ju.z.e Cel3e " 'začenjamo* o&jar&jati naš novi Koman ratoki Izdal« okrajni odbor Socialistične neit delovnih ljudi v Trbovljah — Ute (uje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in upravo: ..Zasavski tednik" Trbovlje L. Trg revolucije St. 2i (telelon 81) - Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T IM — Ust Izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne tu lita ee vračamo Zasavje je praznovalo Dan zena Štev. 11 Trbovlje, 19. marca 1956 Let* DL a vn vata Dajatve rastejo, zato Je nate dolžnost, da zaostrimo odnos do fiesto nepotrebnih nezgod in izkoriščanja socialnega zavarovanja. Na minuli konferenci ZK zasavskega okraja so nekateri govorniki med diskusijo ugotovili, da bi bilo moč zmanjšati vedno večje bolezenske iz- Z RAZŠIRJENE SEJE SZDL ZASAVSKEGA OKRAJA Volitvam delavskih svetov vso pozornost V ponedeljek Je bila v Trbov- tov. Analize naj bodo celovit govoril o pripravah na te volit-ljah razširjena seja okrajnega prikaz delovanja delavskega ve in poudaril, da ni treba komiteja SZDL zasavskega sveta in podjetja, iz nje naj de- hiteti, saj je časa še sorazmerno . , , okraja, kateri so prisostvovali lovni kolektivi spoznajo vso precej, uporabiti pa ga je treba njih, zlasti na minulih občnih vodilni elani občinskih komite- problematiko podjetja, dobre in za plodne priprave. Zlasti je po-zbonh sindikalnih Podružnic in SZDL vseh osmih občin, slabe strani gospodarjenja in udaril, naj se del. sveti z vso občinskih sindikalnih svetih, so Razpravljali so o bližnjih volit- podobno. Razen tega pa naj se reSnostjo lotijo izdelave analiz delovni ljudje ugotavljali, da je vah v nove delavske svete. po podjetjih organizirajo sestan- dosedanjega dela in temeljito 2“*?*®* Tov. Vili Škrinjar je uvodoma W, na katerih naj se čim več in poročajo delovnim kolektivom o poudaril, da je predvsem važno, «m konstruktivne^ razpravlja vseh ppoblemih, ki so se porajali ensko-tehničnih predpisw, M bomo lotu, priprav ln o možnostih izboljšanja proiz- v podjetjih. ostanke, zlasti pa, število nezgod v naših podjetjih. Pa tudi na drugih posvetoma- rS&MStaELSi'- s* «lrirvljenjn, a tem de- važna naloga, ki Je ne gre podnožjem smo zgraara nič koliko (Nadaljevanje na 2. strani) nanje temeljito pripravimo in ^ zaključne račune. Delavski dogodilo, da so delavski s se pogovorimo o vseh P^rob-. bodo noslušali letna poro- to poročilo poslušali, nato . , cenjevati, pa je izdelava analiz nostih volitev. Hus us mili mi čevalci P« prvtti dveh mesecih izobraževalnega dela Začetne težave premagane Izobraževalna dejavnost v stvenih organov in druge zani-neštetih organizacijah, društvih mivosti našega družbenega živin klubih je v polnem razma- ljenja. Približno 5000 ljudi vseh dosedanjega dela delavskih sve- ZKS tov. Viktor Kovač Je nato hemega podjetja, ogledalo, ka- .™’ bereiosvoie poročilo, udarno razpravljali, kje bo moč / ko je delovni kolektiv uprav- "sno je, da se vsi čia- več prihraniti in kako bolje ljal zaupano mu podjetje v do- iet“ne soozna- eosoodariti bi enega leta Iz zaključnega računa bo razvidno, kako so delavci upravljali z družbeno lastnino, kako so skrbeli za razširitev proizvodnje, kako so uporabljali material, skratka: v številkah bodo videli uspehe in sindikalne svojega dela. Ne bi bilo prav, da bi delav- Osak gasilec mora biti elan Socialistične zueze! hu. V 65 tečajih -r- toliko jih je delalo že v začetku februarja se delovni ljudje ter gospodinje in mladina uče gospodinjstva, boljšega 'kmetovanja, Naprednega gospodarjenja, tujih Jezikov, administracije, spo-*navajo delovanje naših obla- slojev in poklicev obiskuje tečaje in predavanja. Največ je gospodinjskih tečajev in tečajev za naše kmečke ljudi. Slede predavanja Ljudskih univerz, tečaji administracije in seminarji za poli- tične aktiviste odbornike Skraja so organizacije in društva naletela na precejšnje težkoče in zapreke. Ni bilo potrebnih sredstev, prostorov in predavateljev. Le prizadevanju posameznih upravnih odborov društev, pomoči Socialistične zveze in občinskih komitejev ZKS gre zahvala, da so bile vse ni zbor občinske gasilske zveze odbora Gasilske zveze tovarn Nande Zorčič in predsednik LO V Hrastniku se prttitnvl ajo na obč nski prazn>k Na zadnjo sejo Sveta za lane programe svojih priredi-prosveto in kulturo pri LO ob- tev in lahko trdimo, da bodo občine Brežice tov Ivan Kolenc Udeležba je bila kljub slabemu vremenu dobra. Predsednik občinske gasilske zveze tov. Zorko je podal obširno poročilo o dosedanjem delu zveze. Doslej so utrdili organizacijsko delo po društvih. OBČNI ZBOR SZDL TEREN A DOBRNA Politično delo še bolj poživiti težave pravočasno odstranjene čine Hrastnik so bili povabljeni mnogo prikazala. Vse priprave tako da te zveza o njihovi delov nfnogih društvih so spo- tudi zastopniki vseh športnih, bodo lahko izvedene pravoča- javnostl na tekočem Tud! poznali, da je tudi z minimalnimi prosvetnih in ostalih društev v sno, da bo tako kvaliteta na- žarno-varnostnu Porocilo je bi-sredstvi moč pripraviti dobra občini Glavna točka dnevnega stopov boljša. Na prihodnji se- lo zadovoljivo Požarno-var- in uspešna nredavania ter te- reda je bil razgovor o letos- ji bo izvoljen pripravljalni od- nostna služba dobro deluje, ker m uspešna predavanja ter te reqa^ prazniku v bor> kl bo nato izdelal dokonč- je v strokovnih rokah. Težave čaje. finančnimi Pred dnevi j« polagal letni °bračun pred'svojim članstvom odbor SZDL terena Dobrna. Dvorana Doma »Svobode« na Dobrni je bila polna, saj je pri-Mo na občni zbor nad 240 čla-hov. Verjetno je bil to eden iz-*bed najbolj obiskanih teren-f*ih občnih zborov SZDL v trboveljski občini. Poročilo o delu v preteklem *®tu je podal predsednik tov. "firko Anželj, ki je med dru-še posebno poudaril, da se število članstva SZDL lansko *to precej dvignilo. Tako Je *®daj od 1200 volivcev včlanje-, " v Socialistično zvezo 988, ki 0 tudi redni plačniki članari-”e\ Za ta uspeh ima vsekakor "ajveč zaslug med letom na °vv""h °brato v“ (Nadaljevanje s I. strani) V razpravi po poročilih so v minulih mesecih organiziral volivci govorili o vlogi in nalo-več predavanj, ki pa niso bila gah ženskih društev, ki prire-najbolj? obiskana. Nadalje se jajo razne tečaje. Predlagali so, je odbor precej zavzemal za to da bi tudi na Dobrni organizira bi v novozgrajenih prostorih rali razne tečaje in predavanja čimprej začela poslovati mle- ln da se nasploh posveti več karna in mesnica. pažnje ženam Ob zaključku je predsednik Na zboru' je bilo slišati več še omenil, da bi bilo delo orga- koristnih predlogov, Tako so na nizacije še bolj uspešno, če bi primer predlagali, naj se gostil-imela svoj poslovni lokal. na pri Ameršku opusti, uredi 'Medtem ko razgibanost In po tamkaj otroški vrtec. na Kalu, planinci na Senovem pa kočo na Bohorju. Tudi to je vzrok, ki govori v prid povečanju turističnega razvoja v Zasavju. Počitniški dom na Izlakah bo tudi v letošnjem poletju sprejel nekaj sto zasavskih rudarjev. Zal pa Ima omejeno število prenočišč. Pa tudi nov olimpijski bazen, ki so ga začeli graditi lani, letos spričo pomanjkanja finančnih sredstev, ne bo v celoti dograjen. Nekaj pa sindikalna podružnica rudarjev oziroma rudniški sindikalni odbor lahko stori. Mislimo na sedanje kopališče. Ne-stelj. Toda porabili bi znatno vzdržno je namreč, da so baze-manj če bi bilo v naših pod- ni umazani, fasada kopališča jetjih manj nezgod, če bi ljud- n6pobeljena in da niti ena ka-je bolj pazili na svojo varnost bina nima lastnega ključa. Od-in zdravje. prava teh pomanjljivostl ne bi Zelo ae pozna tudi v naših- terjala kdove kakšnih sredstev, zasavskih podjetjih delovanje stvar pa bi se izplačala, saj je Do[a!ue rasle n (Nadaljevanje s 1. strani) novih bolnišnic in pridobili nekaj tisoč novih bolniških po- ga kadra, ki je tedaj zaposlen, gostoto in obremenitev omrežja, statistično podatke o prometu, gibanje cen, izvozno dejavnost, nadalje delavsko samoupravljanje potrošniške svete, vzgojo trgovskega kadra in probleme poslovne morale. V dodatku bodo objavljene reportaže posameznih podjetij o njihovem razvoju in uspehih-Mnenja sem, da je zamisel Trgovinske zbornice pravilna, ker bo ta knjiga na eni strani pokazala vse dosedanje uspehe HTZ komisij ln drugih organov. Vidi se tudi, da ao delavski sveti Jeli odločneje obravnavati nezgode in izkoriščanje ugodnosti zavarovanja po nekaterih delavcih. Menimo, da izražamo mnenje vseh delovnih ljudi Zasavja, če poudarimo; resnično bolnim naša nenehna in vztrajna pomoč. Vae naše hotenje naj bo znano, da prihajajo ljudje semkaj tudi Iz ostalih krajev našega okraja. ln še nekaj, kar bo pripomoglo k izboljšanju videza naših krajev. Zasavska olepševalna društva ao v zadnjih letih mnogo napravite za polcpianje naših krajev. Urejeni so bili usmerjeno v to, kako čimprej številni nasadi, parki, vrtovi in uspehe obnovljenega odbora Po Izvolitvi novega upravne- ln probleme a področja bla- odbora Je neka) po- SZDL na Dobrni lahko samo ga in nadzornega pozdravimo, pa moramo ugoto- občni zbor sprejel viti, da nadzorni odbor ni prav membnih sklepov, nič delal Tako na primer ni sklep o poživitvi vse leto niti enkrat pregledal dela med članstvom in sklep o finančnega in ostalega poslova- večji skrb nja organizacije. dino. govnega prometa, na drugi strani pa bo zgodovinskega po-med njimi mena, ker bo vsebovala vse političnega podatke o razvoju trgovske mreže In kadrov trgovine v za doraščajočo mla- Zasavju ne samo za zadnjih deset let, temveč tudi za vrniti bolnim zdravje, toda vsem tistim, ki menijo, da leh-ko izrabljajo ugodnosti zavarovanja. pa smemo reči, da goljufajo sebe in vso našo skupnost. In še to; nedvomno je naš zakon o socialnem zavarovanju med najnaprednejšimi na svetu. Ne smemo pozabiti, da so zeleni pasovi. Prav bi bilo, da bi ta društva skupno z planinskimi društvi svetovala kmetom, ki imajo svoje kmetije na poti k planinskim postojankam, ureditev svojih dvorišč ln stavb. Koliko bolj prijetna bi ga v nekdanji Jugoslaviji za- bila pot naših ljudi na naše yr-htevale milijonske množice, pa hovCi če bi v^ell i6po urejene is -tr^ — naša dolžnost, da gu spoštuje- da to postranska stvar, vendar mo. tudi važna za ugled naših vasi le dolgo nameravam napisati nekaj besed uredništvu »Zasavskega tednika• in prosim, da objavite moje vrstice, da bodo ljudje videli, da jaz, stara ženica ne morem priti do pravice. Leta 1954 sem kupila od K. L., čevljarja, in njegove žene v Brestanici St. 62 malo enostano-vanjsko hišico. To hišico sem kupila, ker nisem imela ni kakega stanovanja in ker je bila moja sestra Anica, sedaj že pokojna, težko bolna in sva nujno potrebovali primerno stanovanje. V življenju sem morala trdno delati, služila sem dolgo vrsto let in tako z velikimi napori prislužila vsoto, da sem lahko kupila že omenjeno hišico. Prodajalca sta se tedaj zelo bala, da ne bom plačala zneska do dogovorjenega roka. Ker sem pa vedela, da nujno potrebujeta denar, sem jima takoj odštela celo vsoto Mislila sem, da bosta držala besedo, a zmotila sem se. Onadva sta denar porabila za nakup svoje hiše, meni pa do dogovorjenega roka 3 mesecev moje hišice nista izpraznila Tako še vedno čakam že skoraj 2 leti in še vedno ni nič. Sestra je medtem že umrla, jaz pa se potikam pri sorodnikih. Stara sem že 75 let in bolehna ter nimam svojega mirnega kotička, kjer bi se od trudapolne-ga dela končno odpočila in to le zaradi nevestnosti prodajalcev. Obrnila sen, se tudi na pristojno sodišče, ki je tov. K. L. poklicalo na zagovor. Bilo pa je zanimivo, ker ni hotel ničesar vedeti o dogovoru. Sedaj je ta zadeva izročena v rešitev stanovanjski komisiji pri občinskemu odboru na Senovem, ki pa ravno tako nič ne pokrene. Nedavno tega je stanovanjska komisija odobrila stranki, ki je sedaj v moji hiši, stanovanje v sedanji čevljarjevi hiši, ko se bo tamkajšnja stranka umaknila. Stranka, ki je bila do sedaj tam, je odšla in tovariš K. L. ponovno noče vzeti stranke iz moje hiše v to stanovanje. Ko pa je prišla stanovanjska komisija na ogled, je naenkrat odobrila to stanovanje tovarišu K. L. za preureditev v kuhinjo. Vprašujem se, zakaj to: ali si je stanovanjska komisija na jasnem, katero vprašanje je bol) pereče? Moje dolgotrajno potrpljenje je pri kraju; mislim, da enakega primera, ki je vsega zgražanja vreden, ni mogoče najti. Vsak trezen opazovalec bo uvidel, da to ni več moralno, pač pa grdo izkoriščanje in zapostavljanje. Vprašam javnost, ali je to pravi Ali niso taki primeri sebičnosti in nepoštenost i vredni vse obsoje in zgražanja? Marija Kozole, Brestanica št. 74 Logarski tečaj v čateških Toplicah S formiranjem gozdarske službe pri okrajih v sedanji obliki se je pokazala velika potreba po logarskemu kadru. Ker potrebnega šolanega kadra seveda ni bilo tukoj na razpolago, so se v to službo pritegnili ljudje iz raznovrstnih strok, ki je le-ti niso več opravljali, bili pa so to tudi ljudje brez ustrezne kvalifikacije. Razumljivo Je, da so sc zaradi tega na terenu pojavljale razne govorice, ki pa So neopravičene. Sčasoma pa so naši logarji z delom in vsakodnevnim učenjem pridobili nekaj, v glavnem praktično znanje. Seveda pa se je iz dneva v dan čedalje bolj pokazalo pomanjkljivo teoretsko znanje, brez katerega si poglabljanje v prirodne probleme gozda ne moremo zamisliti. Ker je bilo nemogoče. da bi vse, že nameščene logarj® poslali v šolo, Je Uprava *a gozdarstvo OLO Trbovlje pre* ko Društva Inženirjev in teh' nikov, sekcija za gozdarstvo lesno Industrijo, priredila mesečni logarski tečaj v Cat*' ških toplicah, ki ga je obiskovalo 22 tečajnikov. Na tem **' čaju so strokovnjaki predava* glavne predmete s področla gozdarstva, ln sicer; vzgoja nega gozdov, varstvo gozdovi drevesničarstvo in semenarstvo Izkoriščanje gozdov, urejanj* gozdov, lovstvo ln zakonodaj® Kot osnova pri predavanjih r služil učni načrt enoletne go*' (terske šole v Idriji, ki vzg*Ja logarski kador. Logarji, kt so obiskovali t£ čaj, so bili vseskozi disciplini rani, tako da predavatelji ni»" imeli velikih težav, ko so v t* ko kratko odmerjenem čs£ prenašali svojo učno snov. sledica medsebojnega razum® vanju in neverjetne prizade\ nosti tečajnikov Je bil pr®1** netljiv uspeh saj so pri *® ključnem izpraševanju vsi *• čajniki dosegli pozitiven res, v tat, dasiravno so predavatelj' začetku pričakovali nasprotn^ ing. Pranj o Url®P PRVI MESECI DELOVANJA LJUDSKEGA ODBORA OBČINE HRASTNIK Sevniški l[ud$kl odbor VEDNO BOLJE Plodno rešuje svoje probleme T>roH Vro+lnt« in frrw*1 OHčinski ffraH Zaradi nmrf^ania nmte- vs*»h raArti* rsr* tmraiar LJUDSKI ODBOK JE IMEL DO L m. KAR DEVET SEJ — OBČINSKI SVETI SE POGOSTO SESTAJAJO IN REŠUJEJO MNOGA VAŽNA VPRAŠANJA — DRUŽBENO UPRAVLJANJE SE VSE BOLJ UVELJAVLJA — TRENUTNO V OSPREDJU- GOSPODARSKI PROBLEMI Ljudski odbori zasavskih občin imajo polne roke dela. V glavnem so organizacijske zadeve rešene. Zdaj pa so na vrsti druga neodložljiva vprašanja, ki jemljejo odbornikom precej dragocenega časa. Danes nekoliko besed o delovanju Ljudskega odbora občine Hrastnik, o dosedanjih uspehih dela svetov, razvoju družbenega upravljanja in prizadevnosti za reševanje gospodarskih težav. Na dosedanjih devetih sejah so, odborniki ljudskega odbora razpravljali pač o tistem, kar je bilo najvažnejše in kar daje odraz celotnemu političnemu, gospodarskemu in kulturnemu življenju Hrastnika. Vsakemu posameznemu vprašanju so posvetili toliko časa, da je bilo zadovoljivo rešeno. No, teh pa ni bilo malo in jih še tudi ne bo zmanjkalo. Delo občinskih svetov Značilno za občinske svete naših zasavskih občin je prizadevanje odbornikov, da bi vse zadeve reševali hitro in uspešno. Delo devetih hrastniških svetov je v tem pogledu občudovanja vredno. Nekateri so imeli že po šest in tudi več sej. Seje so malone polnoštevilno obiskane, debate pa so plodne in stvarne. Nekateri sveti imajo tudi svoje komisije. Tako ima svet za gospodarstvo komisijo za kmetijstvo, svet za kulturo in prosveto pa komisijo za telesno vzgojo. Malone vsem sejam svetov prisostvuje tudi predsednik občine in se na ta način spoznava s problematiko , Slehernega sveta. Neke večje ocene delovanja svetov za sedaj še ni moč dati, res pa je, da so s svojim dosedanjim delom dokazali sposobnost reševanja največjih in najzapletenejših vprašanj. Kaj pa krajevni odbori Tudi krajevni odbori so zr čeli z delom. Med odborniki : razvijajo plodne debate; več: del se razprave vrte okrog krc jevnih težav in problemov. Nekateri krajevni odbori s sprejemali zelo obširne in ; velikimi finančnimi sredstv povezane sklepe. Sicer so ti primeri osamljenL ker se od bori zavedajo, da mora občin ski odbor dajati prednost naj potrebnejšim stvarem. Družbeno upravljanje se uveljavlja Najbolj razveseljivo za Hraš nik je vsekakor razvoj družbe nega upravljanja. Po prvih znakih sodeč gre najbolje v šolskih odborih, pa tudi pri upravljanju stanovanjskih hiš kaže dobro. Na območju občine deluje devet šolskih odborov, v katerih dela 80 ljudi, od teh 29 žena. Lani so ti odbori napravili precejšen korak naprej. Začeli so reševati vsa tista vprašanja, ki so najvažnejša za uspešno delovanje šolskega pouka. Zelo dobro deluje šolski odbor na osnovni šoli Hrastnik-rudnik in Hrastnik-Center ter šolski odbor nižje gimnazije. Pa tudi šolski odbor na šoli 1-Irastnik-Dol kaže precejšnjo voljo za reševanje šolskih zadev Na. vseh teh šolah se člani seznanjajo s problematiko in pomagajo šolnikom, kjerkoli je mogoče. Na osnovni šoli Hrastnik pa se je obneslo tudi to, da so posamezni člani šolskega odbora prisostvovali sejam oziroma uradnim konferencam učiteljskega zbora in se tako seznanili z delom učiteljev. S prehodom na družben« upravljanje stanovanjskih hiš je bila v občini ustanovljena le ena stanovanjska skupnost in ena stanovanjska uprava. Na lanskih volitvah je bilo izvoljenih 45 hišnih svetov, ki upravljajo 157 stanovanjskih hiš. V svetih dela 232 ljudL Stanovanjska skupnost ima določene težave. Največ zato, ker rudnik še ni prenesel svojih hiš na stanovanjsko skupnost, na drugi strani pa ni zadostnih sredstev za popravljanje hiš. Nekoliko pa moti tudi to, da člani hišnih svetov še niso dovolj seznanjeni z osnovnimi nalogami upravljanja stanovanjskih hiš. Prav zato pripravlja ob sedanjih drugih volitvah občinskih svetov ljudski odbor poseben seminar za člane hišnih svetov, kjer jim bodo obrazložili namen družbenega upravljanja. Skrb za kadre Pri občini manjka določeno število strokovnjakov. No, začasno so vprašanje rešili na ta način, da so dobili nekaj honorarnih močL Da pa bi imeli v bližnji prihodnosti več strokovnih moči, daje ljudski odbor 28 dijakom in študentom štipendije. Tako bo čez nekaj let imel tudi zadostno število strokovnih moči, ki jih nujno potrebuje za pravočasno in redno upravljanje dela. NajveCjo skrb gospodarskemu razvoju Znano je, da sodi Hrastnik med najbolj razvite občine našega okraja. Poglejmo še, kaj je lani občinski ljudski odbor sto- jo že lani uspešno izvedli, je ureditev cestišča na odseku Riickelnov most — občinsko poslopje. To delo je bilo nujno zategadelj, ker je terenski premik spodrival cesto v potok. Razen tega so izvedli regulacijska dela pri potoku Boben od občine do lekarne. Pa tudi ureditev središča Hrastnika sodi med pomembna dela lanskega leta. No, tukaj je treba omeniti še ureditev mnogih vaških cest in cestišč ter poti. Lani je bilo dograjeno tudi novo šolsko poslopje na rudniku in nova 12-stanovanjska hiša, ki ima v spodnjih prostorih prodajalne. O preureditvi hrastniških največjih objektov? Steklarna in Tovarne kemičnih izdelkov — tokrat ne bi govorili, saj je znano, da bodo obe podjetji docela modernizirali, če bodo seveda sredstva na razpolago. Omeniti pa je treba vsekakor odpiranje novega jamskega obrata na Dolu. Ta obrat bo dajal v bližnji prihodnosti na stotine ton premoga, in računajo, da bo v tem obratu zaposleno nad 600 ljudi. Letos čaka ljudski odbor precej neodložljivih nalog. Predvsem bo treba dokončno urediti lani zgrajeno osnovno šolo na rudniku, kajti notranji prostori še niso povsem izgotovljeni. Pa tudi stanovanjski blok bo treba letos povsem ureditL Občina računa, da bo stanovanjski sklad prinesel približno 50 milijonov dinarjev. Ni še odločeno, kdo bo zidal hiše, Jasno pa je, da bodo dobršen del denarja dali zasebnim graditeljem stanovanjskih hišic. Razvoj drobnih uslužnostnih podjetij v Hrastniku kaže razveseljiv porast. Nekatera podjetja šo lani delovala dobro, žal pa so se pojavile nepravilnosti v Splošnem mizarstvu. Prišlo je tako daleč, da so morali podjetje likvidirati. Nekoliko več fogieu na ruuarstto Kolonijo v Hrastniku menili, da bi morali v Hrastniku že lani začeti tlakovati glavno cesto. Pokazalo pa se je, da so trenutno še važnejše stvari na dnevnem redu kakor pa tlakovanje ceste. Obstoječi vodovod je zadoščal le za potrebe prebivalstva pred desetletji. Če občina ne bi začela graditi novega vodovoda, bi vode že lani zelo primanjkovalo. Nov vodovod je terjal sicer precej sredstev, toda danes je Hrastnik preskrbljen z zdravo pitno vodo in ni bojazni, da bi je še čez desetletja primanjkovalo. Druga velika gradnja, ki je bila zelo .nujno potrebna in so razvoju trgovskih podjetij, kajti lani so ugotovili, da so ljudje 93 odstotkov vseh posojil potrošili izven občine. Hrastnik pa nujno potrebuje novo klavnico. To vprašanje postaja iz leta v leto bolj pereče in bo moral ljudski odbor na kak način najti potrebna sredstva za gradnjo prepotrebne klavnice Ni še tako dolgo, ko je občinski ljudski odbor razpravljal o urbanističnem načrtu Brnica-Dol. Hrastnik se ne more širiti po dosedanjem prostoru. Terenske prilike tega ne dovoljujejo. Zato pa ima perspektive gornji del Hrastnika na odseku Brnica- Pred kratkim je imel Občinski ljudski odbor v Sevnici svojo peto redno sejo. Po poročilu tajnika o izvršitvi sklepov četrte redne seje so odborniki prešli na razpravo in sklepanje o spremembah statuta občine Sevnica. K predloženemu statutu je komisija za statute pri Ljudski skupščini LRS napravila nekaj pripomb in izvršila nekatere manjše popravke in spremembe občinskega pravilnika. Odborniki so spremembe statuta soglasno sprejeli. V diskusiji o tej točki so odborniki predlagali, da se statut občine s prečiščenim besedilom in spremembami razmnoži in dostavi vsem odbornikom in krajevnim uradom, da bo tako mogoče prebivalstvo posameznih okolišev občine seznaniti z vsebino in določili statuta in vskladiti delo po novem občinskem pravilniku. Ostali sklepi in določbe Na seji so sprejeli odlok o razširitvi pristojnosti krajevnih uradov. Gledr pristojnosti izdajanja invalidskih bolniški! listov je bil sprejet sklep, da t bolniške liste izdajajo sam krajevni uradi na Studencu ir Bučki ter v Tržišču in St. Jan žu, ker se invalidi s tega pod ročja poslužujejo zdravstveni ustanov na Raki ozir. v Krmelju, medtem ko bodo invalidi področja ostalih krajevnih ura dov dobivali bolniške liste pr; LO odboru Sevnica, ker bodo invalidi ostalih krajev iskal! zdravniško pomoč v Sevnici. Živahna razprava se je razvila pri predlogu odloka o občinskih taksah in občinskem prometnem davku. Odlok je bi’ nato s številnimi pripombami in spremembami raznih tarifnih postavk sprejet Odlok bo stopil v veljavo, ko ga bo potrdil okrajni ljudski odbor. Objavljen bo tudi v Uradnem vestniku okraja Trbovlje. Občinski ljudski odbor je v naslednjem sprejel spremembe v odloku o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih, izvršil nekatera imenovanja in razrešitve uslužbencev in izvolil 'avčno komisijo za odmero dav-■>v II. oblike in prostim pokli-rn. Podjetje „Lisca“ je razširilo svoje obratovanje Obrtno podjetje za izdelavo tekstilne konfekcije »Lisca« v Sevnici je v nepolnih šest mesecih svojega dela obseg poslovanja zelo razširilo S svojimi valitetnimi in okusnimi izdel-:i, zlasti s kravatami, je podrtje »Lisca« prodrlo tudi na ahtevna tržišča Zagreb in Beo- Dol. Urbanistični načrti se izdelujejo in čez leta bo tod zraslo novo moderno naselje. Se mnogo je drobnih zadev in zadevic, ki jih bo treba v Hrastniku kmalu zadovoljivo rešitL Kot rečeno, se ljudski odbor s svojimi sveti nenehno prizadeva, ta vprašanja zadovoljivo rešiti, in vse kaže, da mu bo to ob krepki podpori vseh občanov tudi kmalu uspelo. Bistveno je končno to, da ima Hrastnik vse pogoje za gospodarski razvoj, prihodnja leta pa bodo pokazala, kako so v Hrastniku delali za še večji razcvet svojega kraja. Mnogo drobnih stvari, ki jih je ljudski odbor že rešil, ni v tem sestavku, vendar pa lahko rečemo, da se je v Hrastniku v zadnjih časih precej spremenilo. grad. Zaradi povečanja proizvodnje so podjetju nujno potrebna večja obratna sredstva. Ljudski odbor je zaradi tega izdal poroštveno izjavo, s katero bo podjetje zaprosilo pri Narodni banki za povečanje kredita za obratna sredstva od dosedanjega pol milijona dinarjev na poldrug milijon dinarjev. S tem v zvezi je občinski ljudski odbor potrdil tudi spremembo pravil podjetja. Ker je bilo to podjetje doslej v poskusnem obratovanju, je občinski ljudski odbor dovolil »Lisci«, da sme od dobička,'ustvarjenega v času poskusne proizvodnje, uporabiti 6°/o za povečanje plač, ostanek pa se prenese v sklad za samostojno razpolaganje. Ljudski odbor je imenoval tudi stanovanjsko komisijo. « Ustanovitev sveta potrošnikov Da se nad delom trgovskih podjetij uvede družbena kontrola državljanov-potrošnikov in da se skrb za naoredak po- vseh zadrug po vprašanjih kmetijstva. Ker so bili v svet za kmetijstvo in gozdarstvo imenovani nekateri dosedanji člani sveta za gospodarstvo, so bili slednji razrešeni svojih dolžnosti v tem svetu, gospodarski svet pa izpopolnjen z novimi člani. Gradnja stanovanjskega bloka v Sevnici Da se prične s pripravljalnimi deli v zvezi z gradnjo stanovanjskega bloka z lokali v okolici železniške postaje Sevnica, so odborniki sprejeli odlok o začasnem finansiranju pripravljalnih del za izgradnjo tega objekta. Občina bo začasno finansirala stroške za odkup zemljišča, izdelavo načrtov itd., tako da bodo pravočasno končana vsa pripravljalna dela in da bo mogoče takoj pričeti z gradnjo, ko bodo na razpolago finančna sredstva. Izgradnja tega objekta je nujna, ker so stanovanja neogiben pogoj za rešitev skraino perečih kadrov- Zene se uveljavljajo pri vsakem delu slovanja trgovin razširi tudi na potrošnike, je občinski ljudski odbor sprejel odlok o ustanovitvi svetov potrošnikov pri trgovskih podjetjih in trgovinah na področju občine Sevnica. Svet za gospodarstvo je že sprejel pravilnik o organizaciji in poslovanju svetov potrošni- ' kov. Tako je za sedaj na območju občine predvidenih 18 svetov potrošnikov, v katerih bo sodelovalo 92 državljanov. V razpravi o tej točki dnevnega reda je bila poudarjena važnost delovanja svetov potrošnikov. predvsem pa je bilo naglašeno, da morajo vsi odborniki nuditi vso svojo politično in organizacijsko pomoč pri ustanavljanju teh svetov in jim pomagati, ko bodo pričeli s svojim odgovornim in družbeno pomembnim delom. Svet za kmetijstvo Spričo pomembnosti kmetijstva v sevniški občini je občinski ljudski odbor na predlog sveta za gospodarstvo sklepal o ustanovitvi posebnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Dosedanja praks.a je pokazala, da so bili zaradi obilice vprašanj, s katerimi se je ukvarjal doslej svet za gospodarstvo, problemi kmetijstva čestokrat nehote zapostavljeni. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, v katerem so poleg strokovnjakov inž. Cernotove in inž. Debenjaka tudi napredni kmetje ter člani upravnih odborov oziroma predsedniki vseh kmetijskih zadrug s področja občine, se ,bo lahko sedaj posvetil vprašanjem kmetijstva in gozdarstva. Sporedno s predstavniki vseh KZ v tem svetu je koordinirana skupna akcija skih vprašanj v kraju, zdravnikov, medicinskih sester in pomočnikov, strokovnih uslužbencev občine in ostalih. Skrajni čas je nadalje, da Sevnica dobi nekaj sodobnih poslovnih lokalov. • Ostale določbe Odbor je sprejel nadalje odlok o ustanovitvi vodnega sklada. Prav tako je na predlog predsednika turističnega društva v Sevnici sklepal o ustanovitvi sveta za turizem in gostinstvo. Izvoljen je 5-član-ski svet, od katerega se pričakuje, da bo storil vse, kar je v danih okoliščinah mogoče za napredek turizma in gostinstva in da bi Sevnica s svojo lepo okolico, dobrimi železniškimi zvezami in novo postajo postala to, kar je že bila: prijetno letovišče in priljubljena izhodiščna točka za lepe izlete, zlasti na Lisco Prošnjo podjetja »Sodarstvo za poroštveno izjavo je odbor potrdil samo načelno. Ce bo poročilo posebne komisije, ki je pregledala poslovanje • tega podjetja, ugodno, in bo potrdilo, da je podjetju potrebno povečanje obratnih sredstev, bo ljudski odbor garancijsko izjavo odobril. V diskusiji o raznoterostih so posamezni odborniki ostro grajali malomarno delo nekaterih predstojnikov krajevnih uradov. Ce se njihovo delo ne bo izboljšalo, bodo razrešeni svojih dolžnosti in nadomeščeni z drugimi. Odbor je obravnaval še potrebe in težave prostovoljne gasilske čete na Bučki, zlasti vprašanje najnujneje potrebnega orodja in graditev bazena. Ing. in*# sedlar! (Nadaljevanje) Vtisi z ekskurzije [ugoslat nnskih rudar eu po Hngliji Stene so tapecirane z azijskimi dragocenimi lesovi, prav tako je iz tega lesa tudi vsa ostala oprava. Posebno bogato so izdelani zgornji deli ladje v kamnitih in marmor-natih figurah in figurinah bi cvetličnem okrasja. Neverjetno Pa moti veličastno vzdušje izbranih dragocenosti neonska razsvetljava, sicer v neverjetno 'ePo izdelanih lestencih Ij moderno enobarvno ta peci ran Je starinskih korarsklh sedežev. Neonska razsvetljava pa 1e nameščena tudi po ostalih prostorih spodnje zbornice, vendar vzbuja splošno zgn-žanje med Poslanci in jo menijo v najkrajšem času spet odstraniti. Pred spodnjim domom je še nekaj dvoran, ki se stekajo v velikanski dvorani v baziličnem ki ima gole stene brez vsakega okrasja. To Je najsta-rrjša dvorana v parlamentu, ki Je služila od zgodnjega srednje- ga veka dalje kot prostor za postavljanje trupel z mrtvimi angleškimi kralji In kraljicami do pogreba. Tu te prešine nekakšno hamletovsko vzdušje — tu ni ne zlata ne dragocenih lesov ne marmora. Gole počrnele stene ti pričarjajo Shakespearovo pozomlco brez kulis, le majhna tablica ti s kratkim orisom označi okolje. In zares najdeš tu takšne tablice, namreč kamnite ploščice na tleh, na mestih, kjer so stala trupla angleških kraljev In kraljic, z vklesanim imenom kralja, dnevom rojstva in smrti. Pod to dvorano je srednjeveška kapela parlamenta z izrednimi slikarskimi umetninami in izhod na teraso parlamenta ob Temzi, kamor se hodijo poslanci hladit ob odmorih med zasedanji in od koder Je čudovit razgled na Tower in mostove na Temzi. Popoldne smo v spodnji zbor- nici prisostvovali zasedanja parlamenta. Zasedanje se prične s slovito speakerjevo procesijo, ki smo si jo ogledali v stični dvorani. Pred speakerjem korakata dva člana speakerjevega spremstva, od katerih nosi Prvi zlato sekiro, drugi pa na črni blazini »Magna charta liberta-tum« — Veliko knjigo svoboščin, Za njim koraka speaker, ki mu sledijo štirje člani spremstva. Vsi hodijo s počasnim, trdim korakom v strogo vzravnani drži kakor vojaki ob zvokih žalne koračnice. Gledajo strmo predse s teatralično resnim izrazom na licih. Glavo jim prekrivajo košate sive lasulje z dolgimi nakodranimi lasmi, trup jim tiči v kratkih tesnih črnih bluzah s stuartsklmi belimi ovratniki, čez prsi se j>m prepletajo srebrne verige, od trebuha do kolen pa tiče v telesu prilegajočih se črnih svilenih hlačah ali pa nogavicah, kakor vzamemo, od kolen niže so obuti v bele svilene dokolenke z ozko rdečo podvezo pod kolenom, stopala pa jim tiče v srebrnih čevljih z visoko peto s široko zaponko spredaj. Kakor se Angleži drugače sploh ne priklanjajo, niti ženskam ne, se ob mimohodu te procesije globoko priklonijo. Speaker gre nato v zbornično dvorano in posede s svojim spremstvom prezidialne trone s silovito visokim naslonjalom in vodi sejo parlamenta. Nas so posadili na galerijo v prvo in drugo vrsto v lože za veleposlaništva, da bi lahko čisto od blizu sledili zasedanju spodnje zbornice. Na eni strani dvorane sede laburistični j>oslanci, na drugi pa konservativci. V sredini je kratka miza, ob kateri sede na klopeh člani vlade. Na oglu mize je sedel bivši vodja laburistov Attlee, od ostalih prvakov laburistične stranke pa smo spoznali po atletski postavi Aneurina Bevana, nadalje Herberta Morrisona in Hugha Gait-skelia. Od konservativcev Churchill ni prisostvoval zasedanju, ker ima težave z zdravjem, sicer pa, če le more, še hodi na vsa zasedanja spodnje zbornice. Premier Eden je imel zamudo in je ravno prišel na zasedanje, ko smo mi zaradi izrednega pomanjkanja časa, ker je bil to zadnji dan našega bivanja v Angliji, morali že oditi. Videl sem ga še Iz avtomobila, je Pa kljub letom še vedno eleganten in vitek. V dvorani te ne sme čuditi, če kdo po anglosaksonski na- vadi potisne noge tudi na rob mize. okoli katere sede ministri. Stil debate med zasedanjem je bil za naše okolnosti nenavaden. Interpelanti so govorili v izredno rezkem tonu, v še bolj rezkem tonu pa so jim odgovarjali člani vlad«. Dolgih govoranc tu ne slišiš; interpelacije. odgovori in govori so kratki in jedrnati. Protestiranje in odobravanje je neverjetno živahno, kar te čudi spričo znanega mnenja o skrajni mirnosti in uravnovešenosti Angležev. Pri nekaterih protestih je završalo po dvorani kakor ob nevihti. Med poslanci so tudi ženske in to na konservativni in laburistični strani. Posebno glasna je bila že priletna konservativna poslanka, ki je nastopila kakor kakšna Amazonka, in so ji vsi moški na strani laburistov divje in frenetično pritrjevali. V debati med poslanci in ministrom za penzije in zavarovanje se je v glavnem obravnavalo vprašanje povišanja penzij, ki so ostale na isti ravni ali se celo v nekaterih primerih tudi zmanjšale, čeprav so se v zadnjem času v Angliji žlvljen-ske potrebščine in gospodinjski predmeti precej podražili in so se tudi plače v industriji pove- čale. Nadalje se je razvijala debata o zmanjšanju penzijskih dodatkov v zavodu za onemogle v Cardiffu, povračilu zdravstvenega odškodovanja za bivše angleške ujetnike na Japonskem iz japonske vojne škode, nakazovanju premoga po znižanih cenah starim upokojencem, vprašanju penzij vdov in vojnih vdov in zaposlitvi starih upokojencev. Stari penzlonisti imajo namreč v Angliji sorazmerno zelo nizke pokojnine in njihovo življenje nikakor ni preveč rožnato. Sledeča debata se je razvijala med interpelanti in ministrom za energijo in goriva, kjer so govorili o doseženih uspehih pri vplinjevanju premoga, o kontroli oen bencina o usodi konj po premogovnikih, o premogu za potrebe gospodinjstev, o investicijskih fondih za premogovnike, o zalogi premoga na Škotskem, - uspehih v izgradnji novih termoelektrarn in o uspehih poskusov dobivanja električnega toka iz vodikovo-kisikovih molekul. Ko smo zapuščali parlament, se Je že spuščala na ulico slovita londonska megla. (Nadaljevanje sledi) Preprečimo cepitev kmečkih posesti! Divjega pašarena mora biti kones Ko v kmetijstvu iščemo vzro- In še neko oviro za napredek delitev zemlje sploh ni več moke njegove zaostalosti, navaja- kmetijstva pogosto omenjamo, goča in da na njej gospodari mo, da so vzrold temu kultur- namreč razdrobljenost naših več lastnikov, na zaostalost kmečkega prebi- kmetijskih površin in drobno-valstva, nepoznavanje sodobnih posestniško strukturo. Ze sedaj metod kmetovanja in zaostala in tudi v prihodnje bo to ena miselnost To vsekakor drži. izmed glavnih ovir za večjo pro-Toda kulturna in miselna zao- duktivnost dela, za uvajanje 'iTk' . stalost sega daleč v zgodovino mehanizacije v kmetijstvu in .. . . . » » “*> « »- ■*>- P"«**** kolobarje- SSjtKSt VES*, flS n ja. Ne samo zmanjševanje parcel z delitvijo, marveč tudi Enajst posestnikov iz Zgornje Pohance (občina Brežice) se po teguje za pravico paše v gozdu imeli pravico in dolžnost čistiti pašnike od grmovja, kar so pa delali malomarno. Ce bi te pašnike stalno čistili, ne bi na njih zraslo drevje, ki daje les za prodajo, ali pa kako Ce bomo dopuščali delitev parcel še naprej, bodo posledice nepopravljive. Da posestniki vrše delitev kar naprej, je raz-podatkov, e katerimi Močnik na parcelah, ki so last drugače predstavlja vrednost splošnega ljudskega premože- Sele ko je Gozdno gospodarstvo nja. češ da je to njihova stara iz Brežic te parcele počistilo in pravica, ki izvira iz pogodbe z bivšim lastnikom grofom Attemsom. pogozdilo, so prišli na dan s to pravico, češ da je les od tega čiščenja njihov Ta njihova nja socialistična ureditev. To vprašanje smo pričeli naglo reševati in ob današnji razvitosti kmetijske znanosti in tehnike in ob pomoči družbe zaostalost skega urada v Krškem. Lansko leto je bilo vloženo okrog 5000 drobljenje posestniške struktu- •PW»e,nJ» ™re. r« J™ Položa-1 le razumljiv, zlasti še. Ker se te parcele raztezajo pravica do lesa pač izvira še lz samo v nekaj metrov širokem tistih časov, ko se grmovje in pasu ob potoku in cesti skozi gozd Močnik, in so tako rekoč re nam narekuje hitre ukrepe. V ilustracijo navajamo, da je če poznamo primere, kjer so iz- določil novega zakona o gozdo- dračje še ni uporabljalo za kurjavo in ki ga tudi omenjeni sredi gozda, je pa* najbolje da posestniki, od katerih je naj-se pogozde To je tudi v smislu bolj vnet borec za stare pravi- OT5WK*crK -aras-c 3a»a.*y8S as. len ce Franc Bertole iz Zgornje da se šteje za Pohance, ne bi najbrž uporab- izginja. 20.406 gospodarstev do 12.443 gospodarstev od 20.192 gospodarstev od 21.056 gospodarstev od 50.966 gospodarstev nad Iz tega sledi, in to potrjujejo tudi etatistični podatki, da je okrog 48 odet. kmečkega prebivalstva revnejšega (m al opo- re leta 1947 v LRS naslednje: 2 ha ali 16,5 odst. 2 — 3 ha ali 10 odst. 3 — 5 ha ali 16 odst. 5 — 8 ha ali 17 odst. 8 ha ali 40,5 odst. be zaradi dovoznih poti, nesporazumov z mejaši itd. Majhne, včasih komaj nekaj metrov široke parcele onemo- in travnikov z gozdovi itd. gozd vsako zemljišče, za katero Ijali. je to najbolj gospodarsko. Vseh enajst posestnikov, Uprava za gozdarstvo nudi navedenim posestnikom za seatndška skupina), 41 odstotkov gočajo strojno obdelavo zemlje, srednjega in le 11 odst premož- pogosto mora orač obračati ži-nejših kmetovalcev. vino celo po tujem svetu. Kul* To stanje pa zdaleč ni več ture na takih ozkih parcelah- so takšno in se iz leta v leto slab- često zasenčene z obeh strani ša, predvsem zaradi drobljenja z visoko rastočimi kulturami kmečke posesti in še bolj z de- sosednik parcel, litvijo parcel. Navedena posest- vpliva na nizek niška struktura pa ne ustreza več dejanskemu stanju in se zaradi dedovanja in cepitve stalno spreminja. Naš kmečki človek razdeli običajno svojo posest otrokom še za časa svojega življenja ali pa z oporoko po svoji smrti. Se tako majhne parcele se delijo med dediče. Cesto nastajajo ob delitvah spori in tož- hektarski donos — da o dosegi kvalitetnega blaga sploh ne govorimo. Te delitve prehajajo do izraza predvsem v Pomurju in v Spodnjem Posavju, kjer kraji mejijo na NRH Zlasti v Hr-vatskem Zagorju in v Medji-rmrrju so takšne cepitve parcel že izvedene do najvišje mere. Pogosto je stanje še takšno, da Lansko leto pa je bilo pr; na- ^ po večini vsi dobri kmetje, pašnik drugo parcelo, ki ni vedenem^ uradu^ vloženo tudi jma dovolj zemlje, s katere sredi gozda in ki bi se lahko uredila za pajnjj(. tako, kakor je to v skladu z načeli kmetijske znanosti. Tak pašnik naj bi pa uporabljali vsi namreč tisti, ki imajo »stare pravice«, in tisti, ki teh pravic nijnajo, so jih pa ravno tako ali pa še bolj potrebni. Tudi takšnega divjega paša-renja mora biti enkrat konec. Gozdarji apelirajo na kmetijske strokovnjake, da se lotijo tudi reševanja vprašanja divje paše. Ing. Anton Šetinc 2000 prošenj za delitev parcel, boljšo in pametnejšo obdelavo Takih primerov bo verjetno do- bi lahko več pridelali zahteva volj tudi na področju drugih samo zase to pravico. Še ce-katasterskih uprav. Zaradi ško- )0 to zahtevajo da naj gozdna de, ki nastaja z delitvijo par- uprava populi z velikimi stro-cel, se poraja nujno potreba iz- ški zasajene sadike Ali je to daje predpisov, ki bedo dovoljevali delitev parcel določene velikosti in le v nuinih primerih Omenjam. da so predpisi, ki so svoječasno veljali, imeli pozitivne posledice in so torej kar bistveno branili drobitev kmečke pose- odnos do socialistične skupnosti? Nadalje zahtevajo ti posestniki. da jim pripada les na teh površinah, ker je bilo tako dogovorjeno z nekdanjim grofom Ce so ž’ imeli ti posestnik sti in delitev parcel. c. kakšno pravico do lesa, so pač Več koščičastega sadja v naše sadovi) ake PREMALO SE ZAVEDIMO nevarnosti ameriškega kapar'a! Ameriški kapar, ali kapar Svepleno-apnena brozga v 25-San Josč, v zadnjih letih grozi odstotni koncentraciji za zimsko gojili čimveč koščičastega sad- Glede na talne in podnebne razmere je Slovenija izrazito sadna pokrajina več ali manj za vse sadne vrste, predvsem pa imamo posamezne predele, kjer uspevajo razne vrste češpelj zelo dobro. Zadnja leta so naši kmetijski strokovnjaki mnogo delali na tem, da bi v posameznih sadnih predelih našemu sadnemu drevju. Vedno škropljenje (od novembra do več ga je po naših sadovnja- aprila). Razna škropila iz mikih in redki so kraji, ki jim je neralnih olj, kot • drevosan, za sedaj še prizanesel. Prej ali slej pa se bo oglasil tudi v še neokuženih sadovnjakih in takrat pokazal svojo veliko uničevalno moč. Čudno se sliši, da je kapar s prostim očesom komaj viden, razni karbolineji z imeni arbo-rin, dendrin in podobno, za zimska škropljenje niso po zadnjih izkušnjah preveč priporočljiva, posebno ne, če škro- jem nudile potrebne pimo v jeseni. žlahtnih sort. V zadnjem času so se dobro Češplje so bile svoj bas vna- ja, toda kljub prizadevanju nismo dosegli v tem pogledu do danes vidnih uspehov. Pri tej zamisli so se tudi nekatere sadne drevesnice načrtno preusmerile v proizvodnjo koščičastega sadja, da bi našim sadjar-sadike Vzrok propadanja in nero-dovitnosti češpljevih dreves je v tem, ker so večinoma brez sleherne oskrbe. V naših kmečkih sadovnjakih razmnožujejo češplje večinoma s korenina-stimi izrasti, kar jih cJeia v glavnem močno rastoče — nerodovitno drevje. Potem ni čudno, da pada rodovitnost od leta do leta in sadjarji izgub- obnovo upoštevati, in sicer tako, da bi prizadete oprostili za določen čas plačevanja davka na samodornice. Obnovo oziroma spremembo kulture in pomoč pri tem delu naj bi nudili sadjarski odbori pri kmetijskih zadrugah. Ravno sedaj, ko odbori delajo svoj gospodarski načrt za tekoče leto, je čas. da bi v ta načrt ljajo veselje do tega sadnega vnesli tudi potrebo po sadnih 7t>ntrnn ifl 4nrli j_____r-> _ Jr l • U. 1 plemena. Zraven tega je tudi nesreča v tem, da so češpljevi nasadi ponekod pregosti, v razdalji 2 do 3 metrov, ter so v pravem pomenu besede češpljevi gozdovi. Zato je skrajni čas, da pričnemo z delom na tem področju. vendar pa v nekaj letih po na- Izkazali dinitrokreozalni prepa- ših krajih mnogo bolj razširja- davka na samorodnice — hibrl- m m « • « mm mm m m mm m mm - 1 _ __ ________S 1 KI - ! 1 J L. . ± m a L. — MA • A 1 1 4« pedu sadno drevje popolnoma uniči. Kako je to mogoče? Kmalu zatem, ko se ličinke izležejo, se s posebnim sesalom ali rilom prisesajo na podlago in srkajo tekočo hrano iz rastline. Takoj nato, ko se prisesajo, pričnejo posebne žleze izločati voščene niti, ki se na zraku strdijo in tvorijo za kaparja značilen ščit ali kapico (kapar). Kapica meri v premeru 0,5 do 2 mm ln je pri samicah okrogla, pri samcih pa jajčasta. rati ali rumena zimska škropila ne kar nam dokazujejo števil-(kreosan, nitrosan, rumesan na krajevna imena. V južnih itd.). Proti kaparju škropimo z predelih naše države so gojili 1 do 2-odstotno Rumesan pa- in še danes goje veliko večje sto ali pa z 2 do 3-odstotnim število češpljevih dreves kakor Rumesan oljem. Ker je kapar oa pri nas, to pa zaradi tega, stoče nasade samorodnic čez pod kapico, mu težko pridemo ker imajo nekoliko boljše ped- noč zamenjali z drugimi Kultu-do živega. Rumesan preparati nebne pogoje, zraven tega so rami. Pač pa si lahko pomaga- pa imajo to dobro lastnost, da kapico najprej raztopijo, nato pa uničijo kaparja. Tudi spomladi, po cvetenju, je zelo priporočljivo škropiti proti kaparju. V ta namen pa tudi ponekod glavni vir do- mo tako, da v nasade samorod-hodkov Ker so češplje, presne, nic posadimo drevesa češpelj, posušene in predelane v mar- seveda tam, kjer so talni in drevesih. Sadjarski odbori kmetijskih zadrug naj se obrnejo z naročili za sadike češpelj na Kmetijsko gospodarstvo v Kostanjevici na Krki, ki trenutno še razpolaga z nekaj tisoči prvo- in drugorazrednih .sadik češpelj žlahtnih sorti Bilska Po novi Uredbi o plačevanju rana, Vagwnheimska in doma-nflca na samorodnice — hibrl- fa češplja^ Cena 40 do 80 ilin. Navedene sadike so cepljene s cepiči selekcioniranih dreves pri Kmetijskem gospodarstvu v Kostanjevici, ki so pokazali v izmenični rodnosti zelo dobre rezultate. Povprečni pridelek plodov na sadno rodno drevo je znašal pri posameznih sortah v letu 1955 od 85 do 115 kg. Povpraševanje po sadikah češpelj je izredno veliko, zate naj de bo treba misliti na druge kmetijske kulture, ki bodo bolj rentabilne, da jih bomo zasadili na teh površinah. Negospodarsko bi bilo, da bi še dobro ra- melado, izredno važna hrana za ostali pogoji za dober uspeh, sadjarski odbori pri kmetij skih ljudi, bo po tem sadju tudi v Vemo da nasade samorodnic bodoče vedno dovolj povpraše- redno obdelujemo — okapamo, ličinka si Je torej preskrbela ^ropirno drevje z 0,10 do 0,15- vanja. Zraven tega P« moramo da bi ta obdelava istočasno kc- dobro zavetišče, kjer bo prebi- odstotnim Parationom (100 do la zimo. 150 g na 1001 vode) ali 0,15-od- Preko poletja se ličinke več- stotnim Lindane oljem ali^ 0,60-krat levijo, spomladi, t.j. me-seča aprila se razvijejo najprej samci, samice pa dorastejo v maju. Samci in samice se ta- koj lotijo dela. Ena sama samica odloži v 6 tednih 400 do 600 mladih ličink. Ce računamo, da traja razvoj od izleženja do odrasle uši približno mesec dni in da imajo v naših podnebnih razmerah navadno 3 pokolenja, lahko zaključimo, da se razvije iz ene same samice v enem letu okrog milijarde in 600 milijo- odstotnim Undapinom. Učinku je tudi tekoči DDT (pantakan) v 1-odstotni emulziji. Sadjarjil Še je čas, da poškropite drevje, sicer bo lahko češpelj redno gnojiti, po potre-prepozno. Škropiva je dovolj, bi pomlajevati ter z zimskim zahtevajte ga pri vaši kmetij- in poletnim škropljenjem zati-ski zadrugi. -k rati bolezni in škodljivce. upoštevati tudi to, da so češ- ristila tudi sadnemu drevju, ki pijeva drevesa veliko bolj od- bi po preteku nekaj let avze-porna proti ameriškemu kapar- lo življenjski prostor ter vni-ju kakor pa jablane, s čimer pa čilo samorodnice. Z omeiveoim ni rečeno, da češpljevih dreves načinom bi na eni strani pre-ni treba škropiti. Za normalno prečili gospodarsko škodo, na rodovitnost moramo drevesa drugi pa bi delno obnovili sad- zadrugah pohitijo z naročili in pravočasno preskrbijo ovoj im sadjarjem-zadružnikom potrebne sadike za spomladansko saditev. T. F. »»»»»♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦M* jarstvo. Mišljenja sam, da bi bil ta način pozitiven vendar ^ bi morali občinski ljudski odbori oziroma kmetijski .sveti to serr.sesrs Mediavost v spodnjem Po pozornosti, je metljavost. Koliko mesa, telet in mleka je zaradi te bolezni manj, so drugod številke bi ga imeli vedno pred očmi. Ni težko ugotoviti, ali je drevo okuženo ali ne. Kot že ____ rečeno, so mlade ličinke brez g poskusi dokazali kapice in so gibljive, vendar le pa nas presenetijo, nekaj ur potem, ko so se izleg- Danes, ko stopa dvig kmetij-le. V tem času si poiščejo skega pridelovanja in prireje v ugodno mesto Najraje se pri- ospredje, je nujen tudi dvig ži-sesajo na mladih vejicah, kjer vinareje, ta brez rešitve proble-je skorja se tanka in mehka, ma metljavosti ni mogoč. Med-prav tako pa imajo tam tudi tem ko se dodeljujejo oziroma dovolj hrane za svoj obstoj, planirajo skladi za pospeševanje Taka vejica, ki je že na gosto ra2nih pod^j kmetijstva, kjer prekrita s kapicami, je sivkaste ^ podpira tudi živinoreja, je barve Kapice so vidne. treba resno pretresti vprašanje Se laže pa ugotovimo okužbo metijavosti. Naši, že Obstoječi SKJSAR 23*r«2 ffS&ZSSf ofij. 55 IT«, v sredini vsake pege pa tiči ka-uar pod sivo ali čmosivo okroglo kapico. Tako okuženi 2“* čij. Vsako odlašanje in zavlačevanje tega vprašanja nas 2SS. ZŽsSSg&K m predelavo v marmelado. *”*?”*» ustanove resno pre-■mdjevec ali za sušenje. zatiranja in borbe Zaradi izsesavanja tako veli- Prot' metijavosti. Leta in leta • inskih množin teh majhnih izgubljamo zaradi tega milijone, živalic se pričnejo sušiti naj- vendar smo tihi in se ne ga-nrej vršički vejic, pozneje se r\emo M papirju pa se bo-suše cele veje, končno pa se za dvig proizvodnosti, -.osuši celo drevo. Naši zavodi, ki so po oevobo- Da bomo očuvali naše sadov- ditvi rešili precej težkih vpra-njake pred popolnim propadom, šamj, bodo tudi z uspehom po-moramo na vsak način sadno segli v zatiranje metljivosti, drevje škropiti, in to pravilno vendar le tedaj, če bodo finanč-in v pravem času. Danes po- no dovolj močni, znamo že celo vrsto raznih Edino zdrava žival lahko te--kropil, s katerimi uspešno za- meljito presnavlja d at o ji hra-tiramo kaparja Zelo dobro se no, zato je na prvem mestu je izkazala kalifornijska ali zdravje živali, nato visokovred- na krma, na tretjem mestu pa seveda tudi pleme živali, ki nam da vse tisto, kar lahko od zdravega in pravilno krmljenega goveda pričakujemo. Se vedno dobiva naš človek v svoji hrani manj beljakovin živalskega izvora, kot je to človeškemu organizmu potrebno. Po statistiki Zveze narodov smo v Evropi v tem pogledu na neza-vidni višini. Ne bi se rad spuščal v problem prodaje umetnih gnojil, ki ima prav gotovo svoje težave, vem pa, da so živalske beljakovine, ki bi jih pridobili z boljšim gnojenjem naših polj in travnikov, večvrstne in imeli bi tedaj več in boljšo krmo za našo živino. Večina dosedanjih rednih za-kolov po klavnicah v Obsotlju in Spodnjem Posavju, kakor tudi prisilnih zakolov kažejo težko metljivost. Podatki brežiškega klavniškega veterinarja tov. J. Vizjaka st. kažejo, da je ne-metljavost že redkost. Bolezen organa, ki ima toliko funkcij, kakor ravno jetra, nujno vpliva na ves organizem živali, zato je tudi težka gospodarska škoda, ki jo metljavost povzroča. Mislim, da ni največja nesreča, če ta ali ona žival zaradi metljavosti pogine. Dosti večje zlo je, da tisoči krav životarijo brez koristi za lastnika. Obsoteljska dolina od Ri-zeljskejta do izliva Sotle v Savo in ob Savi navzgor do Brežic ima okrog 4000 krav. Povprečna teža goveda je okrog 400 kg. Po raznih dognanjih izgubi 400 kg težka krava, ki Je metljava, 25 do 75 kg mesa. To je pri tem številu krav približno 200.000 kilogramov mesa ali 24 milijonov dinarjev. V salta četrta metljava krava zvrže ali pa je jalova — to da 1000 telet al) 8,800.000 din škode. Mleka ima taka krava najmanj 100 litrov letno manj. To je spet 400.000 litrov mleka manj. ali če računamo liter po 25 din, 10 milijonov dinarjev manj narodnega dohodka. No — s takšno količino mleka bj prav lahko rešili problem mleka v Trbovljah, pa zelo verjetno tudi cene! Vsega skupaj — po skromno vzetih računih — izgubimo letno okrog 50,000.000 dinarjev na tem razmeroma majhnem delu našega okraja. Metilj se razvija v majhnem, svedrasto zavitem polžu, ki ga bo kmet hitro odkril na svojem travniku. Posebno v mdkrih letih dobro uspevajo. Iz jajčec, ki jih odrasel metilj izloča v jetrih, in pridejo s kravjim blatom na travnike, se razvije ličinka, ki si poišče polža in se v njem razvija, kakor tud) razmnožuje. Po nespolnem razmnožen ju v polžu nastane iz enega samega jajčeca 75 ličink, ki okužajo naše govedo Ko ličinka riorp-'e v ir,,riV' v te- ku svojega 3 do 5 let trajajo- čega življenja okrog 37.000 jajčec. Samo en metil) da v teku svojega življenja 2,775.000 pobi le bil en sam metilj! Okužbe pa so Iz leta v leto težje! Govedo pa se ne okuži samo na paši, temveč tudi v hlevu s suhim senom, na katerem so prilepljene ličinke. direktno se borimo proti metljavosti z dajanjem zdravil okuženi živini. Zdravilo naj se daje živini jeseni po končani paši, spomladi pred izpustom pa spet. Podrobna navodila o tem vam da vaš področni veterinar. Indirektna borba proti metljavosti pa ni samo stvar kmeta posameznika, marveč je vprašanje naših zadrug, naših inženirjev agronomov, naših terenskih živinozdravnikov. S tem, da bomo osušili vlažne travnike, ne bomo odvzeli samo polžem ugodne življenjske pogoje, temveč bomo izboljšali tudi pridelek krme. Brez polžev ni metljavosti, ti so nujno posredniki in vmesni nosilci metiljev. Polže uničujemo na travnikih 6 posipanjem apnenega prahu. Vzamemo 3 do 5 kg apnenega prahu (neugašeno apno!) na 1 hektar. Apneno mleko iz 5 kg sveže ugašenega apna na 1000 litrov vode za 1 ha travniške površine tudi koristi. Zelo dobro sredstvo je modra galica, in sicer 6 hi 1-odstotne raztopine na 1 ha. Dolžnost živinorejskih odsekov pri kmetijskih zadrugah je opozarjanje članov na ta pereč problem, hkrati pa je potreben pouk o načinu zatiranja metljavosti. Prepričan sem, da ravno kolektivni napor vseh živinorejcev, zadrug ln oblastnih forumov lahko rodi izboljšanje in prinese uspehe v zatiranju metljavosti. Aktivnim živinorejskim odsekom pa moramo pri njihovem delu nuditi vso ma-icri-ilno In strokovno pomoč. Vet. Ivan Šekoranja: GOSPODINJSKI NASVETI KROMPIR Skoraj vsak dan imamo na mizi krompir, kar je precej razumljivo. Krompir je sorazmerno poceni, pridelovanje je enostavno, razen tega pa pri nas zelo dobro uspeva. Vsaka dobra gospodinja si že v jeseni preskrbi toliko krompirja, da ga ima dovolj do začetka poletja. Krompir odlikuje pristen okus, kuhan je zelo hitro, pripravimo pa ga lahko na nešteto načinov. Krompir ohrani svojo vrednost, če ga kuhamo neolupljenega. Vedno se pa tega ne moremo držati. Če ga olupimo, naj bodo olupki čim taniši. Olupljen krompir naj ne stoji v vodi, ker se s tem izloča vitamin C in rudni- krompir je zdravju škodljiv, zato ga dajmo na mizo takoj, ko je kuhan. Za razna krompirjeva testa naj bo krompir vedno sveže kuhan in pretlačen, dokler je še topel, v nasprotnem primeru pa postane testo klejasto in ni tako gladko. OCVRTI KROMPIRJEVI CMOKI 25 dkg kuhanega krompirja, 1 rumenjak, sol, žlico naribanega sira, 1 jajce, drobtine in mast za cvrenje. Krompir skuhamo, olupimo in še vročega pretlačimo ali zmeljemo na mesnem strojčku, mu dodamo rumenjaka, sol in sir ter hitro pregnetemo v testo, iz katerega izoblikujemo drobne cmoke. Cmoke povaljamo v moki, nato še v stepenem jajcu in drobtinah. Tako pripravljene ocvremo zlatorumeno na masti. Ocvrti cmoki se morajo dobro odteči da niso mastni. Mast mora biti primemo razbeljena, da jed ni v notranjosti surova, zunaj pa preveč potemnela. ZARJAVELE LIKALNIKE namažimo z oljem, potresemo e soljo in denemo na toplo, čez dve uri jih dobro odrgnem s peskom in milom ali s smirkovim papirjem, Ali: spodnjo stran likalnika namažemo z oljem, lahko tudi z voskom ter jo odrgnemo s soljo. Pravni kotiček LETNI DOPUST VOJNIH INVALIDOV Uredba o plačanem letnem dopustu delavcev in uslužbencev in navodilo za izvajanje te uredbe predvidevata, da se daje vojnim invalidom v delovnem razmerju, če gredo na zdravljenje, po posebnih predpisih, letni dopust 30 dni Vojni invalidi so upravičeni do 30-dnevnega letnega plačanega dopusta samo v primeru, če jih pošlje na zdravljenje pristojna invalidska komisija. Čas, ki ga bolnik prebije na takem zdravljenju, se šteje v letni dopust in gospodarska organizacija, v kateri je vojni invalid v delovnem razmerju, mu mora ne glede na trajanje zdravljenja z izplačilom zaslužka nadomestiti 30 dni letnega dopusta. V primeru, da vojni invalid izkoristi pripadajoči mu letni dopust, preden je o klimatskem oz. zdraviliškem zdravljenju odločila pristojna invalidska-komisija, mu mora gospodarska organizacija odobriti neplačan dopust za čas zdravljenja. V takem primeru prizadeti ni upravičen zahtevati nadomestilo zaslužka. SPREMEMBE ODLOČANJA ODPOVEDI Do sedaj so bile v smislu uredbe o postopku za odpoved delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij v primeru pritožbe prizadetega pristojne za odločanje o odpovedih okrajne arbitraže, ki so bile sestavljene iz treh arbitrov (razsodnikov), in sicer zastopnika ljudskega odbora, gospodarske organizacijo in sindikalnega sveta. S splošnim zakonom o ureditvi občin in okrajev pa so bili določeni posli preneseni iz pristojnosti okrajnih ljudskih odborov na občine in je po določilih za pritožbe po odpovedih delovnih razmerij sedaj pristojna novo-formirana arbitraža pri občinskih ljudskih odborih. Pristojnost teh arbitraž je ista, kakor je bilo določeno s predpisi uredbe o postopku pri odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencev gospodarskih organizacij. V bodočo morajo gosnodar-ske organizacije v odločbah o odpovedih službenega razmerja naznačiti v pravnem pouku, da imajo prizadeti pravico pritožbe pri občinski arbitraži v roku 8 dni po sprejemu odločbe. *» T R AN P Mladinska predavanja. Občinski komite Ljudske mladine v Radečah je delaven. Znal je mladino svojega področja vključiti v razne organizacije in društva, kjer se je kar hitro znašla in sedaj pridno sodeluje. Med Pozitivnimi stranmi so nadalje Predavanja, ki jih mladinci od časa do časa prirejajo. Zadnji dve predavanji »Potovanje maršala Tita v Etiopijo in Egipt« in "O razvoju človeka« tovariša Železnika sta bili dobro obiskani. Mladinci in mladinke si takih in podobnih predavanj še žele. Poleg predavanj imajo tudi debatne večere, na katerih Pretresajo najrazličnejša vprašanja. Uredili so si tudi mladinsko sobo, kar jim omogoča laž'e organizacijsko delo. Razveseljivo je tudi, da vidiš na predavanjih Ljudske univerze precej mladih obrazov, kar je tudi ode n izmed dokazov, da je mladina v Radečah začela sistematično delati. Tečaj v Zidanem mosta. — žel. direkcija v Ljubljani je omogočila svojim uslužbencem Pridobiti si potrebno šolsko izobrazbo, ki jim je potrebna za boljšo kvalifikacijo, v obliki tečajev. Tako so tudi v Zidanem mostu začeli tečaj s predmetnikom za višjo osnovno šolo. V štirih mesecih bodo tečajniki, ki jih je preko 50 — tečaj za-iema sektor od Zagorja do Sevnice — morali predelati snov, ki ie enaka gimnazijski, le da ni nemščine. To delo ne bo lahko, tlasti če upoštevamo, da gre za ljudi, ki morajo redno opravljati službo Toda pri vseh je opaziti odločnost, premagati vse težave in nadomestiti tisto, kar lim preteklost nekdaj ni mogla ®Ji pa tudi ni hotela nuditi. — It a tečaju predavajo predava- telji z nižje gimnazije v Radečah, ki so to delo kljub veliki obremenjenosti na svoji šoli sprejeli, ker vedo, da bodo s tem koristili tečajnikom, ki niso po svoji krivdi sedaj na starejša leta pahnjeni za šolske klopi. Razširjenost radeške Ljudske univerze. O delu radeške Ljudske univerze poročamo sproti. F© 1 Toda njeno delo se ne kaže samo v rednih 14-dnevnih predavanjih doma, ampak njeni pre-davatelji-domačini hodijo predavat tudi v Loko, Zidani most in Vrhovo. S tem je v teh krajih gotovo precej pomagano, ker predavateljev res ni na pretek. Tako je v Loki predaval že tov. Pešec o napakah v slovenščini, tov. Koren pa o zobovju in njegovem zdravljenju. V Zidanem mostu je tolmačil organizacijo OZN'tov. Pergar, prav tako pa pripravlja tov. Pešec jezikovno predavanje. Tudi na Vrhovo gredo naši predavatelji prav radi. Prav tako radi pa se bodo odzvali povabilu z Jagnjenice, Svibna ali katere koli tovarne. P. J. MVJU POLŠMIK Proti koncu meseca januarja se je na Polšniku pričel drugi letnik tečaja Rdečega križa, ki ga obiskuje deset deklet. Ze lani so dekleta rada obiskovala tečaj, saj so se v teku treh mesecev, kolikor časa je tečaj trajal, naučila mnogo koristnega za življenje, zato so letos nestrpno čakala na začetek nadaljevanja. Vsak torek in petek popoldne je »njihov dan«, ko na predavanjih pridobivajo novega znanja o prvi pomoči, o zdravstveni zaščiti matere in otroka, vzgoji za zakon in družino, o borbi proti alkoholizmu itd. Po končanih predavanjih pa dekleta vedno obiščejo tudi ljudsko knjižnico, ki ima svoje prostore v šoli, v kateri si izberejo knjige za razvedrilo in izobrazbo. Dne 20. p. m. se je pričel na Polšniku tudi gospodinjski in šiviljski tečaj, ki ga obiskuje petnajst deklet. Če bi SZDL ta tečaj organizirala nekaj tednov prej, bi bila udeležba še večja. Tečaj bo trajal predvideno mesec dni in vsebuje praktične in teoretične predmete. Kmetijska zadruga je dala na razpolago prostore, najvažnejšo posodo pa je posodila KZ Dole. Tudi dekleta so prinesla z doma nekaj posode in pripeljale šivalne stroje, da je tečaj šivanja uspešnejši. Kuharico in šiviljo je preskrbel Občinski ljudski odbor Zagorje. Dekleta so zelo navdušena, da bodo lahko v zimskem času obogatila svoje sposobnosti v gospodinjstvu in šivanju, hkrati pa si utrdila in razširila znanje o slovenščini, računstvu, zgodovini in drugih učnih predmetih, ki so na programu tega tečaja J. P. VIDEM Kakor vsa ostala društva v našem okraju, tako so tudi videmski gasilci izvedli svoj redni letni občni zbor, na katerem so ugotovili, da so bili v preteklem letu zelo uspešni. Občni zbor občinske gasilske *Veze. — Ob koncu preteklega teeseca je imela občinska gasilska zveza na Senovem občni 'teor, ki se ga je udeležil tudi testopnik OGZ. Poročilo o delu te podal predsednik tov. A. Ja-v°rič, ki je orisal celotno delo Gasilskih društev v občini Se-te>vo, ki ni ravno majhna. Ža njim so govorili o delu teeze še ostali funkcionarjL Na teoru so zlasti poudarili zado-v°ljivo število mladih gasilcev > pionirjev, nadalje marljivo telo nekaterih ženskih gasilcih desetin. Preteklo leto je občinska gajska zveza organizirala po >Seh društvih tečaje za izprale gasilce. °b koncu so izvolili v novi tebor zveze v glavnem vse dotedanje odbornike. j Rezervni oficirji so zborovali. Poročil na zadnjem občnem “°ru ZROJ na Senovem pojemamo, da so bili tamkajšnji teervni oficirji lansko leto pre-jji delavni. Člani so med letom ^delali vso snov, ki so jo Uvideli za dvig svoje voja-t*°-strokovne izobrazbe, poleg k®9 pa so rezervni oficirji na-^ avili troje poučnih predavanj k .garnizijam zvez, tankov in le-ytetva. Preteklo leto so rezerv-oficirji nadalje predvajali za iffttvo več strokovnih vojaških ^atiov, ki so si jih ogledali tudi jJjCl- Ker je rezervnim oficir-bja 8ev°da potrebna še nadaljuj? vojaška izobrazba, so skle-(k1’ da bodo s strokovnimi pre-to^nja nadaljevali tudi le-Pj.' Skrbeli bodo, da bodo ta Kravanja še bolj kvalitetna. *ako so sklenili, da si bodo lepo število strokovnih oficirji na Senovem so imeli lansko leto samostojne proslave, sodelovali so pa tudi pri drugih občih slovesnostih. Ob zaključku eo si rezervni oficirji zadali sklepe za nadaljnje delo v svojem društvu ter poslali z občnega zbora pozdravno brzojavko maršalu Titu. K. Gledališka družina senovške »Svobode« bo danes gostovala na brežiškem odru. Predstavila se bo z »Operacijo Altmark«, s katero je ugodno presenetila senovško občinstvo ob letošnjem občinskem prazniku. Režija je v rokah marljivega odrskega delavca Antona Horjaka. Upamo, da bo brežiška gledališka publika zadovoljna s to dramsko prireditvijo Ssnovča-nov, ki so Brežičanom po svojih uspehih znani že iz prejšnjih sezon. Pričakujejo lop obisk, kar bo gostom najlepše priznanje za njihov trud. Desetletnico naše osvoboditve so dostojno proslavili. Lansko leto so razvili svojo društveno zastavo in odkrili spominsko ploščo padlim gasilcem-borcem narodnoosvobodilne borbe. Sodelovali so na vseh gasilskih slovesnostih sosednih društev. Udeležili so se tudi gasilskega festivala v Kranju in Varaždinu. Preteklo leto niso zaznamovali na svojem območju niti enega požara, kar je vsekakor v veliki meri zasluga gasilcev, ki so skozi vse leto vestno opravljali varnostno službo. Veliko sikrb so posvetili svojemu gasilskemu podmladku, saj imajo 17 pionirjev-gasllcev. Kljub temu, da v domačem kraju ni bilo požara, so videmski gasilci sodelovali pri gašenju ognja v dveh drugih krajih. Skozi vse leto so se pridno urili. Imeli so skupino 18 gasilskih vaj. Ker so v hribovitih predelih slabše varnostne naprave, je nevarnost izbruha požara v njih večja Da hi pa morebitne požare laže preprečili, so videmski gasilci sklenili, da si bodo letos preskrbeli lažjo črpalko. Nadalje so na občnem zboru med drugim sklenili da bodo na Zdolah oskrbeli požarnovarnostne naprave, na Sremiču pa uredili vodni bazen. Organizirali bodo tudi sanitetni tečaj. Vso skrb pa bodo posvetili strokovni izobrazbi gasilcev, tako da bodo v primeru požara vedno dobro pripravljeni. NAČRT DELA SO NAPRAVILI. — Delo sindikalne podružnice uslužbencev državnih ustanov je zadnje čase precej razgibano. Novoizvoljeni upravni odbor je že na svoji prvi seji imenoval posebno komisijo, ki je izdelala bogat in pisan načrt dela za prvo polletje letošnjega leta. V organizaciji so pričeli s strokovnimi predavanji in kon-sultacijami iz materiala, ki je predviden za strokovne izpite. Člani podružnice se tudi že sedaj pripravljajo na razvitje sindikalne zastave, ki bo v mesecu maju. MLADINSKA ORGANIZACIJA.— Mladina v Zagorju je bila pred leti v okviru svoje organizacije precej aktivna, tega pa ne moremo trditi za zadnje čase, ko je mladinska organizacija popolnoma zaspala. Delo je spet zaživelo pred nedavnim, ko je bila po treh letih mladinska konferenca, ki se je je udeležilo okrog trideset mladincev. Izmed sklepov, ki so jih napravili mladinci, je eden izmed glavnih ta, da bo mladinska organizacija odslej delovala bolj aktivno in da bo v svoje vrste pritegnila čimveč zagorske mladine. Pred kratkim je imela zagorska rudarska godba na pihala, ki deluje v okviru »Svobode II« v Toplicah, svoj prvi letošnji koncert v Mlinšah. Prireditev zagorskih glasbenikov je uspela. Program je obsegal dela domačih in tujih skladateljev. V prvem delu je godba pod taktirko kapelnika Miha Grošičarja izvajala dela Učakarja, Rosinija in Kuletine. v drugem delu pa dela Webra. Fučika in Za:ca. Občinstvo je bilo s koncertom zelo zadovoljno in opaziti je bilo, da si takšnih prireditev še žele. K. J. Pred dobrima dvema mesecema ustanovljeno Prosvetno društvo v Kotredežu se je lotilo dela z veliko voljo in pred nedavnim smo že videli komedijo »Smuk. smuk ...«, ki jo je uprizorila njegova gledališka družina Spričo okoliščine, da so v igri nastopili skoro sami novinci, je predstava kar dobro uspela. Z igro so kotredeški gledališčniki gostovali tudi na Izlakah. Društvo ima v načrtu uprizoriti še več iger, vendar pa mu razne težave niso prihranjene. Ena izmed največjih je pač ta, da društvo nima svoje dvorane. Sedaj igrajo v prostorih gasilskega društva, za katere -pa morajo plačati precej veliko najemnino Prav bi bilo, da bi gasilsko .društvo doumelo pomembno vlogo, ki jo igra Prosvetno društvo in da bi mu nudilo vsaj malo pomoči, ne pa da teži samo za svojim dobičkom C. C. Senožeti so prijazna vasica nad Zagorjem, ki je preživela med NOV že marsikateri težak trenutek in je po svojih močeh precej doprinesla do stanja. \ kakršnem je danes. Takoj po osvoboditvi so soljudje z vso vnemo lotili obnove vasi S prostovoljnim delom so med prvim obnovili šolo. pred nekaj leti pa jim je prvič zasvetila v vasi tudi električna luč. Ko je bila obnova v glavnem končena, so začeli marljivo delati tudi na kulturnopro-svetnem področju V dvorani gasilskega doma, ki jo nameravajo povečati, se večkrat snidejo. Tudi letošnjo zimo je bilo v vasi precej živahno. Med drugim so priredili v Senožetih gospodinjsko-šiviljski tečaj, ki ga je obiskovalo dvajset deklet. Tečaj so pred kratkim z uspehom in z razstavo zaključili, ob tej priložnosti pa tudi uprizorili veseloigro »Vozel«. P. P. DOBOVA GOSPODINJSKI TEČAJ v Dobovi obiskuje okrog 30 tovarišic. Tečaj je razdeljen v dve skupini: ena skupina se uči kuhanja. druga p? šivanja oziroma ima predavanja o uredi tv' stanovanj itd. Tečajnice so zelo zadovoljne. Ravno ta vnema in veselje sta bila vzrok, da je tečaj trajal celih šest tednov, dnevno v dveh izmenah. Preteklo soboto so imele tečajnice razstavo svojih de) in družabni večer. Ljudska oblast in množične organizacije so sKrbno podprle tečaj. OZZ je prispevala sredstva za preskrbo inventarja, prav tako je tečaj denarno podprl LO občine Brežice, za kurjavo pa so poskrbela razna krajevna podjetja. Vsi zaslužijo za svojo skrb priznanje. REGULACIJA SOTLE — Ureditev reke in dela na progi Savski Marof—Kumrovec so za- radi mraza ostala v zastoju. Vozniki in delavci iz južnih republik so zaradi tega v skrbeh za prehrano svojih družin in vprežne živine — Temu vprašanju moramo posvetiti še več pozornosti, kajti ljudje in živina morajo tudi v času počitka živeti. Delavci in vozniki so se že pritožili na PLM v Dobovi Prepričani smo, da bodo dosegli svoje pravice Tudi raznim navijalcem cen bo treba pogledati na prste. Slabo mnenje bodo imeli ti ljudje o domačinih, če dnevno navijajo cene Medtem ko za zagotovljeno preskrbo plačujemo n. pr za mleko od 25 do 30 din, ga tem ljudem domačini zaračunavajo celo po 40 din. Nič boljše ni z ostalo preskrbo. »Dober glas seže v deveto vas!« — pravijo Pazimo le, da naš ne bo segel še dalje! DIŠEČE tečaj Zenske mladine. — Tečaj ženske mladine se pripravlja že na svoj zaključek. Dekleta se pridno pripravljajo: na izpite ki bodo te dni. Naštudirala in uprizorila so tudi že igro »Oh, ta Polona!« Z velikim veseljem in voljo obiskujejo la dekleta tudi gospodinjski tečaj, tako da bodo letos na obeh tečajih pridobila res mnogo koristnega za življe- ICRŠKA VAS časnikov in revij. V na-Uitr.tenajo Se v naprej izpopol- - svoje knjižnice. Rezervni »žiake le društvo na Izlakah svojem nedavnem občnem Hj-etT, Pregledalo svoje delo v W-, Iem letu in si zadalo na-letošnje leto. Društvo bo j * lansko leto za- tetje °*erski tečaj. Letošnje po-«teati "amerava društvo organisti h1??8®1*10 prireditev in njen tei na ®°teek uporabiti v korist-8 atI1one. San!,anek Posestnikov. — Pired te te bil na Izlakah sestaja «ifwVso Posestnike zemlje. te^.Jjtanku so posestnikom teh * -‘n nove uredbe o dav- taksah. Sezono, ko kmečko delo počiva in je najprimernejša za kultumoprosvetno delo, v Krški vasi dobro izkoriščajo. Kmetijska zadruga je priredila gospodinjski tečaj, ki bo trajal mesec dni in ga obiskuje 25 deklet iz vasi in okolice. Mlada dekleta se poleg kuhanja uče tudi drugih koristnih stvori, ki so dobri gospodinji nujno potrebne. V kraju so nadalje zdravstvena in druga predavanja tako da bodo dekleta v razmeroma kratkem času pridobila čimveč. Tudi delo kul-tumoumetniškega društva »Ivan Kobal« je oiivelo. V svoje sekcije je pritegnilo večinoma mlade ljudi, ki jim ni žal truda in imajo dovolj trdne volje za delo. Igralska družina društva je naštudirala Murni kovo komedijo »Matajev Matija« v ro2-meroma kratkem času in precej kvalitetno. Zasluge za to ima predvsem tov. Prosen, šolski upravitelj iz Skopic, ki je igro režiral in tudi vsestransko pomagal požrtvovalni dramski skupini. Moški pevski zbor šteje 26 pevcev. V njem je nekaj starejših članov z dolgo pevsko tradicijo, ostali pa so mladi ljudje, ki se vneto urijo v pevski umetnosti, da bodo tako nekoč dostojni nasledniki starejših tovarišev. Kljub temu, da med starejšimi in mlajšimi ni vse »gladko«, zb pr pripravlja za spoinlad samostojen koncert. Dobro bi bilo, da se ob teh vrsticah nekateri malo zamislijo in spremenijo svoj odnos. Omenimo naj še igralsko društvo, ki namerava ustanoviti tamburaški orkester in je iz svojih sredstev kupilo že prve štiri instrumente. Želimo da bi tudi ta skupina v svojem prizadevanju uspela. M. V. DOL ori Hrastniku USPEŠEN ZAKLJUČEK TEČAJA RK. — Pred kratkim so v šoli na Dolu zaključili tečaj za vaško žensko mladino, ki ga je priredil Bdeči križ V tečaj se je priglasilo v začetku 20 deklet, redno pa ga je obiskovalo trinajst tečajnic. Na izpitu so dekleta v poldrugo uro trajajočem izpraševanju pokazala, da so doumela učno snov. Uspeh je bil prav dober. Po končanem izpitu se je v imenu organizacije RK na Dolu tov. Avgust Pavlinič zahvalil predavateljicam za njihov trud in čestital tečajnicam k uspehu. Položh jim je na srce, naj znanje, k so si ga pridobile, ponesejo med prebivalce svojih vasi in ostanejo zveste članice in pobudnice Rdečega križa. A. P. Dežurne trgovine ob sobotah popoldne. — Mnogo hudih besed je bilo v trboveljski dolini že izrečeno na račun trgovskih prodajsiln, ker so bile doslej vsako soboto popoldne zaprte. To res ni bilo najbolje, še posebno pa so to občutile žene, ki so ves dopoldan v službi. Zato lahko vsekakor pozdravimo sklep Občinskega ljudskega odbora v Trbovljah, ki je sklenil. da bodo nekatere trgovine v mestu odprte tudi ob sobotah popoldne. Vodovod. — Obstoječe vodovodno omrežje v Trbovljah je še vedno v upravi dveh vodovodnih uprav — rudnika in »Komunale«. Ker bo s prevzemom stanovanjskih hiš v stanovanjsko skupnost tako upravljanje nemogoče, je svet za komunalno gospodarstvo pri LO občine Trbovlje občinskemu ljudskemu odboru predlagal, naj se tudi rudniški vodovod priključi upravi komunalnega gospodarstva. S tem so se vsi odborniki strinjali. Svet za komunalno gospodarstvo je pred časom imenoval posebno komisijo, ki je pregledala stanje vodovodnega omrežja v kraju. Komisija je med drugim ugotovila, da bi bil problem preskrbe Trbovelj s pitno vodo v precejšnji meri rešen z vpeljavo vodnih števcev. Ti števci naj bi se začeli montirati postopoma, najprej seveda pri večjih potrošnikih vode Muzej NOV v Trbovljah. — Pred leti so v zgodovinskem Rudarskem domu v Trbovljah odprli Muzej NOV. ki ima zbranega mnogo zgodovinskega materiala iz najtežjih časov naše krajevne zgodovine Ta muzej pa so morali zaradi gradnje novega Delavskega doma zapreti. Treba je bilo poiskati nove prostore, ki bodo ustrezali in Trbovlje bodo imele — kakor kaže — še letos spet muzej, Poleg gradiva iz časov NOV in predvojnih borb rudarjev za svoje pravice, bo v muzeju tudi razni tehnični material, ki bo ohranil spomin na nekdanje orodje in delo rudarjev v jami in drugod Občinski ljudski odbor je na svoji seji že imenoval 9-članski pripravljalni odbor in vršilca dolžnosti upravnika — tov. Pavlo Zadobovšek Čistilnica in pralnica. — Kakor znano, v Trbovljah še vedno primanjkuje raznih usluž-nostnih obratov. Tako na primer mesto do danes še vedno nima težko pričakovane pralnice in kemične čistilnice, ki bi bili prav gotovo rentabilni. Zadnje čase pa kaže. da se bo to vprašanje ie premaknilo z mrtve točk** O tem je na zadnji seji razpravljal občinski ljudski odbor in imenoval posebni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev navedenih uslužnostnih obratov. Čistilnica in pralnica naj bi bili v Sindikalnem domu v Zg. Trbovljah. nje: postala nodo dobre gospodinje in zdravstvene aktivistke na vasi SO. DEKLETA V PlSECAH USPEŠNO KONČALA TEČAJ RK Preteklo soboto so dekleta v Pišecah uspešno končale drugi del tečaja Rdečega križa, ki ga je vodila tov. Ostreličeva. Izpitna komisija pod predsedstvom tov. Hermana Fečnika iz Trbovelj je bila nad uspehi tečajnic prijetno iznenadena in je zaželela vsem 18 dekletom, da bi pridobljeno znanje s pridom uporabila v življenju, prav tako pa da bi tečajnict postale marljive aktivistke RK. Po opravljenih izpitih so dekleta pripravila zakusko v gasi.skem domu Zaključka uspelega tečaja so se udeležili tudi vsi vidnejši zastopniki javnega in gospodarskega življenja v Pišecah. PEVSKI KONCERT V PlSECAH V nedeljo, 11. marca bo pevski odsek KUD iz Kapel priredil v gasilskem domu v Pišecah koncert narodnih in umetnih pesmi ob 15. uri. hkrati pa bodo uprizorili tudi šaloigro »Prvi april«. Moški, ženski in mešani pevski zbor iz Kapel, ki jih vodi tov. Ivan Pintarič, so že gostovali v raznih krajih brežiške občine, upajo pa da bodo še letos nastopili v Radiu Ljubljana in gostovali še v drugih krajih našega okraja D. V. Dobre snežne razmere so že pred kratkim izkoristili tudi pionirji z Dobovca, ki so se pod vodstvom članov SI< »Kum* pomerili za prvenstvo dobovške šole v smučanju. V smuku je bil najboljši med starejšimi pionirji Leopold Medvešek, med mlajšimi pa Ivan Glavač, ki je Porthonski urh V nedeljo, 4. marca, so na Partizanskem vrhu zaključili gospodinjski tečaj. Trajal je pet tednov, obiskovalo pa ga je 18 tečajnic Zaključka tečaja so se udeležili tudi predstavniki občinskega odbora SZDL Trbovlje. Ob tej priložnosti je prvič igral na Partizanskem vrhu potujoči kino in predvajal slovenski silm »Na svoji zemlji«. Pri predstavi je bilo mnogo ljudi, ki so prvič videli kino. Za filmsko predstavo je sledila razstava tečajnic. Razstavljeni predmeti so bili tudi na prodaj. Za zaključek so uprizorili enodejanko, ki so jo naštudirale tečajnice same. zasedel prvo mesto tudi v skokih. Pri skokih se je izkazal še Jože Strgaršek med pionirkami pa sta bili uspešni Mira Tofolini :n Marica Koritnik. Najboljši smučarji so bili nagrajeni Pionirji ki sc jim kar ni dalo it domov, so sklenili, da bodo pri naslednjem športnem dnevu, ki bo še ta mesec. priredili tekmovanje tudi v sankanju -na Hrastnik Dne 24 p m je imela Strel ska družina v Hrastniku svoj redni letni občni zbor Občnemu zboru Je prisostvoval tudi zastopnik Okrajnega odbora Strelske zveze tov Fujs Strelska družina v Hrastniku se je lansko leto opremila z orožjem m ima 4 vojaške in 2 zračni puški Uredila si je tudi strelišče na 200 m pod Praprotnem. V poletnih mesecih imajo člani na strelišči, redne vaje pozimi pa se vadijo z zračno puško S svoio ekipo so se udeležili tekmovanja pri Sv Je-derti na Dolu in v Vidmu-Krškem. KULTUR N O-PROSVETNI ZAPISKI V okraju Trbovlje je 8 sindikalnih društev učiteljev in profesorjev Pred sklepom preteklega leta stalno sodelujejo z občinskimi mokratizacije vsega našeg; je bilo v društvih učiteljev in Šolskimi sveti in v skladu z do- družbenega življenja. Vsekakor profesorjev naSega okraja pre- sedanjimi pravicami zahtevajo, cej živahno. Zadnje upravne in politične spremembe v državi da bodo vabljeni za opazovalce in svetovalce k sejam teh sve- so narekovale, da se le-ta, ka- tov. Svet za prosveto in kultu-kor mnoga druga sindikalna ro pri OLO Trbovlje je v vseh društva, reorganizirajo. O tem preteklih letih vzdrževal takš- vprašanju so sklepali že delegati XI. kongiesa učiteljev in profesorjev Jugoslavije, ki je bil v lanskem maju v Opatiji. Odločilni trenutki so bili tile: v enotnih sindikalnih društvih naj se organizirajo učitelji in no zvezo in zastopnika vabil k sejam S šolskim svetom pri OLO Trbovlje pa bo takšno sodelovanje obstajalo tudi v bodoče. 2e v decembru 1955 je plenum Združenja učiteljev in je bil to tudi najprimernejši čas, kar se pa že dalj časa kaže za življenisko nujnost, da reformiramo našo šolo in tako pohitimo za vsem, ki se nam včasih že zdi zamujeno. V tem primeru, za takšen odločilen korak in tako veliko delo je vsekakor prav, da bomo našo šolo reformirali šele po temeljitih pripravah, jasno postavljenih smotrih in v skladu z mestom, ki pripada šoli v novih šolskim svetom smo vsi: učitelji, delovni kolek- profesorji splošnoizobraževalnih profesorjev za okraj Trbovlje ljudskih odnosih, v novem šol, delovno področje društva formiral okrajno vodstvo, ki bo družbenem ustroju. Prav zdaj naj bo teritorij občine, poleg sodelovalo s -—*—......... ..............'• - - - - strokovnega režima pa naj se —1 ~ ’ začne odločnejša borba za sindikalne pravice: zaščita in pomoč članom, primerno nagrajevanje za delo, izpolnjevanje zakonitosti, sodelovanje z političnimi organ: in oblastmi, skrb za kadre in drugo. Zaradi tega smo v lanskem novembru likvidirali stara okrajna društva: dva s sedežem v Trbovljah in enega s sedežem v Krškem. Istočasno smo USPEL KONCERT trboveljske »Svobode 11“ Preko 70 pevcev in pevk »Svobode« v Trbovljah II se je predstavilo številni publiki na našega svojem rednem letnem koncertu v soboto, 3. marca, zvečer v Domu »Svobode* v Zg. Trbovljah. Koncerta so se udeležil tudi gostje iz Ljubljane, med njimi znani skladatelj in pevovodja tov. Mihelčič. Obiskal pa so to pevsko prireditev na dalje zastopniki ostalih »Svobod« v kraju in s tem pokazali da se začenja povezava mea društvi že s tem da se medsebojno obiskujejo, kadar kakšni društvo priredi ta ali oni javn nastop. Da taki medse boja: obiski vplivajo na občinstvo, m treba posebej poudarjati. pri OLO Trbovlje, koordiniralo tivi in družbene organizacije, delo vseh društev, dajalo enot- poklicani, da obogatimo razpra-ne poglede in smernice, zbiralo in povemo svoje mnenje o pr-in študiralo anketno gradivo, vih sklepih zvezne komisije za vsako leto enkrat organiziralo reformo šolstva (material se praznik vseh učiteljev in pro- tiska in bo v kratkem izšel), fesorjev in drugo, v plenumu Vzporedno s to našo primarno je osem društvenih predsedni- nalogo, kateri naj že letos sledi kov, ki jih v primeru zadržanosti nadomestujejo tajniki ali drugi člani odbora. Plenum je organiziral tudi tajništvo za praktično izvajanje šolske reforme pa nista nič manj važni politična in strokovna vzgoja članov ter ekonomska borba za administrativno in blagajniško našo stroko in za našega učite- osmih občmah ustanovili 8 poslovanje ki pa trenutno še nima stalnega sedeža. S prostori je težko; to smo doživljali vsa povojna leta, ko smo se selili iz enega na drugi konec sindikalnih društev, ki združujejo vse učitelje in profesorje osnovnih šol in gimnazij. V njih je včlanjeno preko 500 ljudi, ki jim je zaupana odgo- Trbovelj. Pred dvema letoma vomost za izobrazbo in vzgojo nas 3e vze‘ P°“ streho Dom Lesorez: RUDARJI desettisočev naših otrok. Tudi v teh spremenjenih okoliščinah naj člani društvenih odborov Osnovna šola v Zgornjih Trbovljah nekdaj in danes Današnja osnovna šola II v odnos. Za prihodnje šolsko leto na domu, kar pospešuje skupno Zg. Trbovljah, ki vzgaja 600 obljubljajo šoli nove učne mo- delo šole in doma šolarjev, 70 cicibanov in 150 či in bo tedaj vzgojno delo Le tako bo današnja šola vo-vajencev, zre že na 137-letno bolj smotrno. S tem bo nastala dila mladino do tistega cilja. »Svobode-Zasavje« v Trbovljah, kjer bomo verjetno tudi v bodoče ostali. Omenjena reorganizacija naših društev je bila izvršena v dokaj pomembnem času. Ta čas obeležujejo dogodki in spremembe v gospodarski in družbeni dejavnosti jugoslo- lja. Naš sindikat se je odločno lotil tega dela in v marsičem tudi uspel. Republiški občni zbor je v podrobnostih registriral vse uspehe tega dela in poudaril še številne primere nerešenih problemov, ki tarejo našega člana in ga zato tudi v zadostni meri ne oborožujejo in izpodbujajo, da bi vztrajal med nami in opravljal delo. Stojimo torej pred velikimi nalogami, Razprava o teh treh poglavitnih dolžnostih, ki bodo kot celota pripomogle h kvali- delovno dobo. Izšla je iz skrom- seveda nova težava, da bo mo-nih začetkov male vaške šole, ralo imeti še več razredov po-kjer je 1819. leta s prvim po- uk v dveh izmenah, ki že tako ukom začel cerkovnik, ker Je otežkočajo pouk. Pouk v dopol-bil »saj nekoliko vešč pisanja danskih urah je. bolj kvaliteten in čitanja,« kakor nam povedo kot v popoldanskih. Kajpak to stara kronika in braslovška ni težava le trboveljskih šol, pismena izročila. Pouk je bil temveč je precej splošen pojav kajpak takrat zelo skomnega Solniki so tudi na tej šoli že obsega, saj je šolo obiskovalo vefkrat izrazili željo, da bi pri ob otvoritvi le 7 otrok pozneje vzgojnem delu izdatneje poma-pa je to število raslo iz leta v gay ljudje, ki po svojem pokli-leto in današnja šolska zgrad- cu niso vzgojitelji S tem bi ba postaja pri sodobnem raz- pritegnili šolarje v razne inte-voju Zg. Trbovelj vsekakor resne krožke v prostem času in pretesna. jih odtegnili cesti in raznim Šolski okoli? je pri narašča- drugim škodljivim vplivom, jočem številu prebivalstva ln šolo upravlja šolski odbor, živahni gradbeni dejavnosti, ki ima sicer veliko kompetenco da bo sposobna za odgovornost, ki ji jo nalaga Ivan Cankar v lepih besedah: »Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte, na vaših plečih bo slonelo življenje!« vanskih narodov, ki se bodo tetnejšemu delu, k večjim morale odraziti v vsem našem uspehom in hitrejšemu razu-prizadevanju za oblikovanje mevanju za nujne potrebe da-novega človeka. Temu ustrezno našnje šole, bi bila dolga, bo treba prilagoditi naše delo O tem in ostalem pa drugič, in sindikalne dolžnosti, da bo- 5 M mo zmogli naloge, ki jih te spremembe prinašajo. Po formiranju komun, samo upravnih občinskih skupnost je sledila nova gospodarsk usmeritev s širšo ljudsko pei spektivo, temelječo na pridobi tvah povojne gospodarske iz gradnje in socializacije ter de Koncert, ki je obsegal prekt 20 pesmi, je bil razdeljen na tri dele. Napovedovalec prof. Rade Češnovar je uvodoma obrazlo žil vsebino posameznih pesmi in pri vsaki pesmi navedel tudi avtorja. Velik del koncerta je bil posvečen pesmim avtorjev iz naše sončne Primorske. Koncert je kljub nekaterim tehničnim pomanjkljivostim pri ureditvi odra in podobno, uspel. Najboliši je bil nedvomno mešani pevski zbor, prav tako ženski zbor, medtem ko bi lahko rekli, da si je moški zbor, ki je po zasedbi močan — saj ima preko 30 pevcev — za svoj prvi nastop - izbral le pretežke pesmi Zbor bi prišel do večje veljave, če ne bi tenorist v določenih trenutkih ne izstopal premočno. Zbor je pač težko ubrana enota, ki je posamezniki ne smejo motiti. V celoti pa smemo reči, da je koncert uspel in je treba iz’ eči za to priznanje pevovodji prof. Ponikvarju kakor tudi vsem pevcem, ki so redno obiskovali pevske vaje. Koncert bodo pevci še izpopolnili in nastopili z njim na reviji pevskih zborov, kolikor bodo povabljeni od ostalih »Svo- 7» f/-». — A..r ce Troie prireditev v Zagorju Po trdem dvomesečnem delu letošnji prvenci. Dvorana TVC so gledališke družine obeh za- »Partizana« je bila obakrat pol gorskih »Svobod« uprizorile na. To pa je dokaz, da so ljud minulo nedeljo prve letošnje je že kar pogrešali podobni gledališke predstave. Dramska prireditev. Pa tudi na Izlakal družina »Svobode« I je v režiji tov. Smona uprizorila na do- zlasti v zgornjem delu trbo- jn se zejQ zan[mf ?sx potrebe mačem odru igro »Prevarani veljske doline, preobširen in g0]Gj vendar njegove težnje dc soprog«, igralska družina to-razmejitev s šolskim okolišem seda; jG niso našle potrebnega na Vodah današnjim prilikam odziva prifakovati je, da se nikakor več ne ustreza, če ugo- odbor na pristojnih mestih igro »Sveti plamen«. In ker gre tavljamo, da sodi n. pr. bivša fcjnalu uveljavil in povezal šolo v tretje rado. naj omenimo tu- so igralci v režiji tovarišice So-parjeve kar dobro podali naštudirano delo. Vse kaže, da bodo prihodnji pliške »Svobode« pa je na Izla- meseci pravzaprav še bolj bo-kah ondotnim ljudem zaigrala gati na kulturnih prireditvah, •• m-0 «. ; J J vw V v Lamperjeva hiša, ki stoji v z ljudstvom strogem centru Trbovelj, še h ^nog med šolo in starši 1e gornji trboveljski šoli Če bi se zadovoljiv, kar kažejo poi- di to, da je rudarska godba na pihala pohitela gostovat v Mlinše in ondi priredila pa meja šolskega okoliša po- noštevilni obiski ha roditeljskih glasbeni koncert. saj se obe »Svobodi« pripravljata še na druga dramska dela. Pa tudi lutkovna sekcija to-pliške »Svobode« je pred dnevi uspel uredila nov prenosljiv oder, na katerem bo moč prirejati razne svoj I. Šahovski turnir Vsak je po svojih močeh pripomogel b uspeli prireditvi Rodttelijski sestanek v Hrastniku maknila više, bi se s tem načel sestankih in njihovo pogostno Vsake kulturne stvaritve smo mladinske lutkovne igrice, nov problem obremenitve te zanimanje za vzgojni napredel^ veseli; sleherna pomeni za Za- osnovne šole na Vodah, ki je že otrok. Prav tako pa tudi sedaj vsa zasedena v dveh iz- teljstvo često menah. uči- gorjane novo doživetje. Teh pa Razmah industrije v južnem delu Trbovelj (Zasavje) in veliko število tamošnjega prebivalstva terja tam novo šolo, o čemer se govori že nekaj let. Z novo zasavsko šolo bo mogoče spremeniti šolski okoliš šole na Vodah, s čimer bi bila razbremenjena tudi šola v Zg. Trbovljah, ki daje danes streho kar štirim ustanovam — osnovni, vajenski, pomožni šoli in otroškemu vrtcu Današnja zgradba šole po svoji notranji ureditvi, osvetlitvi, tesnih stopniščih, razpadajočih tlakih, delni vlagi in hišni gobi ne ustreza zahtevam sodobne šole. Povsod se poudarja potreba, da bi se današnja mladina izpopolnjevala v ročnih spretnostih, toda na šoli ni prostora, ki bi mogel služiti kot obiskuje otroke smo veseli še zategadelj, ker so mminiHniiinniinniiiiniHimniniiiminiinmHiniiiinnimiimimiHiimmiiiiininnnimninnniiiHmininiiminniinni Ocene oben iger bomo prinesli v eni izmed naslednjih številk. Pred dnevi je priredilo TVD »Partizan« v svojem Domu za starše dijakov nižje gimnazije vzorno telovadno uro nato pa Josip Brinar PIONIRSKI KOTIČEK mniimiiiinTiiiiiiimnniininniiiiinnminnniiiiniiniiimiiiiiiiiaiiimnniiiimniiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiniiiiiiiiiiniiiniiniiiiniiiiiiiiiiinm Rešitev nagradne uganke iz 9. številke (Nadalievantei »Res je tako,« pritegne lisica učenost, ko vendarle pohujšuje? mar, da bi kralj ozdravel. P»-Dremuhu, »med ministri, grofi Takemu učeniku, pa naj še ta- misli vendar: a ko kralj okreva, in baroni, ki so v deželi, je tu- ko lepo uči, pravi nevedno ljud- bo gledal gotovo na to, da se di dosti dobrih poleg hudobnih, stvo: »Lejte on nas o dobrem obči mir ne bo niti najmanj ka- Dasiravno je bila uganka v 9. številki našega lista za številne pionirje in pionirke precej trd oreh, smo vendar prejeli delu v telovadnih nanjo lepo število pravilnih re- Predstavnik* šitev. Uganili so, da je odgovor predvsem izrekli zeljo, da u na iir*ankn- r e n a. društvo rado imelo števil«? še predavanje zdravnika dr-Toplaka o koristih telovadb® Nekaj nad sto mater in očetov je lahko videlo, da je vsake ura šolske ali društvene telo* vadbe ura resnega dela za predavatelje kot za dijake. Po zdravnikovem predavanj11 se je razvil med starši, pred' stavniki telovadnega društva i? predavateljem ter profesor)1 živahen razgovor o dosedanje®1 v telovadnih oddelkih »Partizana« ®? b‘ I /,/,/ 1 Ja^nko^repa^ * nekakšna delavnica. Šola ima {jd<> se briga za njih do- uči, a sam nc živi tako! Kako tudi le zasilno telovadnico, za katero je preurejena šolska soba, ki ne more dolgo ustreči zahtevam telesne vzgoje, na katero se danes polaga velika pažnja. S primerno adaptacijo šol- bra dela, s katerimi hočejo morete torej od nas zahtevati ljudstvo poboljšati? Komu je kaj boljšega?« možatost mar? Za lepe vzglede »Sestrana Zvitorepka,« pri-se nihče ne zmeni, a karjehu- striže Dremuh lisici besedo, kaj dob nega, utrjuje ljudi v njih čenčaš in marnjaš toliko o sia-hndobnem početju. In tako se bostih drugih? Kaj te nek| bri-svet pohujšuje od dne do dne. gajo učeniki, pa bodisi da so Ul; potem bo pa tudi Prt meni in pri tebi in pri vseh drugih prijateljih in sorodnikih kakor nekdaj lačen maček sedel vsak dan na ognjišču.« Dremuh prikima tem besedam in reče: »Ce se drugače ne ■zviješ, bo treba, da se kot «%»Š1 fsSSISE S=~S~£5 solo že nekaj let v načrtu tako ,n uživajo veselje nim pragom dovolj smeti. Pre- kakor se je nekdaj. In če se le sveta. Nekateri se tudi bahajo mišljuj rajši, kako se boš žago- Mišku posrečilo izposloviti pra- s tem, da so knežjega rodu, ka- varjaia pred kraljem. To pot ti vico, da sme vsekdar in pokor recimo Miško, ki se ob vsa- utegne iti za kožo!« vsod zasledovati ovčji rod, boš _ , . ki priliki trka na prsi, če* da »Ni šment!« odgovori lisica, dosegla tudi ti za svoje zdrav- vor po posti do nedelje, 18. marše Po njegovih žilah pretaka »Znano mi je še neko sredstvo, ljenje marsikatero pravico in ca opoldne. Za pravimo rešitev kraljevska kri. — Bedaki! Roj- preureditev, vendar so se štele do sedaj druge komunalne potrebe za bolj važne. Pri taki adaptaciji bi bUo treba misliti tudi na šolski inventar, ki ga naši učenci uporabljajo še istega, v katerega so že njihovi pradedje vrezali svoje spomine. Šola ima danes 15 oddelkov, od teh pa je kar 9 nadštevllč-nih. Današnjo učnovzgojne metode zahtevajo v razredih manjše število otrok, da ima vzgojitelj z njimi lahko bolj oseben Romanci Suša, učenki 4. razreda osnovne šole na Dolu pri Hrastniku, drugo nagrado pa dobi pa odločitvi žreba Franc Bobnič, učenec I. razreda gimnazije, Rožno štev. 55, pošta Blanca Obema bomo knjižno darilo poslali po pošti. Vsem ostalim pridnim pionirjem in pionirkam za pošto in ljubeznive pozdrave prav lepa hvala! Uredništvo. Nova nagradna uganka za pionirje Danes prinašamo šaljivo geografsko uganko, ki naj jo skušajo naši mladi bralci rešiti: Polivka, polivka čez celi svet, v polivki velikih žgancev pet. Kaj pravite, dragi pionirji in pionirke, kaj bi to bilo? Ce boste rešili uganko, nam prinesite ali pa pošljite odgo- stvo nas ne dela plemenitih, ne neplemenitih, marveč kreposti in strasti razločujejo Uudi! Ako učenik uči čednosti in tudi čed-nostno živi, naj bi ga vsi spoštovali. Ce pa divja le od strasti do strasti, čemu potem vsa ki me gotovo reši, pa če bi bila ugodnost. imamo pripravljeni dve knjižni še v veliko večji sili. Kaj bi ti Tako sta se pogovarjala jaz- nagradi po določitvi žreba, še dalje prikrivala, ko se tako bec in lisica, stopajoča po pu- Pri odgovoru seveda ne po- boj« za mojo kožo! Lej, prija- stopoljini proti Matjaževi peči, bite navesti poleg svojega ime-telj Dremuh, Jaz vem o bolezni in marsikatero pametne, pa tu- na in primka razred šole, ki jo Miroljuba več kakor vi vsi sku- di neumno sta še rekla, preden obiskujete, nadalje pošto in paj in samo jaz ga morem sta dospela na kraljevski dvor. kraj. kjer ste doma ozdraviti. Toda meni ni dosti (Nadaljevanje sledi) bile lahko tudi vrste članic članov. Zlasti pa je za delo Je' lovadnih oddelkov škodlj*vv vstopanje in izstopanje dijab° med letom. Poudarjeno je b . tudi to da delo v telovadni terja disciplino in sistemat1 , nost Dijak, ki presedi v šol® klopi po več ui na dan. v pa še doma pr učenju mora , telovadnico, da tam odpr®^ napake v drži telesa, da „ razvedri ir se v novem ok° \ vživi j a v delo v društvih J®,) družbi sploh Ob pridoblJ spretnosti in ob uspehih v ‘e.. vadnici postane otrok sarno vestnejši in resnejši Zlasti JV raščajoči fantje bi morali V več pri telovadbi in manj 'JV nu in pri neprimernih knl1® j. itd. Telovadba je tudi del®™ ne vzgoje Lahko rečemo, da Je roditc^ ski sestanek v celoti uspe' sporočamo staršem, da bo * vadno društvo pripravilo V Uredništvo, delkov. doben sestanek tudi za otrok osnovnih šol, na kat® jih že sedaj vabimo Po sestanku je društvo pogostilo člane mladinskih J. FIZK.ULTUR.A IM ŠPORT Pssvetzfscvslfhplonincev Z občnega zboraf krajne zveze Tj?D „Partizan" reditve društev na Ob koncu preteklega tedna je šanju, ki se poraja v vseh pla-ohmoFiu bdo v Partijskem domu v Zg. ninskih društvih, ki upravljajo * TTrhtlVlmli n/tCITpfmmniA CXTn i n nlonmcIrA lrn^A •« j« »o Trbovljah posvetovanje zasav- svoje planinske koče, in to za-čilo eoscodarskeea odbora na ie skih planincev. ki pa se ga ne- radi vpeljave 10-odstotnega nrikfzaln invoJiHi.l-o dofav- katera društva-žal niso udele- davka na_alkoholne pijače in še Drikazalo investiciisko ieiav- U1UH™ zai ulsa uueie- uav*a na aisonorne pij nosttelovadnih društev ta nji- P’‘Jruf1? ‘^Poudarili so, da so hovo nromnJoniP uvodoma poročali o delu svoj;h doslej vse stroske knh v glav- Po poročilih so'delegati Živah- društev v zadnjem času, ki je nem s prodajo alkoholnih pijač Ko je bila preteklo leto izve- daj izvolili upravne in ostale no razpravljali o vseh vpraša- bil° skoro P°vs°d v glavnem — kako bo pa v bodoče, si še dena združitev okrajnih ljud- odbore za celotno področje obeh niih ki se noraiain o naših telo- usmerjeno na gospodarsko stran, niso ha jasnem. Dasiravno moških odborov Trhovlje in Krško združenih okrajev. vadnih društvih in kai bo treba pri eemcr ie nekoliko trpela ramo boj proti alkoholizmu poln v zvezi s tem tudi reorgani- V vseh poročilih je bilo zajeto storiti da telega vveoia doseže ostala de->avnost- Sicer so pa za- zdraviti vsi, bo morda prav, če C1 j a ostalih družbenih organiza- delo obeh bivših okrajnih zvez. tisto kar želi socialistična druž- savskl P^ninci dosegli na sploš- bi naše ob'asti glede taks in cij, sta sklenili tudi obe okrajni v uvodnem govoru je predsed- ba nove PTR.T Prav nazomo ie no zadovoljive uspehe, V mi- davka na alkoholne pijače pri zvezi TVD »Partizana«, da bo- nik okrajne zveze »Partizana« prikazal delo »Partizana« za- nulem letu so planinska društva naših planinskih društvih, ki sta v bodoče vodili telesno Trbovlje, tov. Martin Gosak, stoonlk republiške zveze TVD pnredila več »zletov v bližnje in oskrbujejo svoje planinske koče, vzgojno delo enotno pod skup- poudaril potrebo združitve in »Partizana« ki ie v diskusiji dal^nje Planil»e. alpinisti so pa napravile izjemo, kajti pomisliti nun vodstvom s sedežem v potrebo telesne vzgoje ter na- noles splošnih smernic poudaril naPravili lansko leto vzpon na je treba, da je obratovanje go- Trbovljah. Do letnega občnega kazal nekaj smernic za bodoče potrebo propagande in ^delo- Durmitor- stišč po naših planinah mnogo zbora, ki je bil preteklo ne- delo. šaniTz Po vseh društvih so precej teže in zaradi večjih transportni0 v Brežicah, je začasno po- Obširno tajniško poročilo je v štvi in družbenimi^reanizaciia- skrbeli tudi za dyig števila član- nih stroškov združeno z večjimi slovala začasna okrajna zveza, podrobnostih zajelo celotno de- mi Predvsem se ie ogreval, da stva in v tem veS ali manj denarnimi stroški kot pa v do- društva pa so delala po progra- javnost obeh okrajnih zvez ta bi 'telovadna društva svoje let- uspe“l Na t?m Področju so na- linah. mu deia, določenem na lansko- delo posameznih društev. Sledi- ne javne nastope mrireiala ob pravlh P°s,ebno ,eP korak "" letnih občnih zborih. -------*-i - —* , . -,— __ . r . a rope prir j n,,, »a«nreiri »iminoi m; ... VABILO Organizacija SZDL Trbov-lje-Center vabi na občni zbor, ki bo v torek, 13. marca 1956, ob 16,30 (ob pol peti uri popoldne) v Delavskem domu v Trbovljah. Delegati se morajo občnega zbora brezpogojno udeležiti. Vabilo naj prinesejo s seboj, ker velja kot legitimacija. Odbor SZDL rajona Trbovlje-Center lo je poročilo načelnika, v ka- občinskih praznikih in da se Na posvetovanju so govorili prej zagorski planinci. Ti so pri- tudi o pomanjkljivi opremi sl* Delegati vseh društev bivših terem ‘je le-ta opisal nastope, članstvo čim boli seznani tudi yabili v sv<>je vrste lepo število pinističnih odsekov v Zasavju okrajnih zvez »Partizana« so se- akademije, tečaje in ostale pri- z literaturo »Partizana«. Dele- šoiske mladine (100), ki so jo ta s tem v zvezi sprejeli ustrez- Dele- gati so mnogo razpravljali o navdušili za planinstvo zlasti ne sklepe, profesorji in učitelji. Tudi Pia- Ob zaključku so sklenili, da 7oC3Ti'9 * M sk^kakOT^^potafške^ada- ninsko društvo v Trbovljah želi bo ki iim iih že vse vodstvom starejših vodnikov in movanju, ne moremo reci vna- od ustanovitve Hrnštev no tro/tHniio,, —u prej, povsod so več ali optimisti, možna pa so s< tudi presenečenja. Sicer _____ _______ ^ ^k^štev^druUdn^tva, vofta "množičnosMteta^dntae delkov^Pra/ g^tovoTe ^‘bo^v »Dotona« tudi *£So društvo dovolj^adUelj™^to^mta- V Trbovljah deluje že nekaj- največji dotok nogometna sek- s T&jssugszsz &E?i£i£,,rsJ£ Koga čevelj žuli Lna izmed vrste prav z glavnih skrbi je tudi pri keg- primanjkuje sarsKž saevptc?Ttoeu&““ a«“2^ h “SSL««K •zslutjushi ka, vse bi napravili,, pravijo “SgSTS* T& 2« sssns&A r-df satc? š $ lihai*L1111 zaupam mu telovadni od- kvalitetnim vaditeljskim ka- ^tnl »b™,1 zbor. Preteklo leto igrišče, igrišče za košarko, prav jih bodo laže prebredli, drugod delek , v*u “ konkurenč- mo še, da so pri gradnji doma ob 18. url na Blanci; v pene- močna ohladitev. V nadaljnjem rii ceni. Obiščite nas in oglejte delali udarniško tudi člani te deljek, 12. marca, ob 17. uri poteku suho oziroma jasno, si naše zaloge, cene konkurenč- sekcije. v Leskovcu, ob 19.30 v Veli- vendar hladno vreme z hira- ne. . Naročila izvršimo tudi po Teniška sekcija je lansko leto kem Podlogu; v torek, 13. zom ponoči, Ob zaključku pri- železnici. zmagala v ljubljanski skupini, marca, ob 16.30 na Bučki, ob hodnjega tedna ponovno po- Trgovina za oskrbo kmetijstva kjer se je v finalni tekmi po-19.30 na Raiki. slabšanje vremena. Kmetijske zadruge Brežice merila z republiškim prvakom Smučarske tekme na Dolu pri Hrastniku V nedeljo, 26. p. m. je priredilo TVD »Partizan« na Dolu svoje tradicionalne letne smučarske tekme. Mladi telovadci so se pomerili kar v treh skupinah. Rezultati; mlajši pionirji: 1. Jože Deželjak; starejši pionirji: 1. Franci Košir; mladinci: 1. Rudi Bedenik. Vsi zmagovalci v posameznih skupinah so prejeli za nagrado lepe smuči -k-n Sah v Trbovljah Prejšnji četrtek so odigrali v Domu ŠD »Rudarja« v Trbovljah prvenstveni brzotumir za mesec marec. Udeležilo se ga je 18 igralcev »Rudarja« in 2 šahista »Svobode«. Igrali so v dveh skupinah. V prvi je zmagal Mirko Šribar s 6,5 točkami pred Rajevcem, ki je dosegel 6 točk. V drugi skupini pa je bil prvi Hinko Jazbec z 10,5 točkami pred Pajkom, ki je dobil 9 točk. V finalu je dosegel prvo mesto mladi Jazbec, drugo pa Mirko Šribar. Hokej na ledu HK KRKA (BREŽICE) — HK CELJE 1:6 V nedeljo je hokejsko moštvo iz Brežic gostovalo v Celju in izgubilo tekmo proti domačinom s 6:1. KISOVŠKI SMUČARJI SO AKTIVNI Kisovški smučarji so pred kratkim izvedli zelo uspele skakalne tekme. Na njih so sodelovali poleg domačinov še tekmovalci iz Zagorja, Bleda, Vojnika, Velenja, Šoštanja in Trbovelj. Gledalcem so skoki zelo ugajali, še posebno pa so se navduševali nad tekmovalcema z Bleda ta Trbovelj — Dušanom Šta-jerjem ta Jelom Cestnikom. Rezultati: člani: 1. Dušan Šta-jer (Bled) 197,2; 2. Ernest Šun-ker (Velenje) 180,1. — Mladinci: 1. Jelo Cestnik (Trbovlje) 176,6; 2. Tine Vidic (Trbovlje) 171,7. NAMIZNI TENIS Kemičar (Hrastnik) : Proletarec (Zagorje) 5:0 V okviru zasavske namiznoteniške lige je bilo preteklo nedeljo v dvorani »Kemičarja« v Hrastniku povratno prvenstveno srečanje med jesenskim prvakom »Proletarcem? iz Zagorja in domačim »Kemičar-jem«. Zasluženo je zmagala ekipa domačinov z rezultatom 5:0. Poraz gostov je pripisati v glavnem temu, da so nastopili z nepopolno, oslabljeno vrsto. Tudi v nogometu se je začelo Zima se poslavlja in v zvezni ligi so nogometaši že pričeli. Tudi trboveljski »Rudar« je hotel že začeti s tekmami, toda igrišče je bilo primerno le za drsanje, ne pa za nogomfct. V nedeljo pa je »Rudar« gostoval v Mariboru proti »Braniku« in za začetek izgubil tekmo s 4:0. Upajmo, da bo v prvenstvu drugače in da bo takrat napad že bolj učinkovit. »Ljubljana«. Nadalje se je udeležila državnega prvenstva pionirjev v Borovem, kjer je dosegla od 21 sodelujočih meštev 7. mesto, kar je lep uspeh za mlado sekcijo. Izvedla je tudi več medsebojnih turnirjev, gostovala pa je samo enkrat, in sicer v Radečah. Opaziti je, da bo ta sekcija kmalu začela' tekmovati z ostalimi košarkarskimi moštvi. Društvo je disciplinirano izpolnjevalo vse direktive nadrejenih športnih forumov, prav tako je tesno sodelovalo z rajonskim odborom SZDL v Trbovljah II. V okviru te organizacije je društvo skupno z DPD »Svobodo« priredilo dvodnevni športno-kultumi program v počastitev 10. obletnice osvoboditve in na tej proslavi sodelovalo z vsemi svojimi sekcijami. Ob tej priložnosti je bilo tudi društveno igrišče slovesno izročeno svojemu namenu Po poročilih društvenih funkcionarjev je sledila diskusija, nato pa je občni zbor sprejel več sklepov za nadaljnje pravilno delo ta napredek društva. Na občnem zboru je bilo pravilno poudarjeno, da je treba med članstvom več politično-idejne-ga dela, ki naj bo vodič vsega dela in prizadevanja. Šport naj ne bo glavni smoter društvenega dela, pač pa le sredstvo, s katerim bomo vzgojili krepke, zdrave in poštene državljane, ki bodo znali ljubiti svojo domovino in čuvati našo težko priborjeno svobodo. S. L. STRAN 8 7 DNI POSVETU VSEGA PO MALEM ZA VSE Se vedno 5 milijonov sužnjev Predvsem dva dogodka v preteklem tednu sta pritegnila pozornost svetovne javnosti. Francoski zunanji minister Pineau je v govoru v domu anglo-ame-riškega tiska v Parizu izjavil, da se v marsičem ne strinja z zahodno politiko. Nekaj dni zatem je ameriški predsednik Ei-senhower odgovoril na drugo ponudbo sovjetskega premiera Bulganina, naj SZ in ZDA skleneta prijateljsko pogodbo /a dobo 20 let. Pinca ujeve izjave pomenijo velik preobrat v odnosih med zahodnimi zavezniku Vlada cialista Monneta skuša, kot ugotavlja francoski tisk, priboriti Franciji spet ugled velesile in »enak položaj med enakimi« v zahodnem taboru »velikih«. Zato je tudi krenila po poti, ki se zavzema za kompromis med Vzhodom in Zahodom, zato za vrača zahodno teorijo o nujnosti vojaških blokov in s tem umetno zgrajene bariere, ki ločijo zahodni in vzhodi svet. Nadomestili naj bi jih s pospešenim gospodarskim, političnim in kulturnim sodelovanjem. Pariz tudi zavrača britansko zamisel o nujnosti bagdadskega pakta na srednjem Vzhodu, ki je očitno naperjen proti SZ in njenemu vplivu. Kot kažejo dogodki, je britansko podtalno pridobivanje pristašev med arabskim svetom vzbudilo odločen val nacionalizma. Za svoj načrt je London pridobil le Turčijo, ki sodi pravzaprav na bližnji Vzhod, Iran, Irak ter Pakistan. Prizadevanja, da bi paktu priključili tudi Jordanijo, pa so ostala zaman. Se več! Prav te dni je tamkajšnji kralj Husein nepričakovano odpustil britanskega generala Glubb pašo, ki je poveljeval tako imenovani, po Angležih financirani arabski legiji in s tem naredil konec britanskemu vplivu v deželi. Najvišji predstavniki Egipta. Saudske Arabije in Sirije so se zatem sestali v Kairu Vse kaže, da bodo Jordanu nudili finančno pomoč, katero ji ho angleška vlada spričo najno-ve.iših dogodkov prav gotovo ukinila. Zanimivo je, da je sovjetski premier Bulganin dokaj ugodne sprejel Eisenhowerjev odgovor, ker nudi odprta vrata za nadaljnjo dopisovanje. V Wa-rhingtonu so zadovoljni z moskovskim razpoloženjem. Tak razvoj dogodkov govori o tem, da prizadevanja po razorožitvi in prek nje po zmanjšanju mednarodne napetosti ne bodo zaman. V Parizu so, kot kaže, najbolj, dojeli sedanji razvoj. Zato tudi da več kot 1500 dečkov in deklic v sužnost in da oblasti tega »ne morejo« preprečiti... Marčiču, kjer je suženj Prav gotovo se bo kdo, ko bo prebral ta naslov, začudil in podvomil v verjetnost tega poročila. Njemu moramo takoj povedati, da navedeno število Tudi drži, saj je o tem težkem vprašanju že nekajkrat razpravljal krat na to trgovino, tudi Skrbniški svet OZN. Posebno težaven pa je ta pro- V zvezi s tem mučnim pro- blem v arabskem svetu, kjer se blemotn, ki stoji pred vsem člo- je oblika suženjstva ohranila še veštvom, je bilo izvedeno že iz davne preteklosti. Prav go-več anket, ki pa so dale poraz- tovo marsikoga zanima, kakšne ne rezultate. Trgovina s sužnji so cene sužnjev. Povprečna ce-je še posebno razvita v. Afriki, na sužnja v Arabiji znaša okrog zlasti pa v Kamerunu, od koder 100.000 frankov, sužnje pa so prodajajo nato sužnje v Ara- dražje. Tako se cena 'lepe čm-bijo. Sužnje nabirajo na razne ke povzpne na 200.000 frankov. Dvojnici. — Po naključju sta sem iz poštnih naibrratojkov, po- britvice in se pred časom spoznali dve de- leg tega pa mu pripisujejo še kleti z istim imenom — Katica okrog 130 podobnih »zarot«. Mandolini Psihiatri so tega moža pregle- druga pa v _______________- - -. Žedniku v Bački. Pričeli sta si normalen ter pripomnili, da je med seboj dopisovati in pri tem zelo živahen, ugotovili več zanimivih podrob- Bikoborci na vespah. — V i • . , „ • j-, ___ Jurkovič. Prva živi v ki pravi, da se v tol deze^ pro- ^ SitoenifcUi druga pg v st. dali in izjavili, da je popolnoma načine, v glavnem pa z zvijačo in pritiskom. Suženjstvo je ponekod še danes legalno, drugod pa ga le navidezno zatirajo. To nam do-kaanje tudi uradno poročilo japonskega =odnega ministrstva. Kadar človek preveč pije ' — Nekega dne se je na najbolj prometnem mestu Grin-zinga na Dunaju pojavil na križišču neki možak in začel z veliko spretnostjo usmerjati cestni promet. Ko sta ga čez nekaj časa ' dva službujoča policaja opozorila, naj konča s »predstavo«, sta ugotovila, da mož ni popolnoma trezen. Po kratkem prerekanju sta ga odvedla na poikajsko postajo, kjer so ugotovili, da je ta mož strog anti-alkoholik, da pa je ob neki proslavi vendarle popil četrt litra vina, ki ga je »vrgel s tira«. Po poklicu je ta mož — policaj. " 22 JSE 35TSMI °5 S2T35 kih let hi celo enakih imen (Jo- areni Čampo Fecfueno borbe 7-sip in Marija. — Vsekakor re- toda ne po starem, ampak dek pojav. po novem načinu: bikoborci no- Redek primer. — Pred tedni se je na neki kliniki dogodil dokaj redek primer. Margareta Covbor, k; je stara 20 let, in njena 40-1 etna mati Stephen Minghetto, sta rodili isti dan in ob istem času ljubka fantka. Specialist posebne vrste. — _______ B ra ziljski policiji je končno _ , . _ . uspelo ujeti nekega Carlosa Je- rinha — »šampiona neljubih stvari«. Ta Braziljanec je v svoji kratki »javni« karieri 118-krat brez razloga poklical policijo, poslal okoli 200 taksijev na izmišljene naslove, vzel okoli 300 pi- več ur drži v ustah zdrobljene za lepo sužnjo bele polti pa lo do milijona frankov. ce- di zdravje sužnje ali sužnja oz. sposobnost za delo. Najboljši kupci sužnjev in suženj so razni velikaši iz notranjosti arabskega polotoka. pri tem neovirano govori. Ta mož britvice tudi je, prav tako še druge železne predmete. Rodila je v snegu. — Pred kratkim se je Desanka Vojov-ska iz vasi Peškova napotila v mrazu 19 stopinj pod ničlo v je pa so jo napotili nazaj, rekoč ji, naj pride pozneje. Rečeno ' storjeno! Zena je odšla spet v hudem mrazu na pot proti domu, kamor pa ni prišla, ker je prej rodila. Zdravega fanta i'-rodila — na snegu! Kasneje so žensko in otroka prenesli v neko hišo v bližnji vasi. Mlada mati in otrok sta zdrava in &e počutita dobro. Nenavaden oglas. — V nekem munchcndkem dnevniku je bil pred kratkim tale oglas: »Resno dekle, razočarano. 7-grenkim ljubezenskim izku-Dober tek! — Ključavničar stvom, išče službo čuvarja krav Milan Džilas iz Bihača lahko po ali pa — starcev!« čejo več hoditi — rajši se vozijo — na vespah! Učinkovita reklama. — Neka dunajska slaščičarna je napravila za svoje izdelke sledečo reklamo: »Zenske, ki mislijo, da ne nalete pri moških na razumevanje, bodo našle pri nas novo moč in razumevanje!« Reklama je imela uspeh: slaščičarna je sedaj vedno polna moških, ki čakajo na »neviov-Ijane« ženske... PONOSNI SULTAN Maroški sultan ben Jusef je pred kratkim prišel v Pariz, da bi se ondi posvetoval o popolni neodvisnosti svoje dežele. Sprejeli so ga z vsemi častmi. Pozdravil ga je celo predsednik republike Coiy. Toda Jusef je pokazal, da je postal zakoniti vladar. Na zdravico je namreč odgovoril v arabščini. Jusef odlično govori francoski jezik. Toda kljub temu je ves me. Odpraviti nameravala kratke bluze do pasu, ki so bile Ike- bo več. Odslej bodo ameriški vojaki nosili črne čevlje, črne čas razgovora uporabljal sina ju tako zelo všeč, namesto njih nogavice, pa tudi kapa bo IIOUOMA nn Inlmo A onKoIrn la nn I H 1—_ Z _ i - a v-- - ItaIiIta /1 ▼*! 1 OO on 9 Hasana za tolmača. Arabsko je govoril celo tedaj, ko je povabil nekaj znanih osebnosti, naj obiščejo Maroko. NOVE UNIFORME V ZDA Ameriško armado bodo reformirali. Toda gre le za — unifor- pa uvesti daljše suknje, kakršne so nosili le na paradah. Olivno-zclena barva jim ni več pogodu. Zato jo bodo zamenjali za temnozeleno. Kravata ne bo več svetla, temveč črna, srajca pa temnozelene barve. Čevljev rumene barve tudi ne S transportom prvih Slovencev v Mauthausen koliko drugačna. Američani pravijo, da bržkone ne bo tako kmalu vojne, kajti nove barve niso primerne zanjo. NAMESTO DENARJA NUDI ZAHODNA NEMČIJA POVRAČILO V NARAVI Nemški finančni minister je pred kratkim izjavil, da Nemčija ne more plačevati vzdržc- (Nadaljevanje in koneci Tako sem se kretal po dvorišča sam štiri dni. Nad malim dvoriščem so bila okna zapor- višja komisija, ki je odločala in delala na dvorišču tri vrste jetnikov. Nekateri so se vrnili domov, drugi so odšli v maribor- nic. Skozi okno me je spoznala ske zapore, tretji pa v zloglas- takrat zaprta Mici Pajkova iz Trbovelj. Prosila je skozi okno stražnika, če mi sme vreči skozi okno košček kruha in jabolko. Stražnik je to dovolil. Po nekaj dneh negotovosti sem se znašel med ostalimi. POT V MAUTHAUSEN... Okrog 20. avgusta 1941. leta je že v zgodnjih jutranjih urah pričelo vreti na hodnikih celjskega zapora. Prišla je neka ne soglašajo z bagdadskim pak- zračnem nadzorstvu, ki bi se tom. ki samo' neti nemire med Arabci ter seje mržnjo do Zahoda. Odtod tudi želja, da bi posredovan med Zabodem in arabskim svetom. Toda gredo še dalje. Posredniško vlogo nameravajo prevzeti tudi v raz-orožltvenih prizadevanjih. V kratkem se bo sestala podkomisija Združenih narodov J* razorožitev in tu bo Francija brez dvoma odigrala pomembno vlogo. Predsednik Eisenhower je v svojem drugem odgovoru odklonil sovjetsko ponudbo. Na drugi strani je priporočal, naj bi njegov načrt o mednarodnem nanašal najprej na obe prizadeti državi, spojilj s sovjetskim, oziroma bolje rečeno Bulgani-novim načrtom o kopenskem nadzorstvu posebnih mešanih skupin. Tako nadzorstvo bi bilo po ameriški sodbi dovolj trdno zagotovilo, da se države ne bi mogle pripravljati na napad. Razen tega bi se domenili o počasnem omejevanju oboroženih sil in oborožitve, pozneje pa o splošni razorožitvi. V Moskvi pa sodijo, da bi morali poseči po takojšnji in temeljiti razorožitvi, ki bi vključevala tudi prepoved za izdelovanje jedrskega orožja. no taborišče Mauthausen. V skupini, ki je bila odrejena za Mauthausen, sem bil tudi jaz. Ta skupina je štela 150 zapornikov. od katerih jih je bilo iz spet trboveljskega okraja 35. Po grupaciji so nas spet odpeljali v celice. Dne 23. avgusta, bilo je okrog treh zjutraj, smo zaslišali pred zaporom brnenje avtomobilov. Po nočni utrujenosti — v ječi smo se bolj pogovarjali kakor pa počivali — si nismo obetali nič dobrega. Ključi zarožljajo v mnogih celicah, bilo je slišati klice imen, in odpre se tudi moja celica. Gestapovec zavpije: »Levec, heraus!« Odpeljali so nas na malo dvorišče in nas še enkrat klicali po imenu. Iz oken zapornic jc bilo tako se ni nihče nadejal, kakšno življenje nas čaka v taborišču. Vlak odpelje: zadnjikrat se ozremo proti Celju, ne vedoč, ali se bomo še kdaj vrnili ali ostali kje v tuji deželi. Vlak odpelje proti Mariboru. Tamkaj priključijo še nekaj vagonov z okrog 100 zaporniki iz Maribora. Ko pridemo z vlakom na mejo, se sprašujemo in drug drugemu govorimo: »Zbogom, domovina, ne vemo, če sc kdaj še vidimo!« Spomnil sem sc na mater, očeta, sestre in brate in se v mislih poslavljal od njih. Drvimo ves dan po neznanih avstrijskih krajih ter dospemo po celonočni vožnji do končne postaje. Spremljevalci — Nemci poskačejo iz vagonov, vpitja je biio, in v hitrem tempu smo sc moralo skoro drug po drugem iztovoriti. Sredi noči se oziram: vidim drugega kakor nekaj V taborišče Mauthausen smo prispeli okrog dveh ponoči. Tam K2iŽLnrt'ESiI kom.an!a"* ta.* vanje okupacijskih sil na svo-bonsca. Op^ai nam je ziv jenje ^ precejšnje v taborišču m nam pokazal tudi lastno oboroževanje, dva metra visoko zicno ograjo, nabito z električnim tokom itd. Rahlo je pričelo deževati. V tem dežju smo stali in čakali na našo nadaljnjo usodo. Ko se oziramo okrog, ne vidimo nič drugega kakor same gestapovce, le tu in tam slišimo kakšno zamolklo kašljanje, za katerega nismo vedeli, od kod prihaja Ura je bila štiri zjutraj. Ogromen zvonec zazvoni. Naenkrat nam je bilo jasno, kje smo in od kod so prej prihajali zamolkli glasovi kašljanja. Vpitje vodij v barakah je trajalo približno pol ure, ljudje-jetniki so begali sem in tja, preganjali pa -------- so jih gestapovski psi ali gesta- angleški Lloyd izjavil, da bodo povci z biči. Nekateri so nas čez deset, petnajst let atomske prišli ogledovat. Pomilovali so ladje konkurirale sedanjim lad- Toda vlade Anglije in Francije so Nemčiji odgovorile, da znaša proračun Zahodne Nemčije za oboroževanje le 6*l», kar je znatno manj kot v dragih zahodnih državah. Po tem odgovoru j« zunanji minister Brentano izrazil pripravljenost nemške vlade, začeti tozadevna pogajanja, toda Nemčija vsekakor želi, da plača del stroškov v naravi, ali pa da kupuje del orožja r obeh zahodnih državah. KAJ MENI ANGLEŠKI L LOVU O ATOMSKIH LADJAH V aajnn letnem poročilu j« nas in nam povedali, kje smo. Ni bilo dolgo, ko smo tudi ml občutili življenje v taborišču in ugotovili pravo ime taborišča — morišča Mauthausen ... Slekli so nas do golega, ostrigli do golega in nas oblekli skoro brez perila v cebraste obleke .. Pričelo se je registriranje, sortira- jam na parni in naftni pogon. Res pa Je, pišejo v poročilu, d* v tem pogledu niso še premagane določene težave, vendar o* bojazni, da ne bi bili vsi problemi pravočasno rešeni V poročilu je rečeno, da bodo atomske ladje trgovinske mornarice znatno večje kot dose- slišati žalostne glasove, jokanje stavb, medlo mestno razsvet-in klicanje imen, ker so pač to- ljavo in ne vem. kaj nas čaka. variši imeli zaprte tudi svoje Naenkrat zagledamo veliko sku- nje v barake v blok 19, kasneje dan je. Ze sedaj so naročeni v v blok 14, kjer so bili nastanje- Franciji 4 tankerji, ki bodo b' ni vsi Slovenci. Nekateri starejši podrivali po 52.040 ton. Atom- žene in so te v strahu pred najhujšim nekatere klicale tudi zadnjikrat svojega moža. Videl sem Nemca, ki je dvakrat zavpil proti oknu. Ker klicanje ni prenehalo, je dvakrat ustrelil proti oknu Okrog pete ure zjutraj se je razvil žalosten sprevod po celj- pino esesovcev, ki so nas »častno sprejeli«: vsi so imeli puške obrnjene narobe ter nas s puškinimi kopiti tolklf in preganjali po neki ozki pešpoti v neznano smer Ko tako skoro v diru tečemo eno uro, sc znajdemo pred nekim grajskim obzidjem, kjer smo na vsak korak skih ulicah proti postaji. Kam videli stati stražarje z mitraljezi gremo, tega nihče ni vedel. Prav — same esesovce. jetniki so nam povedali, da ne smemo misliti več na dom, ampak naj le ohranimo visoko moralo o življenju. Dva dni, ko sem bil v taborišču, sem še slišal svoje ime, potem pa nisem bil več Levec, ampak številka 2447, ki sem jo moral nositi na vratu ... Življenje v taborišču opisati v kratkem. ske ladje bodo tudi hitrejše. DRŽAVA URADNIKOV Pravijo, da je Italija dežel* uradnikov. Leta 1954 so naštel* v Italiji nad milijon državnih uslužbencev, to je 16,6*/« vsega italijanskega prebivalstva. Izdatki za tolikšno armado urad-mislim nikov pa znašajo približno 270® milijard lir, kar je približno Lado Levec 50*/« vseh državnih dohodkov. V OBJEMI) ZECENEG/1 PEK C/l ROMAN * Prevedel V. Pečjak Nikoli nisem mislil, da bom kdaj napisat knjigo. Med ekspedicijo sem zapisoval le bežne opazke, večinoma znanstvenega značaja. Naš sopotnik Angelico je skoraj vpak dan napolnil pol zvezka. Hotel je napisati roman o Zelenem peklu, toda njegovi zapiski so ostali v džungli. Zato sem čutil dolžnost, da sam prevzamem njegovo delo. Bežne zapiske sem, dopolnil, zadnje dneve svojega tavanja po selvasu pa sem opisal pozneje. Upam, da se mi je posrečilo podati vsaj del tega, kar je morala odprava prestati Delo posvečam oseminštiridesetim žrtvam Zelenega pekla, vojakom, znanstvenikom, lovcem in nosačem. Prof. Huerto Lopez Na Rio de Janeiro je padal mrak, po cestah so se prižigale luči. Tu v predmestju so se videle zvezde, jasne in bleščeče kakor povsod v tropskih krajih. Toda spričo umetne svetlobe razkošne četrti vzdolž obale je nebo nalikovalo na razpadel, obledel mozaik. Prižgal sem svetilko in se sklonil nad razmetane liste, Ze dve leti sem proučeval škorpijone in metulje ter pripravljal obsežno znanstveno delo. Na polici pred seboj eem imel na iglah nabodene majhne, kakor oglje črne škorpijone iz Ognjene zemlje, rdečkaste iz Peruja, čudne, nesimetrične iz Mehike, toda najlepši in najzanimivejši so potekali iz porečja mogočne Amazonke. Živopisne, čestokrat dve pedi velike metulje sem imel razpete v škatlicah, da bi se jim ne pokvarila krhka krilca. Marsikatero živalsko dragocenost mi je pred leti prinesel neki misijonar, kar mi je za zoologijo pomenilo pravo odkritje. Poglobil sem se v delo. Tedaj je v predsobi pozvonilo. Ob tej uri nisem pričakoval obiskov. Kdo neki bi to mogel biti? Cul sem korake služabnika, čul škrtanje ključavnice — vstopil je moj tovariš ki prijatelj Jose Ortega. Obraz mu je prevevala vesela razburjenost. Se preden sem utegnil spregovoriti, je vzkliknil: »Huerto, v Selvas* bomo poslali ekspedicijo!« Začudeno sem ga pogledal. V Selvas? Nisem mogel verjeti. Ekspedicija v neraziskane predele Amazonke je bila najin davni- sen. »Muito »brigado —«* sem dejal ironično, stvar mi ni hotela v glavo. Potem pa sem vseeno vprašal, kdo bo nosil stroške te ekspedicije. Take stvari niso ravno poceni. »Kdo?« se je zasmejal Ortega. »Država vendar, kaj pa misliš! Pa ne morebiti iz ljubezni do naju, ali do znanosti, nikar si stvar ne predstavljaj tako. Privlačuje jo gumi, dragoceni les in privlačujejo jo druga pragozdna bogastva. Bodočnost Brazilije leži na severu. Baje nameravajo graditi celo letališča, ceste in mesta, kdaj — je seveda drugo vprašanje. To so da-lekosežnl načrti. Začetek tega velikega pionirskega dela pa naj bi bila ta odprava, v katero sva določena tudi midva... Ali se nič ne veseliš?« Polagoma se mi je vendar začelo svitati, da bi moglo biti res. Kar naenkrat me ja kljub zrelim letom obšla taka ganljivost, da sem planil Ortegu v objem. Ves večer se je najin pogovor sukal okoli ekspedicije. Ko sem kasneje spremil prijatelja do križišča, kjer-ga jc čakal voz, njegova predpotopne kočija •— za avtomobile znanstveniki nimajo denarja — mi je še vedno bučalo v glavi. Visoko nad mestom se je dvigal v temo pogreznjen stožec Corcovada z mogočnim kipom Krista na vrhu.’ Sttridesetmetrski železo betonski spomenik je ponoči vedno obsijan od reflektorjev. Bržkone se je danes nekaj pokvarilo, ker ni bilo videti luči. Zato pa so tem razkošneje sijale široke ulice vzdolž morske obale: Praia do Flamengo, Avenida Ruy Barbosa, Prala do Copacabana, do Harpoador-Atlanttca Tamkaj na pobočju brega so bile luči Nichtheroya, tisti venec žarnic, malo dalje t Pragozdovi v porečju Amazonke * Me veseli. HUERTO LOPEZ pa arzenal mornarice. Komet, dvigajoč se navkreber, ni moge* biti nič drugega kot košara vzpenjače na bregu, ki mu pravij0 »stožec sladkorja«. A takih stožcev že davno ni več v prodaji- Prijetno razburjen to noč dolgo nisem mogel zaspati. Tako je začela ta nenavadna pustolovščina. Naslednjega dne sem izvedel podrobnosti. Poleg mene in Ortega so bili v ekspedicijo določeni še gozdarski inženir Gal' vez Louis, agronom ing. Eriosto Rolando, geografa Palencio L°" dovico da Costa in Banquero Antonio Manuel, antropolog dr. Aleman Femando, etnolog prof. Machado Marcelo, zdravnik dr. Vega Salvador in kot predstavnik univerze v Sao Paolu botanik prof. Ercille de Rolando, ki pa ni bil v sorodstvu z agronomom ing. Ariostom Rolandom kljub enakemu imenu. spremstvo so nam dali dvanajst pragozdnih lovcev, vodil P*1 jih je veliki brazilski lovec Gill Lorce, ki jc sodeloval že Fr treh odpravah v pragozdove Amazonke in jc razpolagal s P°' trebnimi izkušnjami. Z nami so bili še radiotelegrafist Lofraso Juan, filmski snemalec in rezervni' radiotelegrafist Alonst Arauio ter rpladi P:' satelj Padilla Angelico, poznavalec indijanskih jezikov narečij. Odpravo sta vodila polkovnik Loss in njegov pomočnik petan Rocco. Brez cabaclosov1 nas je bilo 27 po številu. Bili smo dobro opremljeni. Vlada nam je dala na ^azp0 lago motorno ladjo »Kajman« in helikopter za zvezo, ko.i^0 bi mu pač uspelo pristati v džungli Oboroženi smo bili s puškami in pištolami ter s potreba1 ^ številom nabojev. Poleg tega nam je bilo izročenih devet 10 rov, dva ducata spalnih vreč, velika količina hrane največ tega v konservah. polni zaboji prepečenca in prekajenega nl® , specialno obleke, nosila, mikroskopi, zdravila in zdravniške P" trebščine, pasti, svetilke, džungelski noži, tako zvane mafe sekire in drugo orodje — skratka, bili smo dobro pripravo * Nosači