april 2011
Zupanova stran
3

Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, dragi občani
Čas tako hitro beži. Komaj sem oddal uvodni članek za prejšnjo številko občinskega glasila, že si je treba vzeti čas, da napišem nekaj besed, vendar vedno pišem z veseljem in optimizmom. Pred nami so velikonočni prazniki, prazniki polni skrivnosti in upanja. Da bi se na to dobro pripravili, da bi to občutili v vsej polnosti, je postni čas pravo obdobje za korak naprej. Vsak post naj bi si človek vzel nekaj iz njegovega življenja, se čemu odpovedal, kaj spremenil, gledal bolj pozitivno, kaj naredil, kar že dolgo ni, si vzel čas^.
Ni težava v tem, da si ne bi znali vzeti kaj za spremembo - idej je polno, posebno, če človek sebe še malo bolje pozna. Težava je v volji. Zadnje čase nam vsem primanjkuje tiste pristne volje, saj hitenje sodobnega sveta ne prinaša sreče in zadovoljstva. Vse bolj gledamo pesimistično na vse stvari, vse bolj se oddaljujemo drug od drugega. Nič več ni občutka za sočloveka, pomoč bližnjemu, prostovoljstva,^
Pa vendar občutimo radost srca in notranji mir le takrat, ko nekomu nekaj narediš. Včasih je dovolj le ena beseda, en nasmeh. Naj ti prazniki prinesejo upanje, veselje, radost, da bomo vsi občani začutili, da smo občina prijaznih, dobrih, poštenih, srečnih,^., ljudi, ki imajo vrednote.
»Le veselje naj nam Velika noč prinaša, z njim pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir. Lučka božja v srcih nikdar naj ne ugaša, naj bo vsem nam sočutja do sočloveka vir.«
Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike, obilo veselja in notranjega miru.
Z veseljem moram napisati nekaj besed o vsakoletni čistilni akciji, ki govori, da imamo občani čut za urejenost in skrb za čisto okolje.
Občina Dobrepolje je v soboto, 9. aprila 2011, izpeljala zelo dobro obiskano čistilno akcijo, katere se je udeležilo kar 350 prostovoljcev (akciji so se pridružile skoraj vse vaške skupnosti in posamezna društva). Že dan pred sobotno akcijo pa so učenci in učenke OŠ Dobrepolje in vrtca Ringa raja (teh je bilo kar 230) očistili neposredno okolico šole, vrtca in Vidma z okolico.
Že sam namen akcije, s poudarkom na zbiranju in ločevanju odpadkov (barvne vreče), je pokazal, da se ob poteh še vedno nabirajo malomarno odvrženi odpadki kot so plastenke, pločevinke, vrečke, embalaže cigaret, ^
Z veseljem ugotavljamo, da je teh odpadkov veliko manj kot v preteklih
letih. S tem uresničujemo namen čistilne akcije, ki jo že organiziramo peto leto.
Zato sem mnenja, da se mora čistilna akcija vsako leto izvesti na celotnem območju občine, seveda s ciljem ozaveš-čati občane in mlade, da je potrebno skrbeti za čistost lastnega in občinskega okolja ter nujnost ločevanja odpadkov že doma, na delovnem okolju, v šoli, igriščih in drugod.
Ob koncu iskrena zahvala vsem, ki ste ponovno in že tolikokrat sodelovali v čistilni akciji. HVALA za vaš trud, čas in dobro voljo.
Pri izvedbi čistilne akcije gre posebna zahvala Javno komunalnemu podjetju Grosuplje, ki je poskrbela za logistiko, ter še v istem dnevu so delavci JKP Grosuplje poskrbeli za odvoz vseh odpadkov in smeti. Prav tako so izvedli kosovni odvoz in odvoz elektronske opreme.
Še nekaj opozoril glede odpadkov.
Mnogi izkoristite čistilno akcijo tudi za pospravljanje po podstrešju in drugih prostorih ter vse odpadke (kosovne, gospodinjske aparate, elektronsko opremo, pripeljete na zbirna mesta. Vse lepo in prav. Zavedam se dejstva, da bolje na zbirno mesto kot pa v gozd ali prvi ovinek ob cesti. Vendar čistilna akcija ni v prvi vrsti namenjena kosovnemu odvozu. Vsako gospodinjstvo dobi na leto dve naročilnici za brezplačni kosovni odvoz. Le poslati ali poklicati morate na JKP Grosuplje in se dogovoriti o datumu in uri odvoza. Nekateri občani so s to obliko kosovnega odvoza zelo zadovoljni. Še vedno pa imamo v naši občini vzporedno organiziran kosovni odvoz, bele tehnike in elektronske opreme v vsaki vasi določeno soboto ob določeni uri, kjer vas čaka kamion.
Mnogi kurite različne odpadke. Še posebno opozarjamo vse tiste kmete, ki kurite odpadno plastiko od baliranja, da je to prepovedano. To plastiko lahko brez težav in brezplačno odložite v zbirnem centru v Špaji dolini. Pripeljite tja folijo in problem je rešen.
Tudi na pokopališču ločujte sveče in biološke odpadke. Če odpadki niso sortirani mora občina dodatno plačati odvoz teh odpadkov.
Bodimo prijazni do narave oziroma okolja v katerem živimo. Ohranimo Dobrepoljsko in Struško dolino kot zeleno oazo, ki ima vse pogoje za eko turizem.
Vse več občanov me opozarja, da preveč psov hodi prosto naokrog. Prosim lastnike psov, da poskrbijo za svoje štiri-nožne ljubljenčke in to tako, da jih ne puščate same tavati po vaseh ali drugod. Občani opažajo, da nekateri psi redno tekajo naokrog - tudi nevarni! Prosim, da odgovorno ravnate z njimi in jih vodite na sprehod na vrvici. ♦
Vsem občankam in občanom Občine Dobrepolje čestitam ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela!
V času prvomajskih praznikov vam želim veliko sprostitve in sonca, da si napolnite baterije za uspešen delo v prihodnosti.
Ob či na Do bre po Ije se je prijavi la na razpis za izgrad njo vrtca
Mojca Pugelj
V torek, 12. aprila 2011, so se svetniki sestali na izredni seji, saj so morali potrditi DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta) za izgradnjo vrtca pri JVIZ OŠ Dobrepolje.
Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč v začetku marca objavilo razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu, prijava na razpis pa mora vsebovati tudi DIIIP DIIP vsebuje
analizo sedanjega stanja z investicijsko namero, razvojne možnosti in cilje investicije, predvidene stroške investicije ter časovnico, v kateri so zajete možnosti nadaljnje priprave investicijske, projektne, tehnične in druge dokumentacije.
Skozi celotno razpravo je bilo čutiti podpiranje te investicije, ki se bo sicer urejala celostno in postopoma - najprej se bo zgradil vrtec, potem športna dvorana, hkrati pa se bo še urejala še okolica
novega kompleksa. Okvirni stroški za prvo fazo (izgradnjo vrtca) so predvideni v višini 2,5 milijonov evrov. Župan meni, da bi morali iz razpisa Ministrstva za šolstvo in šport pridobiti najmanj 50% in največ 70% sredstev.
Svetniki so po krajši razpravi potrdili tudi Sklep o oprostitvi plačila komunalnega prispevka. (za novogradnjo vrtca bi bil sicer obračunan komunalni prispevek v višini dobrih 13 tisoč evrov). ♦
Dobrepolje obiskali poslanci SDS
V ponedeljek, 11. aprila 2011, so se člani poslanske skupine SDS mudili na celodnevnem delovnem obisku v Notranjsko-dolenjski regiji, ogledali so si tudi našo občino Dobrepolje. V okviru obiska so poslanci spoznavali razvojne izzive in priložnosti, ki jih ponuja regija ter težave, s katerimi se srečujejo posamezna podjetja, ustanove ter lokalne skupnosti, in sicer prek pogovorov z župani, gospodarstveniki in drugo javnostjo. V naši občini so se mudili: dr. Peter Verlič, dr. Vinko Gorenak, Aleksander Zorn, Marjan Bezjak in Milenko Ziherl.
Mojca Pugelj
Pogovarjali smo se z dr. Vinkom Gorena-kom, ki je doktor organizacijskih znanosti in trenutno opravlja funkcijo poslanca v 5. sklicu državnega zbora Republike Slovenije, ki je predviden od leta 2008 do ponovnih volitev 2012.
Glede na to, da prihajate iz Šmarja pri Jelšah^ Ste že bili kdaj prej v Dobrepolju? Kakšna se vam zdi občina na prvi pogled?
V Grosupljem in Ivančni gorici sem seveda že bil, v Dobrepolju pa prvič. Seveda po prvem obisku in pregledu statističnih podatkov o občini težko sklepam, toda prvi vtisi so zelo dobri. Moram pa reči da me je presenetil geografski položaj občine gledano z vidika glavnih prometnic. Do sedaj sem poznal le kraje tik ob cesti Škofljica - Kočevje ali pa kraje ob dolenjski avtocesti. Lahko pa rečem, da moja odlična strokovna sodelavka v Državnem zboru Marija Pečjak Ferlež, ki prihaja iz Dobrepolja, že ve zakaj živi v tem lepem kraju.
Ali se po vašem mnenju občina Dobrepolje uspešno spopada z novimi razvojnimi izzivi in priložnosti?
Prepričan sem, da Občina Dobrepolje ima razvojne probleme, tako kot jih imajo v tem času praktično vse občine. Hkrati pa vem, da se v danih razmerah s temi problemi kolikor je mogoče uspešno spopada. Ključ razvoja občine, je tako kot drugod v novih delovnih mestih in seveda s tem razvojnih možnostih za boljše življenje vseh prebivalcev.
Obiskali ste dve podjetji v naši občini, in sicer Pekarno Blatnik in Mizarstvo Jakič. Katere nove razvojne izzive in priložnosti vidite v teh dveh podjetjih?
V tem trenutku je za obe podjetji seveda uspeh že to, da uspešno poslujejo.
april 2011
Razpisi
5
Pekarna Blatnik je s svojimi odličnimi produkti znana daleč na okoli, njene proizvode sem poznal že od prej. Zanimiva so razmišljanja lastnikov o širitvi dejavnosti ob uvedbi nove že precej prepoznavne blagovne znamke. Mislim, da je podjetje na dobri poti tudi v bodoče. Kar pa se tiče Mizarstva Jakič pa prav tako. Proizvajajo zanimiv produkt v več milijonov kosih. Uspešno so se izvili iz težav, ki so jih imeli pred leti. Mislim pa da bi bila še boljša bodočnost tega podjetja v višji dodani vrednosti, na primer v izdelavi tudi kompletnih čopičev, ne le dela njih. Morda lastniki razmišljajo tudi o tem.
Katere so težave, s katerimi se srečujejo podjetja v naši regiji?
Podjetja v tej regiji gotovo delijo usodo večine slovenskih podjetij. V tem trenutku je to širitev proizvodnje, za kar so potrebna bančna sredstva s katerimi so v tej državi neizmerne težave. Seveda je to tudi trg, pa zamude, oziroma že kar plačilni kaos in vse drugo. Rešitev vseh teh in drugih težav je v splošnem slovenskem vzponu gospodarstva, ki pa ga glede na druge države v Evropi še kar in
kar ni videti. Žal je tudi ta regija v tem pogledu odvisna od ukrepov vlade, ki bi pripomogli k vnovičnemu zagonu gospodarstva. Bojim pa se da se vlada tega sploh ne zaveda. ♦
Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08), Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2011 (Ur.l. RS, št. 22/11) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 90/07) Občina Dobrepolje
objavlja
JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja
v občini Dobrepolje za leto 2011
1.	Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2011 v višini 41.800,00 EUR in sicer za izvajanje sledečih ukrepov:
Skupinske izjeme za kme^ijs^vo
•	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (naložbe v kmet. gosp. - posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - agromelioracije, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - dostopi),
•	zaokrožitev kmetijskih zemljišč (arondacija),
•	zagotavljanje tehnične podpore na področju kmetijstva (in v okviru društvene dejavnosti),
•	štipendiranje bodočih nosilcev kmetij,
•	varstvo tradicionalnih krajin in stavb (obnova kozolcev).
2.	Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev za posamezne namene:
•	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:
-	naložbe v kmetijska gospodarstva - posodabljanje kmetijskih gospodarstev 10.000,00 EUR,
-	urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije ter urejanje dostopov) 16.000,00 EUR,
•	zaokrožitev kmetijskih zemljišč (arondacija) 800,00 EUR,
•	sredstva za zagotavljanje tehnične podpore in delovanje društev na področju kmetijstva in čebelarstva 9.000,00 EUR,
•	štipendiranje bodočih nosilcev kmetij 1.000,00 EUR,
•	Varstvo tradicionalnih krajin in stavb (obnova kozolcev) 5.000,00 EUR.
3. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so:
•	za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Dobrepolje,
•	za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de minimis«) registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (društva na področju kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije,
•	za ukrep štipendiranja bodočih nosilcev kmetij udeleženci izobraževanja kmetijskih poklicnih,
srednjih, višjih in visokih šol, • za ukrep varstva tradicionalnih krajin in stavb kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stav-ba(objekt) pa leži na območju občine Dobrepolje in je vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo.
4. Razpisna področja:
A/ NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA -v skupni višini 26.000,00 EUR
Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
Upravičeni stroški:
-	stroški za pripravo načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES ter drugi splošni stroški,
-	stroški za nakup in montažo nove in rabljene tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke, stroški nakupa nove in rabljene kmetijske mehanizacije, stroški nakupa in postavitve rastlinjaka z pripadajočo opremo.
Urejanje pašnikov
Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše.
Sredstva se dodelijo za:
-	novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha),
-	za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha).
Upravičeni stroški:
-	stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Urejanje dostopov
Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. Sredstva se dodelijo za:
-	agromelioracije,
-	urejanju, obnovi in izgradnji dovoznih poti in gozdnih vlak.
Upravičeni stroški:
-	odstranjevanje skal, ravnanje zemljišča (stroški strojnih storitev).
-	stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega materiala-sofinancirajo se dejanski stroški izvedbe; oz. v primeru rekonstrukcije poti ali vlake največ do 0,75EUR/ tm, v primeru novogradnje poti ali vlake pa največ do 1,50 EUR na tekoči m poti oz. vlake).
Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva:
-	bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40% na ostalih območjih,
-	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah,
-	pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti in se doseli na podlagi zahtevka, ki mu morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi),
-	najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali kupoprodajne pogodbe, pri namenu urejanja, obnovi in izgradnji gozdnih vlak pa se priloži tudi zapisnik o prevzemu vlak, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Dobrepolje.
B/ POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ -v višini 800,00 EUR
Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov, nastalih z zaokrožitvijo oz. menjavo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo rabo za kmetijske namene. Ukrep velja le za tista področja, kjer še ni bil uveden postopek komasacije oz. kjer že tečejo postopki o uvedbi komasacije.
Upravičeni stroški:
-	stroški pravnih in upravnih postopkov.
Finančne določbe v okviru pomoči za zaokrožitev zemljišč:
-	Finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100% nastalih stroškov pravnih in upravnih storitev.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi).
C-1/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) - v višini 3.700,00 EUR (skupna višina sredstev za tehnično pomoč v okviru skupinskih izjem in pomoč »de minimis«)
Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore za izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter svetovanju kmetov in njihovih družin.
Izvajalci tehnične podpore so organizacije za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela.
Okvirne teme tehničnih podpor:
-	prikaz apnenja travnikov,
-	seminar na temo davčne zakonodaje,
-	izobraževanje na temo varno delo z motorno žago,
-	izdelava publikacij, katalogov, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije).
Upravičeni stroški na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:
-	strošek organiziranja programov izobraževanj oz. usposabljanj (stroški predavanj in forumov, demonstracij, tečajev, delavnic, idr.),
-	stroški publikacij, katalogov, spletišč, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije).
Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore:
-	bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov,
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, največji upravičeni strošek je za organizacije do 6.000,00 EUR/program letno.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali pogodbe z izvajalci storitev.
C-2/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI in DELOVANJE DRUŠTEV (za registrirana stanovska in interesna združenja in zveze - društva na področju kmetijstva) - v višini 5.300,00 EUR.
Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore in sicer:
-	izobraževanju in usposabljanju kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva).
Izvajalci tehnične podpore so registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti tudi letni program dela.
Upravičeni stroški:
-	strošek organiziranja programov izobraževanja oz. usposabljanja,
-	honorarji za svetovalne storitve,
-	na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca,
-	stroški publikacij, katalogov, spletišč, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije).
Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore:
-	bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov,
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem,
-	največji upravičeni strošek je za društvo do 1.000,00 EUR/program letno.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali pogodbe z izvajalci storitev.
D/ ŠTIPENDIRANJE BODOČIH NOSILCEV KMETIJ
-	v višini 1.000,00 EUR.
Sredstva so namenjena finančni pomoči pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Upravičenci so udeleženci izobraževanja kmetijskih poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol.
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	kopijo zadnjega šolskega spričevala,
-	potrdilo o vpisu,
-	izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije,
-	kopijo bančnega računa.
Upravičeni stroški:
-	strošek nakupa učbenikov, študijskega gradiva,
-	plačilo drugih stroškov, ki nastanejo v okviru rednega šolanja v kmetijskih izobraževalnih programih.
Finančna določba v okviru štipendiranja bodočih nosilcev kmetij:
-	do 400 EUR/dijaka v šolskem letu.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevku morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi).
E/ VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB
-	v višini 5.000,00 EUR
Sredstva so namenjena ohranjanju proizvodne in neproizvodne dediščine na podeželju - objektov in tradicionalnih stavb. Podpora je namenjena obnovi kozolcev, naše stavbne dediščine.
Upravičenci do pomoči za ohranjanje tradicionalnih stavb - kozolcev, so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stavba (kozolec) pa leži na območju občine Dobrepolje. Objekt mora biti vpisan v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Obnova objekta mora potekati v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kultur-novarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Upravičeni stroški:
-	priprave dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt) projekt gradnje ali obnove, popis del, konserva-torski program,
april 2011
Razpisi
7
-	za nabavo materiala za obnovo,
-	za izvajanje del.
Finančne določbe v okviru varstva tradicionalnih
krajin in stavb:
-	za naložbe v neproizvodnje objekte do 100 % dejanskih stroškov oz. do 1.000,00 EUR,
-	v primeru, da predvidena sredstva niso porabljena, se lahko odobri dodatna pomoč do 100% za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.
Podjetniške in druge informacije - APRIL 2011
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in
storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
5.	Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge za posamezen ukrep so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge. Obrazce vlog lahko zainteresirani dobijo v delovnem času občinske uprave na naslovu: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, oziroma na spletni strani občine: www.dobrepolje. si.
6.	Obravnavane bodo le popolne vloge, vlagatelji, katerih vloge bodo nepopolne, bodo pozvani k dopolnitvi. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
7.	Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavržene s sklepom župana in ne bodo obravnavane v nadaljevanju postopka.
8.	Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2011 je 25.05.2011, za ukrep štipendiranja bodočih nosilcev kmetij pa do 15.10.2011.
Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Dobrepo-lje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo dodatne informacije pri Matjažu Kovačiču. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti z oznako NE ODPIRAJ - »sofinanciranje programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2011« oziroma NE ODPIRAJ - »sofinanciranje programa štipendiranja bodočih nosilcev kmetij«. Na hrbtni strani ovojnice naj bo naveden polni naslov prijavitelja.
9.	Odpiranje vlog bo v 3 dneh po poteku roka za oddajo vlog na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
10.	Sredstva se bodo razdelila v mejah predvidene višine postavk za posamezen ukrep, določenih v okviru Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2011. O dodelitvi sredstev upravičencem bo odločeno s sklepom najkasneje 30 dni po odpiranju vlog. Sklep bo prosilcem posredovan v 8 dneh po sprejemu.
11.	Medsebojna razmerja med občino in prejemniki sredstev pomoči bodo urejena s pogodbo. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe v postavljenem roku, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu, oz. ostala zahtevana dokazila za posamezen ukrep. DDV se ne upošteva kot upravičen strošek.
Številka: 41010-0003/2011 Datum: 14.04.2011
Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin
m
ÍÍC 'Kočevje (Ribnica d.o.o.
1.	Javni razpis za zbiranje prijav za kandidaturo za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2011. Razpi-snik: Ministrstvo za visoko šolstvo in izobraževanje, Urad RS za meroslovje. Predmet razpisa: Priznanje RS za poslovno odličnost je najvišje priznanje RS za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Pogoji za sodelovanje: slovenska podjetja in javne inštitu-cije v naslednjih kategorijah: v zasebnem sektorju: podjetja z več kot 250 zaposlenimi, v zasebnem sektorju: podjetja z 250 ali manj zaposlenimi ter inštitucije v javnem sektorju. Rok: je 24. maj 2011, do 16. ure.
Več: http://www.mirs.gov.si/si/splosno/ cns/novica/article/1383/5 631/ bd406fb145/
2.	I. javni razpis iz naslova ukrepa 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2011. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, predelavo živilskih proizvodov, skupne naložbe (kmetijski in živilski proizvodi) ter prvo stopnjo predelave lesa, ki jih bodo izvedle gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in zavodi. Rok: od vključno 8.4.2011, do 24. ure. Več:
http://www.mkgp.gov.si/si/javne_obja-ve/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1%5Bshow_single%5D=959
3.	Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo. Razpisnik: Slovenski regionalno razvojni sklad Ribnica. Predmet razpisa: je dodeljevanje ugodnih posojil projektom na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov. Sklop 1 nudi posojila z nižjo obrestno mero (vsebuje državno pomoč), Sklop 2 nudi posojila z višjo obrestno mero
(ne vsebuje državne pomoči). Pogoji za sodelovanje: kmetijska gospodarstva (KG), ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. KG so lahko organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. KG se morajo uvrščati med mikro, mala ali srednje velika podjetja. Roki za oddajo vlog so: 31.3.2011, 31.5.2011, 31.7.2011 in 30.9.2011. Več: www.regionalnisklad.si/kmetijstvo/kme-tijstvoprimarnapridelava
4.	Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 (P2). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so subvencije za podjetja v subjektih inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji). Rok: 25.3.2011. Več:
http://www.podjetniskisklad.si/index. php?option=com_content&view=artic-le&id=152&Itemid=140
5.	Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011«. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je sofinanciranje upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev oz. svetovalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega ali raziskovalno razvojnega projekta podjetja, kjer bo končni rezultat vloga za pridobitev pravice industrijske lastnine v obliki nacionalne ali mednarodne prijave: patenta ali modela ali, znamke. Rok: do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29. 9. 2011. Več: www. japti.si/index.php?t=Razpisi&id=116&l=sl
6.	Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Predmet razpisa: je dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nere-zidenti izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Rok: do 9. 9. 2011 oziroma do porabe sredstev.
Več: www.japti.si/index.php?t=Razpi-si&id=87&l=sl
Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO)
iz gospodinjstev v občini Dobrepolje:
Občina Dobrepolje v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje in podjetjem ZEOS, organizirajo odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Dobrepolje, ki bo
v soboto, dne 14. 5. 2011.
Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu:
NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS POSTANKA
STRUGE	Parkirišče pred cerkvijo	7,30 - 8,00 h
KOMPOLJE	Parkirišče pri gasilskem domu	8,15 - 8,45 h
ZAGORICA	Parkirišče pri starem igrišču	9,00 - 9,15 h
PONIKVE	Parkirišče pri gasilskem domu	9,45 - 10,15 h
PREDSRUGE	Parkirišče nasproti Iskre	10,30 - 11,00 h
CESTA	Prostor pred ekološkim otokom	11,15 - 11,30 h
VIDEM	Parkirišče pri gasilskem domu	11,45 - 12,15 h
ZDENSKA VAS	Parkirišče pri gasilskem domu	12,30 - 12,45 h
HOČEVJE	Parkirišče pri gasilskem domu	13,00 - 13,15 h
Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo:
1.	Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd.
2.	Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd.
3.	Monitorji, televizorji.
4.	Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,^), telefoni, radijski sprejemniki, ipd.
5.	Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd.
Vso odpadno električno in elektronsko opremo je potrebno na dan odvoza do določene ure pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivajo, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali.
Občina Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje, ZEOS
naša prihodnost je čisto oltolje
ločeno zbiranje odpadkov
KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE
ORGANIZIRA MEDNARODNI
DAN GODBE
V SOBOTO, 28. 5. 2011 OB 17. URI NA VIDMU
V paradnih, skupnih in posameznih »show« nastopih bo nastopilo 8 godb iz Slovenije in tujine. Prisotne bodo tudi
narodne noše in mažoretke. Okusne hrane in pijače bo dovolj, zabavali pa vas bodo godbeniki ter odličen narodno zabavni ansambel.
VSI LJUBITELJI GLASBE PRISRČNO VABLJENI!
Sonce pomladi jo pokukalo na plan. Zbudi se, zbeži v hribe ali pa na potep čez šuštarski most. Lahko pa brez besed občuduješ kako čudovit je naš svet!
Čudovit bo tudi koncert pod naslovom
PESMI GLAS,
ki ga prireja
Vokalna skupina Mavrica
v soboto, 7. maja 2011, ob 20 uri
v Jakličevem domu na Vidmu.
Vljudno vas vabimo, da se koncerta udeležite in s tem z nami proslavite 15 letnico delovanja pevske skupine s tem imenom.
april 2011
Prireditve
9
Tudi letos tradicionalni sejem
pri Sv. Antonu na Zdenski Rebri
Mojca Pugelj
Tudi letos so članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge pred velikonočnimi prazniki pripravile sejem pri Sv. Antonu na Zdenski rebri. Sejem je potekal v nedeljo, 10. Marca, teden dni pred cvetno nedeljo in štirinajst dni pred Veliko nočjo, od 08. do 12. ure. Na sejmu so domačini predstavili obrtne izdelke, dejavnosti in dobrote iz Dobrepolja. Domačini so prodajali pecivo, meso in mesne izdelke, manjkalo ni oljke, moder-
nih in tradicionalnih butaric, košar^ Obiskovalcem so bili ponudeni tudi domači kruh, potice, različno pecivo, ki so ga pripravile članice Društva podeželskih žena, suho sadje, med, domače pijače, domači likerji in druge dobrote^ Predstavili pa so se tudi zdenski gasilci, ki bodo letos praznovali 85. obletnico delovanja.
Sejem je postal že tradicionalen zato privablja veliko radovednežev iz okolice ali bolj oddaljenih krajev. ♦
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV
MAJ.......................................................................................................
REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE
četrtek, 5. 5. 2011, Ribnica
Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki so bile izbrane za regijski nivo. Regijsko srečanje bo strokovno spremljano. Selektor bo izbral skupine za državno srečanje.
BREZA JE DANES BOGATA KRALJIČNA, OBMOČNA REVIJA PLESNIH USTVARJALCEV
torek, 10. 5. 2011, 17.00, Ivančna Gorica, kulturni dom
Na območnem srečanju se bo predstavilo dvanajst plesnih miniatur, ki so jih pripravile mentorice Martina Ratajec, Špela Repar in Ziva Radulovič. Srečanje bo strokovno spremljal Igor Sviderski.
EX TEMPORE MLADIH 2011, OBMOČNO SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV ŠOL TREH OBČIN
sreda, 18. 5. 2011, 9. 00 - 13.00, Višnja Gora, Mestna hiša
Mladi likovniki, ki jih preko šol povabi ivanška skladova izpostava, lahko sodelujejo na spomladanskem ex-temporu mladih. 30 učencev in dijakov bo pod mentorstvom Marjete Baša in Helene Crček ustvarjalo na tematiko čebel in čebelarstva. Obe delavnici bosta potekali v Višnji Gori. Nastala likovna dela
bodo razstavljena v urbanem in naravnem okolju od Višnje Gore do Stične in bodo popestrila čebelarski praznik, ki se bo odvijal v vikendu po delavnici.
4. REGIJSKO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV četrtek, 19. 5. 2011, Zagorje, Delavski dom
Otroški in mladinski pevski zbori, ki so bili v lanskoletni ali letošnji sezoni predlagani za regijski nivo, so imeli možnost prijave na tekmovanje, ki bo letos potekalo v organizaciji OI Zagorje ob Savi. Na tekmovanju lahko nastopi največ osemnajst zborov, ki jih potrdi strokovna komisija. Zbori, ki bodo na reviji prejeli zlato priznanje ali zlato priznanje z odliko, se bodo lahko uvrstili na državno tekmovanje v Zagorju ob Savi 2012. Na reviji bodo podeljene tudi denarne nagrade in posebna priznanja po izboru tričlanske žirije, ki bo ocenjevala nastope. Iz ivanške izpostave sta se na tekmovanje prijavila dva otroška pevska zbora, ki sta bila na območni reviji predlagana za regijski nivo. Nastopila bosta Otroški pevski zbor Adamčki OŠ Louisa Adamiča Grosuplje z zborovodkinjo Andrejo Bolkovič in Otroški pevski zbor OŠ Stična PŠ Muljava z zborovodkinjo Bojano Mulh.
REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE
GLEDALIŠKIH SKUPIN OSREDNJE
SLOVENIJE
sobota, 21. 5. 2011,
v organizaciji OI Cerknica
nedelja, 22. 5. 2011,
v organizaciji OI Ljubljana okolica
Regijsko Linhartovo srečanje bosta ponovno
gostili izpostavi, ki sta srečanje pripravili že v
lanskem letu. Srečanje bo strokovno spremljano. Na njem se bodo predstavile izbrane odrasle gledališke skupine iz osrednjesloven-ske regije. Za nastop na regijskem srečanju se poteguje 5 naših predstav; in sicer: Salo-ma, Slikar na vasi, Gospa poslančeva, Razvalina življenja in Svetniki.
GLEDALIŠKE VIZIJE, DRŽAVNO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN sobota in nedelja, 21. in 22. 5. 2011, Nova Gorica
Na območnem in regijskem nivoju se sicer na Vizije ni prijavila nobena mladinska gledališka skupina iz ivanške območne izpostave. Pomembno pa je, da se spodbuja tudi delovanje teh skupin mladih gledaliških ustvarjalcev. In v prihodnje si želimo, da bi se izmed delujočih skupin opogumila katera izmed njih in se udeležila vsaj območnega nivoja.
DRŽAVNO SREČANJE OTROŠKIH LUTKOVNIH SKUPIN torek, 24. 5. 2011, Ljubljana, Španski borci - center kulture v Mostah
Za izvajalce lutkovnih predstav ni starostne omejitve. V isti kategoriji namreč nastopijo tako otroški, kot odrasli lutkarji. To na državnem nivoju omogoči izredno pestro predstavitev izbranih lutkovnih predstav iz vse Slovenije.
DRŽAVNO SREČANJE OTROŠKIH
GLEDALIŠKIH SKUPIN
sreda in četrtek, 25. in 26. 5. 2011,
Ljubljana, Španski borci - center kulture v
Mostah
Na srečanju se bodo predstavile izbrane otroške gledališke skupine iz regijskih srečanj po celi Sloveniji. Državno srečanje je pregled in izbor najbolj kvalitetne letne produkcije na področju otroškega gledališča.
RINGARAJA 2011, DRŽAVNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN sobota, 28. 5. 2011, Laško
Na državnem srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki so bile izbrane na regijskih srečanjih po Sloveniji. Državno srečanje je prireditev, ki pomeni možnost
april 2011
Kultura
11
ogleda najboljšega kar je bilo na področju otroške folklore ustvarjenega v tekočem letu.
REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE
nedelja, 29. 5. 2011, Narodni dom, Logatec
Na regijskem srečanju koordinacije Osrednja Slovenija se bodo predstavile izbrane folklorne skupine iz območnih srečanj. Srečanje bo strokovno spremljal selektor za državni nivo.
MAVRIČNA KULTURA ZA VSE
MLADI NOVINARJI SO SE SREČALI NA DVEH DELAVNICAH
Srečanja mladih novinarjev potekajo v vseh treh občinah v tistih terminih, ki obeležujejo pomembne občinske datume (Jurčičevo rojstvo, rojstvo Louisa Adamiča ter Jakličev rojstni datum). Dve delavnici - ivanška in grosupeljska - sta bili v spomladanskem času že izpeljani. V naslednji polovici leta pa bo potekala še delavnica v Dobrepolju. Letos sta delavnici vodila Manica Janežič Ambrožič in Gorazd Hočevar.
ODRASLE FOLKLORNE SKUPINE, PEVCI IN GODCI USPEŠNO V DOBREPOLJU
Med vikendom v sredini marca je v Jakličevem domu na Vidmu potekalo območno srečanje odraslih folklornih skupin, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Nastopajoče in obiskovalce je pozdravil dobrepoljski župan Janez Pavlin. Srečanje je trajalo dobro uro in pol, medtem ko se je druženje zavleklo še globoko v noč. Strokovna spremljevalca Katarina Šetinc in Vasja Samec sta se izdatno pogovorila z vsemi vodji skupin in hkrati poudarila izredno kvaliteto predstavljene produkcije. V zadnjih letih se je namreč izoblikovalo kar nekaj novih skupin pevcev ljudskih pesmi, katerih vodje se konstantno izobražujejo na skladovih seminarjih. Iz dobrepoljske
občine je nastopila le družina Erčulj. Iz območnega srečanja bo pripravljen izbor za regijsko srečanje folklornih skupin Osrednje Slovenije, ki bo 29. maja 2011 v organizaciji JSKD OI Logatec in regijsko srečanje pevcev ter godcev, ki bo 16. oktobra 2011 v organizaciji JSKD OI Litija.
FOLKLORNA SKUPINA PONIKVE SE JE PREDSTAVILA NA OBMOČNEM SREČANJU
V	NOVI VASI
V	organizaciji JSKD OI Cerknica je potekala prireditev z naslovom Poprej v starih časih 2011.
Na njej je poleg treh notranjskih skupin nastopila tudi dobrepoljska folklorna skupin FS Ponikve, ki jo vodi Barbara Brodnik. Prireditev so povezovale kratke zgodbe v bloškem narečju. FS Ponikve je na območnemu srečanju cerkniške izposteva nastopila zaradi prezasedenosti v terminu, ko je bila izpeljano območno srečanje ivanške izpostave. Srečanje je strokovno spremljal Vasja Samec, ki je poudaril, da so bila njegova pričakovanja v zvezi z nastopom FS Ponikve velika in da jih je skupina uspešno izpolnila.
ŠTEVILNI MLADI OBISKOVALCI SO SI OGLEDALI DVODNEVNI GLEDALIŠKO-LUTKOVNI MARATON
V	Kulturnem domu Grosuplje se je v sredini marca predstavilo deset otroških gledaliških skupin in štiri lutkovne skupine. Posamezne gledališke predstave so si ogledali vrtčevski in osnovnošolski otroci iz grosupeljske občine. V razgovoru, ki so ga imele mentorice gledaliških skupin s strokovnim spremljevalcem Klemenom Markovčičem, je bil poudarjen napredek posameznih skupin pri osvajanju gledališkega prostora. Prav tako je Irena Rajh Kunaver vodila razgovor z mentoricami lutkovnih skupin, v katerem se je izčrpno posvetila analizi lutkovnega izraza. Prireditev je vodila Nika Devetak. Za regijski nivo sta bili izbrani dve gledališki in dve lutkovni skupini, in sicer Gledališče Hiška KD Teater Grosuplje in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (Irena Žer-din) in ter Gledališka skupina Mravljice VVZ Kekec Grosuplje (Jožica Bambič in Marta Vidmar) ter dve lutkovni skupini, obe iz vrtca
Ivančna Gorica prva iz enote Marjetica (strokovne delavke, ki jih vodi Suzana Kocmur) in druga iz enote Muljava (predšolski otroci pod mentorstvom Barbare Kavšek in Sije Urške Ivančič). Drugi del lutkovnega regijskega srečanja je bil sredi aprila v Kulturnem domu Ivančna Gorica v organizaciji ivanške skladove izpostave.
PODELITVE GALLUSOVIH PRIZNANJ
Podelitve potekajo glede na vloge, ki jih kulturna društva posredujejo izpostavi en mesec pred prireditvijo. V marcu in aprilu so bila podeljena zlata, srebrna in bronasta Gallusova priznanja, ki sta jih slavnostno podelili vodja in predsednica sveta ivanške območne izpostave. Gallusova priznanja so prejele pevke Ženskega pevskega zbora Magdalena in Ženskega pevskega zbora Lastovke iz Grosupljega.
DRUGI DEL REGIJSKEGA LUTKOVNEGA SREČANJA JE POTEKAL V IVANČNI GORICI
Območna izpostava Ivančna Gorica je bila letos ponovno organizatorka enega od dveh delov regijskega srečanja lutkovnih skupin Osrednje Slovenije. Na njem so se predstavile lutkovne skupine, ki jih je selektorica Irena Rajh Kunaver izbrala na območnih srečanjih. Iz ivanške izpostave sta bili za regijsko srečanje izbrani dve skupini, obe iz vrtca Ivančna Gorica, in sicer: Lutkovna skupina Vrtca Muljava (Barbara Kavšek, Sija Urška Ivančič) in Lutkovna skupina vzgojiteljic Vrtca Marjetica Ivančna Gorica (Suzana Kocmur). Srečanje je spremljala Jelena Sitar.
ČRKOLANDIJA NAVDUŠILA OTROKE V DOBREPOLJU
Zadnja predstava Otroškega abonmaja Dobrepolje je s svojo poučno vsebino in dinamično igro navdušila mlado dobrepoljsko občinstvo. Maja Gal Štromar in Gregor Geč sta v predstavi uprizorila besedilo Andreja Rozmana Roze. Donator daril za otroke je bil NLB Dobrepolje. Otroci so bili izredno veseli hranilnikov, ki so jih lahko samostojno sestavljali v šolah in vrtcih, še po končani predstavi.
Vljudno vabljeni
na predstavitev pesniške zbirke
Otroštvo neba Francija Novaka,
ki je februarja izšla
pri založbi Mladinska knjiga
v sredo, 11. maja, ob 18. uri,
v prostorih knjižnice Dobrepolje.
Organizator: TD Podgora, STHART
Kultura
Mestna kiijiínkn Gmsiipfji:
Fjtfila no/iivfulfe

Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Knjiga se spominja!
Mersel Jasmina
Znanstveniki proučujejo stare listine in nato pišejo zgodovinske knjige. Te govorijo o dogodkih, ki so se zgodili, vendar pa iz njih redko razberemo, kako so živeli navadni ljudje. Knjige z zgodbami se spominjajo stvari, ki jih v starih listinah ne najdemo. Ne morejo nam, na primer, povedati, o čem je deček, pred sto leti razmišljal na poti v šolo, o čem so takrat sanjali otroci, česa so se bali in kaj jih je razveseljevalo. Knjiga se spominja tudi staršev teh otrok, spominja se, kakšni so želeli biti in kakšno prihodnost so želeli svojim otrokom. Knjiga se spominja časa, v katerem je bila napisana.
Zgornji odlomek je iz letošnje poslanice, ki jo je ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, napisala estonska pisateljica Aina Pervik. Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je namreč 2. april razglasila za mednarodni dan knjig za otroke. Na ta dan je bil rojen veliki danski pravljičar H. C. Andersen, ki je napisal okoli 160 pravljic, prevedenih v kakšnih 100 jezikov. V Sloveniji praznujemo mednarodni dan knjig za otroke že vse od leta 1967. V sklopu tega praznovanja knjižnice po celem svetu prirejajo različne dogodke, podeljujejo nagrade, odpirajo razstave in razmišljajo kako obdržati bralno kulturo med mladimi. V krajevni knjižnici Dobrepolje smo za mladino pripravili knjižni čajanko- Kje pa
tebe grah žuli. Pogovarjali smo se o težavah s katerimi se srečujemo v življenju in spoznavali prijateljice knjige, ki so nam lahko v pomoč in oporo. Medse pa smo povabili tudi našo ljudsko pripovedoval-ko in prenašalko ljudskega izročila Ančko Lazar. Na pravljičnih uricah je s svojimi pripovedmi in pesmimi navdušila vse otroke, saj so jo poslušali s široko odprtimi očki, s posebno pozornostjo in občudovanjem. Prav je, da otroci slišijo pripovedovati zgodbe iz različnih ust, ki pripadajo različnim generacijam. Vsakdo namreč podaja tudi svoja doživetja, ki nam prikažejo življenje v določenem času. Spomin Ančke Lazar ne pozna meja, njene pravljice in pripovedke pa ne poznajo konca. Podaja pa jih na način, ki začara vsakogar, s posebno radostjo, energijo in čutečim glasom. Veseli smo, da se bodo njene pripovedi ohranile tudi v obliki knjige, ki bo njene spomine in dogodke časa ponesla še mnogim rodovom.
V sodelovanju z Društvom Koma 750, Sekcija Razgledi pa smo v knjižnici ponovno pripravili večer z Dušico Kuna-ver, ki je tudi tokrat privabila veliko poslušalcev vseh generacij. Na jezikoslovnem predavanju, Mavrične poti do angleščine - čim manj časa za čim več znanja, je spregovorila o strategijah učenja angleškega jezika, kako in kdaj se učiti. Predstavila je metodo mavrične bližnjice, ki bistveno poenostavlja učenje
vseh tujih jezikov. Zbirateljica ljudskega izročila Dušica Kunaver je po poklicni poti profesorica angleškega jezika s 40-letnimi učiteljskimi izkušnjami. V zadnjih dvajsetih letih predava o metodah učenja angleščine in o ljudskem izročilu. Napisala je na stotine člankov ter več kot 90 knjig iz področja anglistike, pedagogike, narodopisja in alpinizma.
V	knjižnico vas vabimo tudi na ogled fotografske razstave z naslovom Tam, kjer sem doma. Razstavo je pripravil naš domačin iz Strug, natančneje iz Tisovca, Janko Nose. Jankova ljubezen do narave je neizmerna in slednje prikazujejo tudi njegove fotografije. Ne glede na to ali gre za floro ali favno, živali ali rastline, sončni zahod ali kamen v travi, gozdno drevo ali približno štirideset jam v okolici Tisov-ca, vse stvaritve vidi in dogajanja občuti s srcem. In vse to odražajo njegove fotografije. Fotografije prikazujejo utrinke in doživljanje Jankovega rodnega kraja in Dobrepoljske doline, ter njegovega življenja. Otvoritev razstave pa je s interpretacijami svojih pesmi dopolnil Andrej Debeljak. Tudi preko njegovih pesmi smo lahka začutili srčnost, predvsem pa ljubezen in predanost rodni Struški dolini.
V	mesecu maja pa vas vabimo tudi na predstavitev pesniške zbirke Francija Novaka. Njegovim pesmim bomo prisluhnili v sredo, 11. maja, ob 18. uri, v prostorih knjižnice. Lepo vabljeni. ♦
Janko Nose in fotografska razstava »Tam, kjer sem doma« (avtor fotografije Žiga Palčar)
Dušica Kunaver na predavanju Mavrične poti do angleščine
april 2011
Kultura
13
Na. golih, stebrih
»In beseda je meso postala«, ne nekje v zgodovini, v svetopisemski zgodbi, ampak tukaj in zdaj, v soboto 9. aprila, ko je v modri dvorani Jakičevega doma Silva Langenfus predstavila svoj literarni prvenec- Gole stebre. Kdor se ukvarja s pisanjem, ali kakšno drugo umetnostjo, bi glede na veličino intime in pogum ki je potreben za podajanje le te zunanjemu svetu, raje imenoval, da je srčno in pogumno razgalila svojega prvorojenca. Še boljši približek dogodka doživetega v živo pa so Silvine besede, s katerim naslavlja enega izmed poglavij svoje pesniške zbirke: Slačim se. Plešoča duša, slečena do golega.
Andrej Debeljak in Saša Strnad
Čeprav gre pri dogodkih te vrste, predvsem za slušno gur-manstvo, ki preko interpretirane pisane besede tok zavesti ponese v specifično uživaštvo in ugodje občutkov, je Silva za predstavitev Golih stebrov poskrbela tudi za zunanje efekte in popolno asocijacisko podobo. Stebri z verigami in praznimi okovi, poslikana "plesalca" s sabljo in bičem sta bila lepa prispodoba zunanjega sveta, na nek način odra, sredi katerega osrednji prostor pripada subjektu, njej sami: ženski duši, nežnosti, čutnosti, občutljivosti, mesenosti, mehkobi, ki z zunanjim svetom kljub nujni konfliktnosti tvori celoto. Podoba življenja samega-takšnega kot je: v stalnem boju, nasprotjih in sintezah, rojevanju in umiranju, nenehnem spreminjanju. Svoje sta zagotovo dodala tudi perfektno izbrana glasbena podlaga, ter njen pesniškoglas-beni gost, odlični Dani Bedrač. Vsake toliko je bilo potrebno prav pripreti oči, da je človek lahko vdihnil in v sebi na novo spojil poplavo vseh občutkov. Zatorej se ne gre čuditi komentarju enega od udeležencev, literarnemu užitkarju s štajerskega konca, ki je dejal, da na bolj norem literarnem večeru še ni prisostvoval. Z eno besedo- nepozaben večer, kakršnega je obljubila že v vabilu na svojo predstavitev.
Pa spregovorimo kakšno besedo o Silvi sami, oz. njeni poeziji. 94 podčrtank na portalu pesem.si, objave v revijah in zbornikih Pesem.si, Vpogled, Vsesledje, Lirikon, Balkansko pero, Kapija istoka i zapada. Ti podatki pričajo o marsičem. Predvsem pa o kvaliteti. Kajti Silvina poezija je edinstvena, samosvoja. Ni "tipično" ženska poezija, dasiravno je ta pojem težko opredeljiv. Nežnost prepletena z močnimi
vtisi, meso prepojeno z duhom, slikovitost, sočnost, zagotovo izzivalnost, ki mestoma meji na provokativnost, impulzivnost, erotičnost, prepletanje in združitev moškega in ženskega principa, strast, ki jo ne smemo zamenjati z agresivnostjo, bolečina, svetobolje^. Pravzaprav ni besed, ki bi jo lahko dovolj dobro opisale. Silvina poezija je "trenutna" poezija. Zajetje izbruhov neizmernih dimenzij, globočin, impulzov in občutij, ki jih je v svojih kapacitetah zagotovo nemogoče ubesediti. Silvi to uspeva. In to z neizmernim občutkom, mesenim jezikom, goloto in iskrenostjo, ki ježita kožo in globoko orjeta v notranjost posameznika. Njena poezija zagotovo ni ljudska. Ampak izbrana, za izbrance. Tako življenjska, iskrena in razgaljena, da bralca, zardelega pred samim seboj in z privzgojenim sramom nenehno postavlja pred ogledalo, kjer slači tudi sam sebe. Razgalja in se sprašuje o lastnih občutjih, se razstavlja in sestavlja na novo. Dinamika brez primere. Prvin-skost v svoji surovosti, pred katero si tolikokrat zatiskamo oči in bežimo, čeprav je naše najmočnejše gibalo. Alfa in omega vsega. Znotraj nje pa brezkožnost. Ženska občutljivost in čutnost, ki dušo in živo meso že z neznatnim dotikom vzdraži, vzburi, aktivira. Silvina poezija je s svojo hkratno impresijo in ekspresijo za bralca drevo spoznanja in prepovedan sad, ki s svojo sporočilnostjo bralcu kot soustvarjalcu, ki nikakor ne more ostati nedotaknjen, odpira duri v njegov lastni notranji svet. Tudi mnogokrat strašljiv. Vendar vedno utripajoč in živ. Silvina poezija je mamilo. Opojno
in hkrati ostro, čute zbujajoče. Ob njem se spoznavaš na novo, začutiš drugače. Nujno si ga je treba dozirati v ravnopravšnjih odmerkih. Ni ga treba hraniti v nedose-gu tujih rok, ne v temi, edino kar je-potrebno ga je imeti na srčni temperaturi.
Ali kot je na večeru samem še enkrat več ponovil kantavtor, pesnik in urednik Dani Bedrač, ki ima kar precej zaslug pri izidu Golih stebrov: »Silva spada v sam vrh ženske poezije.«
Seveda pa ne gre pričakovati da bi plebejske množice znale že sedaj razumeti in ceniti zaklad, ki ga Silva, z bolečino in užitkom iztrganega iz lastnih prsi ponuja na dlaneh. Njena širokoglednost ne sovpada z zornim kotom večine staroselcev, ki ne pozna drugega, razen tega kar lahko zazna s svojimi peterimi čutili. Njena prostranstva segajo daleč preko nizkih domačih pragov. In seveda, gre za nepridobitniško umetnost, ki že tako in tako v kapitalističnem sistemu uživa mačehovski odnos do sebe. Zatorej je in bo verjetno ostala čarovnica, za katero obsojajoča jo horda vseskozi pripravlja in kuri grmado. Toda Silva se žrtvuje in daruje drugje, na drug način. Za svoj oltar je izbrala poezijo, na njem v plamenih intuzijazma in srčnosti daruje v žgalno daritev samo sebe in svoje srce. Edino plačilo so ji njene literarne umetnine in občutkih tistih nekaj "norcev", ki jo znajo čutiti. Nič novega. Še ena velika Duša več, ki hodeč po trnju in črepinjah z biseri hrani svinje. Tem so šteti dnevi, njene bisere pa je na svojo tehtnico vzel čas, ki jim bo njihovo dragocenost verjetno določil šele posthum-no. ♦
Dobrepotjsko^ vandranje
Učenke in učenci JVIZ OŠ DOBREPOLJE so pripravili turistično raziskovalno nalogo DOBREPOLJSKO VANDRANJE: po poti konjička kopitljačka, po poti račke kratkotačke, po poti zajčka dolgouhca.
Z nalogo so se predstavili na 25. državnem festivalu TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE- TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA, na temo IMEJMO SE FAJN-DOŽIVITE NAŠ KRAJ.
Predstavitev je potekala na turistični tržnici v Mercator centru v Ljubljani, 22. marca 2011.
Predstavili so sprehajalne poti, ker pohodništvo v današnjem času postaja vse bolj aktualno. Vse več ljudi ozavešča potrebo po gibanju zato hodijo v naravo
in iščejo primerne označene poti.
Ponudili so vandranje, ki bo potekalo skozi celo leto in bo primerno za predšolske, šolske otroke, ter družine z majhnimi otroci. Vandranje so povezali z igračami, ki so jih izdelovali v Dobrepoljski tovarni igrač.
Povezali so se s turističnim društvom Dobrepolje, kjer bodo njihove zamisli in ideje realizirali že letošnjo pomlad. Direktor Stolarne g. Stane Škulj je ugodil prošnji, da v Stolarni izdelajo lesenega konjič-
ka, račko in zajčka. Postavili jih bodo na cilj posamezne poti.
Ob tem je nastala tudi spominska znamka TD Dobrepolje. Idejno in vsebinsko jo je oblikoval ravnatelj g, Ivan Gran-dovec, foto Tamino Petelinšek. Na znamki je prikazan "Mačev soldat s harmoniko in konjičem" (Ljubič Tone: Ljudska umetnost Dobrepolja, Narodna knjižnica Ljubljana,1944). Izdelali so ga Anzlevi iz Zagorice.
april 2011
Iz šole, obvestila
15
Mladi turistični raziskovalci Kristina Grandovec, Zala Erčulj, Julija Ilic, Sara Jamnik, Monika Strnad, Natalija Pugelj, Laura Zupančič,Tamara Butala, Tajda Klinc, Gašper Okorn, Jan Lenarčič, Jon Ahačevčič, Sebastjan Lohkar, Alaga Hadžalič, so bili pri predstavitvi turističnih idej uspešni in zanimivi. S svojo igrivostjo so znali privabiti obiskovalce k stojnici, predstaviti Dobre-polje kot dragocen biser v mozaiku Slovenije in povabiti obiskovalce z geslom: "DOŽIVITE NAŠ KRAJ, IMEJMO SE FAJN"
Turistična zveza Slovenije jim je podelila SREBRNO PRIZNANJE. Nalogo si lahko ogledate na internetni strani JVIZ OŠ Dobrepolje.
Mentorji:
-	Marija Babič
-	Dušica Hočevar
-	Marija Žnidaršič
-	Tone Steklasa
Lep pozdrav, mentorji. ♦
i
TUHsStlĆNA
SL^eNue
hrtzn^mc
Turizmu pomaga lastna giava
prejme JVIZ OSfítCEgNA SOLA DOSREPOLJE
Ul.m^MI .UHlJ V4BlCRAtj-rE UMMawVĎb n»3'J »OtV^
SOM
Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 6 do 15 let na Debelem rtiču v času od 20. 7. do 30. 7. 2011. Število mest je omejeno na 80 otrok iz občine Grosuplje, 25 iz občine Dobrepolje in 80 iz občine Ivančna Gorica.
Če se bo prijavilo več otrok, kot imamo prostih mest, bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer bomo odločali na osnovi mnenja, ki ga bo izdal otrokov izbrani zdravnik. Prijavnice za letovanje lahko dobite v šolski svetovalni službi ali na sedežu Rdečega križa, Taborska 6, Grosuplje, lahko pa Vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti izpolnjene in podpisane vrnite v šoli do 05.05.2011, ali čim prej v pisarni Območnega združenja Rdečega križa na Taborski 6 v Grosupljem.
Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter iz proračuna občin. Starši bodo plačali razliko do polne cene. Ta znaša 100,00 EUR.
Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice do 10.06.2011, prispevek staršev pa bo potrebno nakazati do 20.06.2011. Kdor ne bo upošteval roka plačila, bomo smatrali, da je odstopil od prijave.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 7811-630 ali 051/380 351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@ozrks.si.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo
na zdravstvenem letovanju otrok na Debelem rtiču
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira desetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču v času od 20. 7. do 30. 7. 2011.
Za vodenje skupin otrok v starosti od 6 do 15 let vabimo k sodelovanju prostovoljce/ke. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	starost najmanj 20 let
-	študentje pedagoške, zdravstvene ali druge smeri
-	izkušnje pri delu z otroki
-	znanje osnovnih plavalnih veščin
Pisne prijave zbiramo do 31.05. 2011 na naslov: Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si, dodatne informacije pa na tel. št 7811 630 ali GSM 051 380 351.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
V tednu Rdečega Križa Slovenije organizirata Krajevna organizacija Dobrepolje in Struge, v sodelovanju z občino Dobrepolje,
strokovno predavanje na temo DIABETES,
ki bo v četrtek, 12. maja 2011 ob 19:30 uri
v prostorih MODRE DVORANE Jakličevega doma na Vidmu. Predaval bo dr. Zdravko Marič.
Priložnost bo tudi za merjenje krvnega sladkorja in pritiska.
Lepo vabljeni!
Materinski dan na
PŠ Kompolje
Petra Andoljšek Žagar
Pomladni veter nam je prinesel vonj po prvih cvetlicah, ki naznanjajo nov letni čas, ki je poln svetlobe, prebujenja, brstenja, rasti, predvsem pa ljubezni in nežnosti.
Materinski dan je zelo poseben dan v letu. Je dan, ko lahko povemo, koliko nam pomenijo naše mame; dan, ko se jim lahko zahvalimo za vse, kar dan za dnem delajo za nas.
S prireditvijo smo tako počastili naše starše, prijatelje, sosede, ki nas z ljubeznijo in toplino nesebično vzgajajo in se nam razdajajo.
Prireditev so pripravili učenci PŠ Kompolje ter vrtčevska skupina Medvedki pod vodstvom mentoric. ♦
Včenci s proslavo razveseliti svoje mame
Mojca Pugelj
Avla podružnične šole je bila v četrtek, 24. 03. 2011, polna obiskovalcev. Po aplavzih sodeč so mamice, babice in ostali obiskovalci uživali v programu, ki so ga pripravili učenci in zaposleni na PŠ Struge.
Najprej so vse prisotne razveselili najmlajši, ki so se predstavili z igrico Pod medvedovim dežnikom, na klavirju pa jih je spremljala Manca Miklič. Sledil je nastop učencev 4. in 5. razreda, ki so se predstavili z igrico Medvedkovi medenjaki, zaplesali in zapeli pa so tudi člani angleškega krožka, igrico in skeč so odigrali člani dramskega krožka, zapeli so še člani moškega pevskega zbora Struge, meh harmonike pa sta raztegnila Mojca in Tine Pugelj.
Med proslavo sta napovedovalki Maja Dernulc in Manca Miklič ugotovili, da so mame res zakon in da se premalokrat zavedamo, kako dragocene in nepogrešljive so. Upam, da se tega vsi zavedamo skozi celo leto in ne samo na materinski dan. ♦
april 2011
Kulturna dediščina
17
Ohranjanje starih objektov
»Stara hiša je nekaj posebnega in ohranjati staro hišo pomeni nadaljevati zgodbo tistih, ki so jo postavili, vtkati vanjo svoje življenje, spoštovati delo prednikov in dodati nekaj povsem svojega vanjo^«
Mojca Pugelj
Janez Tomšič z družino živi v približno 130 let stari hiši v Kompoljah. Domačijo v celoti je kupil že njegov stari oče, ki jo je adaptiral, njegov oče pa jo je povečal in v celoti preuredil takoj po vojni, leta 1958. Tudi Janez jo je preuredil po svojih željah in z ohranjanjem kulturne dediščine, v njej pa sedaj živi že četrta generacija.
Zakaj ste se odločili za ohranitev izgleda stare kmečke hiše?
Še kot mlad fant sem se navduševal nad staro kmečko hišo, ob enem pa imam rad urejeno fasado, rože po oknih in v okolici, pesek pred hišo na dvorišču^ v tem stilu. Na mojo hišo sem še posebej navezan, saj sem v tej hiši živel tudi v mladosti. V tej hiši so notri korenine prednikov. Če to podereš, po mojem mnenju izgubiš oz. uničiš stik s preteklostjo. S tega vidika sem se odločil za ohranitev hiše v svoji osnovni obliki.
Katere rekonstrukcije, dozidave, nadzidave ste opravili do sedaj?
Hiša je v osnovi takšna, kot sem jo dobil od očeta.
Jaz sem to hišo začel prenavljat, ker je bila hiša brez talne horizontalne izolacije in se je vlaga nabirala po podnih in po zidovih. Sam sem v notranjosti podkopal vse zidove, izoliral, na novo smo položili tudi tlake. Zgoraj je bila sicer mansarda, ki pa ni bila izdelana - izdelali smo jo mi.
Ne dolgo nazaj ste se odločili za zunanjo prenovo hiše^
Pred tremi leti pa smo zamenjali okna, prebarvali hišo z novo fasado in nekoliko uredili okolico. Hišo smo tudi od zunaj obložili z izolacijo (stiroporjem), zamenjali smo tudi opeke na strehi. Vgradili smo plastična okna, za katera se še enkrat ne bi odločil - zagotovo bi dal lesena okna. Vsekakor pa smo pri obnovi gledali na funkcionalnost in na samo vzdrževanje.
Kar pa se tiče okolice^ Dvignili smo teren, ni še urejena, kakor bi rad. Menim, da bi bilo potrebno še nekoliko dvignit teren, potrebno je dokončat škarpo, treba je dodati še ograje na balkonu in na pragu^ Idej je še veliko, upam da mi bodo finance in zdravje omogočali, da jih bom uresničil.
Zakaj ste se odločili za peščene zunanje ureditve in ne npr. za asfalt?
V kmečko okolje asfalt ne paše. Je fin za uporabo, je pa to po mojem mnenju velika sprememba za okolje. Meni bolj ustreza pesek, ki dvorišče in dostop do hiše naredi domače.
Tudi fasado ste na novo uredili^
Na novo smo prebarvali fasado, ki je neupadljivih barv. Po mojem mnenju kričeče barve ne sodijo na deželo. Takšne fasade so mogoče za urbana, nova naselja, za na deželo pa ne.
Bi se tudi danes odločili za obnovo hiše, ali bi se odločili za novogradnjo?
Z vzdrževanjem je bilo ogromno dela in stroškov^ Danes bi se verjetno odločil drugače. Odločil bi se za novogradnjo, pa vendar v stilu, ki bi bil sprejemljiv za okolico in za vas. Pa tudi v notranjosti bi obdržal kmečki stil, saj v tej hiši ne pogrešam ničesar^ Ko sem bil mlad, imel sem svojo vizijo,bil sem zagnan^ in mi ni žal, da sem se odločil za obnovo stare hiše.
Pred časom so bile tudi v Kompoljah poplave. Ste imeli tudi vi vodo v hiši?
Moj oče je hišo dvignil za 70 centimetrov, pred hišo je tudi prag in ravno zaradi tega voda ni prišla notri. Je pa voda prišla v predel med izolacijo in podnom in steklena volna se je napila vode, zato je v hiši čutiti vlago. Čez poletje bomo še počakali, če se bodo zidovi kaj presušili, če se ne bodo, bomo verjetno morali na novo narediti tlake in na novo položiti parket, ploščice^ ♦
ri
Misli
35. skupščina MZS v Ljubljani
Slavko Pajntar (Pinki)
Udeležili smo se 35. redne letne skupščine MZS, ki je potekala v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Skupščine sta se udeležila podpredsednik Pavle Gregorka, predsednica častnega razsodišča, Dragica Pajntar in predsednik društva, Slavko Pajntar ki pa je tekom dneva pomagal kuhati in pripravljati hrano za goste pri Gobarsko - mikološkemu društvu Ljubljana, ki je ravno ta dan praznovalo 50. letnico. Skupščine se je udeležilo 40 delegatov iz 27 društev iz Slovenije, zvezi se je priključilo novo Gobarsko društvo iz Ptuja. Naslednja skupščino bomo verjet-
Društvo gobarjev Štorovke - Šentrumar Hočevje
Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje
no organizirali člani DG Štorovke v Dobrepolju. Obletnice GMD Ljubljana se je udeležilo prek sto gostov in članov raz-
nih društev, katerim so bila podeljena priznanja in zahvale za pomoč in sodelovanje pri pripravah gobarskih razstav in srečanjih. ♦
Štorovke osvojile 1. in 3. mesto na mednarodnem tekmovanju
Slavko Pajntar - Pinki
Minuli vikend je v Umagu potekala že 6. mednarodna Smrčkijada ter 1. mednarodno tekmovanje v kuhanju gobjega kotlička. Obojega so se udeležili tudi člani Društva gobarjev Štorovke.
Na tekmovanju je DG Štorovke osvojilo kar dve visoki uvrstitvi. S kuhanjem gobjega golaža so se uvrstili na 1. mesto, z lisičkami s krompirjem pa na 3. mesto.
OBISK IN SREČANJE na 6. mednarodni Smrčkijadi
Ne mine leto, da se nebi člani DG Štorovke udeležili sobotnega mednarodnega prijateljskega srečanja in druženja v Umagu katerega prireja tamkajšnje gobarsko društvo »BOLETUS«. Srečanje poteka v prijetnem druženju gobarskih društev iz Hrvaške, Bosne, Srbije, Italije in Slovenije, vsegaskupaj okoli 1000 ude-
ležencev. Vse poteka na glavnem pomolu. Dan se začne s stiskom rok znancev in prijateljev. Po okrepčilu (malici) se za dve uri odpravimo v bližnje gozdove nabirati smrčke (slovensko mavrahe) in divje špargeljne. Ko se vrnemo in če kaj naberemo ali (naberejo) se te najlepše primerke da na ocenjevanje komisiji za katere se prejmejo nagrade in priznanja. Ocenjujejo se tudi lepo izdelane in obdelane gobarske palice (naravne). Ogledamo si mini razstavo gob in likovna dela šolarjev in vrtcev. Sledi kosilo (enolončnica iz kotla) katerega pripravijo člani društva Boletus. Pestra je tudi izbira gostincev, školjk, fritaje itd. ter domačih izdelkov na štantih. Na vrsto pridejo podelitve zahval na srečanju in vračanje s spominskimi darili. Popoldan prehitro mine ob dobri glasbi, slovenskih in dalmatinskih melodijah, ko se je treba posloviti in oditi proti domu.
MEDNARODNO TEKMOVANJE v kuhanju gobjega kotlička
Člani DG Štorovke smo se v Umag odpravili tudi v nedeljo, 10. 4. 2011 na prvo mednarodno tekmovanje v kuhanju gobjega kotlička. Treba je bilo pripraviti enolončnico iz gob. Časa smo imeli 3 ure. Naša ekipa v sestavi Štefan Kastelic, Sal-kič Ibro in moja malenkost (Pinki) smo se odločili za dva kotlička in sicer za gob-ji golaž in lisičke s krompirjem. Sodelovali sta še ekipi Boletusa iz Umaga, GD Sunčanica iz Medulina, restavracija Val iz Umaga, ekipa Samobora in AMB - Mugia iz Italije. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju saj smo si sposojali in menjali tako gobe, krompir, kakor tudi začimbe kar je bilo zabavno. Po vzetih vzorcih jedi komisije nam je predsednica le te podrobno razložila kaj je bilo dobro, česa premalo in česa preveč v kotličku. Sledila je podelitev nagrad in priznanj.
1.	mesto ekipa DG Štorovke (gobji golaž)
2.	mesto ekipa Boletus Umag (gobji golaž z divjimi špargeljni in mesom)
3.	mesto ekipa DG Štorovke (Lisičke s krompirjem)
4.	mesto ekipa GD Sunčanica Medulin (Lijasta lisička s krompirjem)
Vse, kar smo ekipe pripravile se je prodajalo obiskovalcem, med katerimi je bilo veliko slovenskih, denar pa so namenili v dobrodelne namene.
april 2011
Iz društev
19
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Kukavica se je oglasila, pomlad v deželo je privabila. Mi pa pridno na njive in vrtove se zapodimo in, da česa posejati ne pozabimo. Z dopustniškega potepanja v Izoli, smo vrnili zdravi. Vse, kar je lepo hitro mine, kajne ?!
(fotke so dokazni material) Z našega koledarje je razvidno, da se v aprilu ne dogaja nič posebnega. Bomo pa (13. aprila) »Škrjančki« s petjem zabavali oskrbovance Doma starejših občanov v Domžalah. Ta mesec tudi »rekreativke« zaključujejo z aerobiko.
Na letošnji prvi izlet se bomo odpravili 21. maja. Vse podrobnosti boste izvedeli pri naših poverjenikih.
Prihajajo velikonočni prazniki. Naj Vam zaželim, da jih preživite v miru in veselju. Veliko lepih pirhov Vam želim! Vesela »ALELUJA«« pa naj odmeva tudi v vaših domovih.
Društvo upokojencev Videm Dobrepolje je tudi letos organiziralo sedemdnevni dopust v Izoli. Povabili so nekaj članov iz društva upokojencev Velike Lašče, ki smo se jim z veseljem pridružili. Odhod z avtobusom smo imeli v soboto na Sv. Jožefa dan. Da smo bili vsi dobro razpoloženi je k temu prispeval lep sončen dan. V hotelu je bilo za nas lepo poskrbljeno. Hrana je bila zelo okusno pripravljena in bilo jo je dovolj za vsak lačen želodec. Poleg kopanja je bilo dobro poskrbljeno za zabavo in sprostitev. Kar je bilo pa najlepše za dušo, so bile zapete stare Slovenske narodne pesmi, ki so prihajale vsak dan iz ust čudovitih dobrepoljskih slavčkov, naj bo to v bazenu ali kje drugje, ko smo se družili skupaj. Zato bi se v imenu vseh članov Velikih Lašč, ki smo se udeležili dopusta, iskreno zahvalila vsem tistim, ki so nam polepšali teden. Posebna zahvala gre organizatorki dopusta gospe Metki, ki je vse tako lepo organizirala, da je vse potekalo brez najmanjših problemov.
Naj zaključim z željo, da bi nam zdravje še dobro služilo in bi se takih srečanj še velikokrat udeležili.
Praznik Marija
20
Iz (dolnrepol^ske ambulante
april 2011
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
O ptici in hrbtenici
Z bodičastega grma na vrhu Kamnega vrha se dvigne v oblačno nebo ptičica Zla-tokljunka. Z odločnimi zamahi žametnih kril doseže višino prvih dežnih kapljic. Kakor val morja jo že v naslednjem hipu v svojo smer ujame lahni veter. Mirno zajadra Zlatokljunka v dolino, srčno dolino pridnih ljudi. Malo navzgor, malo navzdol, levo pa desno in naokrog, se spusti ptičica proti zvoniku. Zasliši se zvon, ura je devetnajst in mogočni zven odnese Zlatokljunko še naprej, čez župnišče do stavbe z rdečo streho in belimi okni. V najbolj spodnji vrsti je eno od oken odprto, osvetljeno in vabeče; iz notranjosti se namreč slišijo prijetni zvoki nežne glasbe. Ptičica usmeri svoja krila naravnost proti temu oknu in lahno in tiho pristane na zunanji okenski polici. »Tu so dobri ljudje«, se ji utrnejo občutki, ko zagleda, da je na polici nasuto polno najboljših semen. Previdno začne kljuvati prva zrna in že v naslednjem trenutku pritegne njeno pozornost dogajanje v prostoru, kjer se zasliši, da je nekdo potrkal na vrata. Človek v belih hlačah, ki je bil ves čas v prostoru in za katerega je Zlatokljunka takoj vedela, da je dobrega srca, z umirjenim glasom poreče: »Naprej!« Počasi se odprejo vrata, skozi katera vstopi drugi človek, utrujen, zgaran in bolečega izraza. »Dober dan, prišel sem k vam po pomoč, ker me boli hrbet. Kaj mislite, da je to in kako mi boste pomagali?« V prijetnem sozvočju glasbe in glasu človeka v belih hlačah posluša ptičica odgovor, ki sprošča napetost, vliva upanje in daje moč. »Dober dan, up na plan, obup naj gre vstran! To, kar vas tare, so žeblji Kristusovega križanja, ki nam jih sodobno življenje zabija ravno v tiste predele, ki jih v svojem vsakdanjiku najbolj obremenjujemo in potrebujemo. Mladim se ob računalniku zvija hrbtenica in razvija psihični stres. Odraslim se ob delovnem stroju obrabljajo sklepi in poglabljajo življenjski problemi. Starim se sesedajo kosti in sesuvajo sposobnosti spomina in gibanja. Žeblji so žeblji, njih je možno zabiti tja, kjer je les mehak. Življenjski žeblji so podobni. Življenje nam jih zabija tam, kjer smo najbolj občutljivi. Pri vas je to hrbtenica, zato vas boli. Danes bova midva s terapijo to težavo ublažila, vaša naloga pa je, da v bližnji prihodnosti z navodili, ki vam jih bom dal, svoj hrbet delovno sprostite, vadbeno pa utrdite in učvrstite. S tem boste dosegli, da se bo vaš
življenjski žebelj na hrbtu zvil ali zlomil in ne bo več mogel prodreti v vašo do danes šibko točko vašega telesa.«
V naslednjem trenutku se človek z bolečinami sleče do pasu, leže na oblazinjeno mizo in posluša človeka v belih hlačah, ki je med nadaljevanjem terapevtskega dela nadaljeval s svojimi razlagami: »Hrbet je velika površina človeškega telesa. Njegov osrednji del, hrbtenica, ni samo naš pokončni steber, ampak tudi kombinacija struktur, katerih naloga je omogočanje upogljivosti telesa; do največje mere navz-pred, v veliki meri v levo in desno, do neke mere pa tudi navzad in okrog svoje osi. Dve sicer nasprotujoči nalogi za našo hrbtenico - opora in stabilnost kot prva, prožnost in upogljivost pa kot druga. Pa še ena, zelo pomembna se ne sme pozabiti: to je oblikovanje tunela, ki poteka skozi luknje v vretencih, naloženih eno na drugo. Po tem tunelu navzdol potuje podaljšano živčno tkivo iz spodnjega dela možganov, imenovano hrbtenjača. Iz vseh segmentov hrbtenice hrbtenjača pošilja živčna vlakna skozi medvretenčna okenca, vse skupaj stabilizirajo ligamenti, kite in mišice. In ravno izhodi živčnih vlaken iz hrbtenice so prvi na udaru, ko je le-ta preveč obremenjena, obrabljena ali poškodovana. Pri obremenjeni hrbtenici, kot je danes vaša, se tvorijo obhrbtenični mišični spazmi ali vozli, ki dražijo in razbolevajo izstopajoče živce. S tem, ko bova te spazme danes razvozlala in razrahljala, obenem pa tudi namestila zamaknjena vretenca nazaj v normalno pozicijo, bova odpravila bolečinske pritiske na te živce in kmalu bo bolečina popustila, hkrati pa se bosta posledično povrnili tudi obe prepotrebni
funkciji vaše hrbtenice: stabilizacija in neboleča gibljivost trupa in okončin.« »Potem pa kar začniva, zdaj, ko ste mi zadevo razložili, bom veliko bolj sproščen in verjetnost za uspešnost terapije bo večja,« odvrne z veliko bolj optimističnim tonom kot doslej človek z bolečinami. Masažna terapija je trajala dobre pol ure, pozitivno ozračje je ohranjala prijetna glasba, bolečine so izzvenevale in dotlej zgaran, utrujen in bolečinsko prizadet človek počasi vstane z mize. Izraz na njegovem obrazu je videti precej drugačen: nič več utrujen in brez občutka bolečin. Z velikim olajšanjem sam pri sebi poreče: »Danes pred spanjem sigurno ne bom vzel tablete proti bolečinam!«
Ganjena od dobrote človeka v belih hlačah, ki je pomagal bolnemu človeku, njo pa nahranil z najboljšimi zrni, ptičica previdno seže s svojim zlatim kljunom do kupa lističev na notranji okenski polici. Močno jih zagrabi, potem pa se urno dvigne z močnimi zamahi kril proti nebu. Dviga se navzgor, leti čez župnišče in mimo zvonika, ko je ravno odbijala dvajseta ura. Zven cerkvenega zvona jo ponese še naprej in navzgor, naravnost proti mogočnemu Kamnemu vrhu. S pomočjo vzgon-skega vetra doseže vrh in tik nad kočo, kjer se je gnetla množica turistov, spusti lističe iz objema svojega zlatega kljunčka. V vrtinčastem plesu se listki spustijo do sproščene skupine angleških gostov in vsi z začudenjem in navdušenjem lovijo in gledajo lističe, ki jih je odvrgla Zlatokljun-ka. Na lističih je pisalo: Robi Golob, terapevt, Zavod Svete Terezije, Videm. In eden od turistov navdušeno najavi: »Thaťs it! I will go tomorrow to mister Robi. After Kamni vrh I will have a pain, but Robi will help me!«
V kolikor tudi vi trpite zaradi bolečin mišično skeletnega sistema in ne želite zgolj lajšati bolečin s tabletami, se obrnite na tehnika Robija v ambulanti Videm, s čimer boste lahko v mnogih primerih dosegli varnejšo in trajnejšo rešitev za vaše probleme.
Skozi hrbtenično ogrodje poteka hrbtenjača, ki predstavlja splet živcev za naše telo in ude. Najpogosteje je vzrok za ledveno bolečino prizadetost vezi, ki vežejo vretenca v ustrezno oblikovano strukturo v višini ledveno križnega dela hrbta. Kadar je zaradi te prizadetosti razdražen pletež živčnih struktur, ki oživčujejo naše spodnje okončine, govorimo o išiasu.
april 2011
Turistično okno
21
Potovanje po Aziji
Enostaven plan: vzameš nahrbtnik z vso (bolj ali manj) potrebno opremo za 1 mesec bivanja v Aziji in greš po principu »go with the flow«, po domače rečeno - načrtujeva končni cilj brez točnih načrtov, kako priti do tja... mogoče preveč za začetek.... pa da vidimo.
Najino Azijsko izhodišče je bila prestolnica Tajske, Bangkok, v katerega sva priletela iz Munchen-a z vmesnim prestopom v Katarju. Od tam sva z nočnim vlakom odpotovala na sever Tajske v mesto Chaing Mai in se po nekaj dneh vrnila z vlakom nazaj v Bangkok. Od tam sva letela na sever Vietnama v prestolnico Hanoi (na ta zemljevid bo potrebno počakati na naslednji Naš kraj). Potem pa zopet z vlakom in vmesnimi krajšimi in daljšimi nekaj dnevnimi postanki do največjega južnega mesta Vietnama, Ho Chi Ming City-a od koder sva letela nazaj v Munchen z vmesnimi prestopi v Bangkoku in Katarju.
Gregor Klinc
Iz Munchna preživiva dve osem-urne vožnje z letalom in se prvič soočiva s krutostjo čakanja na letališčih med prestopi. Te se namreč ne štejejo v minutah ampak v debelih urah. Če smo konkretni kar 10 ur suhoparnega čakanja. Naposled se le znajdeva na ogromnem letališču Suvar-nabhumi v Bangkoku, kjer naju pri izstopu iz klimatiziranega kompleksa zadane val vročega in zelo vlažnega zraka. Za ta večer je bil načrtovan le še odhod v hotel v središču velemesta kjer sva se srečala s kolegicama iz Slovenije, ki sta prispeli tja nekaj ur pred nama.
Bangkok,
je v kratkem povedano mešanica starejše kulture in sodobnega načina življenja, zato ni nenavadno, da se v vsakdanjem življenju tu mešajo poslovneži, ljudje z običajnimi službami, kmetje ki pridejo v mesto po priložnostni zaslužek, »slavni« menihi z obritimi glavami odeti v živo oranžne rjuhe in še bi lahko našteval. Mesto je posejano s številnimi templji od katerih so nekateri namenjeni turistom, drugi pa le za duhovne ceramonije v čast Budi. Nič nenavadnega ni če ob tradicionalnem Budističnem templju stoji en ali več izjemno modernih poslovno prodajnih kompleksov katerih primerljive bi bilo po EU treba že kar iskati. V teh kompleksih se nahajo najvišje cenovne znamke oblačil, nakita ipd. Trgovine v katere te pospremi vratar v elegantni črni obleki, zloščenih čevljih in belih rokavicah in
v kateri ležijo v prodajnih vitrinah ročne ure vredne tudi miljon ameriških dolarjev ali več niso nobena posebna atrakcija za ljudi, ki se v takšnih kompleksih pač zadržujejo. A hvala bogu ne spadava med njih.
V okolici turističnih znamenitosti domačini čakajo na turiste kot jastrebi na nove onemogle žrtve in njihove metode kako priti do vašega denarja na sicer legalen način (vseeno pa mimo državne blagajne seveda) so že skoraj stvar znanstvene fantastike. Tako smo ob najetju taksi tuktuka (glasni trikolesnik z zasilno streho) padli v zasedo, saj si je naš voznik vedno znova in znova svojevoljno omiš-ljal nove destinacije kjer so nam poizkušali prodati to in ono. Seveda on na koncu dobi od takšnih nenačrtovanih postojank provizijo od trgovca.
Promet je na splošno precej kaotičen in stalna uporaba hup, tobelj, piščalk ipd. je sestavni del prometne »varnosti«.
Velik del mestnega prometa poteka po reki, ki teče skozi celotno mesto. Nismo sicer prišli do končnega zaključka kako jim uspe speljati vsak dan brez večjih nesreč, saj pravil o rečnem prometu enostavno ni, medtem ko je število plovil izjemno veliko. Ni pa problem le v številu. Še huje je ker so plovila tako raznolika. Od bliskovito hitrih gliserjev, velikih tovornih ladij, ribiških barkač, beraških čolničev, turističnih ladij, ladij za lokalni prevoz domačinov in še bi lahko našteval. Vendar moram priznati, da so Azijci mojstri kaosa in to so tudi na reki še kako dokazali.
Chaing Mai
Po dveh dneh obiska tako imenovanega »mesta angelov« Bangkoka, sva imela mestnega kaosa polno glavo zato sva že nestrpno čakala na odhod nočnega vlaka iz Bangkoka v Chaing Mai, mesto na severu Tajske, ki je znano po bolj umirjenem mestnem utripu in obilici naravnih zanimivosti.
Zaradi nizkih cen železniških prevozov sva se odločila, da vzameva na vlaku zasebno kabino. Kategorij sedežev in kabin na vlaku je malo morje in se moraš pred nakupom vozovnic dobro pozanimati o kategoriji, ki jo nameravaš plačati in v kateri boš preživel nadaljnih 24 do 30 ur nočnega potovanja. V tem času ti zna na primer na trdem lesenem sedežu tudi zadnjica začasno oleseneti.
V Ching Mai prideva kljub dobrim spalnim pogojem na vlaku v zelo slabem stanju, saj naju je načela ogromna razlika v prehrani Azijcev. Požirek domače slovenske žganice te sicer postavi pokonci za kratek čas ampak to je bolj trenutna pomoč. Ko stopimo iz železniške postaje se tako kot povsod v Aziji nate vsuje ogromna množica taksistov, ki ti ponujajo raznorazne prevoze do tvojega hotela. Njihove cene med seboj nihajo tudi za več 1000 %. Seveda sva se po domači kmečki logiki prebila skozi prvo frontno črto, kjer napadajo najdražji taksisti in v ozadju glavnega obračuna poiskala prevoz za dobro ceno. Takšen način iskanja prevoza sva potem posvojila za čez celotno najino potovanje a ga je včasih prav težko izvesti, ko si ves izmozgan od trans-
porta, nenaspan, z želodcem že skoraj na planem, v hudi vročini in vlagi, ter z 20 kg težkim nahrbtnikom na ramenih. Ampak to je treba jemati kot del čara avanture.
Po hitrem počitku v hotelu se odločiva na hitro raziskati bližnjo okolico. Nič hudega sluteč si sposodiva kolesa, ker hoja v tej sopari je samomor. Že takoj ugotoviva, da ne bo šlo. Zaradi norega prometa in svojevrstne prometne "ureditve" enostavno nisva mogla iz ene na drugo stran ceste. Seveda to lahko narediš kot domačini, ki se mečejo v množico avtomobilov in motorjev kot samomorilci v deročo reko. Kmalu zatem ga ne vidiš več a se minuto ali dve kasneje pokaže na drugi strani ceste živ in zdrav. Ne hvala. Bova raje preizkusila kaj drugega.
Ljudje tukaj v središču mesta na ulici dejansko izvajajo skorajda vse možne obrti. To je zelo težko predstavljivo, če ne vidiš v živo, a recimo primer bi bil, kot da v Ljubljani na Čopovi ulici ljudje delajo krste, košare, lopate, generalne servise na vozilih, kamionih, čistijo ribe, meso, zelenjavo in to sredi ulice v odprtih delavnicah, medtem ko pod stroji in v vsakem možnem vogalu spijo otroci skupaj z domačimi živalmi. Ko je delovnega dneva konec se čez odprto sprednjo stran delavnice, ki gleda na ulico potegne stara raztrgana zavesa in v delavnici se prižgejo televizije, začne se kuhati in delavnica postane stanovanje. Ne delajte si iluzij o kakem vmesnem pospravljanju. Se pač zelenjavo za večerjo olupi kar nekje na sredini delavnice (stanovanja) na kup kovinskih odpadkov, ki so ostali od dnevne obrti.
Ob prvih dveh nočitvah v Chiang Maiu še nisva bila seznanjena s surovo krutostjo njihovih komarjev. Naše primerke svoje vrste prekašajo za več 1000%. Tako sva prva dva večera uživala v večernih urah ob hladnem pivu na terasi apartmaja in si delila vtise preživetega dneva, nakar tretje jutro opaziva posledice. Zanimivo je, da te isti komar piči tudi do desetkrat (moj osebni rekord je dvanajstkrat) in povrhu vsega to stori prav v slogu, namreč v razmiku enega centimetra v povsem ravni črti. Ob grozoviti srbečici opaziva, da na recepciji hotela prodajajo repelen-te (po domače rečeno spreje proti komarjem) in seveda takoj enega kupiva. Ob prvi uporabi pa že naletiva na nova presenečenja. Moč njihovih repelentov je namreč nenormalna. Ob uporabi imaš občutek, da so narejeni za preganjanje slonov in ne komarjev. Vseeno se sprijazniva s tem, saj so bila najina kolena spraskana že skoraj do kosti. V večini drugih razvitih državah sveta so tako močni
repelenti prepovedani in mislim, da to dejstvo pove vse. Še ena zanimivost je ta, da domačini nimajo problemov s piki komarjev, saj jih ti enostavno ne marajo. Od tod torej takšna požrešnost na kri belcev si misliva ob srditem praskanju najbolj napadenih mest na telesu.
Naslednje dni sva križarila po obrobju in centru mesta kjer je pravi raj za takšne in drugačne aktivnosti, spoznavanje okolja, rastlin, živali in nenazadnje tudi lokalnega prebivalstva. Ko sva že prvi dan iskala primeren transport za obiskovanje vseh točk se nama približa receptor hotela in naju povpraša kakšen transport išče-va. Ker sva imela v načrtu vsak dan prepotovati med različnimi točkami od 100 do 250 km mu seveda odvrneva da nekaj pol javnega, se pravi ne ravno lokalnih avtobusov, ker so najbrž prepočasni za vse to in ne ravno osebnega, saj bi bil taksi (čeprav so žive podrtije) predrag za cel dan. In kot bi mignil sva že sedela v udobnem usnjenem sedežu avtomobila višjega cenovnega razreda z osebnim voznikom in sopotnico vodičko, ki je celo precej dobro govorila angleško (za njihove razmere). Tajci imajo neverjetno sposobnost čakanja v nedogled in tudi po 2 urah njunega čakanja na naju, da si pač do dobra ogledava neko točko sta naju s prešernim nasmehom na obrazu pospremila v avtomobil. Vse to udobje je za 5 do 6 ur obiskovanja točk, ki sva si jih sama izbirala stalo neverjetnih...15 EUR za oba skupaj s tem, da je gorivo plačal voznik. Naj omenim, da so cene goriva na Tajskem blizu našim torej o uspešnosti poslovanja tega para ne najdem besed. Obstaja pa možnost, da imajo kakšne subvencije za gorivo za svoje državljane o čemer pa se nisva pozanimala.
Tako sva si na zelo udoben način v petih dneh obiska Ching Maia ogledala rezervate slonov, opic, tigrov, metuljev, orhidej in enega največjih živalskih vrtov v Aziji.
Pa pojdimo od najslabšega proti najboljšemu.
Najbolj naju je razočaral rezervat opic, saj Tajci v njih ne vidijo ničesar drugega kot način, da od turistov poberejo denar. Opice so vseskozi na verigah tudi med časom, ko izvajajo razne točke. Seveda je izgovor "zaradi varnosti gledalcev" priročen ampak naju nikakor ni prepričal. Je pa res, da bi bil mogoče drug vidik tega to, da se točke izvajajo 1 meter pred gledalci brez vmesnih zaščitnih sredstev (v določenih točkah gledalci po želji lahko pridejo tudi do osebnega stika z živalmi). Ta rezervat sva zapustila z grenkim priokusom. Cena vstopnice pa zanemarlji-va...nekaj okoli evra. Če bi prej vedela
kako bo, ne bi šla, tudi zastonj ne. Je pa naju ob izhodu pričakal ogromen piton, ki ga je imel domačin ovitega okoli vratu, medtem ko je s prijatelji v senci pil pivo in kartal... ♦
Biljard večer
Ker se je po dolgem času v klub (MC-Sion) ponovno vrnil biljard, je prav, da ga uradno otvorimo z biljard večerom. Ta bo v soboto, 7. 5. 2011 ob 20. uri v MC Sion. Se vidimo!
Paintball War:
MDD vs MD Vrt
Kot je že večletna "tradicija", se bomo šli tudi letos streljati na dan OF oz. upora proti okupatorju, se pravi v sredo, 27. aprila dopoldne (ura bo določena naknadno). Tokrat se bomo pomerili na, za nas, popolnoma novi lokaciji v Ljubljani na Ižanski cesti.
Več informacij na www.zelnik.net/mdd.
april 2011
Šport
23
Stanka Kuplenk iz Bruhanje vasi prejela naziv »Ambasadorka prostovoljstva športa za vse«
Že pred časom je v organizaciji Športne unije Slovenije potekal 5. slovenski forum športa za vse, katerega so se udeležili tudi člani ŠD Dobrepolje in tudi prejemnica laskavega naziva, Stanka Kuplenk, ki je bila sprejeta v klub »Ambasadorjev prostovoljcev za vse« Športne unije Slovenije.
Mojca Pugelj
Utemeljitev je bila, da Stanka dela v ŠD Dobrepolje neprekinjeno 15 let, da je s svojim neumornim delom in izobraževanjem v športu postavila žensko rekreacijo na zavidljivo raven in da svoje znanje prenaša na mlajše vaditeljice. Vse to pa počne ob vseh svojih rednih obveznostih in popolnoma na prostovoljni bazi.
Kako se vi spominjate svojih začetkov?
Vse skupaj se je v bistvu začelo leta 1995, ko sem se po pogovoru z Markam Strahom, odločila, da prevzamem skupno vadbo za ženske, različnih starostnih skupin. Jaz sem se na področju ženske rekreacije organizirala povsem od začetka, najprej sem začela z osnovno aerobno vadbo. Rednih obiskovalk vadbe je bilo 25, je pa bila vadba naporna, zaradi generacijsko mešane udeležbe.
Potem ste se odločili in šli na prvo izobraževanje^
Ja, še v istem letu sem se udeležila izobraževanja za voditelja aerobike AFA. Sicer pa sem se do sedaj udeležila več izobraževanj, rada sem vnašala nove vsebine v vadbo, predvsem pa sem vedno vnašala varne in zdrave elemente vadbe, zato je ŠD Dobrepolje s strani Športne unije in Ministrstva za šolstvo in šport prejelo naziv Zdravo društvo. Predlansko leto sem pridobila naziv inštruktor pilates, lani pa še inštruktor vadbe za zdravo hrbtenico.
Leta 2000 pa ste sprejeli predlog Tončke Kastelic iz Društva upokojencev Dobrepolje, da bi izvajali še vadbo za upokojence (starosti nad 60 let).
Sprva me je bilo strah, ali bom znala vzpostaviti stik s starejšimi udeleženkami aerobike, ali me bodo sprejele^ Na koncu lahko rečem, da je z njimi zelo prijetno delati, hvaležne so za vsak nasvet, sugestijo, popravek pri vajah^ Čutiti je obojestransko zadovoljstvo, naklonjenost, povezanost, in to mi veliko pomeni.
Do odprtja Jakličevega doma ste ženske telovadile v šolski telovadnici, potem pa ste se preselile v prostore društva upokojencev v Jakličevem domu. Angažirale ste tudi mlajše ženske^
Ker je bilo v tem času opaziti porast obiskovalk aerobike sem začutila, da moram na čelo mlajših udeleženk aerobike postaviti nekoga mlajšega, tako sem aktivirala mojo hčerko Janjo, ki je aerobiko sprva vodila pod mojim mentorstvom, kasneje sta se aktivirali še Tina Arzenšek in Urška Gačnik . Z dekleti sem izjemno zadovoljna, saj so resne in odgovorne.
Tako ste se sedaj posvetila predvsem starejši in srednji generaciji, ki potrebuje predvsem strokovno in za zdravje osredotočeno vadbo.
Ker je število zainteresiranih žensk preraslo mojo zmogljivost, sem mlajše ženske prepustila mlajšim, sama pa sem prevzela starejšo in srednjo generacijo, vodim pa tudi pilates. Seveda pa sem vedno na voljo mlajšim vaditeljicam, ki
jih po potrebi s svojimi izkušnjami usmerjam in jim dajem potrebna navodila.
Ob tej priložnosti bi se iz vsega srca zahvalila Janji, Tini in Urški. Hvala, ker ste z menoj!
Kaj vam pomeni naziv »Ambasadorka prostovoljstva športa za vse«?
Čutim, da sem s tem nazivom še bolj zavezana k delu, ob enem pa mi daje potrditev, da le niso vse ure, ki sem jih in jih preživim z ženskami kar nekaj, ampak, da jim rekreacija, druženje, pogovori veliko pomenijo in s tem tudi meni dajo vzrok, da sem lahko ambasador športa za vse, ki se gibajo, smejijo in zdravo živijo. Ambasador je tudi neke vrste zaobljuba, da bom s svojim znanjem, doprinesla k športu in mlade vzpodbudila k prostovoljnemu delu ne le v športu , ampak na sploh v življenju.
Rada bi se zahvalila še vsem, ki ste skozi leta obiskovale žensko rekreacijo. Brez vas ne bi bila to, kar sem^ Moja nagrada je tudi vaša nagrada. ♦
ALELUJA!
Voščimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj nam v vsakdanje življenje prinesejo nove vedrine, poguma in zaupanja v Vstalega Gospoda, ki bo z nami do konca sveta!
Občinski odbor Nova Slovenija N.Si Dobrepolje
Dobrepoljski tekači povezali Sečoveljske in Strunjanske soline!
zdravo društvo
Zakaj teči? Morda sprva zaradi vzdrževanja telesne teže, sprostitve, boljše telesne pripravljenosti, vendar kmalu tek postane način življenja. Vzljubiš ga in pomeni ti veliko več od naštetega, postane del tebe. Tudi v naši dolini je čutiti utrip tekaškega duha.
Veliko nas je, ki merimo ravnine in doline s pretečenimi koraki. Namen rekreativnih tekačev ni doseganje vrhunskih rezultatov, vendar se kljub temu radi udeležimo tudi skupinskih tekov in maratonov. Naš namen je predvsem druženje, prijetno vzdušje in srečevanje z ljudmi, ki ravno tako gojijo isti duh. Izjemno je doživetje, ko tako številčno
množico združi preprosta ljubezen, ljubezen do teka. Nekaj tako preprostega in tako silovito močnega. Kako malo je potrebno, da se vzpostavi skupinski duh, sodelovanje, združevanje in spodbujanje drug drugega. In kako veliko je ljudi, ki izražajo veselje do tega športa. Število prijavljenih na tovrstne teke je vedno izjemno visoko. Mogoče slednje delno
izhaja iz tega, da je tek del človekove narave in s tem nekako njegov prvinski šport. Ravno tako ne potrebujemo nič drugega, kot športne copate in to je vse. Vdih in izdih, ter občutki svobode, lahkotnosti, energije življenja, je le nekaj izmed besed s katerimi lahko opišemo doživljanje teka.
V okviru ŠD Dobrepolje tudi pri nas deluje tekaška skupina, v katero se lahko včlanite vsi ljubitelji te oblike rekreacije. Nekaj članov se je udeležilo tudi teka Povežimo soline, ki je potekal v nedeljo, 20. marca zjutraj. Na žalost je bila v istem terminu tudi liga v odbojki, zato je našo tekaško skupino zastopalo manjše število članov. A bilo je izjemno uspešno. Vsi, ki smo se teka udeležili smo namreč dosegli zelo lepe rezultate. Predvsem velja izpostaviti našega predsednika ŠD, Lojza Kuplenka, ki je zagotovo vzor vsem nam. Tek Povežimo soline ponuja izjemno lepo traso od Sečoveljskih do Strunjanskih solin. Obsega 10 km dolgo skorajda povsem ravno progo, ki ves čas poteka ob obali, in ponuja izjemno lep pogled za dušo in oko, zato priporočamo udeležbo tudi ostalim ljubiteljem teka v naslednjem letu. Že kmalu pa sledijo tudi številni ostali tekaški maraAtoni, ki se jih bomo poskušali udeležiti. Vendar, kot je bilo že omenjeno, naš namen ni tekmovalnost, temveč sodelovanje in druženje. Razen seveda, če so osebne želje po visokih rezultatih, kar pa je seveda tudi vedno spodbudno. Ponovno smo pričeli tudi z skupinsko vadbo. Tako se nam lahko vsi ljubitelji teka pridružite vsako sredo, ob 18. uri, v Rekreacijskem parku Gmajna v Bruhanji vasi.
Člani tekaške skupine ŠD Dobrepolje
rC
Misli
april 2011
Šport
25
Nike konvencija
Tina Arzenšek
V začetku marca se je v Ljubljani odvijal že 15. dan aerobike imenovan »Nike konvencija«. Na največjem dogodku aerobike leta se je v dveh dneh predstavilo kar nekaj svetovno znanih vaditeljev aerobike, pilatesa , joge in plesa, naj omenimo samo vrhunskega inštruktorja Tony Stoner-ja, ki je vrhunski trener v ZDA in je v svoji karieri sodeloval z največjimi zvezdami kot so Britney Spears, Beyonce, Justin Timberlake in Michael Jackson.
Vadbe so potekale v soboto in nedeljo 5. in 6. marca, med 9. in 17. uro v treh dvoranah. Kot se za vaditeljice aerobike spodobi, smo se članice ŠD Dobrepolje in vse štiri vaditeljice aerobike v družbi 900 navdušenk in navdušencev potile in nabirale novo znanje pod vodstvom svetovno znanih tujih in domačih učiteljev skupinske vadbe. Letošnji moto konvencije je bil izražen v sloganu »Free Yourself« (osvobodi se), ki vse športne navdušence nagovarja k večji fizični pripravljenosti in veliko športnih užitkov.
Novice iz
strelskega društva
Janez Kaplan
V zadnjem času se je v našem društvu kar precej dogajalo. V februarju smo izpeljali občinsko prvenstvo in občni zbor. V marcu pa smo organizirali tudi že 7. tradicionalni memorialni turnir Smrke Bogota. Končala pa se je tudi dopisna strelska liga Slovenije.
Na občinskem prvenstvu je nastopilo 21 strelcev v 10 različnih kategorijah. Najslabša udeležba je bila v mlajših kategorijah, saj je letos v klubu izredno malo mladih strelcev. Vendar pa je bil odstreljen tudi rekord našega strelišča v kategoriji invalidov, ki ga je dosegla Pevec Veselka s standardno zračno puško. Naredila je 399 krogov od 400 možnih. Tudi v članskih kategorijah je potrebno izpostaviti predvsem Ahačevčič Mateja s 359 krogi, Peter-lin Robija s 352 krogi s standardno zračno puško in Mirt Martina s 351 krogi, ki je streljal z serijsko zračno puško. Med članicami pa je bila najboljša Jakič Tina s 354 krogi tudi ona s standardno zračno puško.
Na občnem zboru, ki je bil izveden 18.2.2011 nas je bilo prisotnih 16 članov. Bistvenih sprememb nismo naredili, velja pa omeniti nekatere predloge in sklepe. Članarina se je povečala za pionirje iz 21 EUR na 25 EUR in za vse ostale iz 34 EUR na 35 EUR. Potrudili se bomo navezati stik z osnovno šolo, da bi organizirali treninge ali v okviru športne vzgoje ali v popoldanskih urah. Predlog je bil tudi, da bi organizirali kakšne izlete za promocijo kluba recimo kakšen obisk vojašnic, paintball, airsoft. Predlagali smo tudi nakup in izdelavo majic in trenirk za člane društva.
V	sezoni 2009/10 smo se člani udeleževali tekem v III. republiški ligi s standard zračno puško in pa v mestni ligi z serijsko zračno puško. Invalidi so nastopali v dopisni strelski ligi. Mlajše kategorije pa so nastopale v regijski ligi. Zaradi pomanjkanja mladih strelcev se lani nismo udeležili tekmovanj za pokal prijateljstva.
V	Marcu pa smo organizirali že 7. tradicionalni memorialni turnir Smrke Bogota. Našemu povabilu se je odzvalo kar nekaj bivših strelcev. Naj omenim najboljših 5. Po streljanju pa je sledila še pogostitev.
1.	Peterlin Robi
2.	Kaplan Jože
3.	Kaplan Janez
4.	Petek Stane
177 krogov/200 175 krogov/200 172 krogov/200 157 krogov/200
5. Koprivšek Tone 156 krogov/200
V marcu pa se je končala tudi dopisna liga v kateri velja posebej omeniti Pevec Veselko, ki je naredila v finalu rekord dop -isne lige s standardno zračno puško. Nov rekord zdaj znaša 390 krogov od 400 možnih. Finala sta se udeležila tudi Turk Matija in Glavan Štefan.
Ob tej priložnosti tudi čestitamo Pevec Veselki za vse dosežene rezultate in vnemo na treningih. ♦
rC
Misli
PONUDIMO MLADIM ALTERNATIVO -PONUDIMO JIM VETER V LASEH
Športno društvo Dobrepolje je v sodelovanju z Osnovno šolo Dobrepolje izpeljalo že veliko akcij Veter v laseh. Akcijo na nacionalnem nivoju koordinira Športna unija Slovenije.
Slogan letošnjih prireditev, ki bodo potekale širom Slovenije, je: PONUDITE MLADIM ALTERNATIVO.
Če pogledamo ob popoldnevih športna igrišča, na žalost težko spregledamo, da večina njih sameva. Res je, da jih imamo več kot včasih, so povečini tudi v veliko boljšem stanju, ampak na njih ni vsebine. Kje so otroci, se sprašuje marsikdo, ki je v svojih mladih letih nemočno čakal, da bo prišel na vrsto za igranje košarke ali nogometa na Videmskem igrišču ob prijetnih poletnih večerih.
Dejstvo je, da zdaj prevladujejo drugačne oblike preživljanja prostega časa (računalnik, tv, mobitel Žal to pogosto vodi v odmaknjenost in tudi v razne oblike zasvojenosti. In tukaj nastopi slogan iz naslova.
Ponudimo alternativo, ponudimo gibanje, druženje, zabavo, tudi nekaj zdrave tekmovalnosti, ponudimo majsko sonce, ponudimo veter, Veter v laseh.
V ŠD Dobrepolje se dobro zavedamo vsega zgoraj napisanega in skrbimo, da bi delovali proti sedečemu in pasivnemu načinu življenja. Tudi osnovna šola deli enako poslanstvo.
Zato vas skupaj vabimo, da se v nedeljo, 29. maja, ob 13.30 zberemo na igrišču za šolo in pripravimo nepozabno popoldne.
Igrali bomo nogomet, odbojko, rolali bomo, poslušali glasbo, se družili, pogovarjali. Skratka, uživali bomo. Vsem sodelujočim bomo (tako kot vedno) podarili spominsko majico, najuspešnejšim tudi medalje. Predvsem pa bomo dokazali, da je šport res najbolj zanimiv in zabaven način preživljanja prostega časa. In da pri tem ne potrebujemo cigaret, alkoholnih pijač ali ostalih drog. Veter bo vse to odpihnil v daljavo.
Pridružite se nam osnovnošolci, starši, dedki, babice; vsi, ki želite sodelovati kot nastopajoči ali kot gledalci. Pridite, podprite alternativo, podprite šport brez drog.
Bojan Novak, ŠD Dobrepolje
Začeli smo odštevati dneve, ure, minute^
do 13. Maratona treh občin,
ki bo v nedeljo, 5. junija 2011
s startom ob 9. uri v Grosuplju.
Veliko kolesarskih navdušencev po vsej Sloveniji pozna naš maraton, vedno več jih je in tudi letos jih veliko pričakujemo. Da bo prireditev tekla nemoteno in da bo še bolj zanimiva, načrtujemo nekaj sprememb.
Start in cilj 13. Maratona treh občin bo letos prestavljen v središče Grosuplja na Kolodvorsko cesto. Cesta bo zaprta za promet, za udeležence bo postavljen šotor, v bližini bo zagotovljenih bistveno več parkirišč.
Tri asfaltirane proge bodo potekale po ulicah in vaseh občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, in sicer:
-	92 kilometrska proga z vzponom na 600 metrov visok Korinj za dobro pripravljene rekreativce,
-	80 kilometrska proga po isti trasi, le brez vzpona na Korinj;
-	56 kilometrska proga, delno skrajšana v občini Ivančna Gorica.
Načrtovane proge so enake kot v preteklih letih.
Za družine, za slabše pripravljene in predvsem tiste kolesarje, ki želijo opazovati naravno in kulturno dediščino naše okolice pa bomo organizirali 20 kilometrski družinski maraton. Otroci do petnajstega leta starosti se maratona lahko udeležijo le v spremstvu odrasle osebe. Start družinskega maratona bo ob 9.15 uri.
Maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu, upoštevajoč cestno-prometne predpise, organizator pa bo poskrbel za usmerjanje kolesarjev na križiščih. Računamo na strpnost in tovarištvo med udeleženci, saj organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade.
Udeležencem s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrep-čila in potujoči servisi, ob vrnitvi startne številke na cilju pa bo vsak udeleženec deležen malice, darila, žrebanja praktičnih nagrad. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši udeleženci in najštevilnejša skupina.
Če tudi vi štejete dneve, ure, minute^ do 13. Maratona treh občih, potem to počnite na kolesu skupaj s Kolesarskim društvom Grosuplje, ki objavlja to štetje in vse informacije o maratonu in drugih kolesarskih aktivnostih društva na internetni strani www.kolesar-sko-drustvo-grosuplje.si. Tam boste pravočasno obveščeni o trasi družinskega maratona, o višini startnin, o glavni nagradi žrebanja in o drugih pomembnih informacijah v zvezi z maratonom. Dodatne informacije pa so na voljo na tel. 031-206-745.
V sodelovanju med občinami Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, s pomočjo sponzorjev in donatorjev, predvsem pa s požrtvovalnim delom članov Kolesarskega društva Grosuplje, bo 13. Maraton treh občin uspel kot vedno. Tudi lepo vreme je že naročeno. Nasvidenje v nedeljo, 5. junija ob 9. uri v Grosuplju.
Pega Kunstelj
april 2011
Šport
27
Izjemen uspeh naših mladih futsalerjev v kategoriji do 15 let
Mojca Pugelj
Futsal klub Dobrepolje je bil ustanovljen 22. marca 2010 in od takrat naprej deluje s polno paro. Torej gre še za precej mlad klub, ki je v letošnji sezoni šele prvič nastopal v tekmovanjih pod tem imenom. Vendar delovanje malega nogometa oziroma futsala se v naši dolini ni pričelo šele sedaj. Še pod okriljem ŠD Kom-polje je Marko Strah pričel s treningi malega nogometa leta 2000. V tekoči sezoni 2010/11 imajo pet starostnih skupin, ki nastopajo na tekmovanjih pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. S tekmovanjem v državni ligi pa so mladi tekmovalci preizkusili svoje znanje, moči, odgovornost in uspešnost. Največji uspeh
so na državnem nivoju dosegli nogometaši starosti do 15 let, ki so zasedli odlično 2. mesto na nivoju države in tako postali DRŽAVNI PODPRVAKI.
Pogovarjala sem se s predsednikom kluba, Francijem Žnidaršičem, sekretarjem kluba, Juretom Žnidaršičem ter trenerjem ekipe do 15 let, Danijem Kaljevi-čem.
G. Žnidaršič, kako ste prišli na idejo, da bi v Dobrepolju ustanovili Futsal klub?
Vsi vemo, da je dejavnost malega nogometa potekala najprej v okviru Športnega društva Kompolje in pod vodstvom Marka Straha. Vendar smo bili vsi, ki nam je mali nogomet blizu, mnenja, da se mora ustanoviti Futsal klub. Idejo smo predstavili tudi ostalim članom ŠD
Kompolje, ki so vsi z zadovoljstvom podprli idejo o ustanovitvi. Tako smo leta 2010 ustanovili klub, razvili svoj grb in začeli intenzivno delati.
Ste v vaši prvi uradni sezoni pričakovali takšen uspeh?
Seveda smo si vsi želeli čim boljše rezultate, nihče pase ni upal pomisliti, da bomo dosegli takšen uspeh. Lahko le rečem, da so uspehi posledica ciljev, ki smo si že na začetku. Na tem mestu bi rad pohvalil trenerja Danija Kaljeviča in njegovega pomočnika Romana Zabukov-ca in homogeno ekipo. Fantje so prikazali nogomet, na katerega smo vsi ponosni. Sem pa tudi zadovoljen, da fantje na tekmah vedno igrajo 100%, vidna je volja, energija, odločnost, kar so bistvene vrline vsake ekipe.
Ekipa do 15 let je v letošnji sezoni dosegla največji uspeh. Jure Žnidaršič, koliko članov pa šteje vaš klub?
V klubu je trenutno 80 članov, ki nogomet igrajo v petih starostnih skupinah:
•	Najmlajše (U 9 in U 11) vodi Marko Strah, ti nastopajo v medobčinski ligi pod okvirom Medobčinske nogometne zveze Ljubljana
•	Nekoliko starejše (U 13) vodi Robert Gačnik, ti dečki so dosegli 6 mesto v državi v kategoriji do 13 let
•	Najstarejše (U 15 in U 18) pa vodi Dani Kaljevič - nogometaši, starosti do 15 let, so zasedli drugo mesto v državi, starejši pa so za las zgrešili nastop v finalu.
Dani Kaljevič, vi ste trener. Kako potekajo priprave na tekme?
Jaz sem te fante prevzel leta 2006 in lahko rečem, da je rezultat, ki smo ga
dosegli, posledica 5 letnega trdega dela. Treniramo vsaj 2 - 3 krat tedensko. Treningi se začnejo že v avgustu, teme pa so večinoma od novembra do marca.
Lahko našim bralcem na kratko opišete pot do vašega uspeha?
Skupina do 15 let je nastopala v skupini B, kjer je bilo razvrščenih 5 ekip. Vsaka ekipa igra z vsako in najboljše dve ekipi se uvrstita med 6 najboljših v državi. Po medsebojnih obračunih se nato 4 ekipe uvrstijo v polfinale. Za finale smo z izidom 4:1 premagali ekipo KMN Puntar iz Tolmina. Lahko rečem, da smo bili ves čas boljši nasprotnik, upor tolminske ekipe smo strli že v prvem polčasu, ko je bil rezultat 3:1.
Finalno tekmo pa smo odigrali s klubom Extrem iz Sodražice, katerega igralci so tekmo tudi dobili. Ves čas smo igrali samozavestno in prepričani vase in v uspeh, toda gola nam ni in ni uspelo zabiti. Na koncu so slavili člani Extre-ma, mi pa smo se morali zadovoljiti z drugim mestom, ki pa je za nas več kot dober uspeh in je presegel vsa naša pričakovanja.
Mladim nogometašem čestitamo tudi mi in jim želimo čim več uspehov!
Lista igralcev:
Žan Marolt (K) Matej Babnik Žiga Blatnik MIha Babič Matic Adamič Kristjan Tegel Klemen Potočar Mark Bahovec Janez Bahovec Luka Babič David Vodičar Jaka Žnidaršič Jakob Zevnik Žiga Andolšek Primož Žnidaršič
Povabilo za vpis novih članov: Že sedaj vabimo vse mlade stare od 6 do 18 let, da se nam pridružijo na treningih futsala. Vpis pred novo sezono bo potekal ob koncu avgusta in v začetku septembra. Za vse, ki bi radi izvedeli še kaj več o samem delovanju kluba, treningih in tekmovanjih pa vabim na spletno stran www.futsal-klub-dobrepolje.com ter da nam pišete na mail: fsk.dobrepolje@gmail.com.
Donatorji: Kanal d.o.o., Adles d.o.o., Avtoelektrika Vili Andolšek s.p., Happy Pek, T&R Vidic, Bar Majolka, Prevozi Mare ♦
Pogovor z Žanom Maroltom, kapetanom ekipe
Kakšni so občutki ob osvojitvi drugega mesta v državi?
Zelo mešane občutke sm imel oz. jih imam še kar zdaj. Če pogledam uspeh je fantastičen ampak en gol v mreži več, bi nas popeljal na sam vrh.
Si pričakoval tako uvrstitev?
Ne. Pred sezono smo zelo dobro delali trener nam je govoril da smo najboljši v Sloveniji samo da moramo to dokazati. Garali smo in dosegli vrh.
Zmanjkalo ti je malo oz. en zadetek do naziva naj strelec državnega prvenstva, kako bi komentiral?
Poglejte v futsalu igra cela ekipa, ki mora dihati skupaj ter poslušati navodila svojih trenerjev, le tako si lahko najboljši. Mi vse to smo in zato smo tam kamor spadamo, zato nisem razočaran. Lepo je
biti na vrhu in postati najboljši strelec, še lepše pa je imeti ekipo in z njo uživati vsak trenutek.
Letošnja sezona je končana kako naprej?
Ja, trener nam je po koncu tekmovanja dejal sezona se sedaj šele začenja. pripravili se bomo maksimalno dobro kajti drugo sezono bo igranje v ligi zelo zahtevno, kajti verjetno bomo najmlajsa ekipa v ligi U-18. Pripravljeni bomo.
Kot kapetan ekipe bi se rad zahvalil vsem ki so kakor koli pripomogli temu uspehu. Trener je res neverjeten, strog, neizprosn in predvsem zelo natančen. Veliko nas je naučil o futsalu in nasploh o obnašanju, za kar je potreboval kar nekaj časa. Upam da bomo se večkrat lahko tako veseli in ponosni kot sedaj. ♦
Občinsko prvenstvo v košarki
Pripravil: Kušlan Uroš
Po več letih se je v Strugah ponovno zbrala košarkarska ekipa Struški biki (ŠD Struge), ki tekmuje v občinskem prvenstvu v košarki. Prvenstvo poteka v Grosupljem, tekmujejo pa ekipe iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Škofljica. Spomladanski del prvenstva je že za nami, Struški biki pa zasedajo 3.mesto in so odlično pripravljeni na jesenski del prvenstva.
Lestvica (spomladanski del):
Ekipo sestavljajo:
Kušlan Uroš (vodja ekipe),
Novak Peter,
Pelc Tomaž,
Šme Grega,
Škulj Matej,
Štrubelj Bojan,
Vidmar Uroš.
		tekme	zmage	porazi	TOČKE	koši				razlika
1.	ŠD GROSUPLJE	8	7	1	15	279			221	58
2.	MZG GROSUPLJE	8	6	2	14	265			225	40
3.	STRUŠKI BIKI	8	5	3	13	243			243	0
4.	DREAMCLAIM.COM	8	5	3	13	242			253	-11
5.	ŠD ŠT. JURIJ	8	4	4	12	262			217	45
6.	WILSON TEAM	8	4	4	12	245			225	20
7.	ŠPORTNI KLUB PIJAVA GORICA	8	2	6	10	237			260	-23
8.	ŠD PREDSTRUGE	8	2	6	10	209			274	-65
9.	FORTUNA BAR CIKAVA	8	1	7	9	213			277	-64
april 2011
Razvedri lo
29
PETEK, 6. MAJ 2011
ob 18. URI ameriško uspešnico - risani film
ZLATOLASKA
KRATKA OZNAKA: Zabavna Disneyjeva adaptacija priljubljene zgodbe bratov Grimm prikazuje mlado princeso Zlatolasko, ki jo ugrabi zlobna čarovnica in zapre v stolp. Po dolgih letih osame si Zlatolaska želi spoznati zunanji svet, zato sklene kupčijo s šarmantnim tatičem Flynnom. Nenavadni par se skupaj z iskrim konjičem Maximusom odpravi na eno največjih dogodivščin, polno nevarnih nepridipravov, zabavnih nezgod in nepričakovanih preobratov.DOLZINA: 1h 40min.
PETEK, 20. MAJ 2011
ob 18. URI angleška uspešnica - animirani film
RANGO
KRATKA OZNAKA: Režiser pustolovske trilogije Pirati s Karibov predstavlja zabavno zgodbo o pohlevnem kameleonu Rangu, ki mora po spletu neprijetnih naključij udobni terarij zamenjati za nevarno divjino ameriškega divjega zahoda. Z več sreče kot pameti se v zakotnem mestecu proslavi kot heroj in postane varuh zakona, kar pa ni niti najmanj všeč zločincem, ki se odločijo novemu šerifu pripraviti nepozaben sprejem.DOLZINA 1h 26 min.
^inkžjeve dohroie
FRITAJA Z GOBAMI
S«štavine:
•	Vi kg divjih špargljev
•	20 dag sekljane čebule
•	20 dag pečene slanine
•	20 dag gob
•	8 jajc
•	6 žlic olivnega olja
•	1 žlička soli
•	poper
•	1 žlička vegete
Postopek:
Na olju prepražimo čebulo, dodamo očiščene in na 2 cm dolge narezane šparglje in dušimo, da se šparglji zmehčajo dodamo narezano slanino in gobe nekaj časa še dušimo , ko voda popolnoma izpari dodamo jajca, ki smo jih predhodno zmešali dobro zmešamo in spečemo do konca. Zraven postrežemo kruh.
Življenjski slog
Alenka Bajrami
Najprej premišljeno izberemo najprimernejše rastline za vrt in poskrbimo, da jih pravilno posadimo. Stremimo k temu, da si zagotovimo čim bolj naraven pridelek.
Preden začnemo saditi, poskrbimo za pravilno izračunano razdaljo med sadikami. Če jih bomo posadili preveč na gosto, bodo korenine imele premalo prostora in več možnosti za bolezni. Obstaja nenapisano pravilo, ki ga upošteva večina ljudi, in to je, da sadimo sadike za pol odrasle rastline narazen. Na primer, če je rastlina široka 50 cm, jo posadimo 25 cm stran od naslednje. Če bomo rastline posadili preveč narazen, bomo s tem ustvarili pogoj za rast plevela. Držimo se tudi pravila, da iste rastline ne posadimo na isto gredo več kot tri leta zapored. Ko sadimo, tudi pazimo, da ne potepta-
mo preveč zemlje.
Sadimo v ravnih vrstah, pri tem si pomagamo z desko, ali pa postavimo na vsako stran kol, med njima napnemo vrv in pod njo sadimo rastline. Pred sajenjem zemljo obilno zalijemo.
Kadar je napovedana zmrzal, poskrbimo, da rastline zavarujemo pred mrazom, saj so občutljive in mraz jih lahko močno poškoduje.
Rastlin nikoli ne zalivamo podnevi, ker lahko sončni žarki pož-gejo liste in cvetove. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj.
Večina žuželk na vrtu je koristnih in zelo dobrodošlih, sploh pikapolonice in zajedalski čmrlji. Ti se prehranjujejo s škodljivci (listne uši) ter s tem omilijo škodo na pridelku. Zato lahko posadimo rastline, ki privabljajo škodljivce, kot so ameriški slamnik, komarček, drobnjak, sivka, meta, rožmarin, kamilica ^ Med bro-koli in cvetačo posadimo koper. Ta privablja zajedalske čmrlje, ki uničujejo škodljivce.
Med kumare lahko posadimo kapucinke - te preženejo hrošče, ki napadajo kumare. Med paradižnik pa lahko posadimo baziliko, ki prežene črve. Med zelje posadimo timijan, ki bo pregnal škodljivce, ki napadajo to zelenjavo. Na vrt privabljajmo tudi ptice, ki bodo z njega pregnale škodljivce in opravile vlogo opraševalk. Močno dobrodošle so tudi pikapolonice, ki so res zelo koristne.
Rastline okrepite z grenko soljo, saj lahko tako preprečite gnitje - v luknjo, v katero boste posadili paradižnik, papriko ali kumare, stresite grenko sol.
Ko se pripravljamo na sajenje, vrtu dodamo gnoj ali kompost, da zemlja dobi dovolj kalcija.
Če hočete imeti zdrav vrt, ga redno in pravilno zalivajte, pazite, da ga ne napadajo bolezni in v primeru le-teh ustrezno ukrepajte. ♦
Donatorska akcija NLB VITE -4700 odsevnih brezrokavnikov
za 120 vrtcev po celi Sloveniji
Malčki Vrtca Ringaraja iz Kompolj, so v mesecu marcu prejeli odsevne brezrokavnike, ki jih bodo lahko nosili na sprehodih in tako v krajših zimskih dneh, ko je vidljivost dodatno zmanjšana, opozarjali voznike na večjo previdnost.
NLB Vita, življenjska zavarovalnica, z donacijo 4700 vidnih brezrokavnikov malčkom v 120 vrtcih po Sloveniji, izraža skrb za večjo varnost predšolskih otrok na sprehodih in na ta način zagotavlja tudi njihovo večjo opaznost pri voznikih. NLB Vita, življenjska zavarovalnica, tako nadaljuje z aktivnostmi, ki malčke osveščajo o varnosti. Malčki že poznajo lutkovno igrico Vito in Svit, katere glavni junak je maskota NLB Vite - malček Svit, ki na enostaven in otrokom prijazen način pripoveduje o različnih vidikih varnosti v našem vsakdanu.
»Prepričani smo, da s tovrstnimi družbeno odgovornimi aktivnostmi lahko dodamo košček v mozaiku, ki zagotavlja dodatno varnost najmlajšim in nenazadnje tudi njihovim družinam,« je ob izročitvi vidnih brezrokavnikov povedala
Irena Svetec, vodja Poslovalnice Videm - Dobrepolje.
JMMÍÍ2 [gttSmS&Po
Kompolje 77, 1312 Videm - Dobrepolje
GSM: 041-990-868 E-mail: avtokleparstvo.rigler@gmail.com
AKCIJA
Pnevmatika 10,75 R12 za kmetijske stroje cena: 72,00€
(akcija velja od 05.05. do 20.05.2011)
POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV AVTOKLEPARSTVO
Nudimo:
o kleparska in ličarka popravila,
o menjavo vetrobranskih stekel, ne glede na to, pri kateri
zavarovalnici je vozilo zavarovano, o popravilo vozil na ravnalni mizi, o nadomestno vozilo v času popravila vašega vozila.
VULKANIZERSTVO
Izpušni sistemi
SERVIS VOZIL - servisiramo vse vrste vozil in
jih pripravimo na tehnični pregled, letni servis,
vzdrževanje podvozja.
AKUMULATORJI
BRISALCI