V Uubham, dne 17. novembra 1^27
01. 4. Ako bi bili kliub iskrenim miroljubnim težnjam francoske in srbsko-hrvatsko-slovcnske vlade Francija in kraljevina Srbov, Hrvatov iri Slovencev brez izzivanja z njune strani napadeni, bi so imenovani vladi takoj brez kakega roka posvetovali o akciji, katero bi morala podvzeti ena in druga v okvirju pakta Društva narodov, in sicer v svrho obrambe njunih zakonitih nacionalnih interesov in za ohranitev stanja, določenega po dogovorih, ki sta jih ti d<vc državi podpisali.
Čl. 5. Visoki pogodbenici se dogovorita, da se bosta v primeru iz-premembe ali poizkusa, da se izpremeni politični položaj evropskih držav, posvetovali in— z rezervo sklepov, ki bi jih v tem primeru storil svet ali skupščina Društva narodov — da se bosta sporazumeli o postopanju, katerega bo vsaka od njih zavzela v sličnem
primeru.
ČL 6. Visoki pogodbenici izjavljata, da se ničesar v tej pogodbi ne sme in ne more tolmačiti na način, ki bi bil v nasprot-stvu z odredbami dogovorov, ki so v veljavi in ki sta jih Francija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev podpisali, in ki se tičejo njune politike v Evropi Pogodbenici se obvezujeta, da bosta izmenjali svoje naziranje glede vprašanj, ki se tičejo evropske politike, da bi združili svoje miroljubne napore in da bosta v to svrho obvestili druga drugo o sporazumih, ki bi jih sklenili z drugimi državami o istih zadevah, a da bosta imeli vedno isti cilj, da se ohrani mir.
Čl. 7. Ničesar v tem dogovoru se ne more tolmačiti ah izpremeni ti na tak način, da bi kršilo pravice in obveznosti visokih pogodbenic v zvezi s paktom Društva narodov.
Ci. 8. Ta pogodba bo predložena v svrho registracije Društvu narodov, in sicer v smislu člena 18. pakta o Društvu narodov.
čl. 9. Ta pogodba bo ratificirana in ratifikacije se bodo izmenjale v Parizu čimprej.
Stopila bo v veljavo, ko bodo ratifikacije izmenjane, ter ostane v veljavi za dobo desetih let; z notifikacijo se bo mogla po dovršenem devetem letu obnoviti.
Kakor vidimo, je pogodba zelo važna za obe državi. Podpisana je bila v petek 11. novembra v Parizu od francoskega zunanjega ministra gospoda Brianda in pa našega gospoda Marinkoviča. V zvezi s podpisom so bile prirejene velike svečanosti od francoske in jugoslovanske strani. Prav zanimivo je, kaj vse pišejo o tej pogodbi razni svetovni časopisi.
Najmanj zadovoljni so seveda Italijani, kateri so na vsak način hoteli nas osvojiti ln nas celo ponižati pred vsemi drugimi narodi. Sedaj, ko svet uvidi, da je na naši strani tudi velika, močna Francija, najbrže nikdo več ne bo hotel verjeti italijanskim škodoželjnim spletkam.
Zavezniška pogodba med Francijo in našo državo je potrdilo zvestega prizatdjstva francoskega in jugoslovenskega naroda, ki jo vzkalik) v težki svetovni borbi na solunski fronti. Ta pogodba pa ie tudi nova garancija mirnega razvoja naše države in nova stopnica na poti k večnemu miru med vsemi narodi.
Let« lil.
Stev. #
PO končani strašni svetovni vojni je pričela nekaka nova svetovna doba. V pričeoku te dobe je pač vsaka država gledala, da izkoristi ugodno priliko v svoj dobrobit Zmagovalci so skušali i>ri-dobiti kolikor mogoče zemlje, posebno takih krajev, kjer bi imeli ugoden gospodarski položaj in pa dobre meje, ki bi jim služile v obrambi v poznejših vojnah. Premaganci so zopet gledali na to, da v kolikor že mogoče malo izgube. In tako je kljub prizadevanju velikega Amerikanca Wilsona, ki je predlagal samoodločbo narodov ostalo, odnosno je nastalo mnogo pogrešk, katere popraviti tudi Društvo narodov ni v stanju. Za zagotovitev trajnejšega miru odnosno za večjo odpornost v gospodarskem in vojaškem stališču so začele države sklepati medsebojno prijateljske pogodbe. Prva taka pogodba naše države je bila sklenjena s Češkoslovaško in Rumunijo, zove j>e »Mala antanta«. Ta ima v prvi vrsti namen preprečiti povratek Habs-buržanov na avstrijski prestol. Nadalje imamo še več gospodarskih pogodb, v pretečenem tednu pa je bila sklenjena zelo važna prijateljska pogodba med Francijo in našo državo in sicer z naslednjim besedilom:
Či. L Francija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se obvezujeta, da ne bosta ne z ene ne 2 druge strani izvršili nikakega napada ali invazije in da ne bosta niti z ene niti z druge strani v nobenem slučaju pripustili voj-
ne.
Ta dogovorjena točka ne stopi v veljavo, ako se
1.	uporabi pravica nujne obrambe, t. j. odpor proti nasilni kršitvi obveznosti, ki je označena v prvi alineji tega Sena.
2.	Pri akciji, storjeni v smislu čl. 16. pakta Društva narodov.
3.	Pri akciji storjeni po sklepu skupščine ali sveta Društva narodov v smislu čl. iS, alineja 7. pakta Društva narodov, ako je v tem zadnjem primeru ta akcija naperjena proti državi, ki je prva izvršila napad.
Čl. 2. Ozirajoč se na skupne obveznosti v prvem členu tega dogovora, se Francija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev obvezujeta, da bosta mirnim potom rešili vsa vprašanja kateregakoli značaja in ki ne bi mogla biti rešena rednim diplomatskim potom, in sicer na sledeh način: Vsa vprašanja, pri katerih bi pogodbeni državi ena drugi osporavali kako pravico, bodo predložena sodnikom, čijih sklepom se morata pogodbeni državi pokoriti: vsa druga vprašanja bodo predložena komisiji za pomirjenje. Ako obe stranki ne bi sprejeli rešitve te komisije, bo to vprašanje predloženo svetu Društva narodov, U bi se sklical v smislu čl. 15. pakta Društva narodov.
Podrobnosti te metode mirnega reševanja bodo predmet posebne konvencije, ki se podpiše današnji dan.
čl. 3. Vlada francoske republike in vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se obvezujeta, da bosta skupno proučili — z rezervo eventualnih rešitev skupščine ali sveta Društva narodov vprašanja, ki bi mogla spraviti v nevarnost zunanjo varnost Francije ali kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali ki bi kršila stanje določeno po pogodbah, ki sta jih podpisali obe državi.
Francoski ministrski predsednik Poincare
Prezident francoske republike Doumerge
Dard, francoski poslanik v Beogradu
Vila Splnola v Rapallu, kjer so bila pred sedmimi leti pogajanja med Jugoslavijo in Lahi ta smo bili prisiljeni priznati sedanje nepravične meie in jsoriuou uj jsobui eu jhjojzi ipasos }u34sz3.iq ojpj|oj 9{oas
Martin Ogorevc, veleposestnik in bfvS trgovec v Konjicah ter po vsej Spodnji Štajerski spoštovani rodoljub, je praznoval fid najboljšem zdravju 851etnioo
Fran Levstik, slavni pesnik, jezikoslovec in pisatelj, je bil rojen pod slamnato streho v Retju pri Velikih Laščah na Dolenjskem, umrl ie pa pred 40 leti v Ljubljani
Hotel Imperiai, kjer so zastopniki naše države stanovali v Rapallu
Desno:
Odbor Prostovoljnega gasilnega društva v Ljutomeru s svojim delavnim načelnikom Kuharičem(x)
Baidika Šter, vzorna Sokolica v Murski Soboti, je preminula v najlepši dobi 17 let
Desno:
Gasilska slavnost ob blagoslovitvi nove motorne brizgainena glavnem trgu v Ljutomeru
Desno:
Spomenik v Ljubljani oto Ižanski cesti, ki so jo zgradili pred sto leti čez Barje, kjer do tedaj ni bilo še niti vasi, niti polja in travnikov. Ko je bila ta oesta narejena, so kmalu Barje osušili in ga začeli obdelovati. Ižanci imajo po tej cesti polovico krajšo pot v Ljubljano, kakor so jo prej imeli.
Prvotni most čez Gruberjev kanal v Ljubljani, ki se po
njem odteka večji del Ljubljanice in zato ne zaostaja več na Barju. Šele ko je bil izkopan ta kanal, so lahko začeli misliti na osuševanje Barja, ki je bilo prej veliko močvirje brez poti im cest.
<	X
Desno:
Veuče-šaht s strojnico in šahtovim stolpom iz premogovnika v Krme-lju pri Šentjanžu na Dolenjskem, kjer je zasulo tri rudarje
Umor v Ppdlipov-cu pri Izlakah:
Umorjeni Dolinar v mlaki krvi, kakor so ga našli ljudje
Levo:
»Mlinar in njegova
hči® na odra Sokol-skega društva za Ložko dolino v Starem trgu pri Rakeku
(Vodniki preroki) je druga knjiga, ki jo je letos razposlala Vodnikova družba. V njej najdete vse slavne može našega naroda v podobi in besedi, slike njihovih rojstnih hiš in krajev, ki so po ogromni večini na deželi. Iz te knjige naj naš kmet spozna, da so ravno kmetiški sinovi povzdignili naš narod med najbolj izobražene narode na svetu
DR IVAN LAH
VODNIKI IN PREROKI
»Mlinar In njegova hči« na sokolskem odru v Zagorju ob Savi
ZOFKA KVEDROVA
VLAD K A IN MITKA
FRANCE BEVK
HIŠA V STRUGI
(Vladka in Mitka) je prekrasna knjiga Vodnikove družbe, ki v njej pokojna pisateljica Zofka Kvedrova opisuje svoje otroke, da materinske ljubezni nikdo lepše opisati ne more. Knjiga »e tako lepa. da so jo Cehi prevedli na svoj jezik. Knjiga bo ganila stotisoče src naših žena in deklet
Vodnikova pratika za 1928. I. bo letos razveselila s svojo zanimivo vsebino in najrazličnejših strok in z množico slik vsakega člana Vodnikove družbe.
(Hiša v Strugi) je druga letošnja leposlovna knjiga »Vodnikove družbe«. Nadarjeni pripovednik France Bevk vodi čitatelja v goriške gore, kjer povodnji odnašajo rodovitno prst in kjer sekire po jo starim gozdovom. Dva rodova nam slfka pisatelj: starega, ki se oklepa svoje grude in mladega, ki se druži s tujimi gospodarji goriške zemlje.
t ranja Koširjeva s Tacna pod Šmarno goro se je odlikovala kot zavedna govornica v dobi našega narodnega probujenja. Na njo je Fran Levstik spesnil svoje najlepše Ijubavne pesmi