ameriške agencije iz "VVashingtona, je namestnik ameriškega mornariškega ministra Ralph Bari včeraj v razgovoru s predstavniki tiska izjavil: Za primer, če se bo stavka delavstva v ladjedelnicah in dokih v mestu Keamey v New Jerseyu nadaljevala, je ameriška vlada odločena podvzeti potrebne korake, da ne bo trpela ameriška oborožitev. Naglasil je še, da ni izključeno, da bo predsednik Roosevelt, Ki zdaj križari nekje na Atlantiku, dal s svoje jahte v tem pogledu primerna navodila. Predsednik sindikata ladjedelniškega delavstva Flynn je s svoje strani izjavil, da mora ameriška vlada brez odlašanja ukreniti vse potrebno, da se vodstvu tamkajšnjih »zveznih ladjedelnic in dokov« omogoči nemoteno poslovanje ter da se vzpostavi v teh brodogradniških delavnicaii normalno poslovanje, ker je to v interesu ameriške državne obrambe. Flynn je izrecno naglasil, da je to sklep pokroviteljske organizacije delavskih sindikatov ter da se sam prej o tem ni razgovarjal z nobenim vlalnim zastopnikom. Dobave Švice za angleško vojno industrijo Belin, 9. avg. u. Berlinski tisk opozarja na vest, ki jo je objavila »Gazzetta del Popolo«, da pošilja namreč angleško poslaništvo v Bernu s posredovanjem ameriškega poslaništva stalno urarske naprave, ki so potrebne za sestavo nekaterih vrst rušilnih bomb. iz Švice v Anglijo. Kdor pozna metode in sisteme Angležev, pripominja k temu »Deutsche Allgemeine Zeitung«, tega ta vest ne bo presenetila. V vsakem primeru lahko vsak računa s takim angleškim početjem, iznenadila pa je pri vsej stvari dejansko le okoliščina, da Švica ki velja za tako zvano nevtralno deželo, dopušča tako početje, ki gre v korist očitno in edino le angleški vojni industriji. Dve zanimivi sliki iz življenja in delovanja italijanske vojske Priobčujemo dva zanimiva prizora, ki nam kažeta, kako se italijanski vojaki pripravljajo za napad in kako znajo izkoristiti tudi svoj prosti čas. — Na levi: V neki pomorski bazi za hidroplane letalci mrzlično pripravljajo svoje težke bombnike, da bodo poleteli k spopadu s sovražnimi letalci nad Sredozemsfldm morjem. — Na desni: Italijanski vojak je tudi v prostem času navezan na obdelovanje zemlje. Slika kaže, ko vojak z vnemo in idealizmom kultivira puščavska tla Uradna objava o izpadih na Hrvatskem Kako so četniki In komunisti pripravljali prevrat Poglavnikova pisarna /e izdala posebno objavo, ki jo je podpisal krilni pobočnik, generalštabni polkovnik Sabljak. Uradno besedilo se glasi: Dne 10. julija letos so začele nekatere angleške oddajne postaje razširjati napoved, da bo dne 14. julija nastal upor v vseh tistih deželah, ki so se spustile v vojno z osnimi silami, a so bile zaradi bliskovite vojne premagane in zasedene. Nekaj dni je klicalH taka oddajna postaja prebivalstvo nezavisne države Hrvatske in ostalih balkanskih držav, naj bodo pripravljene, da započnejo 14. julija upor na dani znak. Tik pred 14. julijem pa je bilo sporočeno, da je upor preložen na 20. julija. V zvezi s prvimi napovedmi se je v noči od 14. na 15. julija dvignil del ujetnikov v taborišču na gradu Kerestincu. Bilo je kakih 80 jetnikov, ki najbrž niso bili poučeni, da je datum preložen. Znatnemu številu teh ljudi je uspelo pobegniti, vendar so bih že v teku naslednjih dni polov-ljeni od policije in od kmetov. Izročeni so bili pristojnemu oblastvu. Nekateri, ki so se spustili v borbo, so padli na mestu. Med 14. in 20. julijem so se na Kordu-nu, na predelu stare vojaške granice med Karlovcem in Siskom, kakor tudi v župnijah Sava, Vrbas, Krbava in drugod opazili premiki sumljivih ljudi po gozdovih. Dne 20. julija se je začuio po gozdovih streljanje. Oborožene čete so planile iz zavetja, napadle mirne vasi in so pokončava-le civilno prebivalstvo, celo tudi žene in otroke, v prvi vrsti pa muslimane in katolike. Poškodovali so železniške, brzojavne in telefonske naprave. Oblastva so takoj storila potrebne ukrepe, da zatro zločinske izpada. Pri varnostnih ukrepih je bilo uradno ugotovljeno naslednje: V navedenih področjih so se zadrževali četniki, ki so se po zlomu jugoslovanske vojske skrivali po gozdovju in pri nekaterih prebivalcih. Imeli so orožje prejšnje vojske, vodili pa so jih nekateri bivši čast- MOŽJE IN ŽENSKE Pogosto se mož in žena ne razumeta, ker se ljubita. Še pogosteje se mož in žena ljubita, ker se ne razumeta. * Medeni tedni so za zakon tisto, kar je prvo dejanje drame za občinstvo. Če prvo dejanje propade, gre v drami vse narobe. * Mož spozna šele tedaj, da je star, ko se prepriča, da ga ženske več ne marajo. Ženska spozna šele tedaj, da se je postarala, ko se prepriča, da ne more več ljubiti. * Največji možje v politiki, umetnosti ali znanosti so najmanjši v ljubezni. Noben pravi politik, umetnik ali znanstvenik ne ljubi svoje žene bolj kakor politiko, umetnost ali znanost. * Mož laže ženi, ker ve, da nima prav. Žena laže možu, ker misli, da ima prav. Ženska je prepričana, da jo moški ljubi, še preden je moški prepričan, da jo bo sploh mogel ljubiti. niki, svečeniki in vodilni člani bivše komunistične stranke v Jugoslaviji. Pozivali so pravoslavne prebivalce, naj jim sledijo v gozd, kjer so jih nato oboroževali in pripravljali k napadom na vasi, na orožniške stanice in prometne naprave. Kjer so se četniki pojavili, so imeli rdeče zastave in so se imenovali »rdeča vojska«. Razdeljevali so letake s komunistično vsebino in so pozivali prebivalstvo k uporu zoper osne sile, pri čemer so navajali, da je sov- jetska vojska že vkorakala v Zagreb, v Banjaluko in v druga važna hrvatska mesta. V zvezi s to lažnivo propagando so manjše komunistične skupine, ki so zdaj že prijete in deloma tudi že pokončane, napadle železniške proge blizu Zagreba ter so vrgle nekaj bomb na oddelek akademskih ustaških miličnikov, ko so ti korakali na stražo. Omenjeni četniki in komunisti so bili od vojakov in ustašev obkroženi, medtem ko se je nahujskano prebivalstvo vrnilo na svoje domove, ali pa se je samo izročilo vojaškim ali pristojnim upravnim oblastvom. Dognano je, da so bili voditelji četnikov podpirani od Zidov, ki so jim tudi nudili zavetje. I Odprava paketov za vojne ujetnike Postnih pristojbin ni nobenih — Ne prilagajte pisem! Ljubljana, 9. avgusta. Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani je prejel od Pokrajinskega poštnega, brzojavnega in telefonskega ravnateljstva v Ljubljani naslednje sporočilo: Otvorjen je paketni promet iz Ljubljanske pokrajine za jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji. Poštam so bila izdana naslednja navodiila: Generalna direkcija pošte in telegrafa v Rimu je z odredbo štev. 739579 od 24. julija t. 1. dovolila sorejem paketov pri poštah Ljubljanske pokrajine, naslovljenih na jugoslovanske vojne ustnike v Nemčiji. Dovoljeno je pošiljati pakete do t ožine 5 kg brez označene vrednosti in brez odkupnine. Vrh naslova na sprem niči je treba staviti označbo: »Le co-lis pour le prisonnier de guerre«, ravno tak o na paketu. Poštnih pristojbin za pošiljanje teh paketov ni nobenih. Omot paketov mora biti trpežen, po možnosti škatla, zavita v platno ali povoščeno platno. Za pakira- nje tako znotraj kakor zunaj se ne smejo uporabljati časopisi in ne tiskovine. Priložiti se ne sme nobeno pismeno sporočilo, pač pa je dovoljeno vložiti v zavoj kopijo naslova, seznam poslanih predmetov ter naslov pošiljatelja. Paketi smejo vsebovati samo naslednje predmete: Nepok varljiva živila (rastlinska), vojaško uniforme, ki ustrezajo vojaškemu činu ujetnika, perilo, nogavice, obutev, rnillo, toaletne nredmete (ne v tubah in steklenicah, pač pa samo v škatlah), igre, godbene instrumente, knjige, ki ne razpravljajo političnih vprašanj ter igralne karte. — Za predajo teh paketoc«ti in rojstva, ki spada med najznačilnejše simbole Mitrovega kulta, čaščenje M i tre je po svojem poreklu iz Indije, od koder se je v 14. stoletju pred Kristusom prene-silo v Perzijo in Babilon, za časa Pompeja pa je pognala korenine že tudi v rimskem Imperiju. P'ud cesarjem Avrdlijanom in Dioklecijanom je Mitrov kult v rimski državi dosegel svoj višek in še nekaj desetletij po zmagi krščanstva je bilo čaščenje sonca v Rimu proglašeno za uradno veroizpoved. Krščanstvo je moral« dolga stoletja biti težke boje, preden je Mitrov kult izgubil svojo veljavo in ^e vera v Kristusa zavzela prvo mesto v državi. Nekatera starejša raziskovanja so pokazala, da je Mitra imel svoja svetišča po raznih krajih Isitre, zdaj pa je dognano, da je biilo tako svetišče tudi v stari rimski naselbini, predhodnici današnjega Trsta. Novomeški vodovod bo obnovljen Higienski zavod v Ljubljani je izdelal potrebne načrte Novo mesto, 9. avg. Novomeški vodovod je bil v načrtu že leta 1890., vendar je bil zgrajen šele v letu 1903. Proračunan je bil za 4000 oseb in je zato vsa predvojna in deloma tudi prva povojna leta kar ustrezal. Za zgraditev vodovoda je bil v Stopičah zajet močan kraški studenec, ki dovaja po 165 m dolgi cevi vodo do črpalnice in od tod dalje pa se črpa voda po 4.3 km dolgem tlačnem cevovodu v glavni rezervoar na Grmu. Ker so bile prirobnične cevi dolga leta pod pritiskom, se je vse to zrahljalo tako, da so nastale ogromne izgube na vodni množini, ki daleč presegajo sicer običajno izgubo. V letošnjem najbolj vročem poletnem dnevu je strojnica v Stopičah načrpala v rezervoar 1700 kubikov vode, kar znaša pri zvišanem številu prebivalstva 280 1 vode na osebo in dan. To je ogromna številka, če pomislimo, da znaša na primer potrošnja v velemestu Berlinu maksimalno 225 1 vode na osebo in dan, dočim je za Ncvo mesto s pretežnim delom kmečkega prebivalstva brez večje obrti in industrije običajnih le 100 do največ 150 litrov vode. To dokazuje, da znašajo izgube vode nad 50%, kar je porazno visoka številka, ki stane mestno občino vsako leto velike zneske. Na drugi strani teče pri najnižji potrošnji voda iz glavnega rezervoarja na Grmu v protirezervoar na Marofu, ld napaja Bršljin in okoliške hiše ter bi moral preskrbovati z vodo tudi kolonijo. Toda kolonija dobiva vodo v najboljšem primeru le v nočnih urah, kar je zelo nerodno za gospodinje, ki morajo ponoči vstajati, da si lahko zagotovijo vodo za prihodnji dan. Največji nedostatek vodovoda pa je, da postane voda po večdnevnem deževju kalna in so pred leti že zasledili v vodi tudi bacile legarja. Vsi ti nedostatki so napotili mestno občino, da je zaprosila Higienski zavod v Ljubljani za modernizacijo in asanacijo mestnega vodovoda. Zdravstveno-tehničui oddelek Higienskega zavoda je takoj izdelal načrte za moderno čistilno napravo v Stopičah, tako da bo že s tem enkrat za vselej odstranjena nevarnost okužitve mestnega prebivalstva po kraški nefiltri-rani vodi. Predvidena pa je v najkrajšem času popolna obnova celotnega vodovodnega omrežja, nakar bodo tudi hiše v višjih legali dobivale vodo. že pred vojno so bile vse potrebne meritve za napravo novega pomožnega rezervoarja na proštijskih njivah, ki bi naj dajal vodo tako imenovani »Koloniji« in odstranil sedanje nedostatke. čim bo odobren potrebni kredit, bo novi rezervoar takoj iz-gotovljen. Prizadevanja občine za asanacijo in popolno obnovo mestnega vodovoda pozdravlja vse prebivalstvo. Zanimiva nova črešnja Pred 18 leti je gospod Fran Zupančič iz Ljubljane, kakor poroča Ivan Stupica v glasilu sadjarskega in vrtnarskega društva, umetno oplodil divjo črešnjo z neko žlahtno iz Avinjona. Dobil je 15 tako oplojenih plodov, katerih peške je vsadil. Večina jih je vzkalila in te poganke je cepil na odraslo črešnjo, nakar je čakal plodov iz cepičev. Dva sta dala zelo lepe plodove in gosp. Zupančič je cepil s cepiči teh pogankov dva divjaka na svojem vrtu v Idrijski ulici v Ljubljani. Cepljeni drevesi sta zarodili tretje leto in se razvili v lepi, ne preveč bujni drevesi, ravno primerni za običajen vrt. Rodita vsako leto debele in krasne plodove, ena temnordeče, druga bolj svetlordeče. Prvi so okusnejši. Novi črešnji cveteta srednjepozno in se tudi ob deževnem vremenu dobro splo-dita. Sad dozori konec junija! Smolike ni bilo opaziti na njih in tudi mraz jima niti leta 1928 ni škodoval. »Tudi jaz,« pravi Ivan Stupica, »sem s cepiči temnordeče črešnje vzgojil nekaj dreves. Eno imam na vrtu Lani je imela samo en plod, 3 cm širok. 2 in pol debel in 3 cm dolg. Letos je imelo drevesce s približno 1 cm široko krono okoli 15 plodov, izredno lepih, srčaste oblike in so zelo okusni. Meso je nekoliko rdečkasto in hrustavo. Koščice bi bile lahko malo drobnejše. Sad je podoben onemu hedel-finške. Pri gosp Zupančiču je imel lani en plod 11 cm obsega. Lani je pri mojem drevescu pozimi počil lub na gornjem delu debla. Cepil sem namreč na dober meter dolg divjak, ker nisem imel drugega pri rokah. Pozneje sem deblo podaljšal za pol metra. Divjemu deblu ni zima nič škodovala, pač pa je počil lub na žlahtnem podaljšku. To me je vnovič potrdilo v spoznanju, da moramo črešnje cepiti le v krono divjaka, kar soglasno uče že mnogo let vsi strokovnjaki, a še vedno se dobe lju- dje, ki jih cepijo pri tleh. — Svetoval bi, da bi se ta krasna črešnja razmnožila. Cepiče bo gotovo dal g Zupančič, nekaj malega bi se dobilo tudi pri meni.« Prijavite žito! Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse pridelovalce žita (pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze in soržice), da v smislu naredbe Visokega Komisarja št. 56 o obvezni prijavi žitnega pridelka, SI. list 375/ 52/41, prijavijo pridelek letošnje letine v 20 dneh po končani žetvi ali po spravilu posameznih vrst žit, pristojnemu občinskemu uradu na obrazcih, ki jih dobe pri teh uradih. Prodaja žit je dopustna samo po predhodni dovolitvi, ki jo izda Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata v Ljubljani. Vse prekrške gornje naredbe Visokega Komisarja bodo oblastva kaznovala z denarnimi in zapornimi kaznimi, poleg tega bo pa za opustitev prijave izvršena zaplemba neprijavljenega pridelka. V Ljubljani, dne 8. Vni. 1941. Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino Kulturni pregled Arnaldo Mussolini Izguba, ki je zadela Duceja s smrtjo njegovega sina Bruna, je obudila v marsikaterem poznavalcu Ducejevih spisov spomin na njegovo delo »Vita di Arnal-de«. Ta spis, ki ga je Benito Mussolini posvetil spominu svojega brata, je nemara najosebnejše delo in najtoplejša človeška izpoved slavnega Condottiera. ki stoji danes v središču svetovnozgodovin-skega dogajanja. »Vita di Arnaldo« je po vsebini in po stilu mojstrovina memoarske književnosti. Duce je začel pisati pod neposrednim vtisom nagle smrti brata Arnalda pred Božič 1. 1931 — »morda najbolj žalosten Božič mojega življenja«, kakor pravi takoj v prvem stavku. Ne le v italijanski, marveč tudi v svetovni književnosti je malo tako presrčnih dokumentov bratov-ske ljubezni, kakor je ta spis; če pa uva-žujemo visoki položaj njegovega pisca, je ta izpovet vprav edinstvena. Knjižica se začenja s poglavjem »Prvi spomini«, ki vodi čitatelja v otroška leta Benitta in Arr.aida Mussolinija, v preprosto življenje v njrni domači hiši, k njunim igram in skupnim iz etom po lepi okolici. S potezami literarno izurjenega pripovedovalca nam oriše visoki avtor profil svoje ljubljene babice in njeno smrt. ter profile staršev in ostalih sorodnikov. Predvsem pa čutimo iz tega poglavja dih rodne zemlje. lepoto njenih vinorodnih brd, tiho-zadovoljstvo življenja v domačem kraju. V nadaljniem poglavju prikazuje šolanje in prvo svobodna življenjsko pot svojega ljubljenega brata Arnalda, s katerim so ga prav do njegovega zadnjega diha vezali izredno topli bratovski odnosi. Arnaldo Mussolini je študiral na srednji poljedelski šoli in je nekaj časa delal v Švici. Tik pred svetovno vojno je bil nameščen kot občinski tajnik v Marsano na Furlanskem. Vojna med Italijo in Avstro-Ogr-sko ga je tem bolj prizadela, ker je sovražna vojska vdrla v Furlanijo. V spisu je objavljenih več odlomkov iz njegovih pisem, ki vsa pričujejo o domovinski vnemi in bistri inteligenci. Po vojni se je ob bratovi strani udeleževal fašističnih borb za novo Italijo. Izprva je bil upravnik lista »Popolo d'Italia«, ki ga je ustanovil in vodil Benito Mussolini. Ko je Duce po prevzemu Vlade izročil vodstvo uredništva bratu Arnaldu, je bil le-ta kot žurnalist še neznan. Naloge, ki jih je moral nenadno prevzeti, so bile ogromne, saj nasledstvo tako močnega in delavnega novinarja, kakor je bil Benito Mussolini, že samo ni bilo lahko, poleg tega pa ie »Popolo d'Italia« postal poglavitno glasilo novega Režima in centralno glasilo Fašizma. Arnaldo Mussolini je pokazal odlične sposobnosti za novo, čez mero odgovorno mesto in Duce navaja celo vrsto primerov, v katerih se je pokazala visoka inteligenca in nadpovprečna žurnalistična sposobnost njegovega brata. Ce pravi na nekem mestu, da je bil razvoi bratove žurnalistične sposobnosti največie odkritje v svetu povojnega italijanskega žur-nalizma, je to priznanje, ki ga ni narekovalo bratovsko srce. marveč predvsem hvaležnost do sobojevnika in spoznanje njegove resnične vrednosti in njegovega pomena za gibanje, ki ga vodi Benito Mussolini. Strani, ki so posvečene Arnaldovemu osebnemu življenju, posebej še nesreči, ki ga je zadela z neozdravljivo boleznijo in s smrtjo izredno nadarjenega in vrlega sina Sandrija. so v tem Ducejevem spisu najtoplejše. Razodevajo nam plemenito povezanost rodu Mussolinijevih in kažejo, v koliki meri je bil Duce, obdan s tolikimi državniškimi skrbmi in s tolikimi vprašanji svojega vodstva, soudeležen v bolesti in nesreči svojega dobrega brata. Anialdo Mussolini ni mogel preboleti te izgube in ni dvoma, da je Sandrinova smrt skrajšala njegovo delavno in bojevito življenje Umrl je nagle. brezbolestne smrti v decembru 1031. Pokopali so ga, kakor je zaželi v svoji poslednji volji, v domačih tleh ljubljene Romanje, v grobnici Mussolinijevega rodu. Ducejev spis »Vita di Arnaldo« ne odpira samo pogledov v zasebno življenje dveh bratov, izmed katerih je enega postavila usoda na vodilno mesto velikega in močnega naroda, marveč vsebuje tudi mnoge značilne poglede na razna javna vprašanja, pa tudi na vprašanja, ki označujejo miselni in čustveni svet obeh bratov, njun svetovni in življenjski nazor. Seznanjamo se z ozadjem edinstvenega sodelovanja dveh Mussolinijev, katerih prvi vodi ves narod in mu ustvarja inperialno veličino, drugi pa ie z vso svojo osebnostjo in z vsem hierarhičnim spoštovanjem podrejen bratovemu vodstvu, kar pa ga ne ovira, da ne bi bil tudi njegov samostojni in iniciativni sodelavec. Najznačilnejša je skladnost tega odnosa, ki je izven hierarhičnih meja, v svetu zasebnega življenja, tako bratski, da bolj ne more biti. V portretu svojega brata Arnalda je Duce orisal tip velikega novinarja. Takole pravi o njem: »Je novinar z vsemi rekviziti velikega žurnalista. Predvsem ga odli kuje lahkota pisanja, zakaj listu je odmerjeno kratko enodnevno življenje, združeno s stvarmi, ki se v 24 urah dogajajo na svetu. Oblika njegovih člankov je vedno jasna, skladna, uglajena, tako da se lahko, z mnogimi uvrsti med najboljša izročila italijanske proze. Vedno, tudi v člankih, ki jih je narekovala trenutna potreba ali polemični spoprijem s povprečnimi argumenti, vedno zaznavaš v njih vzgojno tendenco, vneto prizadevanje, da bi poboljšal čitatelje. S tem si lahko tudi razlagamo, čemu ni v njih nikakih osebnih osti, ki so bile pač daleč od njegvega duha in ki bi znižale moralno raven največjega in najstarejšega režimskega lista.« Ob neki priliki je Arnaldo Mussolini izrekel besede, o katerih pravi njegov Vodja in brat, da bi jih bilo treba vklesati na zidove šol in stadij ona: »Treba je, da za-vržete povprečne reči. Nikdar se ne smete ponižati v vulgarnost in verovati morate trdno v zmago dobrega. Tako boste močnejši v boju zoper neizogibne nevšečnosti življenja, in če bo potrkala bolest na vaša vrata, se boste čutili zadosti trdne, da kljubujete viharju. Imejte resnico vsek-dar v svoji bližini in za svetovalko si izberite velikodušno dobroto... Če se človek počuti vedno mladega, če je ves navdan s temi visokimi resnicami, tedaj mu bo tako, kakor bi bil v stanju milosti. Samo tako je lahko pripravljen, da dostojno živi in da tudi dostojno umrje« Medtem ko je bil Benito Mussolini že kot deček zelo živahen in bojevite narave, je Arnalda odlikovala spravljivost, združena s posebno srčno dobroto. »Bila mu je lastna dobrota«, piše o njem visoki avtor spisa »Vita di Arnaldo«. »Dober — to Železniške olajšave za velesejem Na vodstvo Ljubljanskega velesejma je prišlo sporočilo Glavnega ravnateljstva državnih želerznio, da je dovoljena polovična voznina za velesejem in sicer na sledeči način: za blago od 3. septembra do 15. oktobra, za razstavljalce od 18. septembra do 3. novembra; za obiskovalce bodo imeli povratni vozni listki veljavo trinajst dni in se bodo izdajali v času od 1. do 16. oktobra; za povratek morajo biti ti listki brezplačno overovljen v velesejn ski pisarni. —rrmgs s pa ne pomeni slaboten, zakaj dobrota se lahko najlepše spravi v sklad z ra.; -eejo duševno močjo, z najbolj železno zavestjo dolžnosti. Dobrota ni samo zadeva temperamenta, marveč tudi vzgoje. In v ure! h letih se tudi ona razvije iz trdnejše,.pogleda na svet, pogleda, v katerem optimistični elementi odtehtajo črn ogledno« b. Zakaj dobrota ne more biti dvomijivkr.: nji je potrebna vera.« — »Ostati dober vse življenje: to daje mero pravi veličini človeške duše! Ostati dober kljub vsemu, — kljub varljivim spletkam, ki jih nastavljajo dobremu človeku razni mistifikator-ji, kljub nehvaležnosti in pozabljivosti, kljub cinizmu profesionistov; te je vrh tiste nravne popolnosti, ki jo redki dosežejo in še redkejši v nji vztrajajo. Dober človek nikdar ne vprašuje, ali je dobrota vredna truda in žrtev...« Tako je označil Benito Mussolinai v zvezi z osebnostjo svojega brata ideal dobrega človeka. Tako je pokazal, da odločnost, volja in energija v politični akciji ne izključujejo, marveč celo zahtevajo osebno dobroto in tisti nravstveni format, ki ga je Duce našel in orisal v osebnosti svojega pokojnega brata. ZAPISKI Silvin Sardenko, Roma. Te dni je izšla Roma, pesniška zbirka našega liričnega pesnika Silvina Sardenka, v novi izdaji. Od prve izdaje se razlikuje po razdelitvi in vsebini. Dodani so pesnikovi literarni spomini in uvod profesorja Urbanija. V prvi izdaji so bile pesmi razporejene po pesniških oblikah, sedaj pa se upošteva vsebina in petero ciklov ima te-le naslove: Roma alma, Roma santa, Roma antica, Roma moderna, Roma eterna. Precej je pesmi, ki jih v prvi izdaji še nismo brali, čeprav so bile že tisti čas zložene. Iz uvoda prof©. Kronika čudežno število Prijatelj našega lista nam piše: V četrtkovi številki je »Slovenec« objavil pod gornjim naslovom, da je profesor Cervos, vseučiliški profesor na atenskem vseučilišču, pred kratkim odkril število, ki je pravi fenomen v aritmetiki. To število je 142.857. če ga pomnožimo s številkami od 2 do 6, dobimo vedno zopet število, ki obstoja iz istih šestih številk v istem vrstnem redu, samo da se vrsta drugače prične. (če število pomnožimo z 2, dobimo 285.714, če ga pomnožimo s 3, dobimo 428.571, če ga pomnožimo s 4, dobimo 571.428 itd.) Pri množitvi s 7 pa dobimo čisto novo število 999.999, torej same de-vetice. Gornji primer čudežnega števila nas spominja na številčno vrsto, ki jo dobimo, če točno izračunamo tečaj lire v dinarjih, o čemer je poročalo »Jutro« 3. julija t. t. Na žalost pa moramo pojasniti, da aritmetični fenomen, ki ga je baje odkril atenski vseučiliški profesor Cervos, ni nobeno odkritje, kajti gornje število je po svojih čudovitih lastnostih že dolgo znano. Prof. dr. Hermann Schubert navaja v svoji knjigi »Mathematische Mussestunden« v poglavju »Čudovite številčne vrste« gornje število 142.857 na prvem mestu (knjiga je v prvi izdaji izšla že leta 1897 in so bile lastnosti tega števila že takrat splošno znt ne). Profesor Schubert pojasnjuje, da predstavlja število 142.857 periodo, ki jo dobt-rrto, če izračunamo ulomek 'h. Pri tem računu dobimo decimalno število, v katerem se gornja številčna vrsta ponavlja v neskončnost. Enake lastnosti imaio tudi številčne vrste, ki jih dobimo, če izračunamo n. pr. ulomke 1jn ali 1jit. Podobne lastnosti pa so znane glede številčnih vrst, ki se dobe pri izračunavanju raznih ulomkov *lp, prt čemer je »p« nedeljivo število. Čudovite lastnosti takih številk pa so že davno met-tematično dokazane, lastnosti številčne vrste, ki jo dobimo, če izračunamo tečaj lire v dinarjih (100 deljeno z 38) so na dl i * ! | i "i i -ki I*. §Bi iii i il.ri 1 fvV;JjJ is«?Tfx »sjI Sir' mj jBCi^r^iHi^rj MHF' 15 jg^M^M^MaHM s je »Karlsruhe«, ki prevaža po Renu žito in drugo blago. Naloži lahko 1305 ton in je Rim: Duce pregleduje taborišče kadetov fašističnih mladinskih organizacij (GIL) v Macchia Madami Obale črnega morja Celo bOljševiški pisatelji, piše »Kolnische Zeitung«, prehajajo na shojene poti, kadar opisujejo kakšno vožnjo po Črnem morju in pričenjajo z bajko o Argonavtih. o Ja-zonu in zlatem runu Stari Grki so Črno morje imenovali »Pontos Axenos«, »nego-stoljubno morje«, in to zavoljo divjih viharjev, ki razsajajo pogosto čez njegovo površino. Legende pripovedujejo tudi o drznih starih Rusih in kozakih, ki so na malo varnih ladjicah od časa do časa poveslali na odprto morje, da bi sti nalovili kaj plena tja v smeri proti Bizancu. Starega časa ni več. njegove legende ao cdzvenele. a tudi stvarna sedanjost nudi potovalcu po Črnem morju preobilico mikavnih reči. Celo sitari Grki so bili sčasoma spremenili svoje naziranje in so Črno morje prekrstili v »Pontos Euxeinos«, v »gostoljubno more«. Gostoljubni so prebivalci njegovih obal še danes, kadar le morejo. Gostoljubje jim ie nenapisan zakon in kako daleč gredo v tem. so nam opisali že mnogi pesniki in pisatelji, med njimi n. pr. Ptiškin, Lermontiv m Tolstoj, ki so svoja najlepša leta prebili v Besarabiji, na Krimu in v Kavkaziji. Te tri dežele predstavljajo tudi najodličnejse romantične odseke ob severni in vzhodni obali Črnega morja, kajti ostale obale sc. bolj stepe, ki razpolagajo le z malo dobrimi naravnimi pristani. Eno teh pristanišč je Odesa, ki so ga izpopolnjevali na vso moč. da je postalo nazadnje najbolj razvito prometno in trgovinsko središče Črnega morja in njegovega priveska, Azovskega morja Pogled z morja na mesto ob stepni visoki planoti je res veličasten. Mogočno vpliva granitno stopnišče z dve sto širokimi stopnicami, ki so ga boljševiki cesto izkoriščali za svojo politično propagando in ki je znano iz filma »Potjomkin«. Od nabrežja ki učinkuje nekam tremo, vodi v višino proti najlepšemu mestnemu delu. Visoke vrste dreves odpirajo d ra ž est no panoramo z učinkovitim pročeljem palač, kipov, bizantinskih cerkvenih kupol in stolpičev, za katero pa se skrivajo manj lepi in bednejši mestni predeli. Od revOlucijskega leta 1905. preko nemirnega razdobja 1918. do 1921 je mesto sicer zeilo trpelo in ga še do danes niso popolnoma obnovili. Prebivalstvo Odese, ki jo je dala carica Katarina II. 1794. dvigniti iz zemlje nedaleč od staroveškega Odesa, je bilo že od nekdaj pestro sestavljeno. Rusi in Ukrajinci so predstavljali sicer vedno večino tega prebivalstva, ki šteje kakšne tri četrti milijona duš, toda Židje, Grki in Armenci so bolj odločali. Zgornji sloj je bil nazadnje še izraziteje židovski, beda in pomanjkanje sta desetletja gospodovali Odesi, ki je bila že v carski dobi eno najnemirnejših ruskih mest in glavno mesto pogromov, to je obupnih izrazov upora proti rasno in socialno tujemu gospostvu nad domačim elementom. »Dobri, stari čas« je bil za Odeso že davno proč, samo skopa izročila so spominjala še na Potjomkine, Nariškine, Richelieuje in druge mogočne gospode, ki so tu delovali in knež;e živeli Tudi italijanski vpliv je bil v prvi polovici 19. stol. v Odesi zelo močan, tako da so bila ulična imena vsaj v mestnem središču za nekaj časa rusko1-italijanska. Najživahnejši oromet je imela Odcfja z Levantom in Jadranom, prav zanimive in med skitalci morja zelo priljubljene so bile parniške zveze med Odeso in Petrogradom okrog Evrope. V eni nočni vožn?i prispemo s parni k cm iz Odese v Herson m Niko'ajev, ki se danes imenuje VernOleninsk To sta dve^mesti, ki sta nekoč zlasti kar se tiče žitne trgovine, hudo tekmovali z Odeso in kjer so imeli Židje isv» tako glavno besedo. Omeniti ;e tu še doke za vojno mornarico, prostrane' zelene ter vrtne predele in idilične manjše kraje ob izlivih številnih rečnih tokov. Mimo stare trdnjave Očakova nas vodi nadaljnja pot, na obzorju opazimo v jutranjem soncu rumeni pesek Nogajske in Krimske stepe, potem se pokrajinski obraz nenadno spremeni, da mu na svetu skoraj ni primere. Iz stepe se dvigajo čedalje višji griči, ki prehajajo v veličastne gore z naj-rodovitnejšimi dolinami med svojimi južnimi pobočji. To je vznožje Krimskega pogorja, pravi raj. Že v Sebastopolu, ki ga poznamo iz krimske vojne simo dospeli v nov svet, v sme joči se jug z bujnim rastlinjem. Malo je še spominov na slavo, s katero je ta trdnjava pred kakšnimi devetdesetimi leti kljubovala enemu najbolj krvavih obleganj v svetovni zgodovini dokler se ni morala končno vdati. Lagodna vožnja s sehastopol-sko krožno železnico nam predoči ogromnost tedanjih trd njivskih naprav, a vtablji-vejši so nemara pogledi na pokrajinsko res lepo obmorsko mesto in njegovo izvrstno naravno pristanišče. Po nekoliko urah plovbe dospemo v Jalto z nekdanjim carskim gradom Livad o, kjer si naberemo vtisov za vse življenje. Tu je središče tako zvane ruske Riviere, obenem središče nepojmljivo velikega bogastva sadežev, ki uspevajo v razmeroma ozkem obalnem pasu. Omeniti je zlasti krimsko trto. Gorske stene, ki se vzpenjajo do višine 2000 m. venčajo ta raj, na terasah ležijo gorske vasi in skalni gradovi, iz katerih so si tatarski kani nekoč osvajali širna predele ukrajinske stepe. Največji ruski pesniki so opevali romantiko tiste dobe. ki spominja nekoliko na španako-mavrsko dobo. Med tem pa je tatarstvo Krima zelo nazadovalo, zlasti med vlado carja Nikolaja II.. ko so se deset tisoči mohamedan-cev tega polotoka izselili v Anatolijo. Ev-patorija in Feodozija dve nadaljnji krimski pristaniški mesti sta danes toliko nepomembni, da ju lahko preskočimo, čeprav ima Feodozija nekdanja Kafa Genove^ov in še prej Teodorja starih Grkov, za seboj slavno preteklost. Današn*e prebivalstvo teh krajev ne predstavlja pomorščakov v pravem pomenu besede to so le obalni mornarji in ribiči, ki se preživljajo s tem, ker mora tako pač bit\ Tudi Azovsko morje za Kerčem in njegov industrijski svet pustimo ob strani da stopimo v Novoro-sijsku na severna kavkaška tla. Novoro-sijsk se je v skopem stoletju iz ribiške vasi povzpel do izredno živahnega modernega, pristaniškega velemesta, ki pa nima svojega posebnega obraza Na vzhodni obali Črnega morja je sploh zelo mnogo obalnih mest oziroma mestec in značilno je da izvira io imena teh krajev pogostoma ne 'z kavkaških jezikov, temveč iz turščine in tatarščine, ruščine in grščine. Že iz tega je razvidna zgodovinska razbi-tost Kavkazije, kjer živi baje osemdeset različnih ljudstev. Enako razbita, razčlenjena, v čedalje višja gorovja prehajajoča je kavkaška obala, ki dobiva proti iugu tudi čedalje bolj orientalski značaj. Končno se prikazuje vse v znamenju mošeje in tur-bana. Tu je omeniti mesto Poti, ki je bilo do mirovne pogodbe 1878. najjužnejše rusko kavkaško pristanišče. Milijone rabljev so vložili Rusi v gradnjo njegovih pomolov, ki jih je divje valovje vedno znova požiralo in uničevalo. Ko je postal Batum ruska posest, pa je Poti izgubil skoraj ves svoj pomen in Batum, ki učinkuje še danes na zunaj popolnoma turško, je postal središče vzhodnega Črnega morja, središče pravljične dežele Kolhide, ki je bila nekoč cilj Argo-navtov in ki je še danes prebogata z vinom in sadjem. Tudi čaj prideluje jo v novejšem času na njenih tleh. Mafvečje letalo V tovarnah Seattle na obali Pacifika gradi letalska družba Boenig nov preko-oceanski Clipper »A 314«, ki bo največje letalo na svetu. Letalo bo štirimotorno, težko 40 ton. Namenjeno je za potniško linijo Pacifika. V svojih rezervoarjih bo nosilo do 22.700 liti ov nafte. ANEKDOTA Filmski igralec Hans Leibelt je dejal nekoč v najbolj resnem tonu nekemu kolegu: »Ali si slišal, da sedaj vsa pisma odpirajo?« »Za božjo voljo, čemu pa?« je vprašal oni. »Zato, ker jih drugače ne morejo či-tati!« je odgovoril Leibelt. VSAK DAN ENA m »Pozorl Sedaj mema kihnirta!« ŠPORT Revanša bo v septembra v teniškem dvoboju med Trstom in Ljubljano Včeraj smo v kratki beležki v zvezi z uspelim gostovanjem teniške Ilirije v Trstu napovedali tudi — vsekakor po samih italijanskih virih — da bodo Tržačani (Eb-ner, Polacco in vsa družba, ki je preteklo nedeljo tako prisrčno sprejela Ljubljančane) vrnili Ljubljani obisk že kar današnjo nedeljo. Napoved, ki se je že sama po sebi zdela malo verjetna — tako hitro se taki dvoboji le ne dajo ponavljati —- se je točno izkazala za — netočno. Zaradi sigurnosti smo se v stvari obrnili kar na najbolj pristojnega, ki sni o ga našli — kje pa drugje — na teniških igriščih pod Cekinovim gradom. Itoris Smerdu nam je pojasnil, da so se tržaški kolegi (naši namreč) glede To bo velika dirka Kolesarji iz Gorice pridejo v Ljubljano in se vrnejo mimo Trsta spet v Gorico. Zmerom bolj se kažejo obrisi prve športne prireditve, ki bo zdaj iz starih krajev Italije poživila športni duh pri nas. To bo kolesarska dirka, na katero smo se že nekajkrat povrnili v teh dnevih, ki jo pripravlja goriški odbor CONIa in katere izvedba je poverjena tamkajšnjemu bojevniškemu fašiju. Odbor je razposlal razpise vsem vidnejšim italijanskim tovarnam in kolesarskim društvom ter jim obenem pri-; j žil prijave, ki morajo biti prirediteljem vrnjene do vključno prihodnjega torka. Za to dirko bodo izdali tudi posebno publikacijo, ki bo vsebovala vse podrobnosti o njej ter povrh tega še razne članke in mnogo slikovnega gradiva. Zaradi posebnega zanimanja Visokega Komisarja Eksc. Graziolija za to prireditev bodo v Ljubljani kakor tudi po drugih večjih krajih nove pokrajine razpisane za prvoplasirane v teh krajih še posebne nagrade. Prav tako bodo dirkači posebej nagrajeni tudi ob prihodu v Trst in Gradiško na povratku kakor tudi v Ajlovščini in na črnem vrhu nad Idrijo na poti proti Ljubljani. Goriški Federale narodni svetnik Molino, ki je sprožil misel za to novo klasično dirko, je razen tega odredil, naj se razpišejo dneva te povratne tekme zmotili nič znanj kakor za mesc dni. Res je sicer, da je re-vanža v Ljubljani sklenjena stvar in tudi ono je prav, da tržaški igralci težko čakajo, da bi obiskali metropolo nove pokrajine in obenem poskusili doseči drugačen izid dvoboja kakor na domačih tleh, toda navsezadnje skoraj ne gre, da U se isti ljudje v športni borbi — čeprav je vojna in nikjer ne gre tako kakor nekoč — sre-čavali kar nedeljo za nedeljo. Tako je zdaj dogovorjeno, da pridejo tržaški teniški gostje v Ljubljano prve dni septembra in takrat Sele bomo lahko videli na svoje oči, kakšno je prav za prav razmerje teniških sil med tema dvema sedaj najbližjima športnima središčima. še tri posebne denarne nagrade, ki bodo razdeljene med najboljše tri vozače iz Oborožene sile. Zelo verjetno bo posebno nagrado dobil tudi oni vozač, ki bo prvi dosegel najvišjo točko na vsej progi, in sicer koto 852 m na prelazu na Logu pri Črnem vrhu. Da bodo mogli vozači brez težav in formalnosti preko stare meje pri Kalcah oziroma preko Planine, bodo politična oblastva v Gorici izdala za vse dirkače skupen potni list- Vsi ostali udeleženci — zastopniki tovarn, novinarji, fotografi in drugi — bodo morali vsak zase poskrbeti za pro-pustnice. Kolesarska federacija poudarja vedno znova poseben pomen te prireditve in računa z gotovostjo, da se bodo dirke udeležili vsi najbolj znani dirkači ne samo zaradi tega, ker gre za prvo športno manifestacijo v znamenju oživitve športnih stikov med starimi pokrajinami in novo pokrajino, temveč tudi zaradi tega, ker je za zmagovito tvornico razpisano dragoceno darilo nacionalnega direktorija stranke, ki bo letos zmagovalcu prešlo v prehodno last, izročeno pa bo dokončno po treh zmagah iste tovarne, čeprav ne zaporednih. Izogibajmo se nepremišljenih dejanj! „Sic transit gloria mundi . • Kakor je po velikih na novo urejenih državah šport dosegel in dosega še vsak dan lepše uspehe, tako se je onstran Oceana >v deželi neomejenih možnosti«, v Ameriki, izmaličil v odurni profesionalizem, ki je tudi med najboljšimi predstavniki te stroke že terjal svoje žrtve. Cisto neznatna je bila časopisna notica, v kateri je bilo objavljeno, da je postal Jonny Weissmiiller kopalni mojster v nekem plavalnem klubu v Kaliforniji, in vendar je za to napovedjo skrite toliko resnične tragike. Tarzan iz filmov je bil še pred nekaj leti čudovit in občudovan plavalec, ki je dosegal rekorde, kjer in kakor je hotel. Njegovo ime se je blestelo na vrhu vseh športnih listov in rubrik, posledica njegove slave pa je bila seveda, da so se takoj začeli zanj zanimati židovski kupci in prekupčevalci, ki so si še želeli dolarjev. Tako so prišli tudi do Weissmiil-lerja ter ga s kožo in kostmi prodali enemu onih manažerjev, ki svoje »varovance« docela izmozga, potem pa, ko njihovo ime ne pomeni nič več, vrže na cesto. Tako je bilo tudi pri Weissmiillerju! Tega divnega plavalca so vzeli k filmu in ga uporabljali za znane atrakcije na platnu, ogromni zaslužki pa so tekli v žepe njegovega manažerja. Jonny se je moral po raznih kopališčih in zbirališčih brezdelnega sveta kazati za denar, in sicer celo tako, da so zanj kar vozili s seboj ogromen akvarij, v katerega so ga izpustili za vsako prireditev posebej. Tako je Weissmiiller zmerom bolj propadal, bančni računi njegovega manažerja pa so rastli. Danes je Jonny zadovoljen, če dobi nekaj dolarjev napitnine kot kopalni mojster. Druga taka žrtev profesionalnega športa se piše: Jessie Owens. Črni tekač, senzacija zadnje olimpiade, se je bil komaj vrnil domov, ko so že padli po njem židovski mešetarji. Jessie je bil brez dvoma čudovito dober na tekališču, toda o poslovnih zadevah menda ni imel pravega pojma. Drugače si vsaj ni mogoče tolmačiti, da je sklenil pogodbo, po kateri se je obvezal, da bo startal skupno z dirkalnimi konji in psi najhitrejše pasme, vse seveda samo za dolarje. Ko pa so dolarji prišli v blagajno, jih je v glavnem poba-sal njegov manažer, Owens pa po 6 mesecih ni mogel več premikati svojih hitrih nog. Te izdelane noge, s katerimi je znal teči hitreje kakor vsi ljudje na svetu, so zaradi nesmiselnih in prevelikih naporo/ izgubile vso prožnost in so Jessiu odpovedale službo. Tako tudi njegova usoda ni bila drugačna kakor vseh onih velikih športnikov, katerih slavo so vzeli v roke ljudje, ki jim je šlo le za dober posel. Še enkrat se je potem pokazala Owensova slika v svetovnih listih, toda takrat je bil naslikan samo še takrat, ko je pomival posodo v nekem hotelu na ameriškem Zapadu. V nekaj vrstah Beograjski športni klub SK Mitič pripravlja velikopotezne načrte za zgraditev lastnega stadiona v predmestju Cukarici. Novi stadion naj bi ne imel samo prostora za nogometne igre, temveč tudi sodobno dirkališče za kolesarje. SK Mitič hoče svoje delovanje zdaj sploh še bolj razširiti in ustanoviti razen že obstoječih sekcij še dve, in sicer smučarsko in boksarsko. V zaključni igri za madžarsko prvenstvo v waterpoIu je UTE zmagal proti pokalnemu prvaku MAC s 4 :1, čeprav prejšnji prvak ni mogel nastopiti s svojim odličnim igralcem Halassijem. UTE iz Budimpešte ima po zadnjih uspehih spet najmočnejše moštvo v madžarskem waterpolu. SK Mars: Pozivajo se vsi igralci 1. moštva, rezerve in juniorji, da se danes ob 9. zglase v garderobi za tekmo na našem igrišču za Kolinsko tovarno. Obenem se opozarjajo igralci I. moštva in juniorji, da so treningi skupni, in sicer vsak torek ln četrtek od 17. dalje, ne pa ločeno, kakor je bilo že objavljeno. Načelnik. Planinci, oglejte si Kočevsko! Ljubljana, 9. avgusta Planincem je malo znan ta del naše ožje domovine. Kočevska deželica zasluži vso pažnjo s krajepisnega in planinskega stališča. Zeleni pašniki, pisana polja, svojevrstne prijazne vasice in temni, hladni brezkončni gozdovi označujejo to zemljo. Kdor si želi poletnega hladu, miru in počitka v zdravem planinskem zraku, oplojenem s prijetnim vonjem bora in smrek, naj poseti Kočevsko, kjer dosežejo gore višino nad 1200 m, nekatere s krasnim pogledom in bogato planinsko floro. Slovensko planinsko društvo je tudi T tem predelu Ljubljanske pokrajine skrbelo za zavetišča. Gozdarji v gozdarskih hišah dajo na razpolago prenočišče v opremljenih sobah članom SPD, ako se izkažejo s člansko izkaznico, overovljeno od društva za tekoče leto. Dovoljenje za prenočevanje v imenovanih postojankah si je treba preskrbeti pred posetom teh hribov potom SPD v Ljubljani. Za posetnike Go-teniškega Snežnika prideta v poštev čuvajnica v Mrzlem studencu in gozdarska hiša v Ravnah, za posetnike Borovških hribov gozdarska hiša v Ravnah, za posetnike Stojne (Fridrihštajna) lovska koča na Stojni, od koder da ključ čuvar Kaštanek v Livolu, in za posetnike Roga gozdarska hiša na Rogu. Pri posetu vseh teh predelov na Kočevskem pa morajo planinci pa-plašijo divjadi. Z uporabo gori navedenih gozdarskih koč imajo člani SPD nadaljnjo ugodnost, da najdejo zavetišče na svojih izletih po planinskih predelih Kočevske. Kdor želi še podrobnejših informacij o izletih na Kočevsko in o uporabi gozdarskih koč, naj se oglasi v društveni pisarni SPD v Ljubljani. MLAD FILOZOF Učitelj: »Povej nam, Janezek, kako pravimo človeku, ki popusti, kadar nima prav?« Janezek: »O takem človeku pravimo, da je pameten.« Učitelj: »Nu, kako pa pravimo člo\'eku, ki popusti, četudi ima prav?« Janezek: »To so pa oženjeni, gospod učitelj!« POLICIJSKA Anica (svojemu kavalirju stražniku): »Kdaj me boš vzel?« France (stražnik): »Kadar boš kaj ukradla.« LEP ŠOPEK Francelj je zelo zaljubljen V nedeljo popoldne seveda pride obiskat svojo Nežiko. Prinese ji šopek. — Joj, kako je lep, navdušena vzdihne Nežika in takoj nato vroče poljubi Fran-cel jna. Francelj ne bodi len šine po poljubu pokonci in hoče skozi vrata. — Kaj ti pa je, kam pa bežiš? — Grem po nov šopek, se odreže Francelj. CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Za pismene odgovore Je priložiti L* 1*10 v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina L. 2.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek 5,Jutra", Ljubljana. Sluibodobi beseda L —60. taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 2.—. Servirko (natakarico), dobro moč, sprejme hotel Štrukelj. 14011-1 Poverljive zastopnike v vseh večjih krajih ljubljanske pokrajine sprejmeta zavarovalnici »Assicurazioni Generali« in »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra c. 2. 13308-1 Deklica šole prosta, poštena, ki se morda težko preživlja, dobi takoj mesto. Vsa oskrba v hiši. Dolenc, Čopova 10, Ljubljana. 14063-1 Vdovo 25 do 30 let, izobraženo, pošteno in čedno, ki zna gospodinjiti, sprejmem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14033-1 Učenko za trgovino z meš. blagom v Ljubljani sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«. _13988-1 Praktikantinjo za pisarniško službo, veščo strojepisja, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«. 14003-1 Natakarico veščo italijanščine, z malo kavcijo, sprejmem. Mestni trg 13. 14043-1 Modistko dobro delavko, sprejme takoj salon Mira, Mestni trg 7. 14071-1 Več čevljarskih pomočnikov in čevljarskega vajenca sprejme Josip Bitenc, Tyrševa c. 37B, Poštni dom. 14066-1 Mlajšo sodelavko sprejmem za izvrševanje lahke sodobne obrti. Potreben kapital do 3000— lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana — takoj«. 14116-1 Sobarica pridno in pošteno dekle, vajena vseh hišnih del, ki •e službovala pri boljši družini. dobi zaposlitev s 15. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica«-. __14173-1 Inteligentno dekle za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, iščem k mali boljši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14084-1 Frizersko vajenko pridno in pošteno, sprejme Benda Vinko, Ljubljana, Erjavčeva 15. 14150-1 Sodar ki se razume tudi na kletarstvo, prv .vi>ten delavec, pošten, zanesljiv in trezen, dobi mesto pod dobrimi pogodi. Ponudbe e posuti na. K. ČcrraeL. -jubl 14 '6-i Natakarice! Zadružna gostilna y Ljubljani sprejme takoj v službo popolnoma izvežbano natakarico. Pismene ponudbe, katerim naj se priloži slika in v katerih naj se navedejo rojstni podatki ter dosedanje zaposlitve, prosimo poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zadružna gostilna«. 14144-1 Postrežnico za popoldne iščem. Naslov: Rožna dolina, C. VII-15. 14131-1 Pletiljo za nogavice sprejmem. Mažgon Josipina, Dolenjska c. 48 f. 14094-1 Postrežnico zanesljivo in pošteno, ki je vešča vseh hišnih del in ki ima po možnosti kolo, iščem. Levčeva ul. 7. priti. 14117-1 Uradnik vešč knjigovodstva in ostalih komercielnih poslov, zmožen perfektno italijanščine, mlajša agilna moč, po možnosti iz gradbene stroke, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijski uradnik«. 14124-1 Postrežnico mlado, sprejme Kušar, Miklošičeva c. 13/IH. Prednost imajo one, ki stanujejo pri starših. 14176-1 Službe išče Heseda t —.30. taks* —6C. 's daianie naslova tli u iifre t t.—. Sposoben mladenič zdrav, bivši orožnik, išče kakršne koli zaposlitve v Ljubljani ali drugje; zmožen je tudi pisarniških del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in hvaležen«. 11021-2 Mlada postrežnica išče zaposlitve nekoliko ur dnevno ah 3—4 dni tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena postrežnica«. 14062-2 Fina šivilja se priporoča na dom, za šivanje plaščev, kostumov in oblek. Gregorčičeva ul. 7a, pritličje, levo. 14061-2 Trgovski pomočnik išče primerne zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešč italijanščine«. 14076-2 Stareiše dekle ki zna tudi dobro šivati, išče službe. Gre tudi za postrežnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dekle«. 13991-2 Fant z malo maturo, star 16 let, zdrav in močan, ki ima veselje do trgovine, se želi izučiti pri dobrem gospodarju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13930-2 Mehaničar mlajši, išče zaposlenja. Sposoben za popravila koles, avtomobilov, kompresorjev in slično, kakor tudi za f sarniška in druga dela. j-r- i- vseh poslovalnicah ■ - 14029-2 Postrežnica išče delo, gre tudi prat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12873-2 Iščem mesta žagovodje ali manipulanta. Imam dolgoletno prakso ter sem vešč vseh pisarniških poslov, kakor tudi vse manipulacije trdega in mehkega lesa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žagovodja«. 13857-2 Restavracijska kuharica perfektna, mlajša, išče službo za takoj. Gre tudi k boljši družini ali samskemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 14032-2 Starejša uradnica perfektna v nemščini in slovenščini, išče službe. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14051-2 Fant pošten, star 28 let, išče zaposlitve za slugo ali kaj siičnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11047-2 Jurist s sedmimi leti sodne prakse in sodniškim izpitom, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jurist 10«. 14108-2 Učitelj ki obvlada italijanski in francoski jezik, prosi kakršne koli zaposlitve. Pisarna, instrukcije, postrežba pri bolnikih, delo v naravi ali kar koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromen«. 14109-2 Blagajničarka želi premenjati službo. Nastopi tudi kaj siičnega. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14107-2 Perfekten knjigovodja prvovrsten korespondent v slovenskem, nemškem, italijanskem, hrvaškem jeziku, sposoben voditi samostoino tudi večje podjetje, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi poldnevno«. 14089-2 Bivši intendantski oficir z akademijo, dolgoletni blagajnik po višjih in nižjih štabih, vešč knjigovodstva in vseh pisarniških del. Strokovnjak v roboznanstvu, dober poznavalec tekstilne, ko-žarske in mlinske industriie, odličen daktilograf, išče kakršno koli službo v Ljubljani ali na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Notranjec«. 14138-2 Lesni maninulant vešč slov., nem. in italijanskega jezika v govoru in pisavi, vodenja skladišča, pisarniških del, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen 34«. 14154-2 Prazno ali opremi ieno sobo separirano, bližini centra, išč--- ~'inur * na oel. odd. Ji '.-, ped G/Jfib. inženier«. 13995-2 Kovaški pomočnik mlad, išče primerne zaposlitve. Fajdiga V., p. Stari trg, Rakek. 14135-2 Postrežnica išče zaposlitve dopoldne ali popoldne ali dvakrat do trikrat tedensko, po možnosti k starejšemu gospodu ali gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 14125-2 Šivilja izdeluje in popravlja poceni obleke, kostume, plašče in perilo. Gre tudi ven ali na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14170-2 Vajenci (ke) beseda L —.60, taksa —.60, u daianie naslova tli za iifro L 2.—. Brivskega vajenca sprejme salon »Strgar«, Miklošičeva c. 40. 13968-44 Vajenca za črkoslikarstvo takoj sprejmem. Štrukelj Ludvik. Ljubljana, Vošnjakova ul. 10, tel. 36-91. 14115-44 Vajenca za tapetniško obrt sprejme takoj Kobilica Avgust, Tyr-ševa c. 36. 14102-44 Brivskega vajenca sprejmem takoj. — Rudolf Gradiščaj, Poljanska 77. 14088-44 Vajenca sprejme Kleparstvo in instalacije vodovodov Gustav Puc, Tržaška cesta 9. 14128-44 Vajenca za soboslikarska dela sprejmemo. Ivan Vibošek, Tržaška cesta 10. 14165-44 Vajenca (ko) sprejme spec. trgovina takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 100«. 14180-44 Besedi l —.60, taksa —.60. za ■iaianre naslova ali za tifro l 2.—, Italijanščino praktično se želim čimprej naučiti. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno 100«. 14143-4 Italijanski jezik poučujem uspešno in hitro. Posamezno in v skupinah, po želji grem na dom. — Takojšnja konverzacija v toskanščini in znanje nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Temeljit pouk«. 14119-4 Zaslužek Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro l 2.—. Pomiki Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali z4 šifro L 2.—. Zastopnik dobro vpeljan, dobi zastopstvo za pletenine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnik«. 14046-5 •Piršdam Heseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 2,—w Fina šivilja za na dom, ki dobro pre-nareja in modernizira obleke, gre na dom, brez oskrbe. Ponudbe na ogl. odd. JuUa pod »25 lir dnevno«. 14028-3 Velikocvetni bogato cvetoči hortenziji v čebričkih, čebulice raznih narcis in druge trajnice, prodam. Černetova 28, Sp. Šiška. 14005-6 Pisalni stroj v kovčegu, še popolnoma nov, najnovejši model, po ugodni ceni takoi prodam. N. Gerovac, Kolodvorska 8. dvorišče. 13949-6 Električni rešo z dvema ploščama in regulacijo, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1010«. 13918-6 Vsakovrstni predmeti in klobučevina za modiste na debelo in drobno: L. Bellini — Trieste — Via Battisti 13. 13891-6 Milo za britje Vam nadomesti krema »LA PALOMA«, ki v vsakem oziru prekaša najboljša mila za britie. Doza po 1 kg Lir 23.—. Ing. Kerže Pavel, Ljubljana, Rudnik 24. Tel. 44-76. 11006-6 Oljnate barve ribane na pravem lanenem firnežu, laki in emajllaki, slikarsko milo, razni firneži, suhe barve, karbolinei — najugodneiše pri ing. Kerže Pavel, Ljubljana, Rudnik 24 — tel. 44-76. 14007-6 Rollpiflox-foto prodam. Ogled od 13. do 15. ure: Sepaher, Stari trg 32/1. 14015-6 Spalne otomane ueodno prodam v različnih barvah. Gosposka ul. 11. tapetnik. 14014-6 Zračnice in plašče za kolesa večio količino, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerne cene«. 14024-6 Voziček (ciza) dvokolesna, za 300 kg teže. naprodaj. Tiskarna Grafika, Resljeva .4, 14056-6 Hladilno omarico (Frigidaire). praktično za gospodinistvo, prodam. — Ivo Stembal, Vegova ul. 8, pritličje. 14077-6 Poceni nrodam: Lutzovo peč, Riemenschneid-masehine, šivalni stroj, Schfirfmaschine, napisno tablo, partiio potovalnih torbic, stare mize in stelaie, zaradi likridaciie. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 14080-6 Trodelna omara ugodno naprodaj. Guštin, Staničeva ulica 6, 14106-6 Otroški voziček globok, moderen, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled od 16. do 18. ure na Vrtači št. 5, II. nastrop-je, pri Kosmač. 14113-6 Krasno rezljano jedilnico, spalnico z modroci, kuhinjsko opravo, mize, stole itd., ugodno proda Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 14099-6 Železni mizni štedilnik in peč ugodno prodam. Kr. Zgo-nec, Križevniška ul. 11/11. 14097-6 Kupim celotno, nepokvarjeno »Bilz-sche Hausbibliothek«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 34 Ljubljana«. 13942-7 »Retina« kasete filmi, rumenica in original »Kodak« povečevalnik, naprodaj ugodno. Hudnik, Celovška c. 43. 14148-6 Dva velika oleandra krasno cvetoča, poceni pro dam. Ljubljana VII., Glin-ce 18. 14142-6 Poltovorni avto z dovoljenjem vožnje za vsako uporabo, ugodno prodam ali zamenjam za vsako blago. Ogled: Tržaška c. 9 ali tel. 26-97. 14127-6 Železni štedilnik belo emajliran, kupim. — Mestni trg 13. 14044-7 Prodam kompleten umivalnik 56 cm (školjko) za kopalnico, lesen kovčeg, okvir za sliko in operno kukalo. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 14123-6 Zračnice in nlašče za kolesa prodam. Rožna dolina, Cesta IX/25. 14168-6 Otroški voziček moderen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14158-6 Staro železo T kotno, ploščato itd., in rabliene kurilne cevi, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14177-6 MED vsako količino kupim. — Ponudbe oa ogl. odd. lutra pod »Med«. 12217-7 Star aluminij kupi vsako količino Rupena Lutz, Ljubljana, Šiška. 14031-7 Steklenice Franc Jožef kupimo. — Drogerija Kane, 14030-7 Židovska ul. 1. Polžaste stopnice lesene ali železne, za višino 4 m, kupim. Ponudbe na ogl. odd.' Jutra' pod »Polžaste stopnice«. 14137-7 Mlin za mletje in stroj za drobljenje in rezanie suhega sad-ia, korenin itd. kupi Fr. Vokač, Ljubljana, poštni predal 157. 14064-7 Volnene odpadke kupujem po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Vožar-ski pot št. 1, Ljubljana. 14019-7 Steklenice-buteljke po najvišji ceni kupuje Me-darna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 13123-7 Korenine od regrata ki plavo cvete, kupujem. — Pojasnila daje Franc Vokač, Ljubljana, Krekov trg 10/11. 14065-7 Otroški voziček globok, malo rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 11«. 14093-7 Blagajno prostostoječo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prostostoječa«. 14100-7 Krojaški pult v dobrem stanju kupim. — Ogrin Vinko, Bolgarska ul. 17/111. 14129-7 Namizni štedilnik belo emailiran, kupimo. — Tehna, Mestni trg 25. 14118-7 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«. 14163-7 i S. A. Distilleria iojtiore itreja HafatauiŠa in haidmUiča italiiaHska amtnka, Ukuifiv. jCa fuu čudita t Mia tnaua Ualiana di licfUMii DITT A ALBERT r /BENE V EN T O Vogalno parcelo strogem centru, za šest-nadstropnico, 2200 m2, ter parcelo ca. 4000 m2 (strnjen sistem), na obroke prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 14085-20 »REALITETA« posredovalnica nepremičnin kupi takoj po najvišjih dosegljivih cenah vsako nepremični no v Ljubljani in deželi Prešernova 54-1, poleg trafike.' — Telefon 44 20. 13837-20 Prodaja — kupuje hiše, vile, parcele, posestva in gozdove. ZAJEC Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva 10, tel. 35-64. 14162-20 Parcelo ob Celovški cesti, vogalno, zamenjam za hišo, ki bi bila primerna za pekarno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doplačilo«. 14017-20 Trgovsko hišo center Ljubljane, trije trgovski lokali in več stanovanj, prodam za 500.000 lir. — Ciglič, Mestni trg 11/1. 14042-20 Maihno posestvo blizu Borovnice, prodam po nizki ceni. Poizve se: Ilo-ški štradon 4, Ljubljana. 14054-20 Parcelo ev. nosestvo prodam v najbližjem predmestju Ljubljane, mirno, sončne, ugodni plačilni pogoji. Naslov v trafiki v Unionu. 14096-20 Stavbno parcelo v D. M. v Polju prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14126-20 Štiristanovanjsko hišo neizgotovljeno, zelo na lepem kraju, zamenjam za manjšo ali prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 minute do tramvaja«. 14132-20 Malo vilo s petimi velikimi sobami, kabinetom, kopalnico, veliko kuhinjo in drugimi pritiklinami, z vrtom preko 600 m2, oddaljeno 15 minut od glavne pošte, oddam čimpreje v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velike sobe vile«. 14120-20 Trgovsko hišo lepo, dvonadstropno, na glavnem trgu v manjšem mestu province Ljubljana, zaradi stalnega odmora prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 13893-20 Šeststanovanjsko hišo velik vrt in dvorišče, zelo pripravno za vinsko trgovino, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14156-20 Stanovanje Eno- in dvosobno stanovanje s kopalnico oddam odrasli pazljivi stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«. 14079-21 Enosob. stanovanje oddam za 1. september. — Rožna dolina, C. VII-11. Trisobno stanovanje na Šmartinski cesti 64, oddam za takoj. Poleg mitnice. 14074-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami oddam z oktobrom ali novembrom pri tobačni tovarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 22«. 14122-21 Stanovanje dveh sob, kuhinje in predsobe, takoj oddam. Zaloška c. 103a. 14114-21 Gospe ali gospodični oddam stanovanje pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Stanovanje 3—4 sob, s kopalnico, v Ljubljani — tudi izven centra — iščem za september, oktober ali november. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka 48«. 13907-21a Enosob. stanovanje veliko, eventuelno s kabinetom, iščem za 1. september. Vzamem tudi mesto hišnika, ne daleč od centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13883-21» Dvosob. stanovanje parketirano, oddam takoj. Moste, Pokopališka 14 pri Lasanu. 14160-21 Stanovanja Stanovanje išče 49letni, sodno ločen, tovarniški delavec. Želi k slični stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarniški«. 14041-2 la Sobo s kuhinjo za eno osebo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 29«. 13996-21a Mirna stranka 3 oseb išče dvo- do trisobno stanovanje s pritiklinami za november ali preje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prednost Mirje«. Dvo- ali enosobno stanovanje v strogem centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj center«. Mirna tričlanska stranka išče stanovanje (eno- ali dvosobno) za 1. sept., najraje center ali Bežigrad. — Plača nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Plačam točno«. 14052-211 Stanovanje dve sobi ali sobo s kabinetom, verando in senčnatim vrtom, tudi na periferiji, najraje v vili, iščeta dve mirni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 48«. l4050-21a Stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalnice, kompletno opremljeno, bi vzeli v najem. Zanima nas tudi prazno stanovanje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stan 2 sobi«. 14112-211 Dvosob. stanovanje za tri odraščene gimnazijce (8., 5. in 2. razred), iščem. Cena postranska stvar. Ev. pomoč v naturni hrani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Boljša družina 48«. 14111-211 Stanovanje 2—3 sob, za solidno družino 4 odraslih oseb, iščem za 1. oktober ali november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik V«. 14075-21» FIERAOE.REICH SE3EM-RA3HA A OT UN NO 1941 I inOlA JESEN 194t 1 I D C K fl APERTUM 31HG0S1D Ul I Ul h. OTVORITEV 31. M 11 IT U II U • ROTEVOLI RIOUZIONl FERROVIARIE • ZNATNI POPUSTI NA ŽELEZNICAH Rappresentante Onorario Regionale per Lubiana Ing. Častni pokrajinski zastopnik za Ljubljano G. TONNIES — LUBIANA — TYRŠEVA 33, tel. 27-62 Priložnost! 20.000 kg materiala, lesa ali kaj sličnega, pošljete po minimalnih stroških iz Ljubljane v Trst. — Naslov Peič, pošt. predal 17, Ljubljana. 14169-37 Sobo in kuhinjo išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. september 19-41«. 14053-2U Sobo in kuhinjo ali veliko prazno sobo v centru išče gospodična, ves dan odsotna. Ponudbe na Milavec, Celovška c. 43-1. 14045-21a Enosob. stanovanje v Šiški ali za Bežigradom iščeta dve odrasli osebi s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. I4l36-21a mmodda beseda L —.60, taksa —.60. za daianie oaslova ali za iifro L 2.—. Lepo zračno sobo oddam za 15. avgust s souporabo kopalnice in posebnim vhodom v Malgaievi ul. 4 (Ilirija), visoko priti., levo. 14172-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, sončno, v vili blizu Vis. komisariata, oddam za 1. september boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14070-23 Oprema zaradi izpraznitve lokala ugodno naprodaj. Trgovin ski pult, stelaže, več starih jedilnic, stoli in drugo po hištvo. Tyrševa cesta 12 dvorišče, Mathian. 14104-12 Uk Beseda L —.60. taksa —.60 za daianje oaslova ali za šifro L 2. Moderno spalnico v orehovi korenini, politi rano, in otroško posteljico prodam. Mizarstvo »Ličen« Šolska J. 14090-12 Najhitreje oddate sobo ali stanovanje zanesljivim strankam, dobrim plačnikom potom pisarne »Realiteta«, — Prešernova 54, poleg trafike. Za najemodavce posredovanje brezplačno! 13S36 23 Elegantno separirano sobo z dvema posteljama, balkonom in souporabo kopalnice, zračno in solnčno, v središču mesta, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14035-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam tikoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14038-23 Prazno sobo z vhodom s stopnišča, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14036-23 Lepo prazno sobo oddam 15. avgusta. Vhod separiran. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _13999-23 Sobo prazno, oddam s 15. avg. boljši gospodični. Naslov v yseh poslovalnicah Jutra. 14049-23 Sobico s prostim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14055-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Langusova ulica 17 (Mirje). 14069-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, sončno, s souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14167-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13281-23 Opremljeno sobico oddam. Mencingerjeva 51. ' 14073-23 Prazno sobo oddam strogo solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14092-23 Lepo svetlo sobo Za dva gospoda oddam s 15. avgustom. Gosposvetska cesta 13/99- 14139-23 Prazno sobo in kabinet s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14121-23 Boljšemu gospodu oddam lepo sobo za takoj. Vprašati od torka dalje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14105-23 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma s 15. avgustom v Hrenovi 6, levo. 14171-23 Sončno sobo išče gospod za takoj za Bežigradom ali v Šiški. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna soba 50«. 14174-23a Dragocenosti Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali u šifro L ___. Vsakovrstno zlato Kupuje pc najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana. VVoliova ulica »-s* Beseda L —.60, taksa —.60, za dajan;: naslova ali za iifro L ?.—. 20.000 ali več lir lahko vložite zelo dobičkonosno in stoodstotno sigurno samo za nakup večjih količin blaga. Tudi aktivno sodelovanje v vpel|ani trgovini, center, velik, lep lokal, mogoče. Strokovno znanje ni potrebno. Nujne obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specialen predmet«. 14103-16 Financerja event. tihega družabnika išjem k dobičkonosnemu podjetju. Potrebn' kapital 5 do 30.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobičkonosno«. 14130-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ulica 12. — Telefon 38-10. 14161-16 kRudio Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. 4cevni radioaparat znamke »Philips«, prodam. Dimnik Franc, Sneberje 70, D. M. Polje. 14058-9 Prvovrsten radio vzamem za nekij mesecev v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«. 14151-9 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova aLi za iifro L 2.—. Kuhinje in spalnice najnovejše mode, najceneje dobite pri Severju, Tržaška cesta 17. 14040-12 Otomane spalne ugodno prodam v različnih barvah. Gosposka ul. 11, tapetnik. 14014-12 INSERIRAJ V „JUTRU"! Starinska salonska garnitura kanape, 3 fotelji in ovalna miza, naprodaj. Tyrševa c. 69a/I„ desno. 14087-12 Spalnico kompletno, in predsobo, kupim do 5000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14179-12 Avto,moto Beseda L —.60. taksa —.60 za daianie oaslova ali za iifro L 2.—. Fiat Topolino dobro ohranjen, prodam. Semrajc Janko, gostilna Sv. Križ, Ljubljana. 13989-10 Bencin se ne bo več dobilo in se z njim brez izjeme ne bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v SPECIALNI GENERATOR DELAVNICI, Tyrševi 13, Figovec (levo dvorišče). 14083-10 Mali tovorni avto predelan na pogoo z ogljem in motorno kolo s prikolico ali brez, tudi predelano na pogon z ogljem. Obe vozili kot v novem stanju za skoro vsako ceno naprodaj. — Generator del avnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 14081-42 BMW 500 ccm NSU 250 ccm dobro ohranjeni motorni Tcolesi in varilni aparat (karbid), kupim takoj. Franc Jereb, Polhov Gradec. 14133-10 Kolesa Beseda t —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro L 2.—. Novo damsko in moško kolo (športno), poceni naprodaj. Frančiškanska ul. 10. 14037-11 Novo italij. kolo z lesenimi obroči, in dina-mo, naprodaj. — Vprašati: Središka 8, Moste. 13990-11 Prodam žensko, moško in športno kolo. Fantini. mehanik, Celovška cesta 42, dvorišče. 14157-11 Nerabljeno novo kolo prvovrstne italijanske znamke, proda Gorjanc, Miklošičeva 15. 14178-11 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—. Les Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 2.—. Prodam kobilo staro 9 let, rdeče barve Visoka 170 cm. Cena po do govoru. Poizve se pri Ivan Čampa, St. Jernej, Dolenj sko. 13858-27 Hrastove deske popolnoma suhe, debeline 18—55 mm, po 4 m dolge, prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 14009-15 ISSSSSSSB rieseda L —.60, taksa —.60. ca daianie oaslova ali za iifro L 2___ Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski lezik dr. Mikuletič Fortu-nat. Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32. 36-31 Preklicujem da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih kdor koli napravil na najino ime. Alojz in Marija Rebec, gostilničar. 14110-31 V najem ■j ■ Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie oaslova ali za iifro L 2.—. Vinotoč izborno idoč, oddam zaradi smrti. Koncesija se prenese samo iz Ljubljane, Breg 2. 14140-17 Večj" skladišče po možnosti s pisarno ob Tržaški cesti med Vičem in Brezovico, naiamem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogoji in opis«. 14166-17 mobrt Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 2.—. »Triglav« izdeluje ščetke in čopiče. Breg 8. — Kupujem žimo in ščetine. 14159-30 I Lokali^ Beseda l —.60. taksa —.60, daianie oaslova ali za iifro L 2.—v Damsko kolo, radioaparat petcevni, starejše tipe, dober sprejemnik. Lir. 600.—. Kolo najnovejšega tipa, elegantne oblike, posebna oprema, naprodaj. Kupim BMW motorno kolo 500 ccm. Informacije: OSTROZNIK, trgovina, Pasaža. 14072-11 Novo damsko in moško kolo najfinejši italijanski športni model, z originalnimi Pi-relli-gumami, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Fieovec, levo dvorišče). 14082-11 Italijanska kolesa »Legnano«, in druge znamke, moška in ženska ter športna, prodaja ugodno »Triglav«, Resljeva 16. 14149-11 Vinotoč zaradi bolezni ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. 13823-19 Mlekarno v centru Ljubljane takoj oddam radi preselitve. Poizve se: Ivan Gabrenja, Beethovnova 15. 14086-19 Moško kolo solidno, malo rabljeno, prodam. Ogled od ponedeljka v Galetovi ul. 9/1. 14164-11 Lokal za brivsko-frizersko obrt, na prometnem mestu, iščem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14098-19 Shrambo iščem ali drug primeren suh prostor za shranitev strojev. — Prijave na pisarno M. Ko-vačič-Lunder, Rimska c. 7, pritličje. 14153-19 Iščem hlev v najem za konje, z dvoriščem, in event. stanovanje poleg ali blizu. Prijave na pisarno M. Kova-čič-Lunder, Rimska c. 7, pritličje. 14152-19 Poslovne prostore visokopritlično, 3 sobe, pri-tikline, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zraven pošte«. 14181-19 Pes ilirski volčjak, dober ču vaj, poceni naprodaj. — Zg. Šiška,, Prelovčeva 10 14039-27 Bernardinca mladega, kupim. Klemenčič Krekov trg. 14073-27 Kunce čreslovce (Blak and tan) ter bele orjake, odrasle in mladiče^ proda Ferlež, Zalog, čuvajnica 378. 14091-27 Pridelki Beseda L —.60, taksa —.60. 2j daianie naslova ali za iifro L ____ Inkarnat deteljo in repno seme dobite pri SEVER & Komp., Ljublja na, Gosposvetska cesta 5. 13950-33 Suhe gobe kupuiem po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Florijanska ulica 37, Ljubljana. 14020-33 Do 10 kg medu dobrega, zdravega, kupim. Naslov in ceno pustiti v ogl. odd. Jutra. 14147-33 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—. Lokomobilo parno, rablieno, naimanj 80 KS, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Loko-mobila«. 13928-29 Pletilni stroj št. 10, dolž. 80 ali 100, kupim. Event. ga vz.-imem tudi v najem proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilni stroi«. 14145-29 Šeping kombin. z rezkalnim strojem, brusilni stroj, trans-misiie, jermena, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14134-29 Beseda I —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Dolg klavir zelo dobro ohranien, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14048-26 Filatelija Beseda I. —.60. taksa —.60. za dajanie naslova ali za iifro L 2.—. Filatelija Modrijan T.iuhtiana, Miklošičeva cesta 34, telefon 20-37 — prevzema naročila za kataloge Michel. Zumstein, Yvert. Senf. Zastopstvo za dr. Simičev album hrvatskih znamk. 13-39 IJ I. Beseda 1 1.—, taksa —.60. za iifro L 2.—. Gospodična solidna, želi spoznati gospoda nad 27 let. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jesen«. 14059-24 J. Esteven 26 SKRIVNOSTNA KRČMA To mi ni bilo všeč, pa sem se nekoliko napela. vHvala lepa. Mislim pa, da ni prav nikake nevarnosti.« Pazljivo me je pogledal. »Razumem, razumem,« je dejal. »Gospod Clavering je na oko izredno zal fant... da, da. Ne zamerite mi, da sem ga omenil. Konec koncev me stvar nič ne briga. Dovolite, da vas nekoliko pospremim?« Stopil mi je ob stran, in vštric sva krenila dalje. Gervaise mi je ugajal, ko je bil tako dobrega vedenja in hkratu tako originalen. A tisto popoldne bi mi bilo ljubše, da ga nisem srečala. Tako sama z njim sem se čutila nervozno, polno tesnobe, kakršna te prevzame, ako sediš na konju, ki nimaš zaupanja vanj. Menila sem, da se moram pokazati bolj ravnodušno in se v razgovoru skrbno ogibati vsega, kar ima le količkaj oseben pomen. Nekaj iz zadrege, nekaj pa, da bi mu po svoje razložila dogodek, sem jela govoriti o najinem prepiru z njegovo gospodinjo. Ni se potegnil za gospo Bodeyevo; vendar pa ni zamolčal, da verjame vsaj dobršno polovico marenj, ki jih pripovedujejo o gostilni. Na cesti je bilo tiho, in ko ie govoril o teh rečeh; mu je zvenel glas pritajeno kakor glas mačka, ki prede. Čeprav ni bilo v vsem tem nič čudnega, sem mahoma začutila, da me vzlic vročemu dnevu izpreletava mraz. »Kako ste pobledeli, gospodična,« je zdajci dejal. Moja bledost je bila najbrže nagoda živcev ali pa posledica prevelike vročine poletnega dne. Toda kasneje sem se večkrat vpraševala, ali vsi ljudje, ki jih kdo brez njihove vednosti hipnotizira, čutijo isto, kar sem čutila jaz ta mah. »Močno ste bledi,« je ponovil in obstal. Dolga ustnica se mu je vzdignila nad zobe, in oči so se mu uprle vame kakor dva ognjena curka. Tedaj sta se kakih petdeset metrov od naju pokazala iz gozda Clavering in Buck. To me je mahoma opametovalo. Vendar sem morala biti še močno bleda, kajti ko je prišel Clavering do naju, me je čudno pogledal. »Ždi se,« mi je dejal, ko je pokimal Gervaisu, »da ne znate ostati v besedi«. »V kakšni besedi?« »Dobro veste.« »Saj nisem sama. Gospod Gervaise me spremlja. Nikaka nevarnost mi ne preti.« »Da, da. Kako bi vam pretila nevarnost,« je dvoumno rekel Rage. Buck naju je prekinil s svojimi novicami. S Cla-veringom sta bila našla konico puščice. Bredla sta bila po nekem potočku navzgor in se zabavala na vse pretege. Ko si ga poslušal, ti je zvenelo v ušesih, kakor bi pokali možnarji. »In sta kaj slikala?« sem vprašala, hoteč pokazati Gervaisu, kako neopravičene so bile njegove domneve. Toda Clavering mi ni pogledal v oči. »Oh,« je dejal, »danes nisem bil prave volje«. DRAGOCENE življenjske nasvete dobite v Vašem osebnem horoskopu, ogledalu Vašega značaja in Vaše usode, ki Vam ga izdela »Fata«, astrološka posvetovalnica, Liubljana, Masarykova cesta 14-1., levo, telef. 29-70, poštni predal 93. Stroga diskretnost zajamčena! 13961-24 Vdovo ali starejšo gospodično, po možnosti z nekoliko gotovine, želi poročiti samostojen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca zasigurana«. 14068-25 Želim spoznati damo zaradi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«. 14101-25 ZAHVALA Vsem, ki so naSega nepozabnega očeta, dedeka, tasta in strica, gospoda JOSIPA TOMŠIČA šolskega upravitelja v pokoju spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem, kakor tudi vsem, ki so v naši žalosti z nami sočustvovali, se najtoplejše zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 11. t. m. ob pol 7. uri v župni cerkvi sv. Frančiška v šiški. Novi naslovi frančiškanska oL 8» V Ljubljani, dne 10. avgusta 3 941. Žalujoči ostali VINO CHIANTI Mario Piccinl Poggibonsi (Siena) H migliore! Preferitelo! VINO CHIANTI Mario Piccinl Poggibonsi (Siena) Najboljše! Najbolj cenjeno! Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št. 2/41 2arta per posta aerea IJHPEHO Papir za letalsko pošto CARTELLE da 50/50 fogll e buste BUSTONI aa 10/10 formato QUARTLNA BUSTONI da 10/10 formato OLANDINA RICHIEDETELA O V U N Q U E LISTKI po 50/50 komadov ln kuverte VELIKE KUVERTE po 10/10 četrtinskega formata VELIKE KUVERTE po 10/10 formata OLANDINA _ZAHTEVAJTE JIH POVSOD_ »L A NUOVISSIMA« VIA PORTAMEDINA 44 — NAPOLI Laneno seme in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja HROVAT & KOMP. LJUBLJANA, Tyrševa c. la/IH. Tel. 23-03 in 29-01 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in dobri oče, gospod OBERŠEK JOSIP ŽELEZNIŠKI SPREVODNIK V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 11. avgusta ob % 3. uri popoldne z žal — kapelica sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. avgusta 1941. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI f Dotrpel je po dolgi mučni bolezni naš ljubljeni soprog, očka, staji očka, stric in tast, gospod Benkovič Ivan ravnatelj zemljiške knjige v pokoju 8. t. m., previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 10. avgusta 1941, ob 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, škofja Loka, dne 8. avgusta 1941. Žalujoče rodbine: BENKOVIČ, KOTNIK, PREŽELJ, POLLICK Inserati v »JUTRO" imajo velik uspeh BI ' .'"". . > ' V''* Dne 5. avgusta 1941 je umrla v Beogradu tina Gruden roj. Košuta Pokopana je bila ta čas tam dne 7. avgusta 1941. Tgo, Francko, Pepi, Oskar, Olga, Dora, Polda, Danila in Nada i V. »Torej vobče niste vzeli čopiča v roke?« »Ne, samo sprehajal sem se ...« Videla sem, kako se je Gervaise namuznil. Vsi, izvzemši Bučka, smo molče krenili nizdol in proti domu; kar nekam potrto mi je bilo pri duši. Nič mi ni bilo za to, da Rage Clavering ni bil slikar, a kaj mu je bilo treba lagati? Ko smo prišli do zapuščenega avtomobila za cesto, se je Gervaise obrnil h Claveringu: »Zakaj ste pustili svoj voz tu, prijatelj?« je vprašal. »Ali ni v gostilni prostora zanj?« Molk, ki se je ta mah spustil na nas, je bil izmed tistih, ko se človeku zazdi, da je svet prenehal obstajati. Pogledala sem Claveringa, ki je bil to pot prvič videti presenečen. »Moj voz?« je ponovil. »Ali mar ni vaš? Videl sem, kako ste se davi vozili v njem.« »Videli ste me ...?« »Menda, hudimana. Videl sem vas, kako ste sedeli v tem vozu in ga na ves plin gonili proti Fila-delfiji. Razen če imate brata dvojčka?« »Ali..« je Clavering zajecljal. »Očitno gre za pomoto...« Toda izmotati se ni mogel. Najbrže je bil zjutraj našel čas, da se je peljal kdo ve kam in se vrnil, preden ga je prišel po zajtrku Buck iskat. Videla sem, da je v zadregi in da je Gervaise govoril resnico. Že vse dni se mi je zdelo čudno, da je bil v tisti hudourni noči poslal najeti avtomobil nazaj v Ashland, preden se je utegnil prepričati, ali je v gostilni prostora zanj. »Ta voz je torej vaš?« sem ga vprašala iz oči v oči. Njegov posiljeni smehljaj je bil čudno neroden. »Nu da,« je rekel, »priznati moram ...« »Oh,« sem dejala, »ali greva, gospod Gervaise? Daj, Buck, zgani se.« »Počakajte, da vam pojasnim,« se je Rage uprl. Premerila sem ga od glave do nog. »Ce je kdo, ki ga bolj zaničujem kakor tatu,« sem dejala, »tedaj je to lažnivec«. Nato sem odšla z Gervaisom in pustila Claveringa pri avtomobilu. To je bilo vse, kar sem mogla storiti, ne da bi planila jok. XVI. NEPRIDIPRAV Pol ure kasneje sem začula mater in Claveringa, da se pogovarjata v veži, in odprla vrata svoje sobe, radovedna, kaj si imata povedati. Človek bi bil mislil, da jo bo Virginec, ako ni popoln nepridiprav, po takšni zavrnitvi jadrno odkuril iz gostilne. Toda Clavering je bil ostal. Pravkar je prodajal materi istorijo, ki jo je bil prikrojil sebi v korist, kakor je vedel in znal. »Vidite, gospa,« je govoril, »takšna tema je bila in deževalo je tako močno, da sem zgrešil gostilno in zavil na cesto proti gozdu, misleč, da je dovozna pot h gostilni. Zelo nerodno je bilo obračati stroj in voziti nazaj, zato sem stopil z njega in prišel semkaj peš.« »V vsem tem ne vidim nič hudega,« je odgovorila mati. ki ji namen teh razlag ni bil kaisi jasen. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,