Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, pontleljek, 12. julija 1826 Posamezna številka Din P—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti. Din 20'— inozemstvo Din 30’—. Krize ni, kriza traja dalje, j Čuden je položaj naše vlade. G. Uzu-ncvič izjavlja, da ni nobenega povoda za ■razburjanje, ker ni govora o vladni krizi, 8- St. Radie pravi zopet, da je položaj rožnat in vse razjasnjeno, toda niti g. zunovic in njjj g piadič ne vesta, kako i iesila Nikičevo vprašanje, ki obstoji v. ®ln.> ki dr. Nikič moral oditi iz 6 in,ll^'rak ostati v njej. Ni pa to edi-'7prasahje, na katero ne vesta odgovo-v , zunovič in ne g. St. Radič, tem- • ° , a!uh vprašanj je cela kopa in zato L , V Stallli kl'izi, ali točneje: v stal-111 strahu pred izbruhom krize. In če ue Piide do formalne otvoritve krize, poem samo zato, ker se vsa sporna vprašana odlaSai°> ne pa rešujejo. Zato pa je poiczaj dejansko do pičice enak stanju, kakršno je bito • Stankom vlade RR. * 'ai3eno z 11 a' Ni pa misliti, da bi se ta položaj v kratkem izpremenil. Zakaj isto nezaupanje ki je ubijalo delavnost RR vlade od njenega nastanka, isto nezaupanje vlada tudi danes. Če pa je bilo nezaupanje ob sestavi koalicijske vlade še nekako razumljivo, postaja nezaupanje po enoletnem obstoju koalicije vedno bolj neopravičljivo, ker je dokaz pomanjkanja dobre volje. Zakaj nemogoče je, da bi se dva zaveznika, ki hočeta delati, ne mogla tekom enega leta sporazumeti o na-^lasli pa’ 6e °ba najsvečaneje i J a ala za sporazum in da nju-jma koalicija oibstoji ravno na sporaz umu. To medsebojno nezaupanje ubija vse vladno delo, a obenem slabi tudi obe ko-alirani stranki, ker jemlje eni ko drugi vsak polet in možnost vsake akcije. Več ko sigurno je, da ne bi HSS doživela že drugič cepitve v lastnih vrstah, če bi vlada delala in reševala probleme, katerih rešitev narod odločno zahteva. Ravno tako pa tudi ne bi bila radikalna’ stranka v stalni nevdfhosti razpada v tri skupine, če bi bi]a njena politika v vladi jasna in bi vlada sporazuma delala, kakor jt obljubljala. Večna trenja — in sicer tudi zaradi najbolj malenkostnih vprašanj pa trn rajo roditi slabo voljo, da je ze vse koalicije sito in želi izpre-'nembo. Do te izpremembe bi tudi že davno Prišlo, če ne bi obstojal tu boj za volilni n,fuidat. V tem je danes pravzaprav edin Z1hisel in edin vzrok nadaljnjega obstoja Vadim koalicije. Ne radikali in ne radi-6Vci nočejo vladne koalicije razbiti sa-2at0< ker vedo, da tisti, ki razbije ko-apcijo, izpade tudi iz volilne vlade. In za Cen° volilnega mandata se prenaša tudi hajbolj mučna situacija, se spregledajo vse napke zaveznika in se ubija lastna stranka. Je sicer v naši državi volilni mandat velike važnosti, toda toliko tudi ni vre den, da bi smela biti od njega odvisna vsa naša notranja politika. Pred vsem pa ui toliko vreden, da bi se zaradi njega baterakpjj. stranka odrekla izvedbi svo-J.’pro8rama. In zato mislimo, da se ];„t. ,evci n‘kdar njso tako slabo priprav-VNI1118 Volitve, kakor tedaj, ko so zaradi no st ll!'~ra I11!iI*data žrtvovali svojo aktiv- -3t SVEČANOSTI NA 0L0MUŠKEM POKOPALIŠČU. Praga, 12. julija. Na olemuškem vojaškem pokopališču v Černovicah so v soboto popoldne na slovesen način ekshu-mirali zemeljske ostanke jugoslovenskih bojevnikov. Svečanosti je prisostvovala delegacija beograjske vlade in vojske: ministri Miša Trifunovič, dr. Srskič, dr. Šuperina in general Dušan Trifunovič, dalje generala Nenadovih in Cvetkovič, poslanik Nešič, češkoslovaški poljedelski minister Slavik, podpredsednik senata Hruban, pooblaščeni minister Girsa in češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Šeba. Na pokopališču je na odprt grob neki a v ion spustil prekrasen venec, S pokopališča je šel žalni sprevod do mavzoleja, kjer so bili položeni mnogi venci. Škof Gorazd je imel govtfr v češkem in srbolirvatskem jeziku, za njim pa so govorili še minister Slavik, Trifunovič in general Podkajski. SHODI PRIBICEVICA. Kosovska Mitroviča, 12. julija. Včeraj .ie imel tu zborovanje Svetozar Pribiče-' Kp P,r!sr;S*v°valo je mnogo ljudi- Ob 2. ]?.. ,ri iSeviie odpotoval v Paračin, kjer je t> m .vSV?J 2adnji shod pred jesenjo. S lDicevicem potuje tudi Gligorije Bo-zovic. & MAKSIMOVIČ SE MISLI SPORAZUMETI S PASICEVCI? Beograd, 1.2. julija. Včeraj so krogi, ki stoje blizu Pašiču, zatrjevali, da je Boža Maksimovič v zadnjem času zelo odnehal v svojem aktivnem delovanju v centrumu. Maksimovič se je baje izjavil pripravljenega, pristati na kako osnovo, ki bi omogočila sodelovanje med njegovo in Pašičevo skupino. ORGANIZACAJA MAKEDONSTVUJU-SCIH ODKRITA V BITOLJU. Beograd, 12. julija. V Bitolju se kar naprej še vodi preiskava glede atentata na Hadžipopoviča. Zaslišan je bil Pavle Stojanovič, ki je dal važne izjave. Pri zasliševanju v soboto je došlo do novih iz-nenadenj, ker se je ugotovilo, da obstoji v Bitolju velika organizacija makedou-tvuiušeih. Policija je razen Pavla Stojanoviča aretirala še celo vrsto eseb. Dognalo se je, da je vojvoda L ondi’e v stalno dopisoval s centralnim makedonskim komitejem. Upajo, da bedo izsledili obsežno zaroto na ozemlju Južne Srbije, ki so jo v izdatni meri podpirali komunisti iz Soluna, in to po večini Židje. Za morilce Hadžipopoviča se je dogna- lo, da jim je s pomočjo sokrivcev uspelo pobegniti. Ušli so čez Prespansko jezero v Albanijo, cd tam pa na Grško. Naša vlada je pa med tem prejela obvestilo, da so grške oblasti v Lerini prijele enega -od treh atentatorjev. Njegovo ime pa se v interesu preiskave drži tajno. Poročajo, da se bo odkrilo vse članstvo makedonskega komiteja in pričakovati je, kakor javljajo iz Bito!ja, senzacionalnih odkritij. VELIKA BITKA NA KITAJSKEM. Pariz, 12. julija. Iz Pekinga javljajo, da so kitajske zvezne .čete začele pri Šankpingu z generalno ofenzivo proti nacionalističnim četam. Bitka še traja. Podrobnosti niso znane. KRAČUN PRIDE V LONDON. Moskva, 12. julija. Sovjetska vlada je sklenila, poslati v London Krasina, ki naj bi z novimi pogajanji odstranil napetost med Londonom in Moskvo. Povodenj narašča. ■ati, 12. julija. Iz raznih krajev države še vedno javljajo o nadaljnjem slabem vremenu in o poplavah. V Ncvem Sadu je v noči od sobote na nedeljo 2 uri besnelo strahovito neurje. Veda je tekla po vseh ulicah- V tem času je moral bili ustavljen ves promet. Kleti so vse preplavljene. Zaradi silnega dežeja je voda predrla tudi v nizke hiiše, tako, da je prebivalstvo moralo iskati zavetja v sosednih hišah. Porušilo se je sedem hiš in železniška čuvajnica med Benčinom in Novim Sadom zaradi dežja je Donava pri Novem Sadu narasla za 5 cm. Včeraj je stala veda 623 cm visoko. Pri Bogcjevu preti nevarnost poplave. Tam je Donava v treh urah narasla za 11 cm. Najlu itičnejše je postalo ob 2. ponoči, ko so oblasti nujno zaprosile po telefonu za pomoč vojaštvo v Novem Sadu. Vojska je v diru pritekla na železniške postajo in se takoj odpeljala v Bogojevico, da pomaga ljudstvu. — Nad Beogradom so bili tudi gosti oblaki, toda dežja ni bilo. VLADA IN POVODNJI. Beograd, 12. julija. Vlada se največ bavi z vprašanjem poplave. Včeraj se je ministrski predsednik Uzunovič nekaj časa mudil v svojem kabinetu in tam sprejel Božo Maksimoviča, dr. Vaso Jovanoviča in še nekatere druge ministre. Razgovori so se pleli o ukrepih, ki jih mora vlada pedvzeti, da pomore poplavljenim krajem. Tudi •dvorni minister Dragomir Jankovič je bil pri Uzunoviču in se po kraljevi želji informiral o stanju peplav in -o vladnih ukrepih za pomoč -oškodovancem. OBLAK SE UTRGAL NAD ZAGREBOM. Zagreb, 12. julija. V soboto okrog pol 11. ponoči se je nad Zagrebom utrgal oblak. Ploha je napravila v mestu veliko škodo. V-cda, ki je tekla po mestnih ulicah posebno po korzu, je napolnila vse podzemeljske prostore in napravila škodo tistim bednim strankam, ki so zaradi pomanjkanja stanovanj prisiljene prebivati v kleteh. Najbolj je narasla veda v Frankopanski ulici, kjer se je koncentrirala voda iz zgornjega mesta. Po tej ulici gre tudi kanal, ki je zaradi narasle vode vzdignil afsaitni tlak in razruval veli:: del ulice, tako, da je bil kanal odprt. Opazilo se je. -da je tudi Sava močno narasla. Akcijo reševanja je začelo zagrebško gasilsko društvo. RABINDRANAT TAGORE PRIŠEL NA DUNAJ. Dunaj, 12. julija- Na Dunaj je prispel sloviti indijski pesnik Rabindranat Tagore s svojim sinom in. s profesorjem matematike na univerzi v Kalkuti Maha-lanolisom. Na kolodvoru je sprejel pesnika indolog profesor Geiger, ki je prijatelj Tagoreja. Tagore je prišel na Dunaj, da se da po zdravnikih špecijalno pregledati, ker zadnji čas boleha na srcu. Z Dunaja odpotuje v Prago, kjer poseli svojega prijatelja dr. Winternitza, profesorja orientalskih jezikov na praškem vseučilišču. Potem odpotujeta oba v In-, dijo, nedeljske tekme. Grailjanski : Ilirija 7 : 1. Zagreb, 12. julija. Včeraj se je odigra- lo prvo kolo za državno prvenstvo v nogometu. V Zagrebu je zmagal »Gradjan-ski« proti »Iliriji« z rezultatom 7 proti 1. V Subotici je igrala »Jugoslavija« proti Bački« in dosegla rezultat 12 proti 2. V Sarajevu pa je »Hajduk« potolkel »Saška« z 2 proti 1. RO RIS NENADOMA ODPOTOVAL IZ SOFIJE. Sofija, 12. julija. Kralj Boris je odpotoval s princezinjo Evdoksijo incognito v inozemstvo. GENERAL DE COSTA ZAPRT. Lissabon, 12. julija. Nova vlada je sklenila Gomeza Costo, ki se je branil izročiti novi vladi agende, zapreti v trdnjavo Resse, ki je 25 km oddaljena od Lissa-bone. VELIKA EKSPLOZIJA V NEW YER-SEYU. Pariz, 12. julija. Iz New Yerseya javljajo, da se je v tamošnjem arzenalu dogodila strahovita eksplozija. Ubitih je bilo mnogo mornarjev, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Ker je nastal -požar sc morali mnogo hiš v bližini izprazniti. Veliko število žrtev je tudi med civilnim prebivalstvom. Sedanja eksplozija je mnogo strašnejša od one, ki se je dogodila pred nekaj leta, ko je okrog 100 vagonov dinamita zletelo v zrak. Materijalna škoda znaša sedaj najmanj 80 milijonov .dolarjev. Mussolinijev Čredo. n. Izza časa, ko je Italija postala suverena država in celo izza dobe, predno &i je postavila prestolico v Rimu, se je vedno opažata’ pri njej' nekako neskladje — veliko neravnovesje med ogromno dedščino umetniške, verske, duševne in socijalne kulture, ki jo je Italija ustvarila celemu svetu v korist in pa med org a ni eno slabostjo mlade države. Od 1. 1860 dalje je začela Italija čutiti politične, diplomatione, gospodarske in psihološke posledice tega neravnovesja,' k:i je mogoče edinstven pojav v zgodovini narodov. Mi Italijani smo hoteli govoriti svetu kot reprezentanti prastare civilizacije, ki nam je zapustila v dedščino nešteta dela umetnikov in mislecev — civilizacije, ki nam je dajala pravico do mesta med prvimi silami Evrope — v resnici smo pa govorili samo v imenu zelo mlade države, administrativno še nepopolne, vsled ostankov fevdalnega ustroja še razdvojene, gospodarsko in vojaško odvisne. Seveda. Italija je sicer imela bogato državno in diplomatsko tradicijo, toda bila je novinka v trgovini in industriji, slabotna v financah in v veri udana nekemu agnosticizmu,- ki ji je jemal moč baš takrat, ko bi bila potrebovala najvišjega na vdihnjen ja za svoje cilje v boju za življenje.« Italijani tiste dobe, ki jim je bil dan dar pogleda v bodočnost Italije, so imeli največjo skrb s skrajno mladostno silo domovine. Ko je Cavour na smrtni postelji govoril mladini, je dejal," da je najvitalneje vprašanje, ki ga je treba rešiti, načrt za popolno ujedinjenje juga s severom. Francesco Crispi, ki je poleg Cavourja najbolj navdušeno in inteligentno zrl v bodočo zrelost Italije, je bil mnenja, da samo gospodarska neenakost med jugom in severom je vzrok nesorazmerju med pri-rodnimi dobrinami novega naroda in pa med stremljenji mladih državnikov, ki so zahtevali delež v bodočnosti sredozemskega morja. Konferenca zmagovitih narodov po svetovni vojni nam je najbolj pokazala, da se naša potreba in naša volja, udejstvovati se v Evropi in Afriki z vso avtoriteto, ki nam gre kot narodu, ne da spraviti v sklad z aktivnim nasprotovanjem, ki ga imajo proti tej naši volji tiste sile, ki so skozi desetletja vodile usodo Evrope. To so zgodovinski začetki fašizma. On se je pojavil kot manifestacija našega naroda, ko se je odločil, da odpravi vsa omenjena neskladja, da uredi svoja sredstva svojini ciljem primerno, da izravna svoje ukrepe s svojimi pravicami, svojo silo s svojo voljo, skratka, da uveljavi svojo politiko po vrednosti svoje civilizacije. To so cilji, ki jih hoče doseči fašizem kot historičen pokret. Ni treba naglašati, da bo fašizem storil eno največjih dejanj v zgodovini italijanskega narodnega razvoja, če bo vsaj deloma izravnal nesorazmerje med našim kulturnim in političnim stanjem; da se to nesorazmerje po-ipolnoma odpravi, zato bo treba še generacij. Z ozirom na ta dejstva ni mogoče trditi, da bi bil fašizem samo kredo ene med raznimi političnimi strankami. Prav tako bi se dale označiti kot politični strankarji tisti, ki so sledili Garibaldiju ali pa liberalci, ki jih je vodil Covour. Prepad med našo zelo visoko civilizacijo in med našo omejeno politično veljavo se je brez dvoma začel polagoma zapirati že v letih narodnega prebujenja. — Risorgimento — neposredno pred ujedinjenjem Italije. Treba je preiskati, zakaj je ta prepad vendarle še ostal precej znaten po izvršenem ujedinjeuju. Zdi se mi, da je bil temu vzrok »rehiter napredek v R i sor g i m en t u. Politični dogodi po malih vazalnih državicah, ki so bile večinoma še pod tujo vlado, niso .prišli narodovi masi do zavesti, kajti Italija je bila razcepljena vse do začetka 10. stoletja in ta razcepljenost je onemogočila . inicijativo in patriotizem prebivalcev. V tej perijodi tujega gosipodistva je politika in javnost pritegnila le tiste maloštevilne ljudi v posameznih državicah, ki so se, četudi proti svoji volji, mogli identificirati s tujerodnim vladajočim elementom. Narod sam ni princev tuje rase niti podpiral, se jim ni upiral, dasi so se ti princi vojskovali in osvajali skozi stoletja v bojih, ki niso bili prav v nobeni zvezi z narodnimi interesi. Število Italijanov, ki so se poprijeli javnih zadev je ob prvem svitu Risorgiraent; zelo narastlo. Dasi se masa ob političnih dogodkih, ki so pretresali Evropo in so imeli v kratkem pretresti Italijo, po večini ni ganila, so prevzele aristokratične in intelektualne manjšine v javnem življenju obrambo velikega narodnega načela: Svoboda in Ujedinje- nje!« V toku dogodkov in očigled približevanju sijajnega cilja, ki so ga omogočile važne di-plomatične akcije, ter slava vojnih in političnih uspehov, so se vrste liberalnih patrijo-tov znatno pomnožile; vendar so pa bili še vedno v neprimerni manjšini taki visoko misleči Italijani, ki so .predvideli Italijo kot nared, narodno prestolico v Rimu in rojstvo velesile. Velika masa dninarjev, kmetov in malih trgovcev je ostala indiferentna, ali pa je celo podpirala interese tujega gospodarstva. Na tak način se je vleklo nasprotje med stremljenjem naših voditeljev za polnim priznanjem države, ki je imela za seboj stoletja kulture, in pa med skromnimi sredstvi, ki so jim bila na razpolago za uveljavljenje moderne državne oblike. Tako se da razložili tudi dejstvo, da se je Risorgimento kot duhoven in političen pojav nadaljeval še dolgo potem, ko so bili njegovi vidni cilji že doseženi. Italijani so bili stoletja vajeni, smatrati .vlado in državo tej- osebno in tuje gospodarstvo za isto stvar. Le počasi s.o se prilagodili novemu dejstvu; narodni državi in vladi. Pojm svobode, ki je pred Risorgimen-t o m vseboval zanikanje vlade in njeno nasprotje, je naenkrat postal s pojmom vlade in države istoveten. Polagoma, stopnjema je proniknil v ljudsko mišljenje pomen velike narodne evolucije, ki jo je razgibalo majhno število izbranih duhov, kojili proroška vizija je ta evolucija bila. Veliki tvorci uove in ujedinjene Italije 60 storili več kakor sploh kdo, da je izginila razlika med visokim kulturnim nivojem Italijanov sredi 19. stoletja in med njihovo primitivno politično zavestjo. Ta vstvariteljski napor je bil odsev hladne inteligence in viteškega herori7ma, odsev najboljega, kar je mogla dati stara Italija, odsev spontanega, mladeniškega patrijotičnega ognja. Dinar je poraslel v ceni za 50%, a kmetje menijo, da morajo tudi cene njihovim pridelkom še porasti, namesto da bi cene izdatno padle. Za kar so pred dvema letoma prejeli n. pr. 3 dinarje, bi moralo danes zadoščati 2 dinarja, kajti tukajšnji i igo v ec mori plačati danes za dinar čez 1250 K ali 12.5 grošev, dočim je plačal pred dvema letoma okroglo 800 K ali S grošev. Vrhu tega je tu silno porasla uvozna carina. Nova trgovska pogodba z Avstrijo je položaj poslabšala. Naša komisja je odlašala, odšla je z Dunaja, ne da je pogodba sklenila, kakor so Avstrijci želeli, — a za naslednje leto so se Avstrijci oborožili z novo carinsko tarifo, ki je uvoz našega sadja otežkočila. In pri tem je ostalo! — Prej je znašala carina samo za pakovano sadje 3.75 zl. K za 100 kg, po novem pa so zvišali za vse sadje na 5 zl. K. In nova trgovska pogajanja so dosegla velikanski uspeh, da so Avstrijci dopustili uvoz naloženega sadja (rinfusa) na 2 zl. K., kar je bilo pol leta bolj prosto, pri pakovanem pa je-ostala carina 5 zl. K ali 720 K pri kilogramu. Ogrska vlada je dovolila zadrugi »Alfold Uredite, da more poljubno kupovati blago in čakali na plačilo od strani dunajskih komi- sijonarjev. •Ker je izključeno, da bi mogle naše zadruge tekmovati OgToni in prodajati le za gotovino, zato bi morala tudi naša vlada sprijazniti 6e z mislijo, da mora svoje izvozne zadruge podpreti z do voljnimi krediti. — Ako hočejo, da bodo naši Štajerci pridno izvažali v sosednjo Avstrijo, morajo poskrbeti, da bo mogla »Panonija« kmetom plačevati, a sama čakati na plačilo. ‘ " A. G. Naša sadna trgovina z Avstrijo. (Dunajska nnd Gcmiise A. G.« je pod nadzorstvom mesta, ki ima 60 odstotkov njenih delnic. — Za bodočo izvozno dobo sadja iz Jugoslavije je družba izdala .'letak, ki je zanimiv in poučen za vse naše izvozni-čarje in tudi poljedelce. Zato naj slede tu glavne misli: Pred vojno in tudi med vojno je dobival Dunaj sadje in zelenjavo (zgodnje in poletno blago) v glavnem iz današnje Ogrske in Vojvodine (Novi Sad). Dovoz iz Italije je bil neznaten. — Po vojni pa je dovoz iz Jugoslavije skoro prenehal, dočim si je Italija osvojila dunajski trg. — V zadnjih letih si Ogrska zopet osvaja izgubljene odjemalce v Avstriji. Pa tudi iz Jugoslavije je dovoz čedalje bolj živahen, zlasti odkar je s pogodbo zagotovljen prevoz skozi Ogrsko. Za jugoslovansko sadje in zelenjavo (zgodnje in poletno blago) prihaja v poštev skoro edino le Dunaj, kajti drugi večji konsument je Nemčija, kamor pa blago večinoma ne vzdrži dolge vož-nje. Izvozna trgovina sadja in zelenjave iz Jugoslavije se more razvijati na naslednje načine: , Bodisi pridejo dunajski trgovci v Jugoslavijo in kupujejo tam za gotovino, — ali p« pridejo tamošnji trgovci na Dunaj in zaupajo svojo blago tukajšnjim trgovcem v — komisijo. Prvi način je ugodnejši zn jugoslov. producente, kajti oni dobe za svoje blago gotov denar. Toda kakoršen je položaj danes, bo le malo ali nič takih trgovcev, ki pojdejo v Jugosla-\ijo kupovat za gotov denar. Izgube so jdi izmodrile. Zato smemo z gotovostjo trditi, da pride iz Jugoslavije le malo blaga proti gotovemu plačilu na dunajski tig. Zato se bo bodoča trgovina razvijala na ta •način, da bodo jugoslovanski trgovci pošilja- li tukajšnjim trgovcem v — komisijo. Pri taki kupčiji pa je nevarnost, da bi mogli trgovci hkratu poslali toliko , cene že vsled tega dejstva padle in bi nastale občutne izgube. Trgovci ne vedo drug za drugega, vsak kupuje in pošilja na svojo roko, in tako zanesejo v trgovino največjo zmešnjavo in sami ustvarjajo položaj, ki ni ugoden ne za tukajšnjega trgovca, ne za trgovca v Jugoslaviji. Posledica pa trpi tudi produ- ^Temu zlu more odpomoči le nekak centra-liiovau i*voi. To bi bila nekaka zadruga trgovcev In producentov, ki ima na razpolago dovolj denarnih sredstev, da more pridelke od kmeta kupovati in jih potem pametno iz- Politične vesti. važati na Dunaj in tudi druga avstrijska mesta, — in sicer zopet le vc-likim odjemalcem, ki imajo primemo trgovsko organizacijo, da morejo velike množine blaga dnevno razpe- čati. Seveda morejo biti te slednje tudi finančno dovolj močne, da prodano blago tudi potem takoj plačajo. (Tu mislijo menda na okolnost, da morajo tuk. veletržei tudi veliko dajati na upanje.) Na ta način bi se mogel ek šport vršiti po načrtu, da bi trg ne bil nikdar prenapolnjen, marveč le toliko, kolikor prenese. S tem bi onemogočili slučaje, da cene katastrofalno padajo od dneva do dneva! Veletržei na Dunaju bi morali vedno pošiljati jugoslovanskim izvoznim organizacijam ločna poročila o položaju na duna.j*kem trgu, kakor tudi o letini in položaju v dni- ! g.ih produkcijskih deželah, odkoder prihaja blago na Dunaj (Ogrska, Rumunija, Poljska, i Italija). Ogrska vlada je za svoje pridelke že osnovala posebno »Družbo za izvoz sadja in zelenjave«. »Alfold« v Kežkemetu. Ta družba ima od države zagotovljen kredit, da more v poljubni množini nakupovati pridelke in jih pošiljati v Avstrijo v — komisijonalno prodajo. V ta namen si je ta družba izbrala na Dunaju »Obst und Gemilse A. G. * * * Tc so glavne misli rečene okrožnice, ki nam kažejo pot do pametne urejene sadne kupčije z Avstrijo. — Iz lastne izkušnje moram potrditi,, da je predlagana organizacija neizogibno potrebna, ako nočemo, da izvoz v Avstrijo sploh ne zaspi. Bil sem priča, ko je prišo na en sam dan le na kolodvor Metz-leinsdorf 72 vagonov sadja, ki bi morali biti istega dne že razprodani. Ali takih množin ludi Dunaj ne prenese! — Posledice so se dolgo poznale; nastal je nered v dohajanju novih pošiljatev, kar je imelo za posledice, da ni bilo mogoče računati na kolikortoliko stanovitne cene. Zato bo sila in potreba zahtevala tudi v j Jugoslaviji take izvozne organizacije, ki bo-! do skušale spraviti v sklad svoje interese z dejanskim položajem na Dunaju. Eno tako organizacijo poznani. To je: Osrednja gospodarska zadruga »Panonija« t i Mariboru, Meljska c. 12. — Ta se trudi, da bi južnoštajerske pridelke izvažala v Avstrijo. Ali doslej je tudi ta naša marljiva zadruga silno trpela na opisanih nevrejen!'i razmerah. Vrhu tega, zdi se mi, kmetje mislijo, da jim bo »Panonija« delala čudeže in plačevala bajne cene, ki danes niso več opravičene. »Aktivna politika SLS.« V svojem odgovoru na izvajanja g. K—n v našem listu pra- vi »Slovenec«, da je bila politika SLS vedno aktivna in da je bila SLS vedno ena najktiv-nejših sedanjih strank. — »Slovenec« ;n> prav razumel ali pa ni hotel razumeti izvajanja našega člankarja, če to trdi- Zato ludi z naše strani malo pojasnila. Dejstvo j6, da ima SLS skoraj vso politično moc slovenskega naroda v svojih rokah. Dejstvo je nadalje tudi to, da slovenski narod od 20 mandatov SLS nima prav nobene male-rielne dobrine. Politična moč slovenskega naroda je zato absolutno mrtva. Pri tem pa SLS niti ne skrbi za organizacijo naroda, temveč Je za organizacijo stranke. Je čisto lepo, če SLS skrbi za čistost svojega programa — dasi je o tem debata še na stežaj odprla — toda to se ne sme goditi tako, da se konča vsak državni proračun za Slovenijo negativno in da vsled »Čistosti« idej vedno bolj napreduje pavperizacija Slovenije. Bilo bi zato dobro, če bi bil »Slovenec« manj zadovoljen in bi raje preudjyil, kam pridemo, če bomo stalno le branili program, na svoje gospodarske potrebe pa pozabljali. = Krize ni. Uzunovic je -izjavil no dinarja m. da ni nobenega povoda za otvoritev krize. St. Radič ni napravil nobenega vprašanja zaradi dr .Nikica. Govoril je s Pavlom Radičem, pa ni dosedaj nobenega povoda za razburjenja. — Smatrati je torej, da ni nobene krize vlade in da ostane ta do jeseni ne-izpremenjena. Na vsak način pa do konca občinskih volitev v Srbiji. — Dr. Nikičovo vprašanje je trenotno centralno vprašanje naše vedno manj resne notranje politične situacije. Radičevci govore, da dr. Nikič ne more ostati v vladi, ker bi bilo vendarle prešineš no, da bi obstojala koalicija iz radikalov, 11SS in — njenih odpadnikov. — iDr. Nikič zopet pravi, da mu niii na misel ne pride podati demisijo. Precej istega mnenja so tudi radikali in radikalno .'Vreme-, piše, da je vendar nezmisel, da bi iz vlade narodnega sporazuma izpadel dr. Nikič. ki je bil vedno odkrilo za politiko sporazuma. Če zahtevajo radičevci, da dr. Nikič vsled tega odstopi, potem s tem samo dokazujejo, da niso iskreno za politiko sporazuma. — Zmaga Caillausa. Po govoru Leona Bluma je povzel besedo Caillaux in branil vladni sanacijski načrt. Po njegovem govoru se je položaj za vlado znatno zboljšal in računalo se je že z zmago vlade. Na petkovi seji pa se je vsled napadov desničarskih poslancev položaj zopet poslabšal. Kol prvi je govoril poslanec Bokanonski in ostro napadal Cai.!lauxa. Ni res, da je povedal Cail-laux vso resnico. Francosko narodno premoženje se je sicer nekoliko zmanjšalo, toda je še vedno tako veliko ko pred vojno iir Francija je v stanu, da z lastnimi sredstvi in brez vsakega tujega posojila ozdravi svojo valuto. Treba je saino preprečiti beg kapitala iz dežele in takoj bo na borzi zavladala liausse. Devize, ki jih imajo Francozi, morajo nadomestiti vsako tuje posojilo. Če se pa to ne bi zgodilo, potem bi doživeli :s|o, ko Belgija, ki je brez haska vrgla 120 milijonov dolarjev skozi okno. Boljše je imeti oficielno inflacijo, kakor pa iti s tujini posojilom pod kavdinski jarem in končno vendarle doživeti inflacijo. Tudi ni res, da ima državni zaklad pri Francoski banki samo 500 milijonov, ker znaša njegov kredit še eno milijardo in v kratkem dobi vlada od davkov Se nad 7 milijard. Končno je Bo* kanovvski odločno poudarjal, da on in njegovi tovariši ne morejo nikdar dopustiti, da bi se parlament odrekel le eni svoji prei -gativi. Obljube vlade mu ne zadostuj J , hoče videti njena dejanja. — xp izjavil, da bo dala vlada parlamentu še \.e informacije na razpolago, ji? ® vedeti, če ima vlada v parlamentu večino ali ne. - Nato je govoril zastopnik veleindustrije lWet. 'Načrt strokovnjakov je tak, di se ga ne more •izpreminjati. Vlada mora načrt sprejeti celotno ali ga pa zavreči. Od vlade zahteva, da poda locen načrt. Ki najtežja stvar stabilizacija franka, -temveč najtežje delo 'je reforma uprave. — Seja je trajala še pozno v noč in se je v soboto nadaljevala. Nato je prešla zbornica h glasovanju in izrekla z 269 proti 247 glasovom zaupnico vladi. Za vlado je bila sredina. Takoj pa glasovanju je predložila vlada pooblastilni zakon, ki obsega samo en člen, po katerem se vlada pooblašča, da z dekreti odredi vse korake, I?i so potrebni za stabilizacijo valute. V posebnem dodatku so podrobno določene omejitve vladnim dekretom. Vladna večina je sicer majhna, toda z ozirom na težavnost položaja pppolnoma zadovoljiva. Takoj po svoji zmagi v parlamentu je odpotoval •Caillaux na aeroplanu v London, da podpiše dogovore z angleško vlado glede odplačevanja dolgov. Francoska vlada je v tem oziru dosegla že velik uspeh, ker je londonska vlada pristala na !o, da bodo francoska plačila odvisna .od nemških izplačil 1111 račun vojnih reparacij. — Po ureditvi w gleškilh dolgov bo francoska vlada iakoj stopila v dogovor z ameriško \lado glede wa* sMngtionskega dogovora. Dogovor bo ratificiran neizpremenjen, sprejet pa bo poseben pravilnik, s katerim se bodo dejansko priznale Franciji znatne olajšave. = Zopet revolucija na Portugalskem. General Carmona je vrgel vlado generala Da Coste in nato sestavil novo vlado. Koliko časa bo ta živela, je se čisto negotovo. = Angleški rudarski štrajk. Delegaia britanskih rudarskih strokovnih organ«*?*? Cook ,in Richardson sta se sestala j. delegnti ruskih rudarskih organizacij in jim ražlM1" ta stanje angleških rudarjev, ki so Pris vsled stavke v zelo težaven položaj. Ruska delegata sta nato poročala o ukrepih, ki jm nameravajo storiti ruski rudarji v v pomoč angleškim. Sklenjeno je bilo, da se izdasku-pen proglas na vse rudarje sveta, da moralno in financielno podpirajo angleške rudarje. Tudi se bo ustanovil poseben rusko-angle-ški odbor za pomoč stavkujočim rudarjem- — Če bo ruska ]>omoč res pomagala angleškim rudarjem, pa je veliko vprašanje. Angleški železničarji so namreč odbili zahtevo rudarjev, da ne bi prevažali tuji premog. S tem je prevoz^ v tujini nakupljenega premoga na angleških zeleznica-h zasiguran. — -Na seji Sveta vseh strokovnih organizacij pa je bil generalni simpatijski štrajk za rudarje odklonjen. S tem je stališče rudarjev zelo otežkačeno. Kratke vesti. Bivši rumunski prestolonaslednik Karol je prosil rumunskega kralja, da mu odpusti njegov prejšnji nastop. Prošnja bo uslišana in s tem konflikt likvidiran. V italijanski Cirenaiki je prišlo zopet do boja med uporniki iti italijansko vojsko, ki je imela precej izgub. Vatikan je nastopil proti temu, da moraio novoimenovani »junakij Horthvja prisegati madžarskemu bogu. Stanovanjski zakon in njegove posledice. tedanji stanovanjski zakon je otrok nejs*. Jjr niih razmer, izdan je bil kar tako -»na brzo roko in vsebuje vsled tega toliko nejasnosti : in nepopolnosti, da ga lahko tolmači vsak po svoji glavi. Je pač nekak unikum, ki ga nima para v vsej Evropi in tedaj tudi ni čudno, ako ga navadni zemljani ne morejo razumeti. Tudi ni čudno, ako ga stanovanjska oblast, zlasti stanovanjsko sodišče II. stopnje, tolmači danes tako, jutri pa ravno nasprotno. Imamo n. pr. sluSaje 5t. 1356-25 in 1092-26, v katerih sta se izrekli pri popolnoma enakih razlogih popolnoma nasprotni razsodbi. D vil hišna lastnika odjiovedujeta najemnikom stanovanje iz razloga, ker imata podnajemnike in to vzlic dejstvu, da sta ozdravili taniošnji zastopniki 'ser)t'^Rtjubil je, da pride začetkom meseca Nhveela a zopel na Eled kot Rost barona kolikor ln da bo pri tej priložnosti obiskal si bo »S mn,og° slovenskib vasi da Ako mu b I “ovemji natančno sodbo, ki praznik° pu8®al čas, pride tudi na kmeč- — Mim-*na R^kem polju, je prišelS *•' povodnjih. V soboto velikih Ljubljano minister Pucelj. O je vlada *^ ah v Vojvodini je izjavil, da pomore nlS -vse’ kar je v n'ieni da dino si- , čnirn poplavljencem. V Vojvo-' so oni V Poslana dva višja uradnika z reiota ao‘m°čjo, da naglo na licu mesta od-VGdino'30 »n°. Dalje so poslali v Voj-potrebno reSev?i‘rieV ln 500(1 vojakov Z VSO polja je res ,p0piaviienr®n*°' Mnogo plodnega rešit! mnogo večje detfVoT,;?''’10 pa se ie daj ze tretje nasipe, da bo Sradi se- denj v bodoče skoraj popolnoma oS'P°V°' -Francoski narodni praznik. nos h vice-konzula odpade običaju? LS' na francoskem konzulatu v Ljubljani o nrilT • ki narodnega praznika (14. julija). Ta dan se ne. uraduje. — Novinarske brzojavke. Minister pošte in telegrafa je odredil, da se v prometu z Itali Jo lahko oddajajo novinarske brzojavke po znizani pristojbini Ob vsakem času podnevi Jn ponoči. Ta naredba je stopila takoj v veljavo. ■~ StutLiranje v inozemstvu na državne troske Ministrstvo prosvete je sklenilo, da ?(!rrP * A]6^3 nobenih novih dijakov v ino- ov^^^dirm na državne stroške. Stipen-J'Om,ki so jih?^e!M;ad^Smo takim dija-btolica za italijanščino prr,„ ministrstvu je bil te dni predložeT^rAU?™ zagrebške filozofske fakultete glede ustalim vitve stolice za italijanski jezik in .italijansko literaturo. O predlogu bo Sklepal ministrski svet. nem fak®"( °1iinan('nih uradnikih. V finanč-7-ike ministrstvu sestavlja posebna komisija zakon o finančnih uradnikih in organizaciji »nancno-upravne službe. Nova naredba o vojaško administrativnem osobju. Vojno ministrstvo je izdalo novo naredbo o pravicah, dolžnostih in odgovornosti vojaško - administrativnega osebja. Naredba je stopila takoj v veljavo. ur^Jf1**1 Poštno - brzojavnih in telefonskih Kfe v miniftru po§te in Rajava , ,udi .pn vseh oblastnih poštnih direl-jal, se prično še tekom tega nW dSaSi strokovni iviniiti on 1 •! 53 Q:lZd\lll in .telefonski «in*i iaT ni- .e 'P^no-brzojavne piših no--«K.k kP.lU se vr8e po pred- dni v veljavo Pravdnika, ki je stopil te ^ž£ilVilnik 0 sPr.ejenwlih radioaparatih. kim Tfile. 1)0Vlne< objavljajo novi pred krat-aParSpisani Pravnik o sprejemnih radio-..... ‘n- S tem je stopil pravilnik v veljavo. Nižjga^trijski otroci na našem Primorju, otrok v iška vlada pošlje večje število Transp. ^Vrlio lečenja na naše Primorje, še tek0J Pnib lSto -otrok pride v Primorje, Poletje vr>teRa. fneseca- Otroci bodo prebili 'Pinister ki ™. lla otoku Krku. Prometni l10 naših želeni0*'! Rosto'rn P°l°vično vožnjo ">erak,1‘v^{f tt k om t o5n 1U voda na' njega leta na večih mes{fh°&a in POhod- --j- —“‘o ve, mm lurrov dina,.? Mednarodna razstava za rečno plovit«. re otvori te dni v Basel-ii. Za obiskovalce azstave je dovolila švicarska železniška njer?va polovično vožnjo po železnicah od PO MmL 6asel-a prav tako so znižane za CWu°,v tatttse za vizum. "Krodni civji***®11' promet. Pravilnik za med-,1;'še države ni 7'ra®ni pr,omel nad teritorijem “"'pNfrslvu 'Zdelai1 in podpisan nedavno v n‘ v veljav',0-*116 111 mornal'ice je stapil te »bas; >«•»« vov. Glavni prosvetni jp: lifb6nike d °a ,Svoii zadnji seji referente o j0 "a osnr.,, -u predmetov, ki se pouču- h.w?jik šolah. RWe,f?riR^’^?k0';nih i1 nift šolah d .11)eš^ai?sklh, strokovnih in „eklediijo ' „ ,i!e ,renti su dobili nalog, da rV^^ane učhJnff ,1 ,lat,*ni6»e ali tudi še- <£ SS^* r&SSSfc P u n a a' bu V11 (eorMa O 1-aku potriena '/ ^ 0vanjPO1rocaj0: Profesor Warbii,>go^ raz-?,0gih (1).iv2l 80 'zbudila v znanstvenih dokazal ?J-° P02,01'1105**- Profesor VVanburg • - s čem se rak hrani. S tem, da, je eliminiral na odrezanem carcinomu človeškega mehurja dotično snov, je preprečil njegov nadaljni razvoj ter ga skoraj popolnoma uničil. Sedaj je dokazana stvar tudi mepobitno kemično. Seveda ibo trajalo še precej časa, predno bo mogoče rezultate dr. Warburgo-vih raziskovanj tudi klinično izkoriščati. — Razpisana zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev razpisuje pri ekspozituri v Mariboru službo zdravnika, specialista za otroške bolezni. — Podrobnosti glej v »Uradnem listu . — Iz sodne službe. V višjo skupino .je pomaknjen okrajni sodnik in sodni predstojnik na Brdu Alojzij Debeljak. — Iz prosvetne službe. Za profesorja srednje vinarsko-sadjarske šole v Mariboru je imenovan profesor nižje poljedeske šole v Mariboru Ferdinand Vončina. ^— fz državne službe. Za referenta pri okrožnem agrarnem poverjeništvu v Mariboru je imenovan dr. Dragotin Alkov,ič, referent agrarne direkcije v Zagrebu. — Premeščeni so iz Ljubljane v Maribor: Geometer agrarne operacije Karol Ličar, komisar agrarne operacije Ivan Pokom in šumarski komisar za agrarne operacije Alojzij Žumer. — Za elektroinženjerja sta diplomirala predvčerajšnjim absolvirana tehnika Janez Jezeršek iz Stražišča pri Kranju in Banko Gaberšček iz Kamnika. — Ruska podpora stakujočim angleškim rudarjem ukinjena. Kot poročajo ;z Moskve, je sovjetska vlada prisilno iz,terja vanje prispevkov z,a stavkajoče angleške rudarje ukinila. Od 15. t. m. se ne odpošlje iz Rusije za stavkajoče angleške rudarje nobena podpora več. — Leto brez odlikovanj v Italiji. Na povelje Mussolinija so v Italiji 28. t. m. sistirana vsa odlikovanja za leto dni. To se pravi: Ministri ne bodo tačas predlagali kralju, ki je edini j kompetenten za podeljevanje odlikovanj, no-i benrih predlogov za odlikovanja. I — Odkup od vojaške službe na Portu,gal-' skeni. Iz Lissabone poročajo: Izšila je vladna naredba, glasom katere je vsak v inozemstvu bivajoč Portugiz oproščen od vojaške službe, če plača takso 40 funtov šterlingov. — Politične manifestacije v Vratislavi prepovedane. Vratislavski policijski predsednik je izdal radi krvavih spopadov, ki so se pripetili v zadnjem času ob priliki manifestacij raznih političnih strank prepoved javnih manifestacij. —Amundsenov čisti dobiček. List »Aften-pc-sten v Oslo je izračunal, da je zaslužil Amundsen s svojo zadnjo polarno ekspedicijo čistih 200.000 kron (približno 3,000.000 dinarjev). — Avtomobilska nesreča Pribičeviča. Te dni se je vozil bivši minister Pribičevič z avtomobilom po Sandžaku. Na cesti Siena— Novi Pazar je padel nenadoma na njegov avtomobil brzojavni drog. Pri tem sta bila poškodovana Pribičevičeva opremljevalca narodni poslanec Gligorije Božovič in novinar Mitri novic. Radi štirih dinarjev utonil. Te dni je zahtevalo morje pri Sušaku svojo prvo žrtev. -Bletni učitelj Ivan Radman iz Ivaničgrada ee je šel z nekim dečkom kopat. Ker mu je bilo žal, ,da bi bil plačal v kopališču štiri dinarje, se je podal na Brajdico. Tam se je slekel, skočil v moije tei izginil v valovih ki so °-a vrgli tri ure pozneje mrtvega na obalo. 5Umken? w"'la'lc V0lli0Vft- V Mokrem pri lik lov / ** priredilo prebivalstvo ve- zarod -ie 50njae-j na mlade volkove. Volčji let-iio mi j.mre6 tan' letos tako številen, da j ‘J mladi volkovi pri belem dnevu brez ohu po polju ter letajo in lajajo za ljudmi j prijazno kot mladi psi. Da prepreči, da bi ga ogrožali pozimi kot lansko leto, tolpe vol-kov, je sklenilo prebivalstvo zarod uničiti. — Merilci Hadžipopuviča prijeti. Morilci Hadžipopoviča so izsledeni. V Bitolju je bilo aretiranih devet oseb, med njimi bolgarski kcmutaški »vojvoda« Krsta Mendovič. Makedonski komite je poslal 12 ljudi, ki so imeli nalog organizirati med begunci komitaško četo. Ti ljudje so nameravali umoriti tudi naše narodne .poslance Jovana Altipnrkoviča in Jovana Ciiko vi ca ter bitoljskega velikega župana Berisavijeviča. Cilj akciji je bil parali-ziranje uspeha 'jugoslovensko-grških poga-i?n''irJrije aten(t,a't°rjS so pobegnili preko ine- 1 . Imena morilcev se objavijo pozneje. ~ P^' vlel R',*'0 za un|or Inibice 20-letni Ži vojin Mačvanski-Garič iz Beograda ie hotel poročiti svoje dekle Ljubico Brinovec iz Dolenjskega. Ker Živojncvi stariši v to niso hoteli privoliti, sta nesrečna zaljubljenca obupala ter sklenila skupaj umreti. Na njeno prošnjo je Živojin svojo ljubico umoril, nato pa hotel izvršiti še sam samomor s tem. da ji je porinil trikrat nož v pnsa. Po nakijuč-m s,o ga rešili in tako je prišel te dni na za-sodn°Jdo,)- Leostrajski sodni dvor ga je ob-T’el let ječe. Živojin je vzel sodbo mu je vse* api,lf'čnn na znanje. Izjavil je, da ljubice živlien lce.' n',na P° smrti njegove več. Je 7-anj itak nobene vrednosti Iz Bukarešte pok^&!?n.26A •»Bijonor dinairjcr. Oradea-Mare se je .jik , t)elacijsko sodišče v lastnika tvrdke Coos hAli*6 -dlli s prizivom sojen od sodnega dvora v bil &b_ čilo denarne globe 106 milijonov fr-e na p,a' ka je Skušala namreč lansko leto^-tm fvrdI v Romunijo pošiljko svile, vredno 10 S' nov lejev, pri čemur pa sta jo zasačila din financarja. Apelacijsko sodišče je priziv za. vrnilo. Tvrdka bo morala torej rekordno denarno globo plačati, če se hoče izognili še hujšim posledicam. — Izgredi obsojenih oficirjev. V ponedeljek popoldne je imel častnik Momčilo Jankovič nalogo prepeljati iz oficirskega sodišča v Beogradu tri obsojene oficirje v ječo. Med temi častniki je bil tudi podporučnik Nor-l1* *’.,,obs°jen na 201etno ječo. Med potjo so sledn ,!čV,^a,Vern<> Es.P,anade- kjer «0 se po-slednjič počteno napili. V takem Man ju j* odšel Normali v stanovanje trgovca Haritia-desa ter hotel posiliti njegovo služkinjo. Na njeno vpitje je prihitel policijski častnik, ki je skušal odtrgati nasilnega častnika od deklice. Medtem so pa prihiteli tudi Normali-jevi tovariši, se vrgli na, policijskega častnika in ga pošteno pretepli. Šele telefomčno pozvani žandarmeriji je uspelo ukrotiti pobesnele oficirje, katere so zvezane odpeljali v ječo. — Skiadcs izpuščen. Potem ko je odsedel po nepotrebnem 433 dni v beograjskem policijskem zaporu, je bil iSkiades, ki so ga, kot znano, grške oblasti obdolžile, da je poneveril 32,000.000 drahem, končno po odredbi notranjega ministrstva definitivno izpuščen, njegova izročitev grškim oblastim pa odklonjena. Obdolžitev se je izkazala namreč kot popolnoma neosnovana. Skiades se je podal v 'Pariz, kjer poprosi Pangalosevega sina, s katerim sta prijatelja, da mu izpouluje »dohoden povratek v domovino. — Poizkusen samomor bndapeštanskega novinarja, V neki budapeštanski kavarni je zavži-1 te dni novinar Geza Sternberg, bivši urednik nekdanjega lista »Neues Pester Journak, neznan strup. Prepeljali so ga s težkimi notranjimi poškodbami v bolnico. Sternberg je eden od najstarejših novinarjev madjarske preetolice. Domneva se, da je izvršil dejanju v trenutku težke duševne depresije. — Po sedmih letih razkrit umor. Te dni je bil v Berlinu aretiran kočijaž Robert Schvvarz, ker ga je ovadila njegova žena, da je umoril leta 1019 nekega Lietzkovva. V zvezi z zadevo'sta bila aretirana par ur kasneje tudi žena umorjenega in njen sin ,iz prvega zakona1. Aretiranci so dejanje v polnem ob-segu priznali. Lietzlcova je živela s svojim možem v neslogi. Zato je pregovorila svojega prijatelja Schvarza, da je spravil njenega moža s sveta. Ustrelil ga je, medtem ko je popravljal na vrtu streho utice. Schvvarz je padel z lestvice ter si razbil pri padcu črepinjo. Zato zdravnik poMoodbe od strela ni opazil ter je navedel kot vzrok smrti razbito črepinjo. — Lov na leva v Feldkirchenu. Iz nekega zverinjaka v Feldkirchenu je ušel te dni lev. Zunaj mesta so ga uslužbenci zverinjaka obkolili, toda lev je ugriznil enega od njih v nogo, prodrl kordon in bežal dalje. Zato so jeli nanj streljati. Smrtno zadet od več,ih orožniških kiogel se je dal končno vjeti. Med ljudstvom je vladala silna panika, šolske otroke so pridržali v šolah, dokler niso Izvedeli, da je lev zopet na varnem. — Z ženo, otroci in oslom prišel na orožno vajo. K češkoslovaškemu inJanterijskemu polku št. 3 v Kremziru je prišel te dni rezervist Fran Roli pod neobičajnimi okoliščinami na orožno vajo. Pojavil se je namreč na dvorišču v spremstvu svoje žene in »vojih treh otrok, z eno roko pa je držal svojega oslička, vpreženega v voz, na katerem so se nahajale vee njegove premičnine. Njegov prihod je vzbudil vseobčo veselost. Polkovno poveljstvo je domnevalo izprva, da se hoče rezervist iz vojaške oblasti norčevati ter ga je že hotelo vtakniti v luknjo. Rezervist se pa ni dal kar tako hitro ugnati; zahteval je, da ga predvsem zaslišijo. Poveljnik mu je ugodil an nato je povedal Roh svojo nenavadno zgodbo: Živel je v bornih razmerah v Ljubljani. Nenadoma je bil vpoklican na orožno vajo. Ker ni mogel pustiti žene in otrok doma, jih je vzel seboj in ker ni imel denarja za vožnjo, je naložil vse, kar je imel. na voz, vpregel svojega oslička ter io mahnil peš čez mejo, preko Avstrije v K remzir. Veled slabega vremena je prispel na cilj za leden dni prepozno. Ko je poveljnik to čui, seveda Roba ni kaznoval. — Izleti Amerikaneev v Evropo. Ameriški listi pišejo, da je doseglo ameriško turistično gibanje v pondeljek rekord. Ta dan se ni odpeljalo iz ,Ne\vyorka v Evropo nič manj kot 17 potniških parnikov, med temi velikan »Le Via Ihan« z 2442 pasaži rj i ter -Pa ri s - s 1,235. Vsi parniki, ki so zapustili v pondeljek na potu v evropejska pristanišča new-yorško luko, so bili zasedeni do zadnejga prostorčka. — Nazadovanje tujskega prometa v Italiji. Iz Rinva poročajo, da je tujski promiet v vsej Italiji silno nazadoval. Letošnji obisk tujcev ne znaša niti ene četrtine lanskega. Samo Benetke je obiskalo 70% manj tujcev kot lani. — Ameriški sladkorni kralj umrl. V Kaliforniji v mestu Lon Diegu je umrl pred nekaj dnevi »ameriški sladkorni kralj« John ' .2.pi , 1ce(s’ ki je bil posestnik najobsežnejših plantaž in sladkornih tovarn. — Kontrola nad zavarovalnimi družbami v Bolgariji. Te dni bo predložen bolgarskemu parlamentu zakonski načrt finančnega ministrstva, da se ustanovi kontrolni urad, ki bo kontroliral (poslovanje zavarovalnih družb. — Mati umorila svoje otroke radi bede. 19-Jetna zena nekega delavca v Triebnu se je nahajala s svojo družino v strašni bedi. Ker m mogla več gledati svojih otrok neprestano lačnih in raztrganih je sklenila nZm^VO!l°!.roke iri ^be- S kuhinjskim . j6 zabodla vse tri in naposled še hčerka ta ?■ ,pP8a' Najmlajše dete in triletna peljali težko* ? 1UeStU mrlva- sina 80 Pre-n e m č i mio JIU1 Jenega v bolnico. Po storje- nrfčakoval« le,.vr«la m»'*i na posteljo ter ve dt L mrtl' Našli 80 j° v mlaki krvi, snremstvn 0° *ta?ie ni preveč nevarno. V sl aže je bila odvedena v bolnico. Ljubljana. dne d‘,' JosiPa St o jr a. Včeraj popol- ob imnnva , Pa ranjkega dr. Josipa Stojca novaniem- "‘L-icjžb i občinstva. Pred sta-večinom S6 Je zbra'a velika množica ljudi, Sr6' nej5ih slojev, ki so spremljali Blau m„ w,'-0tnika na nie£Tovi zadnji poti. mu bodi spomin! 1/1..K Zs(ava radio-kluba. Ljubljan#ki radio- . ' ' 1® udeležil letošnjega velesejma z raz- ‘ , 'Kdio-aparatov posameznih tvrdk in amaitenjev ljubljanskih tvrdk sio razstavile: fr. Bar, Broivn-Boveri, Elek.tro — Ccmp. Milinkovič in Verbajs. Te tvrdke so razstavile svoje najnovejše kompletne aparate in deloma posamezne dele. Od inozemskih tvrdk je bila zastopana dunajska tvrdka »111 -gole n«, ki je razstavila samo posamezne dele. Tvrdka »V at ra«, Maribor, je razstavila svoje znane akumulatorje in anodne baterije. Od amaterjev šo bili zastopani gg.: Blagajne, ing. Eržen, Kramer, Mesar in Poljšak, vsi iz Ljubljane. Razveseljivo dejstvo je, da so amaterji pokazali globoko strokovno znanje in so razstavili po večini najnovejše, »Tropadya«-aparate. Lično in okusno urejena razstava je vzbudila pri vseh obiskovalcih veliko zanimanje. Namen razstave, seznaniti širšo javnost s to novo tehnično vedo je bil s tem popolnoma dosežen. Zahvala ze to gre ljubljanskim tvrdkam z radio-materialom in požrtvovalnim, neumorno delavnim članom in amaterjem, ki so z velikim trudom preskrbeli opremo koje in se stavili vseh 10 dni na razpolago. Maribor. m— Stroga odredba policijskega kom is,a-rajata v Maribora. Ker so se v zadnjem času avtomobiine in motociklistične nesreče zelo množile samo radi prehitre vožnje, je izšla odredba pol. komisarijata, ki se glasi: Da se omeje nesreče, ki so se doslej dogajale radi prehitrih voženj, se bo odslej za vsak zadevni prestopek krivcu odvzela pravica vožnje za dobo treh do 'šestih mesecev ali pa za vedno, poleg kazni, ki jo prisodi sodišče. Zato se lastniki motornih vozil opozarjajo na točno ravnanje po cestno-polic.ijskem redu. m— Mariborska zastavljalnica bo dne 14. m— Iz agrarne službe. Začasno vodstvo okrožnega agrarnega urada v Mariboru je prevzel g. inž. Vedernjak, da nastopi službo novoimenovani šef urada g. dr. Dragoiin Alkorič iz Zagreba. 111— Promocija. G. Miroslav Dev, sin sodnega svetnika g. Oskarja Deva v Mariboru, je 6. t. m. v Ljubljani promoviral za doktorja juriš. — Inženirski izpit pa je napravil na visoki šumarski šoli v Brnu g. Franc Rainer, Mn mariborskega trgovca Rainerja. Čestitamo! julija t. 1. prodala vse zastavljene predmete: efektne štev. 25.238—26.299, precioz. pa 51. 32.189—33.415, ki se do 10. t. m. niso dvignili. m— Nov kino v Maribora. Kot se gov,ori, se ustanovi v Mariboru še en kino, in to v prostorih, kjer je bil preje kino »Bioskop«. VREMENSKE KATASTROFE. Iz vsega sveta prihajajo še vedno poročila o vremenskih katastrofah. Tako tudi iz raznih krajev naše države. Na Ptujskem polju so povzročile veliko škodo Dravinja, Poljslkava in Pesnica. Posebno težko so prizadete vasi Apače, Sv. Kungota in Formin. V Apačah je besnel, kot smo poročali pred kratkim katastrofalen požar, ki je prizadel skoraj celo vas. Večina pogorelcev je rešila golo življenje, sedaj jim je poškodovala povodenj še ostanke hiš. Tudi v Sv. Kungoti »o pogorele pred kratkim štiri hiše. V Forminu je voda več hiš tako izpodkopala, da je nevarnost, da se poderejo. Pesnica je porušila 20 metrov nasipa, kar je dokaz, da so regulacijske naprave nezadostne. • Na Ptujskem polju je poškodovanih tudi več cest, tako občinskih kot okrajnih. Prebivalstvo je v nekaterih krajih tako obupano, da se hoče radi rednih poplav izseliti. B v(žsijeka poročajo, da Donava še vedno narašča. V petek so porušili z ekrazrtom nasip pri Belju, ki ga je sicer deloma podrla itak že voda. Na ta način hočejo višino vode v obeh bazenih izenačiti. V Baranji preti nevarnost, da izbruhnejo razne epidemije, kjer gnijejo v vodi celi kupi kadavrov poginulih živali. Oblasti so pod-vzele energične mere, da se kadavri pokopljejo. Dardjanski srezki načelnik je odredil, da brez njegovega dovoljenja ne sme nihče' od-iti vi Betolja, to pa zato, da /bi ljudje ne iz-bega vali dela na nasipu, ki ga je treba ojačiti. če se zruši, bo poplavljenih zopet 25.000 juter rodovitne zemlje na našem in 15 na madjarkkem teritoriju. A sordljiškem okraju se je utrgal v petek oblak. Od 11. dopoldne do 2. popoldne je lilo kot iz škafa. Timok je prestopil bregove ter poplavil vso okolico. Tudi mnogo ulic mesteca Sorljiga je pod vodo. Po vsej okolici je odnesla voda mnogo pokošenega žita in sena. V niškem okraju je padala v več krajih debela toča, v nekaterilh se je utrgal oblak. V vasi Čukljeniku je nastala vsled tega silna poplava voda je pridrvela v tako silo, da ie porušila nad 20 hiš. Šport. Bilanca turnirja v JVimbledonu. Po več letih si je Anglija letos prvič priborila dve mojstrstvi. Lansko leto so zmagali Francozi v 4 moj s terski h (Lenglen, Laeoste, Bor osi ni-Laeoste in Lenglen-Borotra) in vrhu tega je izvojevala Lenglenova z >Ryanovo champio-nat v damskem doublu. Letos pa so zmagali Francozi samo v dveh mojstrstvih (Boratra in Cochet-Brongnon) in ravno tako Angliji slednja z mre Godfree proti d’Alvarez hi God-free 9 svojim soprogom v mixedu. Peto mojstrstvo sta odnesli Amerikanki mis Rvui 111 mis Broivne. (Zanimivo je, da je nrišel Amenkanec Kinsey trikrat v finale (moški single, moški double za Richardsom in v mi- stTstva m*S WlIte’ ni m°gel pa doseči moj- Skoraj vsak dan je bila navzoča pri turnirju angleška kraljica; tudi španska kraljevska dvojica je prisostvovala eni igri. 701etni lord Baltour je vsak dan z veliko napetostjo sledil igri. V poslaniški loži je bilo večkrat opaziti temnočmi obraz — z veliko črno brado in modrim turbanom — maharadže Alvva, indijskega poslanika. Slovensko zdravniško društvo sporoča svojim članom, da je njegov dolgoletni zaslužni član, gospod primarij, kirurg dne 9. julija po .kratki bolezni umrl Časten mu spomini V Ljubljani, dne 10. julija 1926. Slovensko zdravniško društvo Vsled zaključka letne $ x zi) e ||| |||||j|||lllll fUH UHmBIIII po skrajno znižanih cenah v naši delajini trgovini Erjavčeva c^sta štev. 2 tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, Aiucrikanski plaveč Lauffer je zboljšal svoj svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 200 m ia sicer je preplaval to progo v '2 : 45.2; nato pa je plaval Se ICO ni naprej in abaolviral vseh 300 m v 4 : 24, kar tudi zna-či nov rekord. V prostem stilu pa je preplaval Lauifler 100 m v 0 : 58,2, pri drugem poskusu v 0 : 58.8, ni tedaj dosegel Weissmiil-lerjevega svetovnega rekorda, toda je plaval obakrat v krasnem.času pod 1 minuto. 3000 golobov pismonoš utonilo. V sobotp in nedeljo so spustili angleški in francoski posestniki kakih 6000 golobov-.pismonoš v London, Manchester in Liverpool. Ker je le majhen del teh golobov dospel na cilj oziroma se vrnil na svoj dom, domnevajo, da je več ko 3000 golobov zalotil siloviti vihar na francoski obali in jih potopil. Nov svetovni damski rekord v sunku krogle. Dosedanji oficijelni rekord je stal na 3.50 m, ker ni bil rekord Nemke Prasse 9.30 m oiicijelno priznan. Slovenka Bernikova je sunila nedavno kroglo 8.475, baje pa je prišla že čez 9 m in je tedaj prekosila Poljakinjo Konoparko, ki je eunila kroglo 8.59 m daleč. Te uspeli« pa sta daleč nadkrilil Du-naičanki Perkaus in Koppl; prva je dosegla 0.85 m, druga pa celo 9.57. Sicer je pri isiti prireditvi sunila Perkaiusova kroglo 9.74 m, toda tega uspeha ji niso priznali, ker je prej prestopila (krog, p redno je krogla padla na tla. Svetovni rekord ima torej za enkrat Kopiplova z 9.57 m, kar se je takoj sporočilo mednarodnemu savezu. Tekme za evropsko mojsterstvo v korenju. Kakor smo že poročali, so zmagali v borenju s floretom in mečem Italijani. Tretji dan je bil določen za borenje s sabljo in tu so zmagali Ogri. 12 borilcev je nastopilo v finalu in sicer 6 Ogrov, 5 Italijanov in 1 Nizo- zemec. Rezultat je bil: evropski mojster je ostal dr. Goinbos (Oger) z 11 zmagami, drugi je bil Atila Petschauer z 9 zmagami, tretji Italijan Ettore Bini z 8 zmagami. Potem sledijo: Oger Rady, Italijan Moricca, Iv. Uaray, Jul Glykais, N. Toth. M. Beriinetti, A. de Veochi, Rasiechelli in V. Brandeller. Gospodarstvo. SEMENOGOJSTVO V SLOVENIJI. Veda na polju semenogojsitva nas je v zadnjih desetletjih .privedla do zaključka, da je vzgojeno, čisto in kar je glavno •— zemeljskim in klimatičnim razmera;n primerno seme poleg izpopolnjene tehnike v kmetijskih obratih najvažnejši faktor za povzdigo zemeljske produkcije. Zatega del j naletimo v vseh naprednih kmetijskih deželah, kakor v Švici, na Švedskem, na Danskem, v Franciji in v Nemčiji na dejstvo, da posestniki skrbno povprašujejo po garantirano dobrem semenu in vsled tega se ni čuditi, da je imela Nemčija že leta 1910 čez 300 samostojnih serneno-gojskih obratov, ki so bili deloma privatna, deloma pa drža.vna podjetja. V ostalih krajih naše kraljevine, kakor v Zagorju, v Sremu, v Baranji že deloma uporabljajo napredni posestniki doma vzgojeno seme, ki daje v dotičnih krajevnih razmerah zelo lepe pridelke. Tako n. pr. pšenica od prof. Bohutinskega »šierban prolifik«, nadalje pšenica »sišulja : s semenogojske postaje Grabovo dajeta v omenjenih pokrajinah za štiri do šest centov več pridelka na hektar, kakor pa nevzgojeno seme domače pšenice. Zategadelj je popolnoma razumljivo, da po teh uspehih na polju semenogojstva v tu- in inozemstvu tudi Slovenija ni hotela zaostati in je začela misliti takoj po vojni ha‘lastno produkcijo semenskega blaga. Ustanovila je semenogojtsko postajo v Beltincih, kjer se gojijo semena najvažnejših vrst naših kulturnih rastlin. Na tej postaji se je letos sredi junija vršil semenogojski tečaj za srezke ekonome mariborske oblasti, kateri so se na se-menogojskem polju pristave Nemšeak prepričali, do kake stopinje, do kakih gospodarskih vrednot .se lahko vzgojijo naše domače žitarice v Sloveniji. Tako n. pr. so razvrščeni lia semenogojskem polju vzgojeni posevi žitaric, ki bedo daleč — najmanj pa za 30% pre-kazali pridelke nevzgojene domače pšenice po kmetskih njivah in poljih. Tujim vrstam, ki so vključene med posameznimi parcelami (nad 20 po številu) se deloma že vidi, da trpi njihova vegetacija radi aklimatizacije na tukajšnje razmere. Po pomnoževanju teh malih parcel bomo dobili te semenogojske postaje v dobi treh do štirih let prvovrstno originalno semensko blago, ki bo velikega pomena predvsem za celo Prekmurje, za Mursko in Dravsko polje, kakor tudi za ostalo Slovenijo. X Ostanki oglja v prahu. Neka tvrdka iz Italije se zanima za naslove tvrdk, ki bi ji mogle dobavljati redno poljubno količino ostankov oglja v prahu. Njen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. To la ono. : Originalna obsodba. Amerika je dežela senzacij in originalnosti. Originalna so celo ameriška sodišča. Nedavno je v Clevelandu tožila neka stara gospa svojega jnoža, da^ jo ni tekom 40-letnega njunega zakonskega življenja niti enkrat peljal v gledališče niti na kako drugo zabavo. Sodišče je stališče starikave tožiteljice osvojilo ter obsodilo še sta- rejšega njenega moža, da mora vsaj enkrat na teden iti s svojo boljšo polovico v gledališče ali v kino. : Tajinstvena jahta. Blizu Spurheada so srečale pred kratkim angleške ladje jahto, ki je bila opremljena z vesli, jadri in pomožnim motorjem. Na jahti ni bilo žive duše. Odpeljali so jo v Greevvieh. Jahta nima ne številke ne imena, na njej niso našli tudi nikakega živeža. Na zadnjem delu se je nahajala francoska zastava. Ta tajinstvena jahta je vzbudila veliko senzacijo. : Čast in moralnost ameriških deklet. Ameriška pevska zvezda Mary Levvis pravi, da so ameriška dekleta resna in poštena. Tako vzklika, ker so trdili nedavno nekateri ameriški filozofi brez oklevanja v javnosti, da so mlade Amerikanke zelo nem0" r.ihie. Po mnenju pevke nima pušenje, gol® roke in jazz-band ničesar nemoralnega na sebi. Vse to je samo napredovanje z duhom časa. Sicer pa, kaj dokazuje, da je jazz v muzikalnem oziru manj vreden od klavirja. Znano je, da so poslušali mnogi ljudje prve klavirje z nedopadajenjem ter so zardeli od studa, ko so zvedeli, da so pričele študirati ženske medicino. Danes se ne zgraža nikdo več nad temi stvarmi. »Zato pa, sestre,« tako konča Mary Levvis, »plešite ob zvokih vziiosi-tega jazz-banda. Kratko krilo, podaljšuje življenje, in to ne samo vam, temveč tudi onim, ki jih boste spravile na svet.« „ • / Pes. Leta 1925 je bil Caillaux .finaner. in 1 St p-r Oh no.Vri Tvr*ilibvi TM’iC£»rlŠi ]Z> SVO avto. minister. Ob neki priliki je, prišedši iz jega kabineta, ravno vstopal v svoj Spredaj pri šoferju je lajal »Ali«, lepa njegova doga. »Čudna žival je ta moj pes,« pravi Caillaux, »grize samo moje prijatelje*. »Tedaj pač nima mnogo grizti,« mu odgovori njegov šofer. j ick London Morski vrag. Petintrideseto poglavje. Drugi dan ko so bili ležaji za jambore izpraznjeni in je bilo vse pripravljeno, sva šla, da bi spravila obe vrhnji jambori na krov. Glavna vrhnja jambora je bita več kot trideset čevljev dolga, sprednja skoraj trideset; s pomočjo teh sem nameraval narediti škarje. Delo je bilo sitno. Privezal sem en konec težke vrvi k motovilu, drugi konec za debelejši del sprednje vrhnje jambore hi začel vzdigovati. Maud je držala ročaj motovila in zv ijala prosti konec vrvi. Čudila sva se, kako lahko se je dvigal drog. Ko pa je bil spodnji konec vrhnje jambore v isti višini z ograji;, je vse obstalo. Lahko bi bil prej vedel,« sem rekel nepotrpežljivo. »Sedaj morava vse zopet znova pričeti.« »Zakaj ne bi pritrdili vrv nekoliko nižje ob jambori?« je nasvetovala Maud. »To bi bil moral že v začetku storiti,« sem odgovoril mečno nevoljen sam na sebe. Odstranil sem en ročaj, spustil jamboro nazaj v vodo in. privezal vrv nekako tretjino dolžine nižje od spodnjega konca. V eni uri sem jo bil vzdignil do točke, kjer nisem mogel nič več dvigniti. Osem čevljev spod- njega konca je viselo nad ograjo, celega droga pa nisem mogel spraviti na krov kot prej. Sedel sem in pretehtaval ves problem. Ni trajalo dolgo. Od veselja sem planil na noge. sSedaj jo imam!« sem vzkliknil. »Ob točki ravnovesja bi bil moral privezati vrv. Kar se pri tem naučiva, nama bo koristilo pri vsaki drugi reči, katero morava vzdigniti na krov.« . Zopet sem brezuspešil vse delo in spustil jam v vodo. Vendar sem se uračunal glede točke ravnovesja, tako da se je namesto spodnjega dela jambore prikazal zgornji, ko sem jo bil vzdignil in rekel, da bo take tudi dobro. Upetil sem je, kako naj drži ročaj in naj bo pripravljena, da na dano znamenje spušča vrv, prijel za jamboro in jo skušal uravnovesiti preko ograje na krov. Ko sem misli, da je stvar v redu, sem ji zaklical, da naj spusti vrv. Toda drog se je vzlic vsem mojim naporom postavil pokonci in padel nazaj v vodo. Zopet sem ga vzdignil v prejšnjo lego; imel sem namreč novo misel. Spomnil sem se na škripec in ga prinesel. Ko sem aa privezoval med vrhom droga m na-ograjo* * je prikaza! Wclt Larsen. VoiSila sva si samo dobro jutro. Daši ni mogel ničesar videti je sedel na ograjo, tako da ni bil napoti, in zasledoval po triasu vse, kar sem delal. ° Iznova sem upetil Maudo, da naj spusti vrv, kadai ji bom rekel, sem začel dvigati s pomočjo škripca. bora se je počasi zasukala noter, dokler se ni obdržala v pravokotnem ravnovesju preko ograje. tedaj pa sem v svoje začudenje opazil, da Maudi ni bilo treba spuščati vrvi. Da, baš nasprotno je bilo treba. Pritrdil sem škripec, navijal motevilo in spravil jamboro palec za palcem na ladijo, dokler ni zgornji konec zadel ob palubo in kenečno ležala vsa na krovu. Pogledal sem na uro. Bila je dvanajst. Križ me je ?ilno bolel in bil sem neznansko utrujen in lačen. Na palubi pa je bil samo en drog — delo celega jutra. Tedaj sem šele spoznal, kako velika naloga naju čaka. Ampak jaz sem se učil, učil sem se. Popoldne pojde delo hitrejše od rok. In res je šlo. Vrnila sva se odpočita in okrepčana ob eni. Prej kot v eni uri sem imel glavno vrhnjo jamboro na krovu in sestavljal škarje. Zvezal sem obe zgornji .jambori upoštevaje neenako dolžino in sem pritrdil dvojni škripec glavnih prečk ob točki, kjer sta se križali. Tako sem si naredil vzdigovalno pripravo. Da bi preprečil, da ne bi sprednja dela jambor drsela po krovu, sem zabil v tla mečne skobe. Ko je bilo 'vse gotovo sem privezal na temelj Škarij vrv in jo napeljal n». ravnost do motovila. V to motovilo sem imel veliko zaupanje, kajti dalo mi je nad vse pričakovanje veliko meč. Maud je ket po navadi držala ročaj, ko sem dvigal. Škarje so še vzdignile v zrak. Najboljša, najcenejša Uolesa in šivsatiiit stroj so edino Pelelmčevi znamke Grifone**, Adler, Ph6nix za dem obrt in industrijo. Pouk brez-Blizu Prešernovega ^ ugodni plačiInj pogoji . 1 udi spomenika za vodo. na Obroke. - Večletna garancija. Josip Peteline, Ljubljana Od dobrega najboljše je j švicarski } pletilni siroj j .miBEED' | j Za tretjino cene imate j pozimi na mizi sadje I in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih lili lili! kozarcih in aparatih. Tvorniška zaloga; Fructus — Ljubljana. Krekov trg 10. Tudi na obroke! naj line j Sl In mizni kis Iz vinskega kisa Mali oglasi pa Din 1 Modroee iz najboljšega domače* in češko s; a platna, postelj ne mreže, zložljive po stelje otoniane deko-racijske pateut divane ii tapetniško izdelke nud najceneje rudolfkadova? tapetiuk Ljubljana^ Krekov trg Knii?ovodkin j« , samostojna, _v 1 večletno prakso vgšcji koiBspon-dence,’ strojepisja in vseh pisarniških del, želi pre-meniti službo. Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod »Vestna in točna*". ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično In hlflflJenlCno najmoder neje urejena klsarna v Jugoslaviji- Pilama: Ljubljana, Dunajska ce»tn it. 1». **• rtatislropje, 9 -S Celulozni les mehka drva, plaža najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Stekleno strešno opeko imajo stalno v -zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani Stro|episka, perfektna, išče zaposlitve za par ur zvečer odnosno popoldne proti ' plačilu. - Cenj. 1>°'1U prosi na upravo Usta pot ..Perfektna .. Volna in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12. Mizarska delavnica Franc Planinšek, MariboT, Mlinska ulica 11, izdeluje najfinejše in prosto pohištvo po zmernih cenah. DRVA-ČEBIN Ufolfova 1/11. - Telet. 56. Krasne dekorarijske patent-divane v pliSu vam nudi izredno počen* Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska #• Vabim na ogled! 'J Oglašujte v »Narodne«** Dnevniku«! _ iivviivnnu R7.V1KAB — l* tUkamo >Merkur v Ljubljaal AadreJ Ben (»dajatclj la odfovoral *r*dntk ALBKSAHDBK J&ELKZNm**