Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 177.	V LlolilM v Met, 6. avgusta 1914.
Leto xm
Velja po pošti:
Za celo leto naprej . za en meseo „ • Nemčijo oeloletno ga ostalo Inozemstvo
K 26--
„ 2-20
::Si
V	Ljubljani na domi
Za celo leto naprej . . K 24'— la en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi preieman Mlečno „ 1*70
s Sobotna izdaja: =
sa celo teto........ 7-—
■a Nemčijo oeloletno . „ 9*— zt ostalo Inozemstvo. ,, 12-
Inseratl:
Enostolpna peUtvrat« (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popmt;
Poučila oznanila, zahvale, asmrtalcs Itt;
enostolpna petltvrata po 2QvUh - Poslano:
enoitolpna peUtrrsta po 40 vlm,
Izhaja vsak dan, lzvzemil ne« delje ln praznike, ob 5. url pop,
Hedna letna priloga Vozni rt4
lsjt Uredništvo je v Kopitarjevi nllol fitev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; uelrankirana pisma se ne es sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne hranilnice avstrljike št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 18&
Seja Slovenske brscansko - socialne Zueze, Slovenske Straže, Orlmi In Jugoslovanske Strokoone I veze
jc bila včeraj zvečer.
Odbori so z zadovoljstvom sprejeli na znanje dosedanje akcije predsedstev, posebno glede organizacija pomoči »Rdečemu križu«, za katero se je priglasilo izredno veliko število požrtvovalnih žena in deklet iz cele dežele in organizacije fantov, ki bodo dali svoje moči na razpolago pomožni akciji. Osrednja pisarna v Ljudskem Domu I. nadstropje na levo, služi odslej samo namenu pomožne akcije. Odbori pozivajo vsa društva, podružnice in odseke krščansko - socialne organizacije, da se pri svojem delu za pomožno akcijo obračajo vedno na to osrednjo pisarno, ki bo stala v vednem stiku z deželno akcijo in v vzajemnem delu akcije »Rdečega križa«, Napoveduje sc, d;) bo več tovarniških obratov ustavljenih. Te delavske sile je treba predvsem porabiti za delo na kmetih. Osrednja pisarna prevzame radevolje brezplačno posredovanje v ta namen. Zato prosi včlanjena društva, podružnice in odseke, naj v čim najkrajšem času na. znanijo, koliko moških in koliko ženskih delavcev bi se potrebovalo v dotič-nem okraju, na kako dnevnlno se sme računati ter za kako delo se rabi ljudi. Ravno tako naj se člani Jugoslo-
Med Srbijo in Hvslrjo.
URADNO POROČILO S SRBSKEGA
BOJIŠČA.
Artiljerijski boj pri Belgradu.
Dunaj, 5. avgusta ob 8. zvečer. (Koresp. urad.) Dodatno k poročilu o včerajšnjem artiljerijslcem boju pri Belgradu se šc poroča: Dne 4. avgusta ob 9. uri dopoldne je odplul monitor Ko-r6s s svojega prostora, kjer je bil zasidran, da rekognoscira. Nepričakovano otvorijo srbski topovi (kakor se je takoj pokazalo, je šlo za moderno, br-zostrelno baterijo) belgrajske trdnjave presenetil ni, hud ogenj. Že so nekatere krogle zadele monitor, a k sreči niso napravile nobene škode, ne posadki in vojni sposobnosti monitorja. Kar poseže v. boj naša artiljerija na kopnem z ognjem, ki je hudo na onostranske trdnjavske utrdbe učinkoval in sovražnikovo artiljerijo kmalu prisilili, da je umolknila. Monitor se je nato nemoten vrnil na svoje navadno sidrališče. Ob 4. popoldne je odplulo več naših vojnih ladij, med njimi tudi K6r6s, da preprečijo poizkuse branilčev po granati poškodovane utrdbe in obrambe. Na ogenj z ladij se je sovražnik le slabo branil. Naš ogenj je zopet napravil veliko škode na utrdbnih delih, osobito na zgornji trdnjavi. Streljalo se je tudi na pehoto, ki jc našla v utrjenih objektih ob bregu dobro obrambo. Ob 6. popoldne so se vrnili monitorji, ne da bi imeli izgube ali havarije (poškodbe). Ponoči so se čule ponovne detonacije, vsled česar se sklepa, ker se je od časa do časa videl tucli ognjeni žar, da so se vsled obstreljevanja v trdnjavi vnele znatne municijske zaloge. Nadalje se poroča., da so zapazili v vinogradih pri Zemunu 8 sovražnikovih vohunov, ki so poizkušali s svitlobnimi signali izdati sovražniku, kje da stoje naši topovi. Vseh osem vohunov so naši vjeli in jih izročili postopanju prekega soda. Na ostali naši fronti ob Donavi, Savi in ob Drini se ni nič novega zgodilo.
v bosni.
Sat;.,*./o, 6. avgusta. (ivurosp. urad.) Nadškof Stadler je izdal navdušeno pastirsko pismo, v katerem pravi,
vanske Strokovne Zveze in tudi drugi delavci osebno ali pa pismeno oglase pri osrednji pisarni v Ljudskem Domu, I. nadstropje, ki posluje vsak dan od C. do 3. ure zvečer. Dijake akademike prosimo, da posvete svoje mo5i pomožni akciji v druš.vih. Za potrebna navodila naj se vsi obrnejo na osrednjo pisarno.
Teri potom se opominjajo društva, naj zakone in rasna obvestila, ki jih prinaša »Slovenec«, izrežejo in na primeren način ljudstvu pcjasnujejo. Take stvari naj se nalenijo na i rt! en papir in naj se v društvih shranijo, zlasti zakoni o vojnih dajatvah in podporah.
Osrednja pisarna je drage volje na razpolago tudi glede na razne prošnje In prijave, ravno tako prosimo vsa drušiva po deželi, naj tako kakor so že začela, tudi nadalje na vso moč pospešujejo deželno pomožno akcFo in akcijo »Rdečega križa«.
Osrednja pisarna prosi, naj zaupniki in odbori posameznih društev poizvedujejo in čim najprej ji naznanijo družine, katere bi bile voljne sprejeti nepreskrbljene majhne otroke vpoklicanih vo'akov za čas vojne brezplačno v oskrbo.
da je sedanja vojska Avstrije pravična samoobramba in potreba, da pridemo do trajnega miru. Srbski metropolit je tudi izdal pastirsko pismo, v katerem pravi, naj bi bosanski Srbi pokazali hvaležnost za 361etuo delo Avstrije v Bosni ter pravi, naj se spominjajo, kako je bilo s srbskim prebivalstvom pred okupacijo in kako je sedaj v kulturnem in gospodarskem oziru v Bosni. Potiorek jc izrekel zahvalo škofu Šariču, ki je ob podelitvi blagoslova četam imel plamtcč patrijotični nagovor.
BRATJE PRESTOLONASLEDNIKE NADVOJVODINJE CITE SE PRIGLASILI ZA VOJSKO PROTI SRBIJI.
Dunaj 0. avg. (Kor. urad). Princi Sikstus, Xavier in Renicr Farmski, bratje prestolonaslednice nailvojvodi-njc Cite so se prostovoljno priglasili za vojsko proti Srbiji.
ODHOD PRESTOLONASLEDNIKOV IZ BUDIMPEŠTE.
Budimpešta (3. avg. (Koresp. urad) Prestolonaslednik Kari Franc Jožef se je včeraj ob ti. uri zvečer odpeljal iz Budimpešte. Na tisoče ljudi ga jc burno aklamiralo.
LAKOTA V NIŠU.
Albanska korespondenca javlja iz Carigrada: Kakor se poroča »Jc Jeuue Ture« iz Sofije, je brzojavil bulgarski poslanik v Sofiji, C.apračiko\v, iz Niša, da je temu mestu živež popolnoma p o š e 1 in da prosi zase, za po-slaniško osobje in za vse v Nišu bivajoče bulgarske državljane, naj se jim nujno odpošljejo živila.
FINANČNI POLOŽAJ SRBIJE. — PRA-
ZNE DRŽAVNE BLAGAJNICE.
Predno so zaprli mejo, se je izrazil v Zemunu merodajni srbski finančnik o finačnem položaju Srbije. Najprej je zatrjeval, da imajo srbske državne bla-gajnicc gotovino od 40 do 50 milijonov dinarjev. Pripomnil je. da bi bilo mogoče dobiti novo zalogo denarja, kajti srbski kmet krije svoje davke iz pridelka-sliv, ki pa je še zelo zaostal. Davki se torej ne plačujejo in ker so pretrgane trgovske vezi z Avstro-Ogrsko, l<i je glavni odjemalec, jc kupčjia sliv sedaj sko-
ro nemogoča. Nove denarne vire, pripominja finančnik, more Srbija dobiti le od zunaj. — V Zemunu se nahajajoči slavni nemški pisatelj in univerzitetni profesor dr. Maks Rollof, ki jc imel pred kratkim z ministrom predsednikom Pa-šičem pomemben pogovor, pravi, da je Pašič pri njegovem zadnjem pogovoru kazal na neugodno finančno stran Srbije z besedami: »Naše državne blagajne so prazne!«
KEALJ PETER KLIČE PUTNIKA.
Dunaj, 5. avgusta. Srbski šef generalnega štaba vojvoda Putnik leži bolan v Turn-Severinu. Prefekt Kla-dova je z brzojavno prošnjo kralja Petra dospel v Turn, v kateri prošnji kralj roti vojvodo, da pride kolikor mogoče hitro v Niš, da napravi red v srbski armadi. To poročilo je prišlo ravno, ko je vojvoda inhaliral. Rumun-slci zdravniki zatrjujejo, da ga sedaj še ne smejo prenesti, upajo pa, da bo lahko v soboto odpotoval v Niš.
PANSLAVISTI VABIJO BULGARIJO.
Sofija, 5. avgusta. (G. kr. kor. ur.) Znani panslavistiški general Čereb Spiridovič in 18 slovanskih društev iz Rusije j ebulgarskemu kralju poslalo brzojavko, naj v sedanjem položaju Srbov ne zapusti. Bulgarija bi sedaj lahko rešila Srbijo in Balkan. Bulgarski listi pristavljajo, da si Bolgari sedaj lega luksusa nc bodo privoščili.
VELIK DAR.
Dunaj, 5. avgusta. (Kor. urad.) Splošna avstrijska kreditna zemljiška banka je darovala za Rdeči križ 100 tisoč kron in za svojce reezrvistov 100 tisoč kron.
SRBI POZIVAJO MAKEDONCE.
Sofija, 5. avgusta. (Kor. ur.) Srbski konzul v Solunu je pozval vse srbske podanike v Makedoniji pod zastave. Noben grški ali bulgarski Makedonec se ni odzval.
Med Mm in Rusijo.
PRELOM MED AVSTRO - OGRSKO IN RUSIJO.
Dunaj. (Koresp. urad.) Danes ali jutri pride do preloma med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
Heiačiia v Boju s FrancosKo.
NEMŠKE VOJNE LADJE OB ALGIR-SKEM OBREŽJU BOMBARDIRALE FRANCOSKE TRDNJAVE.
Berolin, 6. avgusta. (Koresp. urad.) Wolffov biro poroča: Nemške vojne ladje, ki se nahajajo v Sredozemskem morju, so se včeraj pojavile pred obrežjem Algira, kjer so bombardirale posamezne utrjene kraje in kraje, kjer naj bi se vkrcali francoski vojni transporti. Na. ogenj z nemških ladij so Francozi odgovarjali. (Operacije nemških vojnih ladij v Sredozemskem morju merijo pred vsem na to, da Francozom onemogočijo prevažati vojake iz Algira v Francijo. Te operacije bodo francosko operacijsko armado na kontinentu zelo oslabile.)
FRANCOSKI POSLANIK ZAPUSTIL BEROLIN.
Berolin, G. avgusta. Francoski poslanik je zapustil Berolin. Vlada mu jc dala na. razpolago eno križarico.
FRANCOSKI GENERALISSIMUS OD-POTOVAL NA MEJO.
Pariz, i. avgusta. Francoski gc-neralissimus Joffre jc odpotoval na nemško mejo.
OSOBJE NEMŠKIH POSLANIŠTEV
IZ PETERBURGA IN PARIZA DOŠLO DOMOV.
Berolin, 5. avgusta. (Kor. urad.) Osobje nemških poslaništev iz Peter-burga in Pariza je došlo danes sem.
FRANCOSKA ZAVIJANJA.
Pariz, 0. avgusta. (Kor. ur.) Predsednik republike Poincarč ie podal
zbornici izjavo: Francoska je žrte^ brutalnega napada. Pred vojno napo*j vedjo, pred odpotovanjem nemškegai poslanika so Nemci stopili na fran* cosko zemljo. Tekom 40 let je Fran« cija s svojo miroljubnostjo pokazala, da se je odrekla pravični vpostavitvi prejšnjih mej ter je delovala na polju napredka in humanitete. Na dan, ko smo mi in naš zaveznik imeli popolno upanje, da se po dogovorih v Londonu in s pomočjo londonskega kabineta ohrani mir, nas je Nemčija napadla, napadla je Rusijo, zasedla Luksenu burško, razžalila belgijski narod in nas je sredi diplomatičnih pogajanj izdala ter nas skušala presenetiti. Francija pa, ravnotako čuječa kot miroljubna, je bila pripravljena ter je svojo obmejno mobilizacijo metodično izvedla. To izjavo je v zbornici prebral ministrski predsednik Viviani ter je podal diplomatični ekspoze o položaju Francije. Nato je finančni minister predložil važne predloge. Ena predloga je glede dopustitve Elzačanov in Lota-rinjcev k armadi. Vse jircdloge so bile sprejete. Nato je predsednik prebral brzojavni pozdrav srbske skupščine in odgovor na ta pozdrav. Predsednik parlamenta je nato izrekel pozdrav francoski armadi, nakar je bila zbor-c niča odgodena na negotov čas. Isto se jc vršilo v senatu, ki je izjavo sprejel z velikimi aklamacijami.
NAVDUŠENJE NEMŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV ZA VOJSKO.
Berolin, 6. avgusta. (Koresp. urad.i V armado je vstopilo 26 socialističnih poslancev.
PROTI NEČUVENEM POSTOPANJU FRANCIJE Z AVSTRIJSKIMI PODA« NIKI.
Dunaj, 6. avg. (C. kr. koresp. urad) Tukajšnji listi najodločnejše protestirajo proti nečuvenem postopanju Francije z avstrijskimi podaniki. Povdarja-jo, da Avstrija popolnoma lojalno postopa s srbskimi podaniki. Avstrija bo pa znala najodločneje varovati tudi koristi svojih podanikov nasproti Franciji.
NADVOJVODA JOŽEF FERDINAND IMENOVAN ZA GENERALA NA TIROLSKEM.
Dunaj, 5. avgusta. (Kor. urad.) Cesar jc nadvojvodo Jožefa Ferdinanda imenoval za bodočega generala v Ino-mostu in za poveljnika deželne bram-i be za Tirolsko in Predarlsko.
ZGODOVINSKI RAZGOVOR MED FRANCOSKIM MINISTRSKIM PRED* SEDNIKOM IN NEMŠKIM POSLA« NIKOM.
Pariz, 2. avgusta. »Agence Havas« poroča: Kakor se z različnih strani poroča, je francoski ministrski predsednik v soboto popoldne rekel nemškemu poslaniku baronu Schoenu: Stališče vaše vla.de nas sili k varnostnim odredbam, ki odgovarjajo vašim. Naše mirovno stališče ostane neizpre^ menjeno. Želimo mir, in najboljši dokaz jc to, ker se do zdaj še ni sklical francoski parlament, kar bi sc po naši ustavi moralo storiti, če bi nc bili naši nameni miroljubni. Nemški poslanik je odgovoril: Med tem so sc ob meji zgodili obžalovanja vredni dogodki. Viviani je na to odgovoril: Kako morete to trditi, ker stoje naše čete 6 km za mejo. (Kakor smo že včeraj poročali, je Nemčija izjavila, da je »Agence Havas« lagala.)
KOLIKO ČASA ZADOSTUJE ZALOGA ŽIVIL NA NEMŠKEM.
Znani strokovnjak prve vrste, dr. Učim, smatra, da je Nemčija z vsemi mogočimi živili preskrbljena za dvajset mesecev.
RED ŽELEZNEGA KRIŽA NA NEMŠKEM.
Berolin, 5. avgusta. (Kor. urad.) Cesar je v sedanji vojski obnovil red železnega križa.
Evropska vofska,
HAMBURG DOBI PETMILIJONSKO POSOJILO.
Hamburg, 6. avgusta. (Koresp. urad.) V senatu jc župan prosil v sedanjem položaju posojila 5 milijonov mark.
ARETACIJE V KOBLENZU.
V Koblenzu so odvedli v trdnjavo dne 2. t. m. 18 vjetnikov, med njimi tudi prosti v Meču. Dne 1. t. m. so zaprli v trdnjavo ženo in hčer gostilničarja Nikolaja iz Cohema, ki je poizkušal pognati v zrak strategično važen cohem-ski predor in so našli v njegovi kleti razstrelilne snovi.
Zadnji polzKusl za obranllev miru.
Kdor hoče umevati razloge, ki so privedli do svetovne vojske, mora poznati ne samo včeraj prijavljenega govora nemškega cesarja Viljema, marveč tudi govor nemškega državnega kanclerja von Bethmann-Holhvcga, ki ga je govoril 4. t. m. v nemškem državnem zboru. Govor pojasnjuje zadnje poizkuse diplomacije, da se ohrani evropski mir. Izvajal je kakor navaja uradna »Wiener Zeitung«:
RUSIJA POLOŽI GOREČO BAKLJO NA HIŠO.
Mogočna usoda je zadela Evropo. Odkar smo si Nemčijo priborili in njen ugled na svetu, smo živeli 44 let mirno in smo evropski mir ščitili. Z mirnim delom smo postali močni in mogočni, zato nas zavidajo. Z vztrajno potrpežljivostjo smo prenašali, ko so pod pretvezo, da želi Nemčija vojsko, sovražnosti na vzhodu in na zahodu kovali proti nam. Veter, ki se je sejal rodi zdaj vihar. V mirnem delu hočemo naprej živeti in kakor neizgovorjena prisega je šlo od cesarja do najmlajšega vojaka: Le za obrambo pravične stvari naj izleti naš meč iz nožnice. Dan, ko moramo meč potegniti, je napočil in sicer proti naši volji, kljub temu, da smo vse poizkusili, da bi to preprečili. Rusija je položila na hišo porečo baklio. Smo v vsiljeni nam vojski z Rusijo in s Francijo.
NEMČIJA DELALA, DA SE SPOR
OMEJI NA AVSTRO-OGRSKO IN SRBIJO.
Odkar je prvič izbruhnil avstro-ogr-čki-srbski spor, smo izjavljali in delali nato, da se mora ta zadeva omejiti na Avstro-Ogrsko in Srbijo. Vsi kabineti, osobito Anglija so ravno to stališče zastopali. Samo Rusija je izjavila, da hoče ob tem sponi sogovoriti. Nevarnost evropskega zapletljaja je s tem svojo glavo dvignila.
NEMČIJA NAZNANI RUSIJI, DA NE DOPUSTI, DA BI BILA AVSTRO-OGR-SKA OSAMLJENA.
Kakor hitro smo dobili prva določna poročila o ruskih vojaških pripravah, smo v Peterburgu prijateljsko a resno izjavili, da bomo stali ob vojnih naredbali proti Avstro-Ogrski na strani našega zaveznika in da bi nas vojaške odredbe proti nam prisilile, da ukrenemo protiodredbe. Mobilizacija bi pa skoraj vojsko pomenila.
DVOREZNOST RUSIJE, KI MOBILIZIRA PROTI AVSTRO-OGRSKI.
Rusija jc nas nato najslovesnejšc zagotovila, da želi ohraniti mir in da ne bo vojaških odredb proti nam ukrenila. Anglija je med tem poizkušala med Dunajem in Peterburgom posredovati, kar smo toplo podpirali. Dne 28. julija je nemški cesar brzojavno prosil carja, da naj pomisli, da ima Avstro-Ogrska pravico in dolžnost, da se zavaruje proti velesrbskim spletkam, ki izpodkopujejo njen obstoj. Cesar je opozarjal ruskega carja na skupne koristi vladarjev nasproti umoru v Sarajevu in izjavil, da upa, da ga bo car podpiral, da bo odstranil nasprotstva med Rusijo in Avstro-Ogrsko. Približno ob isti uri in predno je še to brzojavko dobil, je pa car iskreno prosil nemškega cesarja, da naj svetuje na Dunaju zmernost. Nemški cesar prevzame posredovanje. Komaj se pa njegova akcija prične, mobilizira Rusija vse svoje proti Avstro-Ogrski namenjene sile. Avstro-Ogrska je mobilizirala le proti Srbiji, proti severu pa le dva armadna zbora, ki sta pa daleč od ruske meje. Ruska mobilizacija je bila načelno že sklenjena, predno so je obrnil ruski car na nemškega cesarja. Nemški cesar je takoj na to opozoril ruskega carja, da splošno mobilizacija Rusije proti Avstro-Ogrski zelo otežuje in morebiti popolnoma preprečuje njegovo posredovalno zvanje. Kljub temu smo na Dunaju še naprej posredovali in sicer v oblikah, ki so šle do najskrajnejših mej našega zveznega razmerja. Rusija jo medtem spontano večkrat zagotavljala, da proti Nemčiji ni ukrenila nobenih voiaških odredb.
RUSIJA MOBILIZIRA TUDI PROTI NEMČIJI.
Napočil je 31. julij. Na Dunaju naj bi bila padla odločitev. Naše posredovanje jo bilo že v toliko uspešno, da se jc Dunaj na naše prigovarjanje naravnost razgovarjal s Peterburgom. Šc predno se pa na Dunaju odločijo, se nam pa poroča, da mobilizira Rusija vso svojo vojno silo, da torej tudi proti nam mobilizira. Ruska vlada, ki vsled naših ponovnih zagotovil ve, lcaj cla pomenja proti nam naperjena mobilizacija, nam je ne naznani in nam tudi ničesar ne pojasni. Šele popoldne dobimo brzojavko ruskega carja nemškemu cesarju, v kateri jamči, da njegova armada nasproti nam ne zavzame izzivalnega stališča. a ob naših mejah se že ocl noči od 30. na 31. juii<a v popolnem obsegu mobilizira.
TUDI FRANCIJA SE PRIS TAVLJA.
Medtem, ko še na rusko prošnjo na Dunaju posredujemo,' se dviguje ruska vojna sila na naši do^i, skoraj popolnoma odnrti meji; Francija sicer nc mobilizira, a kakor sama priznava, odreja vojaške priprave. Mi pa nismo namenoma do takrat evropskemu miru na ljubo nobenega rezervnika še pozvali pod zastave. Naj li šc naprej potrpežljivo čakamo, da velesile, med katere smo zagozdeni, same izberejo trenutek, da udarijo? Zločin bi bil, če bi bili Nemčijo tej nevarnosti izpostavili. 31. julija smo zato zahtevali od Rusije, da naj demobilizira, ker je to edino sredstvo, ki še more ohraniti evrooski mir. Cesarskemu nemškemu poslaništvu v Peterburgu je bilo istočasno naročeno, da naj ruski vladi izjavi, da smatramo, da je nastopilo vojno stanje, če se naša zahteva odkloni. Cesarski poslanik je to naročilo izvedel, a kako ie na to Rusija odgovorila, še danes ne vemo. Brzojavnih poročil iz Peterburga o tem nismo dobili, da-si je brzojav še manj važna vioročiia posredoval.
FRANCIJA TUDI IGRA DVOREZNO VLOGO.
Ko je že pretekel določen rok, je bil nemški cesar prisiljen, da je ukazal mobilizirati. Takoj smo se morali zagotoviti, kakšno stališče da zavzema Francija. Ko smo določno vprašali, če bo med nemško-rusko vojsko nevtralna, je nam odgovorila, da bo storila, kar ji njeni interesi narekujejo .Tako so se našemu vprašaniu izognili, če ni že to zanikanje vprašanja. Kljub temu je ukazal cesar, da se mora brezpogojno francoska meja spoštovati.
FRANCOZI NE DRŽE, KAR OBLJUBIJO.
To povelje se jc razven ene izjeme najstrožje izpolnjevalo. Francija, ko je tisto uro, kakor mi, mobilizirala, je iz-* javila, da bo spoštovala ob meji lOkilo-metrski pas. Kaj se jo pa v resnici zgodilo? Francija je prekršila mir, dasi vojno stanje še ni napočilo. Dejansko so nas napadli z letalci, ki so metali bombe, s kavalerijskimi patruljami in s stot-nijami, ki so vpadle v nemško državno ozemlje. Kar tiče navedene izjeme, mi je načelnik generalnega štaba poročal; Med francoskimi pritožbami, da smo mi kršili mejo, je lc ena resnična. Proti določnemu povelju je neka patrulja 14. armadnega zbora, ki jo jc vodil častnik, 2. t. m. prekoračila mejo. Zdi se, da so jo Francozi postrelili, ker se jc lc en sam mož vrnil. A veliko prej žc, ko se jc to malo prekoračenje meje izvedlo, so metali francoski zrakoletalci na, naše železniške proge bombe, so v Schlucht prelazu francoski vojaki napadli naše obmejne varstvene čete. Naši vojaki so se, kakor jim je bilo ukazano, omejili lc na obrambo.
NEMCI ZASEDLI LUKSEMBURG IN MOREBITI ŽE TUDI BELGIJSKO OZEMLJE.
To, kar sem navedel, je resnica. Nahajamo se v silobranu, sila pa ne pozna nobene zapovedi. Naši vojaki so zasedli Luksemburg in morebiti so že tudi stopili na belgijsko ozemlje. To ne odgovarja pravilom mednarodnega prava. Francoska vlada je sicer izjavila v Bru-sclju, da hoče spoštovati nevtralnost Belgije, dokler jo bo sovražnik spoštoval, a vedeli smo, da stoji Francija pripravljena za vpad v Belgijo. Francija bi lahko čakala, mi pa ne. Francoski vpad na naše krilo ob spodnjem leku Rena bi lahko postal za nas usoden. Prisilffeni smo zato bili, da se nismo ozirali na upravičen ugovor luksemburške in belgijsko vlade. Krivico, ki smo jo s tom storili, popravimo ko sc naš vojaški smoter closcžc. Kdor je tako ogrožen, kakor smo mi in kdor se za svoje najvišje bori, sine lc na to misliti, kako cla sc skozi preseka. Ramo ob rami stojimo z Avstro-Ogrsko.
NASPROTI ANGLIJI.
Kar se tiče stališča nasproti Angliji, so obrazložile položaj izjave, ki jih je podal sir Grey v angleški zbornici. Angleški vladi smo izjavili, cla dokler ostane angleška vlada nevtralna, naše brodovje francoskega severnega obrežja ne napade in da so ne dotaknemo teritorialne integritete in neodvisnosti Belgije. To izjavo ponovim javno pred vsem svetom in še lahko pristavim, da dokler Ostane Anglija nevtralna, smo tudi pripravljeni, da nikakih sovražnih operacij ne podvzamemo nasproti francoskemu trgovinskemu brodovju, če to tudi Francozi vpoštevajo. (Odstavek glede na Anglijo so prehiteli dogodki, ker je, kakor smo poročali, Anglija tudi Nemčiji vojsko napovedala).
Položaj v Rušili.
Kakor izhaja iz ruskih listov, ki so kot zadnji dospeli v Avstrijo, je bila letošnja žitna letina na Ruskem silno slaba in so pridelali za 1500 do 2000 milijonov pudov (l pud je 16 kg) manj žita nego druga leta. Iz tega slecli, da grozi 40 do 50 milijonom ruskih prebivalcev lakota. Sedaj je pa prišla mobilizacija, ki je vzela poljedestvu vse de-lazmožpe moči. To bo z nova razpihalo revolucionarno žrjavico, ki šc od leta 1905. tli pod pepelom. Razen lakote in revolucije se pa oglašajo na Ruskem še drugi notranji sovražniki, namreč kužne bolezni: lakotni tifus, kolera, škorbut in kostna kuga, ki pobirajo že sedaj številne žrtve. Našim oblastem bo torej zelo paziti, da sc te kuge ne zanesejo tudi v naše dežele tudi ne smejo na to pozabiti, da so se Rusi leta 1812—1813 v vojni z Napoleonom izkazali tucli kot zastrupljevalci vodnjakov in požigalci.
RUSI SO SE UMAKNILI OD TURŠKO-RUSKE MEJE.
Carigrad, 6. avgusta. (Kor. urad.) Tukajšnji listi javljajo, da so se Rusi umaknili od rusko-turške meje, prej pa so požgali obmejne stražnice in zaloge živil.
VESTI IZ PETERBURGA.
Peterburg, i. avgusta. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je bil imenovan za generalissima celokupne ruske oborožene sile. Vojno stanje je proglašeno v celi vrsti pokrajin. — Carski ukaz sklicuje za 8. t. m. dumo in državni svet k izrednemu zasedanju. — Včeraj okrog 4. ure popoldne je dospela v Peterburg carska jahta »Aleksandra« s carjem, carico in njunimi otroci. Na obrežju Neve so sc zbrale velike množice. Ko se je carska družina podala v zimsko palačo, se je v domači kapeli vršila služba božja, nakar sc je glasno prebral manifest o vojni napovedi. Ko se je odpel »Te Deum«, je car imel kratek nagovor. Medtem se je na trgu pred palačo zbralo do pol stotisoča ljudi.
RUSKE ODREDBE OB RUMUNSKI MEJI.
»Universul« poroča, cla je rusko poveljstvo v Besarabiji poveljnika 4. armadnega zbora v Jassyju obvestilo, da boclo ruski orožniki prekoračili rumunsko mejo in cla boclo zastražili železniški most pri Rrgheniju. Poveljnik 4. armadnega zbora je prosil zato za navodila.
Romunijo.
RUMUNIJA ZA OBRAMBO MEJ.
Bukarešt. (Kor. urad.) Ministrski svet, ki mu je predsedoval kralj na Sinaji in pri katerem je bil navzoč tudi princ prestolonaslednik Ferdinand, zbornica! predsednik, prejšnji rumunski ministrski predsednik Majorcscu, več bivših ministrov iri zastopnikov vladnih strank, je razpravljal o položaju. Ministrski svet je sklenil skoraj soglasno, da mora Rumunija vse potrebno ukreniti za obmejno obrambo.
Nemčija v noju za Meške.
VESTI O ANGLEŠKEM BRODOVJU.
Berolin, 6. avgusta. (Koresp. urad.) Vesti, da so videli 20 angleških bojnih ladij pri vojni štaciji Den Holder, so napačne.
NEMŠKI POMORSKI ČOLNI STRAŽI-JO VHOD V BALTIŠKO MORJE. Kodanj, 4. avgusta zvečer. (Koresp. urad.) Z južnega izhoda Sunda so popoldne opazili tri nemške podmorske čolne. Zdi se, da zavzemajo mesto prednjih straž.
POGUMNI BAVARSKI KRALJ. Monakovo. 5. avgusta. (Kor. urad.) »Neueste Mttnchner Nachrichten« poročajo, da je bavarski kralj, ko jc iz-I vedel, cla je napovedala Angleška voj-
no Nemčiji, rekel: »En sovražnik več. Tem več povoda, da sc clo zadnjega diha branimo. Naša stvar jo pravična Bog nas ne bo zapustil.«
Nizozemska.
DELNA MOBILIZACIJA NIZOZEMSKE.
Haag, 6. avg. (Kor. urad) Kraljica je v enem delu dežele odredila vojno stanje, in mobilizacijo. Vesti, da bi nemške čete stopile že na nizozemska tla, se ne potrjujejo.
ZRAKOPLOVI NE SMEJO ČEZ NIZO« ZEMSKO.
Berolin, 6. avgusta. Nizozemska vlada je izdala odredbo, s katero prepoveduje ploviti z zrakoplovi čez njeno ozemlje.
Japonci.
JAPONSKE PRIPRAVE ZA VOJSKO.
Yokoliama, 6. avgusta. (Kor. urad.) Japonski ministrski svet sc jc včeraj dolgo časa posvetoval o položaju. Japonsko vojno prodovje se z največjo naglico pripravlja na vojsko.
Amerikanci.
Washington, 5. avgusta. (Kor. ur.)
Predsednik Združenih držav Wilson je proglasil nevtraliteto Združenih držav.
Washington, 5. avgusta. (Kor. ur.)
Ameriška oklopna križarica Tennesee odplove iz New-Yorka z 5 milijoni dolarjev v zlatu, ki so namenjeni za bedne Amerikance v Evropi.
AMERIKA POMAGA ANGLIJI.
Iz New-Yorka brzojavljajo: Na zborovanju tukajšnjih bankirjev se je razpravljalo o možnosti takojšnjega odpošiljanja 100 milijonov dolarjev v London v pričakovanju, da bo olajša* njo onelotnega finančnega položaja ugodno vplivalo na Ameriko.
Buloorija.
BULGARSKA MOBILIZIRALA 100.000 MOŽ.
Sofija, 6. avgusta. Bulgarska Je mobilizirala 100.000 mož.
BULGARSKI MEMENTO PASIČU.
Sofijski »Dnevnik« objavlja pismo bulgarskega poslanca Dobrinoviča, ki jc Pasiču v sorodu, ki ga jc pisal pred nekaterimi dnevi Pasiču. Pismo slove: Se li spomniš na to, da si pred nedavno na bulgarskih tleh sveto prisegel, da Srbija, dokler ti živiš, ne bo nikdar kaj sovražnega proti Bulgariji podvzč-la? Svojo slovesno prisego si sramotno prekršil, a maščujoči čas jc hiter, zdaj se boš moral pokoriti, pokoriti do konca. Znano je, da jc Bulgarija zdaj razbito balkansko zvezo podpisala le, kor jo je silila Rusija. Ob takratnih dolgih pogajanjih se jc mudil Pasič večkrat v Sofiji in v Vidmu ko gost posl. Dobrinoviča, ki jo odposlal to pismo, ki jc za razpoloženje med Bulgari zelo značilno.
Brzojavke meis ceseriem Viljemom in carjem Nikolajem.
Berolin. Nemškemu državnemu zboru sc jo predložila »Bela knjiga«. Med priloženimi spisi se nahajajo tudi brzojavke, ki sta jih bila izmenjala med seboj cesar Viljem in ruski car. 28. julija je Viljem brzojavil carju, da imata tako on kakor car ter vsi suvereni skupen interes na tem, da tisti, ki nosijo moralično ' odgovornost za ostudni umor v Sarajevu, dobe zasluženo kazen. Na drugi strani pa ne prezira težavnega stališča, ki ga imata car in njegova vlada nasproti ruskemu javnemu mnenju, zato bo ves svoj vpliv porabil v to, cla nagne Avstro-Ogrsko k odkritemu zadovoljivemu sporazumu z Rusijo. 29. julija je car brzojavil Viljemu: Iskreno Te prosim, da mi pomagaš. Sramotna (!) vojna se je napovedala majhni deželi. Ogorčenje proti temu jc v Rusiji silno in jaz je popolnoma delim. Vnaprej vidim, da se pritisku name ne bom mogel več ustavljati in bom prisiljen k odredbam, katerih posledica bo vojna. Da sc prepreči nesreča evropske vojne, Te v imenu najinega starega prijateljstva prosim, da vse mogoče storiš, da zadržiš, da bi ne šel predaleč. — Viljem je na to še isti dan brzojavno odgovoril, da on nastopa Avstro-Ogrske proti Srbiji nc smatra za sramotno vojno, marveč je mnenja, da mora Avstro-Ogrska dobiti popolno jamstvo za to, da, bo Srbija svoji; dane obljube tudi izpolnila. Avstro-ogrska vlada jo izjavila, da nc stremi za nobenimi terito-
rijalnimi pridobitvami na škodo Srbije, torej je Rusiji povsem mogoče ostati v vlogi gledalca. Direkten sporazum med rusko vlado in Dunajem jc mogoč in ga je želeti. Seveda bi pa ruske vojaške odredbe pospešile nesrečo, ki jo želita oba preprečiti; tudi bi bilo izpodkopano njegovo stališče kot posredovalca. — 30. julija je cesar Viljem zopet brzojavil carju: Moj poslanik ima nalog Tvojo vlado opozoriti na nevarnost in grozne posledice mobilizacije. Avstro-Ogrska je mobilizirala samo proti Srbiji in samo delno. Ruska mobilizacija proti Avstro-Ogrski ogrožuje moje posredovanje Vsa teža odločitve leži sedaj na Tvojih ramah, ki imajo nositi odgovornost za vojno ali mir. — Car je odgovoril v brzojavki istega dne: Danes odpošljem Tatiševa (osebni, cesarju Viljemu dodeljeni vojaški zastopnik carjev) z instrukcijami. Sedanje vojaške odredbe so bile sklenjne že pred petimi dnevi iz brambnih ozirov proti predpripravam Avstro-Ogrske. Upam, da ne bodo vplivale na Tvoje stališče kot posredovalca. Potrebujemo Tvojega močnega pritiska na Avstro-Ogrsko, da se sporazume z nami.
Vatikan in sedanji položaj.
»Osservatore Romano« je 2. t. m. priobčil naslednji opomin sv. očeta na katoličane celega sveta: V času, ko je skoraj cela Evropa potegnjena v vrtinec prežalostne vojne, na katere nevarnosti, klanje in posledice ne more nihče pomisliti, ne da bi mu srce stisnila žalost in strah, se tudi mi ne moremo ubraniti skrbi, tudi nam se trga duša v najbridkejši žalosti za zdravje in življenje tolikih državljanov in ljudstev, ki so nam v najvišji meri na srcu. V tako težkih stiskah dobro čutimo in razumemo, da ljubezen Očetova in apostolsko zvanje zahtevata ocl nas, da dvignemo srce k Njemu, od kogar edinega more priti pomoč, h Kristusu, začetku miru in najmogočnejšemu posredovalcu ljudi pred Bogom. Spodbujamo torej katoličane celega sveta, da se zaupno zatečejo k Njegovemu prestolu milosti in usmiljenja, in drugim naj v tem daje dober zgled duhovščina s tem, da po škofovskih odredbah naznani v svojih farah javne molitve, da bi Bog, ganjen k usmiljenju, čim preje oddaljil od nas žalostne bakle vojne in navdihnil najvišje vla-dalce narodov z mislimi miru in ne razžaljenosti. — V Vatikanu, 2. avgu-i sta 1914. — Papež Pij X.
XXX
Pod vtisom tega breva objavlja »Osservatore Romano« članek, ki med drugim izvaja: Nikdar še ni tako kakor zdaj politika svoje nesposobnosti pokazala, da bi zadržala silo dogodkov. Katoličani se pa zato ne bodo vdajali brezupnim mislim ali celo dvomili v svojih mislih in dejanjih. Pred Bogom, Gospodom vojske in miru, se bodo zbrali in molili, da se prepreči ali vsaj omeji vojska. Prevevalo jih bo prepričanje, da bo prestal čolnič sv. Petra nepoškodovan viharje časa, v ostalem pa bodo v vseh deželah brezpogojno storili tiste dolžnosti, ki jim jih njih mirna vest nalaga.
XXX
SVETI OČE.
Rim, 3. avgusta. »L'Italia« izjavlja, da se je sv. oče na evropskih dvorih zavzel z vso močjo za mir. Zdaj mu ni preostalo drugega, kakor da je ukazal v vseh cerkvah moliti, v Vatikanu upajo, da ostane Italija nevtralna, ker bi sicer za Apostolsko Stolico nastalo v nasprotnem slučaju veliko zapletenih vprašanj, o katerih se zdaj ne more vedeti, kako da se bodo rešila.
Naša država dobro preskrbljena.
Umevno je, da se povprašuje, ako je monarhija za bližnjo bodočnost pod vsakimi okolnostmi preskrbljena z žitom. In z veseljem se mora konštati-rati, da jc s taistim preskrbljena za vec mesecev. Žetev na Ogrskem je po večini končana in le po nekaterih krajih je žetev vsled neprestanega dežja nekoliko zaostala. V tostranski državni polovici jc žetev do polovice skoro Končana in brez skrbi sc ho spravila tudi ostala žetev, čeprav z majhno zamudo. Skupni pridelek pšenico v monarhiji znaša okrog 50 milijonov me-terskih centov. Skupna potrebščina 60 do bi milijonov meterskih centov ki bo lelos pri naraščajoči potrebi preživljanja vojske nekoliko večja. Z ozirom na dobro žetev pa jc prebivalstvo preskrbljeno do spomladi 1 > že iz domačega pridelka.
Vojni stroški.
Stroški modernih vojsk zadnjih 40 let so nezadostno objavljeni, da bi mogli iz tega izračunati stroške kake bodoče vojske. Nemčiji narastli stroški v nemško-francoski vojski leta 1870/71 ocl dneva mobilizacije do ratifikacije francoskega miru so znašali skupno z vsemi izgubami in poškodbami okoli 2700 milijonov mark. Na francoski strani so znašale vse priprave od 9 do 10 tisoč milijonov, vojni stroški sami so znašali za dobo 245 dni 1529 milijonov mark, ali na dan po 6,240.000 mark. — Stroški južnoafriške vojske od 11. oktobra 1900 do 31. maja 1902 so znašali 5169 milijonov kron. — Izključno vojni stroški rusko-japonske vojske od 20. februarja 1904 do konca avgusta 1905 so znašali na ruski strani 2853 milijonov kron, na japonski strani pa 2668 milijonov kron. — Balkanska vojska je stala Turke 1250 milijonov, Bul-gare 750 milijonov, Srbe 750 mil., Grke, 750 mil., Rumune 300 milijonov, skupno so tedaj znašali stroški balkanske vojske okoli 3800 milijonov. Iz tega bi se dalo približno sklepati, da pride v sedanji vojski pri nas po 7 kron za moža na dan.
Na delo!
Kakor nikdar poprej, je zlasti sedaj potrebno za slovensko kmečko ljudstvo, ki je ostalo na domovih, da pridno dela in obdeluje svoje polje! Žene, starčki, dijaki in otroci vsi na delo, da ne bodo polja zanemarjena! Gorje vsem, vojakom in onim, ki so ostali doma, če ne bodo kmetije pridno in vestno obdelane. Vsi morajo skrbeti, da pridelajo mnogo pridelkov, ker jih rabimo tudi za celo armado. Skušajte z dobrim gnojenjem in skrbnim obdelovanjem njiv in polja tem več pridelkov pridobiti iz rodovitne zemlje. Vsak košček je treba izkoristiti!! Vemo prav dobro, kako naporno je delo, ker ni možkih moči niti ni konj, toda požrtvovalnost in pridnost žen, otrok in starejših mož bode nadomestila že vse! Vsak naj dela z zavestjo, da se trudi za celoto, da žrtvuje svoje moči svojim bližnjim, svoji domovini in olajšava bedo vojakom, ki ne smejo trpeti pomanjkanja pri svojem trpljenju. Ne pozabite tudi na dolžnost, ki nam jo nalaga sv. evangelij, da si posebno v sili drug drugemu pomagamo, da si priskočimo na pomoč in se podpiramo. Častita duhovščina in učiteljstvo naj pazi na to, da poljedelsko delo na deželi gre svojo staro pot naprej. Sedaj je modrih mož in modrih svetovalcev krvava potreba, ki svetujejo našemu ljudstvu: Ne jokati, ampak na delo!
VARNOSTNE ODREDBE V KMEČKIH OBČINAH.
Vsi orožja sposobni možje so se odzvali cesarjevemu klicu in celo iz manjših krajev je odšlo po 50 do 100 mož, da za cesarja in domovino zmagajo ali umrjejo. V teh težkih časih je tem večja dolžnost onih, ki so ostali doma, da podpirajo orožnike in druge varuhe javnega reda, da se vsak nemir v kali zaduši. Kakor uči izkušnja, porabijo razni temni elementi ravno take prilike za izvajanje svojih črnih činov.
Zato naj se v vsaki občini pod županovim vodstvom zbero vsi doma ostali možje, da sodelujejo v vzdrževanju javnega miru in varnosti. Postopa-čev in drugih temnih individijev naj nikjer ne trpe. Sedaj je povsod dovolj dela. Kdor se ne more pravilno izkazati, naj se takoj odda najbližji orožni-ški postaji. Posebno pozornost je po vaseh posvečati požarnim nevarnostim; povsod naj se nastavijo stražniki v zadostnem številu, da bo vsako presenečenje po ognju izključeno. Za to službo je pač sposoben vsak vaščan, ki naj se na straži menjajo drug za drugim. Strogo je gledati tudi na zapiranje krčem in gostiln; čez 10. ali kvečjemu 11. uro naj se nikomur ne dovoli imeti odprt svoj lokal, saj je znano, da ravno alkohol povzroča največ izgredov in neredov. Proti razgrajalcem naj se najstrožje postopa. Sumljivih elementov naj se nikjer ne trpi, tujce jc najstrožje nadzirati. Zlasti orlovska društva so v prvi vrsti dolžna služiti splošnemu blagru.
Razna poročila.
NAŠ CESAR.
Dunaj ti. avg. (Kor. urad) Neka oseba, ki je imela priliko govoriti s cesarjem pravi, da se cesar izvenredno dobro počuti, dela ocl jutra do večera. Cesar jc izrekel svoje zadovoljstvo, da se je mo- I bilizacija izvršila brez napak in da so vpoklicanci točno in takoj sledili klicu P.od zastavo.	I
ŠKOF V LINCU VSTOPIL V BOLNIŠKO SLUŽBO.
Line, 6. avgusta. (Kor. urad.) Pre-vzvišeni gospod škof Hittmair v Lincu je vstopil kot prostovoljni strežnik bolnikov v službo bolnišnice.
IZDAJANJE DVEKRONSKIH BANKOVCEV.
Dunaj, 6. avgusta. (Kor. urad.) Avstro-ogrska banka je sklenila, cla izda dvekronske papirne bankovce.
REVOLUCIONARNO GIBANJE V RUSKI POLJSKI.
Dunaj. Med ljudstvo Rusko Poljske se deli razglas združenih poljskih neodvisnih strank, soc. demokratske, kmečke in zveze patriotov, v katerem se pravi: Približuje se čas, ki nam omogočuje raztrgati okove našega največjega sovražnika, caristične Rusije. Celi poljski narod se mora vzdigniti kakor en mož proti Rusiji, cla maščuje stoletne ruske sokrivice in uniči rusko gospodstvo v deželi. Ako pride do vojske z Rusijo, tedaj je prišel tudi čas, da priborimo Poljski svobodo. Zato se mora pripraviti vsak, ki ljubi svobodo, za boj proti Rusiji.
DEMENTIRANA VEST.
Metz, 5. avgusta. (C. kr. kor. urad.) Vesti, da je hotel nek francoski zdravnik zastrupiti vodovod v Metzu, demen-tirajo.
NEVTRALNOST BELGIJE
so proglasile zahodne velesile 1. 1830., ko se je odtgala belgija od Nizozemske, na londonskem kongresu in se je nevtralnost ob vojski 1. 1870/71. strogo držala. Francozi so večkrat zaman poizkušali, da bi bili Belgijo Franciji priklopih. Cesar Napoleon III. je v 1. 1866. zahteval Belgijo kot odškodnino za razširjenje pruskega ozemlja; a belgijsko neodvisnost je takrat rešila Prusija. Belgija obsega .približno 30.000 klnr, šteje 8 milijonov prebivalcev in je naj-obljudenejša država v Evropi. Za armado izda Belgija vsako leto 70 milijonov t. j. 10% celega proračuna. Splošno vojaško dolžnost so šele 1. 1909. izdatno razširili; ob miru šteje belgijska armada 50.000, ob vojski 80.000 mož. Vojnega brodovja Belgija nima, pač pa je Ant-werpen glavno obmorsko mesto Belgije, močno utrjen. Prebivalci so večinoma Francozi.
ZADNJI VLAK IZ ŠVICE V NEMČIJO.
Berolin, 4. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča o viharnih prizorih, ki so se pripetili, ko se je odpeljal zadnji vlak iz Švice v Nemčijo. Na bazelskem kolodvoru so se vršili prizori, ki jih ni mogoče popisati. Vožne listke so sicer redno izdajali, ali nekoliko pred 4. uro so prišli potniki z badenskega kolodvora na postajo zveznih železnic, kjer so pripovedovali ,da je ustavila baden-ska železnica promet z Nemčijo. Železniški uradniki niso mogli dati določnih pojasnil. Šele čez pol ure se je zvedelo, da bo odpeljal zadnji vlak ob 4. uri 59 minut. Vlak je bil že v Luzernu močno zaseden, v Bazlu so bili zato pravi boji med potniki, kdo da prej pride v vlak. Vozovi so bili prenapolnjeni. ljudje so sedeli v koridorih, na mizah in na tleh jedilnega voza. V Strafiburgu so vlak razdelili, a v Lud-■vvigshafnu so morali vsi vlak zapustiti in iti peš v Mannheim. V nedeljo opoldne se je vlak z večurno zamudo pripeljal v Berolin.
KONJENICA V TRDNJAVSKI VOJNI.
Odkar se je strelno orožje vseh vrst tako silno razvilo in izpopolnilo, je zavladalo splošno mnenje, da se bo delovanje konjenice v modernih vojnah moralo omejevati zgolj na poizvedovalno službo in strelne praske; kot napadalec bi pa konjenica prišla v po-štev komaj še v slučaju, da bi šlo za naskok na sovražno konjenico. Saj ni dvoma, da bi se danes le v izjemnih slučajih konjenici poveril boj proti in-fanterijskim četam, in sicer poglavitno tedaj, kadar bi bilo mogoče sovražnika presenetiti ali pa zalotiti na ozemlju, na katerem nima prostora za gibanje. Vendar pa more konjenica ob spretnem vodstvu tudi danes še v mnogih slučajih ofenzivno poseči v boj in povzročiti ugoden izid, pa naj so razmere še tako težavne. Lep zgled za to nam daje nastop bulgarskega kavalerijske-ga polkovnika Markoleva, ki je ob obleganju Odrina dne 26. marca 1913 zgrabil ugoden trenutek in prodrl v oddaljenosti enega kilometra mimo turških utrdb — kljub žičnim oviram in hudemu ognju v bok iz turških topov — ter vdrl v Odrin, kjer je povzročil največjo zmešnjavo in z zasedenjem mostu čez Tundžo pospešil padec cele trdnjavo.
WIEDOVI OTROCI ZAPUSTE ALBANIJO.
Dunaj. Glasom »Ncuc Fr. Presse« sc otroci albanskega kneza Viljema
18. t. m. z nekim italijanskim parni-kom odpeljejo v Carigrad, kjer jih bo sprejela na krov neka rumunska ladja, ki jih odpelje v Rumunijo.
Dnevne novice.
+ Zamuda pri odpravi »Slovenca«
Naš dnevnik bo tudi v bodoče, kot doslej izhajal vedno ob navadni uri, vendar ga pa cenj. naročniki ne bodo mogli nekaj dni prejemati pravočasno. Upamo, da ta utesnitev ne bo trajala dolgo časa in prosimo dotlej potrpljenja.
+ Odločna beseda. Izšel jc sledeči uradni oglas: Veliko in spontano navdušenje, s katerim se je prebivalstvo cele dežele odzvalo klicu ljubljenega vladarja; vroče patriotično čustvo, katero se je pojavilo na tisoče načinov z ginljivim navdušenjem ocl začetka do konca dežele v tem svečanem času, napolnuje me z živim zadovoljstvom in občudovanjem do tega poštenega in zvestega naroda. Ponosen sem, cla v teh težkih časih delim z njim delo in žrtve, ki jih nalaga vsakemu domovinska potreba. Vsi dobri patrijotje, združeni v eni sami veliki misli, brez razlike vere, narodnosti, naj zbero vse svoje moči, zadojeni z junaško in viteško potrebo, cla s požrtvovalnostjo in sposobnostjo delujejo pri vsem, kjer treba, da sc poveča uspeh našega orožja, ki se bori za brambo pravic in interesov domovine. Vlada bo z železno energijo poskrbela, da uničujoči elementi, ki okužujejo vsako deželo, v tem času, ko se naša dežela nahaja v tako težkem položaju, ne najdejo priložnosti izvršiti svojih namenov, bodisi z zlobnim početjem ali hudodelskim ponašanjem, kar bi lahko škodovalo uspehom našega orožja in največjim interesom naše države.« — Te odločne besede jc razglasil mož, ki ravno zadnje dni z največjo odločnostjo kaže, da je zanj veljaven samo en ozir: interes države, c. kr. namestnik v Dalmaciji grof Attems.
+ Naša županstva imajo seje, v katerih ob manifestu cesarjevem za vojsko sklepajo sledeče izjave: Občani izrekamo neomajljivo zvestobo svojemu skrbnemu in dobrotljivemu vladarju Njega Veličanstvu Franc Jožefu I. in želimo ter prosimo Boga, naj blagoslovi in privede do popolne zmage orožje c. in kr. avstro-ogrske vojske. S častjo in veseljem javljajo županstva, da so povsod možje in mladeniči z največjim navdušenjem sledili klicu Njega Veličanstva najvišjega gospoda vojskovodje ter šli v boj za čast in zmago naše mogočne Avstrije s klici: Bog živi, Bog varuj našega cesarja Franc Jožefa I. in njegovo Avstrijo! — Z ozirom na obilno gradivo, ki prihaja te dni o položaju med državami, nam je nemogoče beležiti vsako sejo in ime vsakega županstva. Zadošča naj to poročilo. Vsa naša županstva so enodušna v patrijotičnem navdušenju.
— — Strah pred papirnatim denarjem. Izbruh vojne jc vedno znamenje, da se oživi ljudska masa. Sedaj poroča nekdo, da so Srbi poizkusili zastrupiti vodovod, drugi zatrjuje nov atentat na kakšnega vladarja, ki se pa izkaže v nekaterih urah kot neresničen. Splošno pa se razširja bojazen pred papirnatim denarjem,, katerega smatrajo bojazljivi in neomikani ljudje kot ničvrednega. In vendar je papirnati denar — in to naglašamo z vsem poudarkom — iste vrednosti kakor srebrni, bakreni, nikelnasti denar itd. Menjajoči denar, katerega brezglavi ljudje skrivajo in odtegujejo prometu v mnenju, da ima radi kovine vrednost, ima taisto veljavo kot papirnati denar. Ta denar, tudi komadi iz srebra, dvekronski in petkronski tolarji, niso ničesar drugega kot na kovini vtisnjena državna plačilna nakaznica, to se pravi, njegova kovinska vrednost kot plačilo, katero nakaže država. Kovinska vrednost je v splošnem tako malenkostna, naj se zgodi, kar hoče, ma-gari v najhujšem slučaju, in so papirji po človeški pameti ravno toliko vredni kot srebrni, nikelnasti ali bakreni denar. Zavrnitev papirnatega denarja je tudi ltaznjiva. Veliko važnost in hitro odstranitev denarne panike naj bi trgovci in drugi gospodarski in-teresentje izrabili v pojasnjenje ljudstvu.
— Hujskanje .proti slovenski za* družni organizaciji. Iz Ziljskc Bistrice na Koroškem nam poročajo sledeči slučaj. Hujskanje proti slovenski zadružni organizaciji: Neki Valentin Gulden-I brein iz Ziljske Bistrice agitira okrog ! vlagateljev, ki imajo svoj denar nalo-žen pri Hranilnici in posojilnici v Zilj-ski Bistrici, naj svoj denar dvignejo, j češ, da gre ves denar, ki ga nalagajo v leni denarnem zavodu, v Srbijo. Hra-1 nilnica da lllimrec nosil dnnnn nn
Kranjsko, in sicer tistim, ki so s Srbom v zvezi in ki so Srbom poslali že en milijon. Da se bodo proti taki nesramni agitaciji in vznemirjanju ljudstva ukrenili potrebni koraki, za to je žc preskrbljeno. Opozarjamo pa ob tej priliki vse one naše somišljenike, ki bi zvedeli za kako podobno agitacijo proti našim denarnim zavodom, da to takoj s pričami vred naznanijo pisarni dr. Vladislava Pegana v Ljubljani, da se stopi takim hujskačem temeljito na prste.
+ Cenj. »Domoljubove« poverjenike in vse naše somišljenike po deželi vljudno prosimo, naj sporoče »Domo-ljubovim« naročnikom, da bodo list prejeli par dni pozneje, ker ga ljubljanska poŠta ne more tako naglo in redno odpošiljati kakor doslej.
-f Za žetev in poljske dela. C. kr. korespondenčni urad poroča: Danes je v Wiener Ztg. izšla odredba poljedelskega ministrstva v sporazumu z notranjim ministrstvom, ki vsled važnega položajo podajo potrebne odredbe glede žetve in drugih poljskih del. Paragrafi te odredbe določajo, da za zagotovitev žetve in drugih poljskih del v vsaki kmečki občini sestavi žetvene komisija. Posli te komisije so častni in ne smejo biti nagradeni oz. plačani. Ta komisija mora skrbeti, da se žetev za druga poljska dela pravočasno opravijo. Vse moške in ženske osebe v občini so dolžne izvrševati ta dela. Izvzete so od teh del osebe, ki so v javnih službah, duhovniki, zdravniki in živinozdravniki, lekarnarji, babice, bolniške strežnice, one osebe, ki imajo sami kmetije in njihovi uslužbenci, v kolikor so potrebni pri delu doma, ravno tako lastniki obrtnih in drugih obratov in njihovi uslužbenci, v kolikor so potrebni pri izvrševanju v teh obratih; oni, ki so lastniki podjetij, ki so po S 1. naredbe z dne 25. julija, drž. zak. št. 55, pod državnim varstvom in njihovi uslužbenci, v kolikor so pri tem delu potrebni. Komisija naj si preskrbi potrebnih delovnih moči potom delavskih posredovalnic, po komisijah za mladino, po zavetiščih, pri predstojnikih obrtnih gremijev itd. Proti odločbam komisije ni ugovora. Nad delom komisije ima nadzorstvo politična okrajna oblast, ki lahko odredbe komisije spremeni ali razveljavi. Kdor se ne bo pokoril odredbam komisije, bo kaznovan po naredbi z dne 30. septembra leta 1857., št. 89 d. a. f.
—	V dušni blagor vojakov. Tiskati so se dali mali lističi, na katerih so najpotrebnejše molitve za vojaka: Popolni kes, tri božje čednosti (kratko), vdanost v trpljenju, zaupanje v božjo pomoč. Ta listič naj bi dobil v roko vsak slovenski vojak, ga vzel s seboj na bojišče in tam rabil. Doslej se jih je dalo tiskati 20.000; če bo treba, se bo nalog še pomnožil. Lističe širijo požrtvovalne gospodične in vojaki jih sprejemajo z veliko hvaležnostjo. Dobivajo se pa tudi v Ničmanovi prodajalni. Kdor ga drugače ne dobi, ga lahko sam poišče v prodajalni. — Ker tudi nemški vojaki žele dobiti kaj takega, se bo tiskalo tudi nemško, hrvaško, češko in italijansko. — Lističi se delijo seveda zastonj. Ker pa za to ni nobenega fonda, se sprejemajo tudi darovi v ta namen, ki se lahko oddajajo v Ničmanovi prodajalni ali v Alojzišču, I. nadstropje, v sobi, kjer se dela za »Rdeči križ«.
—	Odložitev izpolnitve zasebno-pravnih obveznosti. Uradna »Wiener Zeitung« priobčuje cesarjevo naredbo, ki je stopila 1. t. m. v veljavo, ter določa kratko odložitev izpolnitev zaseb-no-pravnih obveznosti. V prvem tre-notku bi utegnila ta naredba zlasti vlagatelje nekoliko vznemiriti. Zato je treba vedno iznova opozoriti na popolno varnost hranilnih vlog in na popolno likvidnost hranilnic in drugih denarnih ter kreditnih zavodov. Če se je vlada odločila za ta korak, jo je vodila skrb, da prepreči vsako škodljivo gibanje, ki bi vsled mobilizacije nastalo na gospodarskem polju in ki bi ogrožalo interese celokupnosti. Vlada je hotela s tem tudi zasigurati mirni in nemoteni trgovski promet. Moratorij torej ni samo zaščita posameznih dolžnikov, temveč tudi obrambno sredstvo za narodno gospodarstvo, torej tudi za upnike. Dolžniki, ki morajo z vpoklicem k vojakom računati s tem, cla bo pri-manjkavalo delavnih moči in da ne bo mogoče dobiti denarja, naj se obvarujejo pred tem, da bi jih mogel kdo prisiliti k izpolnitvi privatnih obveznosti. Nad privatnimi interesi upnikov pa stoje višji interesi celokupnosti, ki prepovedujejo, da bi prisilno izterjanje nodvzelo najpotrebnejše življenjske pogoje. Da se odvrne ta skrb, tvori zelo važen psihičen in moraličen moment tudi za vpoklicano vojaštvo. Dolžnikom je prištevati tudi vse banke, hranilnice in druee denarne ter kreditne zavode,
ki upravljajo tuj denar. Pri teh zavodih pa pridejo z ozirom na njih naloge v javnem prometu tudi še drugi važni momenti v poštev ter je že v interesu celokupnosti, da se omeji vračanje denarja posameznim o&ebam. Izkušnje kažejo, da izkuša ljudstvo kopičiti preko svoje potrebe denar, kar mora imeti brezdvomno slabe posledice. Zato je bilo treba skrbeti za to, da zahteve posameznih do denarnih zavodov ne zrastejo v neomejeno in da morajo denarni zavodi nemoteno delati naprej, na preprečijo gospodarske krize. S takim postopanjem pa se ščitijo na drugi strani tudi upniki. Pri tem je opozoriti na to, da hranilnice niso morda depozitni uradi, temveč da so obenem tudi kreditni zavodi. Po določilih moratorija je mogoče dvigati hranilne vloge do 200 K, seveda pa ne sme od hranilnih vlog potem šele čez štirinaist dni zopet dvigniti najvišji znesek 200 K. Na ta način se torej nikomur ne vzame možnost skrbeti za najvažnejše življenjske potrebe in nobenemu ni treba biti v skrbi za svoj denar, ker niti vojna, niti moratorij ne zmanjša varnosti hranilnih vlog, kajti moratorij le časovno in krajevno enakomerno začasno razdeljuje razpoložljivi denar.
—	Izhajanje »Ilustrovanega Tednika« je državna oblast ustavila.
—	Zlato mašo bode Obhajal v nedeljo dne 9. avgusta g. Matevž Jereb, vpokojeni župnik na Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. Na mnogo let!
—	Uradno svarilo pred nespreje-manjem papirnatega denarja. Oblasti na Moravskem so izdale strog ukaz, da je prepovedano braniti se papirnatega denarja, ker je taisti postavno plačilno sredstvo in se kot tako mora sprejeti.
—	Kanonikom gorišega metropoli-tanskega kapitelna je imenoval cesar knezonadškofijskega ardinariatskega kanclerja p. g. Aleksandra Zamparo.
—	Sin dež. glavarja dr. šusteršiča je predno je dobil poziv, vstopil kot kadet pri pešpolku št. 53, ki je zagrebški domači polk.
—	Naslov »profesor« je podeljen dr. Ani O g r i n c na javnem zasebnem dekliškem gimnaziju društva za širšo žensko izobrazbo na Dunaju.
—	Odpustil stanarino. G. Alfred Pick v Gradcu je odpustil vsem onim strankam svoje hiše v Mariboru, Bis-marekova cesta 12, katerih gospodarji sc nahajajo v vojaški službi, stanarino za mesec avgust.
—	Aretacija prijatelja atentatorja Čabrinoviča. V Novem Sadu je bil aretiran čabrinovičev sokrivec Mladen Kristonoslič, baški Srb. Vedel je za atentat, a ni sodeloval aktivno. Odpeljali ga bodo v Sarajevo.
—	Za imejitelje poštno-hrani!ničnega računa. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja, da zamorejo vložniki (imejitelji poštno-hranilničnega računa) s svojimi vlogami pri poštni hranilnici tudi, za časa moratorija kakor po navadi razpolagati.
—	Aretirali so v Krašnji abituri-jenta Vinko Štruklja, ki je poveličeval Srbijo.
—	Duh se mu je omraSll. V deželno bolnico so pripeljali dne 4. avgusta t. 1. vikarja iz Vrtojbe na Primorskem g. Edvarda Mežnaršič, kateremu se je vsled vojskinih poročil omračil duh. Imenovanega je našla vojaška straža blodečega po polju okolu Koroške Bele na Gorenjskem. Pripeljala ga je v on-dotno župnišče, odkoder ga je domači g. župnik peljal v deželno bolnico. Kako je prišel na Gorenjsko, ne ve ničesar povedati. Imel je tudi poškodbe na glavi.
—	Umrla je na Dunaju žena glavnega urednika »Reichspošte« Cecilija Funder na posledicah operacije na slepiču. Rajnica je vodila več let podlistek »Reichspošte«.
—	Aretacije. V soboto so aretirali v Bistrici na Štajerskem absolvirane-ga učiteljskega kandidata Ileriča in ga uklenjenega izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. O tem poročajo nemški listi: Herič je v svojih nagovorih po gostilnah poveličeval Srbe kot prijatelje Slovencev. Pri zaslišanju je vse priznal in na vprašanje, zakaj jo to storil, je odgovoril, da so tega krivi njegovi bivši profesorji. — v Mariboru so zaprli 321etnega Ivana We-siaka, ker je na glavnem kolodvoru zaklical: Živela Srbija! Istotam so nadalje aretirali Alojzija Gomzi in Franceta Križaniča radi veleizdajalskih izrazov. V Ptuju so zaprli nekega Brum-na in delavca Kranjca.
—	Umrl je v Poberžu pri Mariboru 661etni gostilničar Blaž Plevčak.
—	Stjepan Radič jc bil od Nj. Veličanstva pomiloščen zaradi razžaljenja časti, ki jo je zakrivil na javnem organu.
—	Dr. Fran Milobar je imenovan za javnega rednega profesorja na kr. vseučilišču v Zagrebu. Zaslužen profesor in odlični patrijot!
—	Ker Je Ženin odrinil k vojakom, šla v smrt. 201etna Frančiška Zohrer iz Fohnsdorfa je skočila v bližnji potok, ker so ji vzeli ženina k vojakom.
—	Smrt Junaka. Dne 31. julija je umrl v Gradcu topničar v pokoju Jožef Szukits, junak senjski (1878), v starosti 61 let. Szukits je bil poslednji nositelj velike zlate hrabrostne medalje iz moštva. Szukits si je sam napravil z nezadostnimi pomočki municijo in se z ravno tako nezadostno montiranim, navadnim topom skozi vstaše srčno preril za dalmatinsko mejo. Bil je ar-tiljerijski podčastnik, potem tehnični uradnik in se povzpel do višjega ofici-jala artiljerijskega shrambnega depo-ta v Gradcu. Cesar ga je o priliki vpo-kojitve odlikoval z zlatim zaslužnim križcem s krono.
—	Preskrba sladkorja na Ogrskem.
Iz Budimpešte poročajo: Komite ogrskih sladkornih tovarn je sklenil, da bo kljub vojnim dogodkom, ki otežujejo normalno izdelavo sladkorja, iz obstoječih zalog popolnoma zadostil notranjemu konzumu in da bodo cene ostale neizpremenjene. Za prebivalstvo tedaj ni nikakega vzroka, da bi nakupilo naenkrat preveč sladkorja in tako delalo povsod špekulacije s cenami.
—	Prijet špijon. Na progi južne železnice je vojaška straža prijela sumljivo osebo, pri kateri so našli dinamit.
—	Bombe na otoku Hvaru. »Našo Jedinstvo« piše: Pred kratkem je na Hvaru orožništvo našlo tri bombe. Vidi se, da so dinamit in bombe bile pri nas kar posejane in je bilo vse pripravljeno. Na Hvar so prihajali častniki iz Srbiie, da se »zdravijo« — in da, za časa našega navdušenja za srbske zmage na Balkanu, vtihotapijo tudi vDalmacijo bombe, da bi z njimi pošiljali v zrak parnike in železnice in na tisoče naših ljudi. Ali šc živi Bog, ki pazi in kaznuje take strašne in umazane zločine.
—	Drage živali. Zveri za menežarije so zelo drage. Tako n. pr. stane lep lev 3000-6000 K, tiger 7000 K, severni medved 3700 K. Za manjšega slona treba plačati 6 do 7000 K, za odraslega pa 11— 14.000 K. Navadna cebra stane 2500— 6000 K, velblod 1000—2500 K, lama do 700 K. Vse te cene veljajo samo za ne-dresirane zveri, dočim so dresirane mnogo dražje. Prvega slona, ki je vozil voz, prodal je lastnik cirkusa Hagen-beek za 50.000 K. Tri svoje izurjene šim-panze, kateri so bili najbolj privlačna sila njegovega cirkusa, je prodal za 100.000 K.
100000 ljudi brez vode. Zadnjo nedeljo je počila v največji angleški tovarni Leicester vodovodna cev, ki je skoro 100.000 prebivalcev spravila v najneprijetnejše zadrege. Dočim so bile ceste severnega dela mesta v nekaj minutah preplavljene, pa po hišah vodovod ni dajal niti kapljice vode. Ker se je nezgoda pripetila že zgodaj zjutraj, so gospodinje in kuharji po hotelih obupovali.
Vojaki—treznost!
Protialkoholna zveza »Sveta vojska« je izdala na željo vojaških krogov samih sledeče lejrakc in jih dni- '--hiti po ulicah:
VOJAKI I
Varujte se upijanljivih pijač, i..;s,tfono ostudnega žganjal
Alkoholna pijača ne daje prave tolažbe, ne trajnega poguma, ne resnične moči.
Zgodovina vojska dokazuje, da zmagujejo vedno le trezni; pijači vdani so pa tepeni.
Na bojišču bo žeja in trud; pijača dela vročino in pijače vajeni jo bodo težje prenašali in hitreje omagali.
2e te dni se je v Ljubljani primerilo več žalostnih nesreč vsled pijanosti.
En sam pijan mož lahko povzroči velikansko nesrečo sebi in tisočerim drugim.
Nemški cesar je ob mobilizaciji prepovedal vsako kapljo alkohola po kolodvorskih restavracijah in vse darove vojakom v obliki alkohola.
Vojaki, bodite junaki tudi nasproti temu notranjemu prikritemu sovražniku, da boste porazili vnanjega! Ne dajte se zapeljati od nikogar!
Pijanost je sramota za iunaka; treznost njegov ponos.
Boj alkoholu I Treznim zmaga!
Protialkoholna zveza »Sveta vojska« v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
— Molitev za časa vojske. V stolni cerkvi v Ljubljani se opravlja od ponedeljka zvečer devetdnevnica. Vsak večer od 8. do 9. ure je molitvena ura Moli se ura »za blagor domovine«.
Vojaštvo in spoved. Vojaki, ki še niso opravili spovedi, se še vedno najvljudneje vabijo in prosijo, naj se oskrbijo za vsak slučaj. Dobro je, da so na to med seboj opozarjajo; pa tudi drugi, nevojaki, naj opozorijo svoje zhance in prijatelje na to.
lj Gg. katoliške narodne akademi« ke v Ljubljani, prosimo da se oglase danes v osrednji pisarni »Ljudskega Doma« ob V»7. uri zvečer.
lj Na šolsko mladino jc izdal deželni predsednik baron Schvvarz naslednji oklic: Cesar je poklical. Naša slavna armada gre na vojsko, da brani čast in velikost domovine. Vi ste še premladi, cla bi služili domovini z orožjem v roki. Ali roka, ki je preslaba za orožje, lahko opravlja druga dela. Tudi, kdor ostane doma, lahko izpolni svojo dolžnost napram cesarju in domovini. V mestu in po deželi bodo rabili prostovoljne delavske moči. Učenci! Najlepše boste dokazali svojo patrijotično mišljenje, če sc oglasite za prostovoljno delo, katerega ste zmožni. Kdor je pripravljen pomagati, naj se takoj zglasi osebno ali pismeno pri svojem šolskem vodstvu, kjer bo dobil na-daljna pojasnila.
lj Odsek za razdelitev od občine nabranih podpor je sklenil, da dobi soproga vsakega, ki je mobiliziran, zaso po 1 K, za vsakega otroka pa 25 vin. na dan, v posebno nujnih slučajih se pa sme izplačati večji znesek. Te podpore se izplačajo, če je potreba dokazana, in le clo onega časa, ko bo država pričela izplačevati postavne podpore.
lj Avstrijske mornariško drušivo
poziva svoje p. n. člane tudi tem potom z vso vljudno iskrenostjo, naj po svojih najboljših močeh sodelujejo pri domoljubnih akcijah, v teh težkih dneh podvzetih od državnih, deželnih, občinskih ali zasebnih korporacij. Člani Avstrijskega mornariškega društva smo pač med tistimi, ki so v prvi vrsti poklicani, sodelovati v dobrobit naše staroslavne domovine. — Za ljubljansko podružnico: C. kr. deželne vlado svetnik Oton pl. D e t e 1 a 1. r., predsednik; c. kr. višji poštni upravitelj J. Flere 1. r., tajnik; c. kr. poštni ofi-cijal Franc L e v a r t 1. r., blagajnik.
lj Odsek za aprovizacijo mesta Ljubljane je v svoji včerajšnji seji sklenil, poskrbeti pravočasno za dobavo živil in kuriva. Predvsem se bo skušal pobrigati, da ljubljanski prebivalci dobe v vojnem času vsaj napotrebnejše za preživljenje, kakor moko in sol, pa premog in drva, nadalje pa tudi za razne druge domače pridelke in izdelke, in seveda tudi za meso. Pri tej priliki se ljudstvo v mestu opozarja, naj ravna kar največ previdno z živili in z drugimi življenjskimi potrebščinami v takih resnih časih!
lj Družine vjsoklicancev iz ljubljanske okolice prihajajo za nujne podpore na ljubljanski magistrat. Deželni glavar je pozval župane, naj ustanove pomožne akcije, nabirajo denar in takoj podpirajo žene in otroke vpokli-cancev. To se v bližnji soseščini Ljubljane še ni zgodilo, a upamo, da se zgodi nemudoma. Magistrat ima jedva za mestne družine nekaj sredstev, zato okoličanov ne podpira. Na to opozarjamo županstva Moste, Vič in dr.
— Apel na hišne gospodarje. Hišni gospodarji se opozarjajo, cla bi bilo v sedanjih časih popolnoma nedopustno, deložirati kako stranko in jim delati težave zaradi vode; zlasti morajo hišni posestniki imeti obzir na družine vpoklicanih vojakov, ker bodo žene itak dobilo državno podporo, iz katere bo možno naknadno poravnati stanarino. Dolžnost hišnih gospodarjev je, da težkega položaja svojih strank nc pohuj-šajo, nego da pomagajo tolažiti obupana srca. »Z združenimi močmi« poj do tudi ta težka doba mimo nas!
lj Četovodja izgubil m K. Četo-vodja Janez Verderbor, ki se je peljal s kolesom in imel s sabo več vreč denarja, je izgubil na poti od Avstro-ogrske banke do deželne bolnišnice vrečo, v kateri je bilo 400 kron. Denar je last erarja. Pošteni najditelj naj blagovoli denar vrniti.
lj Poroka v dveh urah. Trgovski sotrudnik Alfred Stadler sc je hotel pred odhodom v vojsko poročiti z vdovo Kristino Kranjc roj. ReS. Oglasil se je pri sv. Petru v Ljubljani okrog 5. ure popoldne. Nato je preskrbel vse potrebne listine in spreglede. Ob pol 8. uri zvečer je bil že poročen.
lj Pod vlak skočil. Danes ob po\ 12. uri ponoči je skočil pri železniškem prelazu pri Trubarjevem parku voja-
ški novinec Franc Kalan iz Selc, okraj Kranj, pod vlak. Vlak mu je odtrgal obe roki in zmečkal glavo. Na policijsko odredbo so prepeljali razmesarjeno truplo nesrečneža v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok groznega samomora je neznan.
lj Vrl vojak. Na magistratu se je zglasil vojak, ki je svojo prvo pri vojakih zasluženo plačo v znesku 6 K 60 h poklonil za uboge žene in otroke vojaških vpoklicancev. »Menažo dobivam, streho imam tudi zastonj torej ta denar lažje utrpim, kakor uboge ženske!« je dejal. Ta vrli slovenski vojak je pač najlepši vzgled usmiljenja, ki je danes potrebno.
Izkaz daril za zapuščene matere, žene in sirote v vojno vpoklicanih vojakov: Mestna hranilnica 1000 K; Karla baronica Sch\varz 200 K; Fran Zidar, trgovec 200 K; Josip Lenče, trgovec 100 K; Grof M. Valenta 50 K; Rihard Sušnik, lekarnar 50 K; Ivan Perdan, trgovec 50 K; Dr. Skubl 6 K; Jakob Smole 3 K; Franc Tomec 10 K; Josip Maier 15 K; Adolf Maier 15 K; Dr. Anton Švi-gelj 10 K; Marija Bajec 5 K; Marija Me-dič 2 K; J. Dobida, dvorni svetnik 20 K; Ivan Plantan, notar 50 K; Flori j a« Ju-ran, poštni uradnik v pok. 2 K; Fran Jancla, rudarski uradnik v pok. z gospo 15 K; Ivan Gogola. kaplan 10 K; Slavko Rašica, ravnatelj 10 K; »Balkan« spe-dicijsko podjetje 50 K; Emil Dobrič, trgovec 5 K; Ferdinand Souvan, trgovec 100 K; Franc Jeločnik, krojač 5 K; Dr. Fran Novak iz kazenske poravnave med g. Fr. Bizjanom in g. Matijo Kodela, 20 K; Za zapuščene družine rezervistov je poslal dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, iz kazenske poravnavo med g. Franom Bizjanom in g. Matijo Kodela, znesek 20 K, plačal slednji; Matko Arko 10 K; Zbirka gostov kavarne Kra-peš 10 K; Zbirka članov gremija trgovcev 260 K 80 v.; Alojzija Grajžar 10 K; Ravnatelj Anton Černivec 10 K; Iv. Mat-zele 1 K; Ana Štrukelj, hotelirka 20 K; C. kr. stotnik F. Ušeničnik 10 K; L. in M. Scliulz 5 K; gdč. Edith Bock 10 K; Fani baronica Wurzbacli 50 K; Anton Gale, notar 50 K; Jos. Puppo 10 K; Družina Cidrich 5 K; »Slovenski Narod« 10 K; gdč. Karolina Eckcrt 1 K; W. K. 20 K.
— Učiteljsko službe. Razpisano je tfiesto za učitelja na enorazrednici na Kalu (postojnski okraj) do 1. septem-hm. in eno učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Vipavi do 31. avgusta.
Vojsko med Avsirijo in Rusijo.
Po sklepu lista smo dobili naslednjo brzojavko c. kr. korespondenčnega urada:
Dunaj, 6. avgusta. Ruskemu poslaniku na avstro-ogrskem dvoru gospodu Šebeku je naša vlada poslala potne listine. Istočasno je naše zunanje ministrstvo naročilo avstro-ogrskemu poslaniku v Peterburgu, naj takoj od ruske vlade zahteva potne listine in če mogoče že danes zapusti Rusijo.
OBLJUBA, SKLIC IN ČASTNA DEKORACIJA BOLNIŠKIH POSTREŽNIC V VOJSKI.
Ministrstvo za notranje zadeve je te dni izdalo v ravnokar izišli izvršilni naredbi naslednje pomembne določbe o obljubi, sklicu in častni dekoraciji diplomiranih bolniških postrežnic: Diplomirane bolniške postrežnice lahko store pri politični oblasti pismeno obljubo, da bodo tekom gotove dobe naj-man treh let na razpolago vojaški sanitetni službi, pri epidemijah, kakor tudi pri vsakršnih boleznih v velikem obsegu pa državni sanitetni upravi za oskrbovanje ranjenih in bolnih. Obenem se podvržejo pri izvrševanju teh služb ukazom vojaške oblasti ali državne sanitetne oblasti.
Osebe duhovskega stanu lahko store obljubo z izjavo redovnemu pred-stojništvu, da bo bolniška postrežnica izpolnjevala označene dolžnosti po redovnih pravilih ali ukazih njihovega duhovskega reda. Izjava ali pa obnovitev taiste velja ravnotako kakor obljuba sama ali obnovitev taiste. Diplomirane bolniške postrežnicc imajo pravico, dokler so vezane po storjeni ali pozneje v najmanj enem letu obnovljeni obljubi na tamkaj označene dolžnosti, da smejo nositi »častne dekoracije za diplomirane bolniške postrežnice«, ki jih je izdal deželni šef. Začasna omejitev pravice nosili častne dekoracije odpade pri tistih diplomiranih bolniških poslreŽnicah, ki so vezane po obljubi najmanj tekom 15 let nepretrgoma na v obljubi označene dolžnosti.
O obliki častne dekoracije in o načinu, kako jo voditi, je ministrstvo izdalo naslednje določbe: »Častna dekoracija za diplomirane bolniške postrežnice« obstoji iz pozlačene plakete iz brona v ovalni obliki, katere večji premer znaša 3-7 cm in manjši 3'2 cm. Plaketa nosi v reliefu s cesarskim dvojnim orlom okrašeni križ. Častna dekoracija se nosi brez traku na desni prsni strani. Nositi manjše Častne dekoracije ni dovoljeno. V slučaju, da ugasne pravica nositi častno dekoracijo ali pa v slučaju, da se odtegne, kakor tudi po smrti posestnice, se ima častna dekoracija vrniti oni politični deželni oblasti, ki jo je izstavila.
Kdor stanovsko zvršuje bolniško oskrbovanje, je dolžan molčati o tajnostih bolnika, ki se dotikajo njegovega delovanja ali pomoči bolnice, kjer je uslužben. Isti dolžnosti se podvržejo tudi učenke - strežnico in poizkusne strežnice. Diplom in z njimi zvezane pravice se vsled odločbe politične oblasti odvzame, ako se pokaže, da postrežnica ni posebno zanesljiva in zaupanja vredna v izpolnjevanju bolniške oskrbi. Ravnotako izgubi pravico nositi častno dekoracijo, ako bolniška postrežnica ni izpolnjevala kake dolžnosti, ki stoji v obljubi, ali ako se je sploh nevredno izkazala tega odlikovanja. Kazenske določbe o izgubi redov in častnih znamenj so tudi veljavne za častne dekoracije bolniških postrežnic.
lj Bosenski odbor v Ljubljani naznani, da izide ta teden v »Katoliški tiskarni lepa knjižica: Peterček, apostol sv. obhajila, ki je najbolj primerno za šolsko mladino in ljubko čtivo za naše prvoobhajančke. Knjižica vsebuje resnično povest. Spisal jo je na Francoskem Bessieres S. J. Prestavljena je že v češki, hrvaški, nemški in ogrski jezik. Za njeno kakovost govori dejstvo, da se je v prvem tednu razprodalo 3000 hrvaških in v prvih 14 dneh 12.000 nemških izvodov. Gotovo se bo tudi priljubila slovenskim vzgojiteljem in naši mladini. Komad stane 20 vinarjev. Naroča se izključno pod naslovom Bosenski odbor, Ljubljana, Alojzišče.
»Vojska na Balkanu« 1912-1913. Sestavila c. kr. profesorja dr. Vinko Ša-rabon in Anton Sušnik. Z velikim zemljevidom vred velja ta obširna knjiga eleg. broširana 6 K 50 vin., eleg. vezana 8 K 50 vin. O prednostih te obširne, bogato ilustrirane in z vsemi potrebnimi zemljevidi, načrti, skicami, vojnimi slikami itd. opremljene knjige smo že obširno poročali, tako tudi o njeni vsestransko poučni in istodobno zabavno pripovedni vsebini. S to knjigo bo vsakdo zadovoljen, saj nudi za majhno ceno ogromno veliko gradiva. Brezplačno je knjigi pridejan krasen zemljevid Balkana, ki bo najbolje služil vsakemu, ki zasleduje dogodke v Srbiji in operacije avstrijske armade na srbskem ozemlju.
Mnenje gosp. prof. dr. L. Mer k a v Inomostu.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Drage volje vam izpolnjujem Vašo željo, izraženo v Vašem pismu preteklega maja in Vam poročam, da bolniki moje klinike in privatne prakse prav radi in z uspehom rabijo Vaše želez-nato kina-vino Serravallo.
I n o m ost, 2. februarja 1912.
D r. L. M e r k.
tomec vojaške rodbine ter je bil tudi sam cclo svojo življenje vojak. L. 1876. je bil generalštabni častnik pri neki konjeniški brigadi, 1. 1878. je bil prestavljen k neki peholni diviziji, s katero se je udeležil okupacijo Bosne; kasneje je bil divizijski generalštabni načelnik, učitelj na vojni šoli, polkovnik, brigad ni general v Trstu in divizijski general v Inomostu.
Pokojni prestolonaslednik je najprej spoznal izredne organizatorične in vojaške zmožnosti pl. Ilotzendorfa, ki se je bil že tudi izkazal kot eden prvih vojaških pisateljev avstroogrske armade; opozoril je nanj cesarja. Nato je bil Hotzendorf poklican na Dunaj in je napredoval v najkrajšem času (1. 1906.) za generalštabnega načelnika. V kratkih letih je reorganiziral celo armado in v vseh oddelkih uvedel reforme. Kmalu je dotlej malo poznani generalštabni šef postal oboževanec celokupne armade.
Njegovo delo so vojaške vaje po pravem vojnem načinu. Najprej je s tem načrtom le silno težko prodrl, ker so se bali prevelikih naporov za moštvo in se je pojavil marsikak drug dvom. Toda, kar je Hotzendorf spoznal za pravo, to tudi izvede — preko vseh ovir in težav. In doživel je zadoščenje, da so sc njegove ideje sprejele tudi v nemški armadi.
Na prvi pogled napravi Konrad pl. Hotzendorf vtis neznatnega generala; je priprost, skromen, srednjevisok mladostno suh mož. Njegove potezo so ostre, iz oči odseva resna ognjevitost. Kakor hitro začne govoriti, ima človek takoj vtis velike osebnosti. Je to tip pristnega Avstrijca starega kova; tako bi si človek predstavljal Radeckega. Dasi je skozinskoz vojak, mu vendar ne manjka globoka mehkoba avstrijske duše; nekaj nepopisno viteškega je v njegovem nastopu: Ima štiri sinove, ki so vsi častniki; ljubi jih iz celega srca kot oče in vojak obenem. Žena mu je pred leti umrla, živo pa ima še mater, ki je stara krog 80 let. Kadarkoli je na Dunaju, je kot dober sin noben dan ne pozabi obiskati; in sicer prihaja k nji na zajutrek ob pol sedmih zjutraj ter ji čita časopise.
Konrad pl. Hotzendorf je velik prijatelj telesnih vaj; vsak dan telovadi, jezdi in živi zelo zmerno. Ob nedeljah se zelo velikokrat poda na semerinške - gore na težke ture, da se ohrani čil in svež.
General Konrad, kakor se sam imenuje, je veliko pretrpel, odkar stoji na čelu generalnega štaba. Zlasti so ga hudo zadeli razni dogodki zadnjih let, ki so prečrtali njegove načrte in želje. Lani je imel prvi spor s prestolonaslednikom, nakar je, kakor znano, vložil svojo demisijo, ki je pa cesar ni sprejel. Kmalu nato je od prestolonaslednika prejel pismo z iskreno prošnjo, naj ostane na svojem mestu. Saj sta cesar in prestolonaslednik vedela, da je Hotzendorf nenadomestljiv, kar ve danes tudi vsak vojak v naši armadi. On natančno preračuni in pretehta vsak svoj korak na vse strani in vselej natančno pozna resnost in dalekosež-nost položaja. Kar spozna za pravo, to izvede z brezobzirno energijo. Hiter je v odločbah in delu ter ima dragoceno lastnost, da vzbuja zaupanje in navdušenje. Cesar Viljem ga izredno čisla in je nasproti Avstrijcem opetovano izrazil svoje občudovanje do Hotzen-dorfa.
Načelnik našega generalnega štaba Konrad pl. HStzendorf.
V sedanjih težkih časih se avstrijski narodi s ponosom in zadoščenjem zavedamo, da sc lahko mirno zanesemo na našo hrabro armado, ki še nikdar ni bila bolje pripravljena za vojno, zanesemo tem lažje, ker imamo v Konradu p 1. H 6 t z e n d o r f u na čelu generalnega štaba moža, kakor si boljšega želeti ne moremo.
Konrad pl. Hotzendorf je bil rojen 1. 1852. v Penzingu pri Dunaju kot po-
Fran in Irma Stuplca javljata v svojem in v imenu svojega trgovskega osobja, da je njiju mnogoletna, marljiva in zvesta uradnica, gospodična
Ena Dobršek
prominula sinoči ob pol 11. uri po kratkem, a mučnem trpljenju.
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 7. avgusta, iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Nje zaostale naj tolaži Bog!
J SANATORIUM - EMONA
[4 ZA-NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE ■ BOLEZNI. * \	■ PORODNIŠNICA.	'
£7 LtJUBLTJANA • KOMENSKEGA-ULICA' 41
t/ £E^ZDiwNi!CPRr^roj'DR-FR.DERGANC
se sprejme, katera mora kuhati za pošlo in jih nadzorovati in ki ima oskrbovati mlekarstvo ter vrt za zelenjavo. Ponudbe naj so prijavijo na graščinsko oskrbništvo Turn, pošta Tupaličo nad Kranjem.	247?
z maturo, vešč tudi slovenske ln nemške ste-nogralije, išče primerno službe v kaki pisarni ali kaj podobnega. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2476.
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in čumnate, se odda z novembrom v Trnovski ulici št. 23. 3475
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati, je dolžnost vsakega izkušen, veščaka
Poskusite pri:	935
Fran SzanfneF
specialist za ortopedična in anafomlčna obuvala
Lfubljana, Selenburgova ul.4.
želi službe v mešani, galanterijski ali modni stroki, Star je 33 let in popolnoma vojaščino prost.
Cenjene ponudbo na upravo tega lista pod »Trgovski pomočnik 33.	24(57
Popolna, nova
uniforma
je naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji na Ahacljevi cesti št. 9, I. nadstropje.	2453
/TDIiiijH 1\M HPfl :fl[ups mi j/
jo zelo poceni, ker je še mnogo starega in so bliža novo. Kdor ga želi naročiti, naj se obrne na 2103
fino Maliavac, RoMstra
Odda se za november termin
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kuhinje, predsobe, hodnika in z drugimi pritiklinami v Židovski ulici št. 1., II. nadst.
Ravnotam so oddasto	2470
2 lT**>tllnV5aiTi <C!<rfelva
MM * B. ^ BJ V W VJtai&A
s posebnim vhodom. — Več se izve istotam v I. nadst.
vešča popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi išče primerne službe v kakšni pisarni event. tudi v trgovini v Ljubljani. Naslov povo uprava Slovenca pod št. 2466.
z dvema sobama, predsobo in pritiklinami \ I. nadstropju ob cesti ter z vporabo vrta so oddaš ta za novembrov termin v Spodnji Šiški Kolodvorska costa t»). 181. Poizvo so istotam
Uradna razlago moratorija.
Od c. kr. deželnega predsedstva dobili smo naslednji komentar moratorija, ki ga priobčimo:
Podaljšanje roka za odplačila obvez«
nosti zasebnopravnega značaja.
S 1. avgustom t. 1. stopila jc v veljavo cesarska naredba, po kateri je dovoljeno kratko podaljšanje roka za odplačila zasebnopravnega značaja.
V prvem trenutku mogla bi morebiti ta naredba vznemiriti vlagatelje glede varnosti denarja, ki ga imajo naloženega pri kreditnih zavodih in glede .vprašanja, imajo li ti zavodi toliko denarja pripravljenega, da morejo vloge izplačati ali ne.
Opozarjamo tedaj na ponovno p o vladni ukrenitbi razglašene razglase o sigurnosti in 1 i k v i d i -t e t i naših hranilnic in drugih denarnih in kreditnih zavodov, kateri so pokazali, da imajo svoj denar dobro naložen in da so v stanu pri njih vložen denar tudi izplačati.
Ti razglasi publicirali so se v svrho pomiritve vlagateljev.
Ako se je vlada odločila v času, v katerem je monarhija v zasilnem vojnem stanju, da izda določila o podalj-šanju roka za odplačila zasebnoprav-nih tirjatev, jo je pri tem vodila skrb, da deluje v občo korist proti motenju gospodarskega življenja, ki ga povzro-čuje mobilizacija in da ugotovi mirno razvijanje opravilnega občevanja.
Zaukazani moratorij tedaj ni le varstvo za posamezne dolžnike, ampak tudi varstvena naredba za celo narodno gospodarstvo — in tedaj ne dosti manj za upnike. V časih, v katerih se vsled odhoda v vojno službo veliko moči mora odtegniti produkciji vrednot, ko zastaja vse delo in ves promet in vsled tega posameznik ne more upati, da pride tako lahko kakor sicer do gotovine, naj se varujejo dolžniki zasilnega izpolnjevanja zasebnopravnih obveznosti, ki se dajo odložiti. Nad zasebno koristjo posameznih upnikov pa obstoji večja korist splošnosti. Ta večja korist pa nasprotuje temu, da bi se izpodkopal posamezniku s tem, da ga sili plačati kako tirjatev, temelj za življenje najbolj potrebnim pogojem, katerim se mora zadostiti ravno v vojnem času. Ti pogoji so namreč najbolj važni fizični in moralni momenti za oboroževanje.
K dolžnikom spadajo tudi vse banke, hranilnice in drugi denarni in kreditni zavodi, kateri oskrbujejo tuj denar. Pri vseh teh zavodih, kateri imajo po svoji organizaciji opravljati gotova opravila v javnem prometu, pa so še drugi važni momenti, kateri v korist splošnosti ne pripuste, da bi se posamezniku več kakor treba denarja izplačalo.
Starejše izkušnje in izkušnje zadnjih dni in ur so dokazale, da ljudstvo v prenapeti in neopravičeni bojazljivosti le prerado nako-p i č e v a gotove zaloge, in sicer več kakor jih potrebuje za svojo resnično življen-sko in p osel no potrebo.
Posledica tega nepremišljenega od-tegovanja. iz celega kroženja pa je gotovo zelo težka in škodljiva reakcija na delovanje celega gospodarskega organizma. Skrbeti je bilo treba., da zahteve posameznika po gotovem denarju pri bankah, hranilnicah itd. ne narastejo nenadoma do b r e z m e r n o s t i in da se ne oslabe posamezni zavodi za n a d a 1 j n e potrebe, da morejo v okom priti motenju gospodarstva.
Brezpogojno je preprečiti, da bi se omajalo gospodarstvo, in zatorej jamči moratorij tudi za to, da dosežejo v njem tudi upniki svojo stalno zaslom-bo. Pri tem opozarjamo, da je tudi h r a n i 1n i č n e vložnike šteti k upnikom, ker hranilnice niso le de-pozitni zavodi, ampak imajo opravljati tudi opravila kreditnih zavodov. Po določilih moratorija se smejo tudi lira-nilnične vloge do najvišjega zneska
200 K dvigovati, vendar le z omejitvijo, da dvigi V li. dneh ne smejo presegati 200 K.
S tem pa se zavodom ni odtegnilo pravice, da smejo vloge tudi čez to mejo vračevati. Te pravice se bodo naši odlični, za občni blagor vneti zavodi gotovo tudi posluževali.
Z uvedbo moratorija se n i k o m u r n e bode o n omogočilo zadostiti najvažnejšim ž i v 1 j e n s k i m potreba m. N i -komur se ni bati za njegov denar. Ne vsled vojnega stanja, ne vsled moratorija se
n i zmanjšala varnost z a v 1 o -ž e n d e n a r.
Z moratorijem namerava se doseči le časna in kraj na, enakomerna razdelitev gotovega denarja, kolikor ga je pri rokah, in sicer za prehajalno dobo, v kateri je kreditno gospodarstvo vsled izvanredno važnih dogodkov naravno utesneno.
Navodila za centralizacijo voinopomožnii) akcij.
Uradna »Wiener Zeitung« z dne 3. t. m. je priobčila v neuradnem delu sledečo objavo notranjega ministrstva:
Naši očetnjavi vsiljena vojna je že izbruhnila. S patrijotičnim navdušenjem je sledila naša hrabra armada klicu svojega ljubljenega Najvišjega vojskovodje. Kakor bodo storili vojaki na bojišču svojo dolžnost, tako imamo tudi mi, ki nismo poklicani, žrtvovati v boju za cesarja in državo svoje življenje, izvršiti resno in brezpogojno dolžnost. Naša dolžnost je namreč, skrbeti za to, da dobe z bojišča pripeljani bolniki in ranjenci preskrbo in streho.
Ravnotako pa moramo skrbeti tudi za preostale in svojih hraniteljev oropane družine in jih varovati pred gladom in nadlego, da bo s tem vojakom njihova skrb za obstoj rodbin kolikor mogoče olajšana.
Vsestranski oklici dokazujejo na splošno veselje, da vsi avstrijski narodi dobro razumejo to svojo dolžnost.. Vsekakor pa je. škodljivo raztresenje obstoječih delovnih moči in obstoječih denarnih sredstev. Odredbe se morajo izvršiti pod osrednjim vodstvom,, ako hočejo doseči svoj namen in ako hočejo obstoječa sredstva temeljito in pošteno porabiti za korist vseh potrebnih. Da se prepreči delitev dela, naznanjam sporazumno z ministrstvom za deželno brambo, kako naj se izvrši ta neobhodno potrebna centralizacija:
1.	Prostovoljno oskrbo za ranjene in bolne častnike ter vojake prevzema, avstrijska družba za »Rdeči križ«, ki stoji v neposredni zvezi z vojaško upravo. Izpoluitev te velike naloge pripade v najvišji vrsti sedanjemu predsedniku družbe, grofu Rudolfu Abensbergu-Traunu, ki je bil imenovan od Njegovega Veličanstva za c. kr. komisarja za avstrijsko pomožno družbo. Od pro-klamacije, ki jo ta izda, naj omenimo in poudarimo samo to, da naj se za ranjence in bolnike poslana denarna sredstva pošiljajo naravnost na Družbo »Rdečega križa«, Dunaj I., Tuchlauben št. 6, ali pa na različne deželne družbe in podružnice te družbe. Rdeči križ pa potrebuje, če hoče izpolniti svoje človekoljubno delo, še novih priglasil za spravljanje ranjencev. Slična naznanila naj se naznanijo na političnih deželnih mestih ali pa pri pristojnih političnih okrajnih oblastih, ki bodo po strokovnjaški preizkušnji sposobnosti dotičnih objektov dobili obvestilo od pristojnih mest »Rdečega križa«.
V svrho ureditve te akcije sem dal političnim oblastim potrebna navodila. Istotako je dal tudi minister za deželno brambo oblastim potrebna navodila, ki imajo namen, pospeševati pomožno delovanje »Rdečega križa« kakor tudi pristop najširših krogov.
2.	Podpiranje rodbin vpoklicanih vojakov se izvrši, v kolikor so potrebne, predvsem na podlagi zakona z dne 26. decembra 1912 iz državnih sredstev. Toda tem rodbinam izročeni znesek
gotovo ne bo vedno zadostoval. V mnogih slučajih bodo zaželjeni pripomožni prispevki občinstva. Apeliram radi tega na priznano patrijotično mišljenje in na dobro srce prebivalstva, cla naj stavi v te človekoljubne namene na razpolago sredstva po svojih močeh. Odpošiljajo naj se na notranje ministrstvo na Dunaju ali pa na »Wiener Bankverein« in tega podružnice pod imenom »Vojnopomožna pisarna ministrstva za notranje zadeve«. Povab-ljam gospode deželne šefe, naj razvijejo intenzivno pospeševanje delovanja deželnih in lokalnih organizacij »Rdečega križa«; zbirke naj bodo pod strogo kontrolo. Da se prepreči cepljenje, se mora delovati na to, da se izroče rezultati zbirke pristojnim političnim deželnim oblastim. Pri vseh zbirkah za dobrodelne namene je namreč pokazala izkušnja, da so darovalci sredstva, ki so jih darovali, omejili zgolj na deželo ali pa na ozemlje svojega bivališča. Seveda naj se takim prizadevanjem ne nasprotuje, četudi bi bil plemeniti namen s takimi omejitvami težko izpolnjen. Ne sme se namreč prezreti, da so v nemali meri soudeležene rodbine vpoklicanih vojakov zlasti v onih deželah, ki gospodarsko niso dovolj močne, da bi si pomagale same in izkazujejo radi tega tem večje število v resnici trpečih. Centralizacija prihajajočih darov ima torej namen, delovati v izenačenje in v splošni dobrobit. Ravno zato in predvsem za te slučaje računa torej notranje ministrstvo tudi na darove za centralo in bo imel ta fond namen, da se priskoči posameznim deželnim mestom po potrebi na pomoč, da se prepreči čezmerno podpiranje posameznih na škodo drugih, morda še potrebnejših, na katere se ni oziralo. Zlasti se bo skrbelo za takojšnjo premotritev potrebnosti posameznih rodbin. Izvršitev te pomožne akcije je poverjena pod vodstvom namestni-štvenega svetnika princa Edvarda Lich-tensteina stoječi vojni pomožni pisarni notranjega ministrstva, Hoher Markt št. 5, III. okraj. Z darovi in vprašanji naj se obrača, torej neposredno na to pisarno, ki bo došle zneske objavljala v dnevnikih.
3. Pri c. kr. vojnem ministrstvu se ustanovi pod vodstvom predstojnika IX. oddelka, fml. Ivana Lobla, vojni oskrbovalni urad, ki bo služil kot ofi-čijalna centrala za vsako delo prostovoljne pomoči, izvzemši oskrbovanje bolnikov in ranjencev (Rdeči križ) iu oskrbo rodbin vpoklicanih (notranje ministrstvo). Tja naj se pošiljajo darovi za vojake na bojišču, za rodbine padlih in za druge vojnohumanitarne namene. Ta urad bo istočasno funk-cijoniral kot uradna poizvedovalnica na raznih krajih prostovoljne pomožne akcije v vojni. Pri istem se bodo dajale tudi vse informacije, tičoče se prizadevanj posameznih obstoječih družb ali pa glede ustanavljanja komitejev za izvedbo vojne preskrbe. Naši hrabri vojaki se bojujejo za čast in zmago naše ljubljene domovine. Storimo tudi mi svojo dolžnost, posvetimo imenovanim namenom svoje moči, ker smo dolžni hrebrim vojakom in njihovim rodbinam. Priskočimo na pomoč takoj, lajšajmo rane, ki jih prizadeja vojna. Izkušajmo si razdeliti bremena enakomerno, misleč pri tem na izrek našega ljubljenega vladarja: Viribus Unitis!
Minister za notranje zadeve: baron TTeinold.
Steckenpferd-lllilfno mlečno milo
Bergmann & Co., TeSln ob I.a,bi
ie slejkoprej ueobbodno potrebno lh racijonalro negovanje kože in lepote Vsaki dan pobva.Inic9.
llobi so povsod i 80 vin.	' 744
STANOVANJE
obstoječe iz 2 sob s prttikliuami, se odda za novernberski termin v Pražakovi ulici štev. 3. Več se poizve pri »Zadružni zvezi" na Dunajski cesti St. 38.	2461
Sprejme se takoj starejši zanesljiv •	V
Špecerijske stroke za večji kruj na Gorenjskem Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2469
KdOS* želi svo'° se(lani° negotovo in slabo pla »Wvl £.uno s|užbo zamenjati i boljšo,
krinr	išče dobrega in 'ahkoga postranskega za,
IVMUi	služUa,
Iffinr	uživa ug'ed •» zaupauje pri svoijh prija-
I4U'»«	teljib in znancih,
kdnS1	se De plaSi I,red akvizicijskjm posloiu, 6e
■MMM	se uui dobro izplača,
tgB naj nemudoma sporoči svoj naslov pod: ,,Poštni predal 47", Ljubljana,
1870
□ □ HIIHIIlItlllllllflllilllHt
a.=
g ■nitiiiifimtiifiiimiiiiiiS C5lp>v
111111111111111111111111 Q[|
j □
,r •iiiitiiitiiiitiiiiiiiiittiiiiS D
j= ;	............; y
B j priporoča vsem Ljubljančanom In gostom z dežele	j g
| najboljši zajtrk	|§
□ j kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka-	!□
d j kao, čaj, line likerje In najfinejše pecivo. »>9	j g
DD"U.......................................................................
Proda se nova
2407
v Zatičint na Doleujskem 10 minut od cerkva, 20 minut od kolodvora. Krasna lega, na zdravem zraku in z lepim razgledom, 0 opremljenih sob, kuhinja in 12 metrov dolg mostovž, 3 obokane kleti. Strelovod, vodnjak, sadni vrt in pod vrtom vinograd s 3000 trtami in mnogo zemljišča. V se skupaj 2. orala. Vse polie pri hiši. Pojasnila daje Ludovik Rikobelli, Zat čina 34.
Več
2463
(Hauer)
sprejme takoj šentjanška premogoko?« na dražba v Karmelu. Zglasiti se je v Karinelu (Št. Janž) na Dolenjskem. —
G1 avna zaloga premogokopov v št. Janžu in Mirni, Richter & Komp., Ljub« ljana, Trnovska ul. 25. Telefon št. 296,
Iščejo se
zastopniki proti visoki proviziji za obisk po. Ijedelcev, obrtnikov, uradnikov itd. za razpo-Siljalnico sukna za moške in ženske. Upeljani imajo prednost. Neupeljani, a dobro poznani se posebej vpeljejo. Ponudbe pod »Tuchfabrik 4313e na Haasenstein & Vogler, Praga II.	2342
tam
t/ezplaeno
naučim vsakega fotografovati, kdor kupi pri meni (2066)
fotografični aparat.
F©to-
manufaktura in drogerija
zaloga fotogratlčnlh aparatov in potrebščin
LJUBLJANA
Selenburgova ul. 5.
NajboljSi nakup vsakovrstnih modernih ln trpežnih -ga]
čevljev
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZIHH & K= LJUBLJANA Hfl BREGU.
Cene za gospode........K 14'-, 17'—, 20 —
„ „ dame........... 12—, 15— 18 —
n , dečke 36/39 ........ 10'-, 12--
.	St.	20-8 M—31 »8—M
„ „ otroke.........—^z ^- yz §cr
Specialna vrsta za moške in ženske samo K 10 —
Garantirana kakovost po teli ml Cenejše vrste od kron 1'53 naprej.
710
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
T tek: »Katoliške Tiskarne«.