Štev. 153. POLITIČEN LIST m SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. ■radnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod iti dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od lw.—12. ure dopoldne. Kakopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma •e ne sprejemajo. Uredniškega tele/ona iter. 74. V Ljubljani, v petek, 8. julija 1904. izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravtlištvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 1. Viprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I n b e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolilna 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 ta, za trlkral 9 ta, za vet kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrila 34 b. — Pri večkratnem objavl|en|a primeren popust. Vprarnlikega telefona Iter. 188. protektorat v Orienfu. Vedno bolj stopa v ospredje vprašanje o protektoratu nad kristjani v Orientu, zlasti nad onimi, ki so pod turško oblastjo. Kot poklicana protektorica katoličanov na Vzhodu je veljala doslej Francoska. Ona je dala največ in najbolj vnetih misijonarjev in je žrtvovala za misijone tudi velikanske vsote. Imela je od tega tudi svoje politične koristi: Francoski jezik se je razširil daleč po vzhodnih deželah in politični vpliv Francije se je vsled tega večal. A Francoska je pač kot politična oblast izgubila pravico, da bi veljala kot branite-Ijica katoliške cerkve. Saj sedanja framason ska vlada tako dela s katoličani, kakor nobena barbarska država na celem svetu. Tur-fiki sultan lahko odgovori Franciji, da bi se ravno tako lahko on ponujal za protektorja katoličanov na Francoskem. Politični nagibi so francosko zbornico nagnili, da je z uprav liberalno nedoslednostjo sklenila, da se samostanske šole odpravijo v Franciji, ne pa v njenih kolonijah. Oni doma ropajo samostanske šole, a hočejo, da bi- njihovi misijonarji v tujih deželah širili francoski vpliv. Zato se pa silijo zdaj naprej razne države, ki ne bi videle nerade, da bi se povzdignile na Vzhodu za ^pokroviteljice katoličanov". Italija bi rada stopila na meBto Francije, in zato tudi vlada italijanska vidi rada, če gredo italijanski misijonarji vun na kulturno delo. In glejte : Tudi nemški Viljem se ponuja papežu za branitelja krščanstva, kar je tako razvnelo Angleže, da tudi oni čutijo kar naenkrat veliko veselje, da bi »branili« katoliško cerkev. To so seveda nečisti politični nagibi ljudi, ki misijonarjem mnogokrat več škodujejo, kakor koristijo, ker njih požrtvovalno delo izkoriščajo za svoje sebične namene. A kak je pravni značaj tega protek torata ? Koran določuje, da je vsak človek, ki ni Mohamedove vere, sovražnik Allahov in njegovih vernikov in se mu mora napovedati vojska. Vendar je »prorok« te »sovražnike" razdelil v dve vrsti: V pogane-mali-kovavce in v one, ki imajo »knjige«, to je pisano razodetje, kakor kristjanje in judje. Pogani imajo na izbero samo dve stvari: Ali islam ali smrt. O kristjanih in judih pa uči turška vera, da jih sme moslim trpeti v svoji deželi, ako se podvržejo postavi in plačujejo davke. Kristjanka ali judinja more po turški veri postati tudi prava žena mos-limova, ne da bi se odpovedala svoji veri; poganka pa ne sme biti niti za pestunjo. Tako imajo kristjani pod turško oblastjo neko izredno stališče in so nekaka država v državi. A razkosani so v razne avtonomne skupine po različnih ločinah in obredih. Tu imamo katoličane vzhodnega obreda, armenske katoličane, Maronite, Sirce, uniatske Kopte, pravoslavne Grke, gregorianskc Armence, Jakobite in slednjič rimske katoličane. Ti cerkveni organizmi, ki nimajo med seboj nobene zveze, seveda niso v stanu, da bi se branili proti krivicam turških oblasti, katere ne poznajo v praksi nobenega prava. Kadar so bili napadeni od sovražnikov, niso imeli nobenega varstva. Obrnili so se zato do zunanjih krščanskih držav in prosili pomoči. Naravno je, da si je prisvajala pravico do brambe povsod tista oblast, ki je imela največ svojih podložnikov v gotovih krajih sultanovih dežela. A ta bramba se ni raztezala le na lastne podložnike, ampak kmalu tudi na vse kristjane v dotičnih krajih, tudi na sultanove podložnike. Protektorat se je kazal bolj ali manj vplivnega, kakor je bil ravno pri močeh „veliki gospodar", ki je seveda le prisiljen pustil, da se njegovi podložniki branijo — često proti njemu samemu — s tujo pomočjo. Med državami, ki so v teku stoletij izvrševale protektorat, stoji v prvi vrsti Beneška republika. Tudi Španija, Francija in Avstrija so često nastopile kot braniteljice kristjanov. A najbolj je rastel francoski vpliv, ki se je na Vzhodu neprestano krepil od Franca I. do Napoleona III. Krimska vojska in ekspedicija v Sirijo sta pa dvignili francoski vpliv na najvišjo stopinjo. Francija je prišla na glas kot vrhovna pokroviteljica krščanstva po vseh vzhodnih deželah in nad vsemi narodnostmi pod oblastjo sultanovo. Po vojski leta 1S70. si je nemško cesarstvo začelo prisvajati pravico, da se poteguje za kristjane nemške narodnosti na Turškem, in tudi katoliške zavode, če tudi stoje že pod protektoratom druge države. S tem je Nemčija pokazala, da ne priznava nobene vrhovne protektorske oblasti nobene države. Vršila so se vsled tega razna pogajanja med Barolinom in Parizom. V novejšem času sta Avstrija in Rusija, kakor znano, sklenili, da varuieta kristjane na Balkanu. Koliko je vreden ta »protektorat«, vidimo iz tega, da niti najbolj potrebnih reform ne more dcseči. Vendar je ureditev pravnega položaja kristjanov pod turško oblastjo eno najbolj važnih vprašanj civilizacije in človečnosti; 6000 ravnokar zopet umorjenih Armencev, neštete množ ca onečaščenih žena, v mukah pomorjenih otrok in starcev vpijejo do neba in kličejo ves krščanski svet, da se naj dvigne in reši kristjane tega strašnega jarma. To vprašanje pa se mora rešiti le po mednarodnem pro tektoratu krščanskih oblasti. Posamezne države morajo vzeti nase odgovornost za hrambo kristjanov v gotovih deželah. Ali so bo pa to izvršilo ? Zavi3t držav — to je življenje sulta- novo in smrt kristjanov. Propast francoskega vpliva na vzhodu vsled politike Combeeove zna biti povod, da se začno razne druge države bolj zanimati za kristjane pod turško oblastjo in da nastanejo nova protektoratna ozemlja, v katerih se bo storilo kaj več, kakor se je doslej. pisma z Balkana. Sofija, 2. julija. Kabinet Rače Petrova visi na niti. Vzrok je nasprotje med vojnim ministrom in ostalimi min. tovariši. Pa tudi knez Ferdinand je komaj čakal, da se iznebi nekaterih ministrov, katerih že dolgo ne trpi. Vojni minister Savov je bil odsoten v Franciji skoraj mesec dni; zastopal ga je general Nikiforov. Ministrski s' et je na predlog trgovinskega ministra Gcnadijeva sklenil, da se pusti na dopust za časa žetvo polovica vojakov stalne armade. Temu sklepu je pritrdil tudi general Nik fjrov. Dva razloga sta vodila vlado; v prvi vrsti fiaančno-gospcdarski, ker si vlada precej prihrani; v drugi vrsti stori vlada veliko uslugo poljedelskemu prebivalstvu, ki ravno ob žetvi potrebuje delavcev. Vojni minister Savov pa s tem sklepom ni bil zadovoljen. Ko se ja povrnil v Sofijo, je bilo prav, kar je storil, da je na svojo roko razveljavil sklep min. sveta. Naravno, da je to samovoljno postopanje vznevoljilo vse ostale ministre. To ja povod razporu, ki so utegne končati z min. krizo, ker je genjral Savov?izjavil, da na odstopi od svoje naredbo in raje zapusti min. sedež, češ, da je on sam odgovoren za armado. Na drugi strani pa ostali ministri ne morejo trpeti, da se njih sklepi ne uva-žujejo. Posledica je, da odstopi calo ministrstvo. Vsled tega je šel min. predsednik Petrov h knezu v Goksincgrad. Petrov seje vrnil v Sofijo in se ne prikaže, iz česar sklepajo, da je bila avdijenca pri knezu zanj nepovoljna in da je knez na strani vojnega ministra. Knez želi, da odstopi trgovinski minister Genadijev, a drugi naj bi ostali,: Ti pa brez Genadija ne ostanejo v kabinetu. Za kneza je to sitno, ker težko dobi može, ki bi ga brezpogojno poslušali. Razpor sku- LISTEK. Mateo Falcone. Francoski spisal Prosper Jlerimee. (Konec.) Hladnokrvno je rekel Gianetto adjutantu: »Moj ljubi Gamba, jaz ne morem hoditi, me bodeš moral pustiti nesti.« »Ti si tekel danes, kakor jelen«, je rekel grozni zmagovalec, „toda bodi miren, jaz sem tako zadovoljen, da te imam, in že raditega bi te nesel pol milje daleč na hrbtu. Naredili bodemo nosila iz vej in plašča in pri Crespoli dobimo konje«. »Dobro«, je rekel jetnik, »položiti mo' raš tudi malo Blame na nosila, da bode ugodnejše«. Ko so delali orožniki nosila iz kostanjevih vej in zavezovali Gianettovo rano, se je približal Mateo Falcone po stezi, ki vodi v makijo. Žena je hodila počasi, ker je nosila vrečo kostanja, dočim je nosil mož sam dve puški, eno na rami in eno v roki. Ko je zagledal vojake, je bila prva njegova misel, da so prišli po njega. Bil je scer na dobrem glasu, toda vsak korziški prebivalec ■ajde, če išče malo po svojem spominu, kakšen majhen greh, kakšen strel ali tako malenkoit. Mateo je imel boljšo vest kakor drugi, ker že deset let ni na človeka pomeril ; toda bil je previden in pripravljal se je na brambo, če bi bilo treba. „Zena«, je rekel G useppi, »daj vreče na tla in bodi pripravljena«. Ubogala je takoj. Dal ji je puško, ki jo je nosil na rami, ker bi ga bila lahko ovirala. Napel je petelina na oni, ki jo je v roki nosil, in šol počasi proti svoji hiši, pripravljen, da se pri vsakem sovražnem koraku skrije za drevo in strelja. Žena mu je sledila za petami, nesoč drugo puško in tor-bico s patronami. Tudi adjutant je bil v sili, ko je videl Mateja tako umerjenih korakov proti sebi korakati z roko na petelinu. Ko bi bil Gianetto, si jo mislil, slučajno Matejev Borodnik, ali njegov prijatelj, bi ga hotel braniti in potem bi zadel gotovo dva izmed nas in meril bi name vkljub sorodstvu — — —. V tem tožkom položaju jo sklenil, iti Mateju nasproti, da mu pove celo stvar in ga pri tem ogovori, kakor starega znanca. Toda mala oddaljenost, ki ga je ločila od Mateja, se mu je zdela strašno dolga. »Hola, stari tovariš«, mu je zaklical, »kako je, moj dragi ? Jaz sem Gamba, tvoj sinovec«. Mateo je obstal, ne da bi odgovoril, in ko je oni govoril, je vzdignil počasi puško, da je molela cev v zrak, ko je stopil adjutant predenj. »Dober dan, brat«, jc rekel adjutant in mu ponudil roko, »dolgo je že, odkar te nisem videl«. »Dober dan, brat«. (To je navaden pozdrav na Korziki.) „Prišel sem, da tebe in Pepo mimo grede pozdravim. Storili smo danes dolgo pot, toda ne smemo tožiti o utrujenosti, ker smo vjeli Gianctta Saupiero«. „Hvala Bogu", je rekla Pepa, »pretekli teden nam je ukradel mlado kozo". Te besede so Gambo oveselile. »Revež !« je rekel Mateo, »bil je lačen«. »Branil se je kakor lov«, je nadaljeval adjutant malo manj pogumno, »enega orožnika mi je usmrtil in korporalu Chardonu je roko razstrelil; toda to ne škoduje ničesar, ta jo Franooz —--. Potem se ie tako skril, da bi ga ne bil niti sam zlodoj našei. Brez mojega malega bratranca bi ga ne bil našel«. »Fortunata ?« je vzliknil Mateo. »Fortunata ?« je ponovila Giuseppa. »Da, Gianetto se je skril pod kup sena, teda moj mali bratranec mi je pokazal njegovo skrivališče. Rekel bodem zato njegovemu stricu, da ga obdaruje. Tvoje in njegovo ime prida v poročilo, ki ga pošljem generalnemu prokuratorju«. »Prokleto!« je mrmral Mateo tiho pred- se. Prišli so do čete, Gianetto je že ležal na nosilib, in hoteli so ga že odnesti. Ko jo videl Mateja v družbi adjutantovi, sa jo po-menljivo smehljal, obrnil k hiši in pljunil na njen prag rekoč: »Hiša iziajalčeva!« Samo mož, ki je bil pripravljen umreti, bi bil mcgel Mateju besedo »izdajalec« v obraz zalučiti. Dober sunek z nožem bi bil razžalitev takoj maščeval. Toda Mateo ni storil ničesar; položil si je samo roko na čelo, kakor uničen mož. Fortunato je stopil v hišo, ko jo videl ečitj priti. Prišel je kmalu zopet z loncem mlek3, ki ga je ponudil Gianettu. »Proč cd mene", mu ie zakiieal ujetnik zaničevulno, in obrnivži so k enemu izmed šajo poravnati s tem, naj bi vojni minister razglasil, da je le začasno razveljavil sklep ministrskega sveta. In to je v Bolgariji mo goče, ker se je že večkrat zgodilo. A to bi moral knez sam storiti, ker je pokazal, da bo strinja z vo|nim ministrom. In tudi javnost sodi, da je vojni minister delal v sporazumu s knezom. A četudi se poravna ta razpor, vendar so vladi R a č e Petrova dnevi šteti. Kakor je sedaj sestavljena, ne more dalje živeti, marveč se preustrojiti. Volitve za obrožne skupščine so te dni dovršene. Vlada je dobila veliko veČino. Sicer pa bi bilo čudno, ko bi bilo drugače. Odkar obstoji Bolgarija kot država, ni se še zgodilo, da bi opodoija zmagala pri volitvah. Te se vedno tako vrše, da mora zmagati, četudi ima le toliko pristašev,' kolikor kandidatov. Rusko-japonska vojska. Uspeh Kuropatkinov. Petrograd, 7. julija. (Kor. urad.) Iz Ljaojana (Ruska brzoj. agent) Ja ponoi so poizkušali rusko armado obkoliti na obeh krilih, a so morali to namero opustiti. Kuropatkinu ee je namreč posrečilo, da je z nekaterimi spretnimi manevri dobil v roke strategično in taktično ugodno postojanko, s katere mu je bilo mogoče napadati posamezne japonske eddelke ob notranji njihovi operacijski črti. Ko so Japonci to nevarnost opazili, so svoja krila umaknili proti jugu in vthodu. Razne brzojavke o položaju na bojišču. London, 6. julija. Petrograjski dopisnik »Diily Telegrapba« poroča: Iz verodostojnih krogov mi je znano, da pri Hij-čenu ni pričakoviti odločilne bitke, ker Japonci ne prodirajo, Kuropatkin pa noče pričeti bitke. Kuropatkin je sklenil raje zapu stiti Liaojai, kakor se spust ti pri takih raz merah v boj. Dobro poučene osebe trdijo, da Japonoi ne bodo prodirali dalje. I ti sicer so sklenili to radi tega, ker težko prevažajo težke topove. Mandžurija more preživljati 600.0C0 mož in mncgo konj. Petrograd, 6. julija. »Russ« poroča iz Dašičava: Od kajčovske obali smo slišali 3. t. m. močno kanonado. Baje so napadle ruske torpedovkeja-p o n s k e prevozne ladje. Med deževjem je dne 28 junija voda poplavila ruski tabor. Rumunski vojaški zastopnik se je rešil s tem. da je presekal v taborišču steno s sablje. Nekega ruskega kornega povelj nika so rešili vojaki. Voda je segala do prsi. Ta nezgoda se je dogodila med Tono in Kutiadsi nad Iokavom. London, 7. juliia. Japonci imajo namen odrezati umikanje Rusov proti Mukdenu. Da bi se japonske čete umikale, ^Standard" dementira in dokazuje to s tem, da so Ja ponci imeli uspeh pri ruskem napadu na Montienlin. Druge vesti pa zopet poročajo, da je tropično deževje ustavilo japonsko prodiranje. Rusi so iz krajev, katere so za sedii Japonci, popolnoma odstranili vsa živila. London, 7. julija. „Daily Telegraph" je mnenja, da se bo japonskemu glavnemu poveljniku posrečilo obraniti se Kuropatki nove armade med napadom na Port Artur. Japonci ee boje pomnoževanja ruskih čet na severnem delu poluotoka Ljactuoa, ker menijo, da jih hočejo te čete zopet ovirati pri naoadu na Port Artur, katerega nameravajo sedaj v najkrajšem času napasti. B e t o 1 i n , 7. julija. Peterburški uradni list poroča iz Ljaojana: Bataljon brigade generala Kaštalinskega se je priplazil v strašnem dežju na japonske pozicije pri Landiansianu t ar jih napadel. Stotnija Japoncev je bila skoro popolnoma uničena. Ko so bili Rusi pri tretjem naskoku skoro popolnoma obkoljeni, je prišel nov bataljon na pomoč. Rusi so izgubili 300 mož, Japonoi nad 1000 mož. B e r o 1 i n , 6. juliia Iz Ljaojana poroča »Lokal Anzeiger« : Tu zopet močno dežuje. Da velike deževne dobe bržkone ne bo veliko več lepih dni. Lepša vreme je navadno šele proti koncu avgusta. Ako ne prično Japonci v kratkem odločilne b tke, bo njihov položaj kritičen, ker bodo Rusi po deževni dobi že znatno močnejši. Sedaj se Rusi vedno lahko umaknejo, ako jih Japonoi napadejo s premočjo. L o n d o n , 7. julija. »Daily Telegraph« poroča iz Tokia: General Kuroki poroča o boju prednjih straž pri prelazu Motien : Dne 4. t. m. ob 4. uri zjutraj sta obkolili dve ruski stotniji naše straže ob prelazu. Vnel se je boj z bajoneti. Umikajočega sovražnika je zasledoval glavni oddelek naših prednjih straž. Skoro istočasno je napadel sovražnik naše prednje straže zahodno od Skiakaolina, toda moral se je umakniti. Izgubili smo 13 mrtvih, dočim je bilo 36 mož in 2 častnika ranjenih. Sovražnik je zapustil na bojišču 53 mrtvih in 40 ranjenih tar je imel tudi na zasledovanju velike izgube. Pezicije ruskih in japonskih bojnih čet. Petrograd, 7. julija. Dopisnik • Birševija Vjedomosti« brzojavlja o pozicijah obeh armad sledeče: V Kajpinu je oddelek generala Čirikova. Vzhodno od tu so kozaki pod generalom Miškenkom. Sovražnikova glavna moč je v Sinjanu in pred Kajpinom. Kaj sovražnik namerava se ne ve Bržkone napade Dašičav. Japonci pošiljajo ruskim oddelkom razglase, v katerih obljubujejo onim, ki se dajo vjeti, velike prednosti. Boj pri Dašičavu. Petnrburg, 7. julija. Dopisnik »Bivšega Vjedomosti« braojavlja iz Dašičava: Včeraj sa je tu vršila vroča bitka, v kateri se je odlikoval oddelek generala Samsonova ter prisilil sovražnika, da se je \maknil proti Kiulienčenu. Kozaki so pre gnali sovražne prednje čete. Posebno mnogo izgub je zadal sovražniku bataljon transbaj-kalakih kozakov. Ker pa so se sovražnikove čete znatno pomnožile, morali so se naši oddelki umakniti. Novi boji. London, 7. julija. »Daily Cbronicle« poroča iz Tokia: Zadnje dni so se vršili pred Port Arturjem, Hajčenom in Kaipinom 1 juti boji, katerih izidi niso znani. Japonoi nameravajo postaviti na bojišče milijon vojakov, sko bo vojska trajala do prihodnjega junija. Japonci se bližajo Ljaojanu London, 7. julija. »Times« poročajo iz Ljaojana: Dva japonska oddelka, močna 40.000 mož, z artilerijo, sta že djšla preko FenSilinskega prelaza. Prednje čete teh oddelkov se pomikajo proti Ljaojanu. Ruske čete so bile vkljub hrabremu odporu potisnjene nazaj proti severu in severo-vzhodu. Zadnji ruski uspehi. »Rus« piše: Zadnji uspehi ruskega orožja pri prelaiu Daiin in oddelka generala Miščenka so napravili najboljši utis. Izgube Japonoev pri prelaiu so znašale nad 800 mož, v spopadu z generalom Miščenkom pa 1500 mož. Karakteristika zadnjih spopadov je v tem, da so Japonci vsprejeli boj nabodala. Uspehi tega boja so bili zanje pogubni. Tako je bila v spopadu z generalom M;š5en skom ena japonska kolona popolnoma uničena od ruskih strelcev. Rusija vpoklicuje mornariške rezerviste Peterburg, 6 julija. Današnja številka zbirke postav prinaša oariev ukaz, s katerim se vpoklicujejo vsi - nadomestniki baltiških oristanišč razven iz guvernij Oren-burg in Tinsko. Dil e se še vpokličejo v Sevastopol rezervniki donskih okrajev Ta-ganrog ia Rostov ter ic 4 okrajev krimske guvernije. Japonski vojni davek. Inozemci na Japonskem nočejo plačati vojnega davka, ki je povečal ie tako visoke davke za 50 odstotkov. Poslaništva so naročila svojim državlianom, naj plačajo davke a naj ob enem protestirajo. Ruska in japonska vojna moč. Število za Vzhodno Azijo določenih ru skih čet. o katerih imamo poročila, znaša : 379 bataljonov infanterije, 259 stntoij in eskadronov, 128 baterij ali 488.901 mož (372.534 za boj določenih, 330.643 pušk, 26.978 sabelj in 992 topov) Poleg tega pridejo v poštev še rami topovi v raznih trdnjavah in utrdbah Ako se upošteva, da bo v vojski oddelki še jako pomnoženi, tedaj se lahko računa, da bo Rusija imela zt preživeti v Vzhodni Aziji po zimi 1904.—1905. nad 600.000 mož, a še vedno ne bo izčrpana sila, katero Rusija lahko postavi na bojišče. Japonska po dosedanjih izjavah vojaških veščakov lahko postavi v boj 272 infante-rijskih bataljonov, 84 eskadronov, 172 baterij, skupno 394 638 mož (260 680 določenih za boi z 235.272 puškami, 15.120 sabljami in 1032 topovi). S tem je pa vojna moč popolnoma izčrpana, pri topovih je pa treba odšteti one topove, katere mora ohraniti še v domačih trdnjavah. Zopet japonska ladja se potopila. London, 7. julija. R»uterjev urad poroča iz Tokia: Japonska križarica »Kaimon« je zadela dne 5. t. m. v Talienvansjtem zalivu na mino ter se je potopila. (•Kaimon« je manjša hdja za obrambo obrežja, 64 m dolga 10 m široka, ima 1367 ton vsebine, 1260 konjskih sil strojne moči, 8 topov srednjevelikih in 5 mitraljez ter 230 mož posadke.) Koliko časa bo trajala vojska? Petrograd. 7. julija Mobilizacija v Rusiji bi skoro splošna, ker so strokovnjaki mnenja, da bo vojska trajala dve leti. Rusi dobili po Antwerp«n. morju topove. O parniku »Pronto«, ki je zapustil Antvverpen meseca aprila t. 1., da prepelje mnogo Kruppovih topov in mu nicije v Port Artur. so sedaj dcš'a poročila. Ko je kapitan v Honkonu izvedel, da je Port Artur oblegan, spremenil je vožnjo ter srečno priplul v V 1 a d i v o s t o k. orožnikov je rekel: ^Tovariš, daj mi piti". Orožnik mu je dal svojo steklenico in ropar je pil vedo, ki mu jo je ponudil mož, p katerim se je malo prej streljal. Potem je prosil, naj se mu roke tako zvežejo, da jih bode imel na prsih in ne pod hrbtom. Izpolnili so njegovo željo, in potem je adju-tant dal znamenje za odhod poslovivši se od Mateja, ki mu ni odgovoril ničesar, in odšel je hitro v dolino. Preteklo je deset minut, da je Mateo izpregovoril. Deček je gledal nemirno zdaj mater, zdaj očeta, ki ga je gledal srdito, upirajoč se na puško. »Lepo začenjaš,« je rekel končno Mateo mirno, toda z glasom, ki je moral vsakega prestrašiti, ki ga je poznal. »Oče,« je vzkliknil deček a solzami v očeh in se hotel pred njegova kolena vreči; toda Mateo mu je zaklical: »Proč od mene!« in deček je obstal nekaj korakov, ihteč pred očetom. Giuseppa, ki je zdaj tudi bližje prišla, je zapazila verižico, katere koneo je visel izpod Pcrtunatove srajce. »Kdo ti je dal uro?« je vprašala strego. »Moj bratranec, adjutant.« Faloone je zgrabil uro in jo vrgel tako v kamen, da se je razletela v tisoč kosov. »Zana,« je rekel, »je ta otrok moj?« Giuaeppina rjava lica bo postala rdeča, kakor opeka. »Kaj govoriš, Mateo, menda veš, s kom govoriš?« »No, to je prvi otrok našega rodu, ki je storil izdajstvo.« Fortunato je še bolj vzdihoval in stokal, Faloone pa ga je gledal nepremično 8 svojimi risjimi očmi. Potem je udaril s puško na tla, jo vrgel zopet preko rame in zaklical Fortunatu, naj mu sledi. — Deček je ubogal. Giuseppa je hitela za Matejem in ga prijela za roko. »Tvoj sin je«, je rekla s tresočim so glasom uprši svoje črne oči v moževe, kakor bi hotela tam brati, kaj se godi v njegovi duši. »Pusti me, jaz sem njegov oča«, je odvrnil Mateo. Giuseppa je objela sina in stopila nazaj v hišo, kjer je molila iskreno pred podobo Brezmadežne. Med tem je šel Mateo v malo dolinico, kjer je našel, da se dajo tla lahko prekopati. Prostor se mu je zdel primoren. »Fortunato, pojdi k onemu velikemu kamnu." Daček je steril, kar se mu je zapovedovalo. in poklekni). »Moli svojo zadnjo molitev«, je rekei Mateo z groznim glasom. Otrok je molil očenaš, vero, češčeno Marijo in litanije. Oče je rekel na koncu vsake molitve s trdnim glasom „Amen". »Ali si končal?" »Oh, oče, usmiljenje! Odpusti, ne storim nikoli več! Prosil bodem strica, da Gianetta pomillosti.« Se je govoril, Mateo je nabasal svojo puško in nameril rekoč: »Bog ti odpusti«. Deček se je obupno mučil, da bi vstal in objel očetova kolena, toda ni imel več časa. Mateo je izprožil in Fortunato se je zvrnil mrtev na tla. Ne da bi se ozrl, je odšel Mateo v hišo po lopato, da pokoplje sina. Komaj je storil nekaj korak d v, je prihitela Giuseppa, prestrašena od strela. »Kaj si storil ?« »Pravico izvršil". »Kje je?" »V dolinici, pokopljem ga. Umrl je kot kristjan. Plačal bodem sv. mašo zanj. Mo jemu zetu Tiodoru Biancbi povej, da ae naj k meni preseli." Izgube japonske mornarice. B e r o 1 i n , 6. julija. Japonska mornarica trdi, da je imela od začetka vojske fle-deče izgube: Mrtvih 949 mož, ranjeni)) 853 mot, pogreša pa se 88 mož. Ranjencev je umrlo 15 Seveda tu niso všteti vojski, ki so umrli vsled bolesni. Port Artur. London, 6. julija. V Pelerburgu govore, da je del portarturske posadke udri iz trdnjave, a se je moral pred japonsko premočjo umakniti nazaj ter imel mnogo izgub. »Standard« poroča iz Tienčina, da se je v Inkavu vkrcalo na torpednega rušilca »Bu-rukov« 10 častnikov in 100 mož Dunaj, 7. julija. »Neue Fr. PreBse" dokazuje, da so ruske ladje v Port Arturju še vedno oborožene z vsemi topovi. London, 7. julija. I z Tienčina poročajo, da je ruski rušilec torped »Poročnik Burukov«, kiie izvršil že več srečnih voženj med Port Arturjem in Niučvanom, v soboto zvečer ae vrnil v Port Artur. Ako je pripeljal v Port Artur admirala 9krydlova, ni znano. Poveljstvo ruskega portarturskega brodovja je prišlo sedaj iz rok admirala W i 11 h o f t a v roke adm;rala kneza Uchtomskega. London, 7. julija. V soboto so pri Port Arturju Rusi vjeli 60 japonskih cgle-duhov. Rusi b»ie vozijo z vlaki še lahko iz Port Arturja 16 milj daleč. Japonci najemajo tuje parnike. Pariz, 7. julija. Japonsko trgovsko brodovje ne zadostuje več potrebam vojne uprave. Japonoi morajo že za drag denar najemati vse proste parnike, ki se prikažejo v Vzhodnem morju, posebno angleške, nemške in švedske. Podmorsko ladjo „Protector" kupila Rusija ? Petrograd, 6. julija. Ameriška podmorska ladja »Protector« je že nekoliko dni v Kronstadtu. Prihodnji mesec pojde z baltiškim brodovjem na bojišSe. Proti nalezljivim boleznim. Petrograd, 7. julija. Moskovsko-kazinska železniška družba je priredila posebne vozove za bakteriološko postajo, ki pojde na bojišče. V tem premakljivem laboratoriju bodo pripravljali varstvena sera proti nalezljivim boleznim. Marial Ovama je odpotoval na bojišče. London, 7. julija. Novi vrhovni poveljnik japonske armade, maršal O y a m a , je odpotoval včeraj it Tokia z generaloma Kodama in Fukušima ter mnogoštevilnim št»bom k svoji armadi. Generali so zapustili urad generalnega štaba ob 10. uri ter bili na potu na kolodvor burno pozdravljam. Na kolodvoru je angleški poslanik vstopil s soprogo v maršalov salonski voz. Tudi amerikanski poslanik je bil uradno prisoten. Maršal O y a m a in njegov štab se vkrcata v S i m o n o s e k i ter se odpeljeta v Mandžurijo. Car pregleduje na bojišče odhajajoče. Petrograd, 7. juliia. Car Nikolaj odpotuje v Penzo, Syran, Samaro in Kazan, da pregleda čete 5, in G. vojnega kora, ki odidejo na bojišče. Rusija hoče sama določiti mirovne pogoje. Petrograd, 7. julija. Dasiravno bo poteklo še precej časa do mirovnih pogajanj, vendar ee vojaški in vladni krogi že pridno pečajo z okoliščinami, katerim bo sledilo to velevažno dejanje. Drugega berolinskega shoda Rusija noče doživeti. Umešavanje tujih velevlastij v njene zadeve heče preprečiti z mobilizovanjem vse ruske armade pred mirovnimi pogajanji. Ruske pomožne ladje. P o r t S a i d , 6. julija. Parnik »Peterburg« (8000 ton) ruskega prostovoljnega brodovja je prišel danes Bem z 241 vojaki. Namenjen je v Vladivostok. Rusko prostovoljno brodovje je nastalo leta 1876. kot nekaka rezerva, ter je večinoma v Črnem morju. Sestoji se pa iz trgovskih parnikov, katerim poveljujejo odpuščeni pomorski častniki. — Lidje so tako urejene, da jih lahko v vojski porabijo kot pomožne ladje. Ker ima|o razobešene trgovske zastave, smejo pluti skozi Dardanele. Ladjo »Orel« so uredili za bolniško ladjo „Rdečega križa". Sultan je ie 1. 1891. izjavil, da je pripravljen, pustiti za časa vojske takozvano prostovoljno črnomorsko brodovje,, ki v vojski križari, skozi Dardanele. Ako vozi kaka taka ladja na krovu vojake, mora dobiti od turške vlade za prehod posebno dovolilo. Rusija bo že našla Bredst»a, da se izogne tikim naredbam, ako vozijo ladje vojaštvo. Mnenje Amerikancev. London, G. julija. Iz Japonski prijaznih krogov poroiajo: Ameriški vojaški dostojanstveniki so mnenja, da bodo Japonoi med deževno dobo lažje izvrševali vojne operacije kot Rusi. Kakor kaiejo porodili, Japonci prodiiaio vedno dalje, dočim se Rusi umikajo. Bije namerava general Stakelberg pri Kajpinu poskuuti oprostiti svojo zvezno črto na jugozahodu in vzhodu od napada japonskih divizij. V Washingtonu ne dvomijo, da je general Stakelberg popolnoma ločen od glavne armade, ter da ga b? general Kuroki vsak čas napadel Ganeral Kuroki ima pri sebi do tri divizije, ki stoie med Ljaojanom in Mukdenom. Kmalu Be bo moral tudi general Kuropatkin umakniti is svojih pozicij, vendar pa mislijo, da se ne bo umaknil proti severu, ne da bi poskusil oprostiti Stakelberga. Ako se to zgodi, se bo vršila bitka med Kajpinom in Hajčerom. Ameriški vojašti dostojanstveniki so mnenja, da bodo v tej bitki zmagali Japonci, ker bo ge neral Kuroki volil bojišče ter bo imel topniško premoč. Japonska zopet išče posojila. London, 6. julija. Dasiravno je pred kratkim japonska vlada uradno razglasila, da ne bo vzela letos nobenega posojila več, vendar trdijo dobro poučeni krogi, da se ie vrše pogajanja za novo posojilo. Angleški parnlk pred ruskim sodiščem. London, 6. juvonce o k tajskih delavcih v Trans-vaalu. Če pa prevlada v stranki mnenje, da bi trpela skupna korist, ako sedanja vlada ostane na krmilu, je vlada takoj pripravljena, da cdstopi, Francija. Zbornica je v včerajšnji seji odobrila zakonski načrt o nadzorovanju družb za zavarovanje življenja. Kakor poroča neki nacionalni list, je francoska vlada na meji pustila zapleniti 500 zabojev kartuzijans*ega likerja, ki so ga v Taragono prognani kartuzijanci poslali na Francosko. Komisija, ki je preiskovala zadevo kar-tuzijancev o podkupljenju min. predsednika C o m b e j a , je svoje poročilo sklenilo sledeče: 1. Preiskava je dognala popolno poštenost min. predsednika C o m b e j a in njegovega sina in je bil M a s c u r a n d neopravičeno zapleten v zadeve; 2 obžaiuie, da je min. predsednik v seji dne 10. junija govoril o podkupovalnem poskusu, ki se nikdar ni vršd; 3 obžaluje nekatere nepra vilnosti v sodnijskem postopan u. ki so prišle na dan tekom kon is jske preiskave. Poročilo, kateremu so priložene izpovedi zaslišanih prič, pride v zbornci v torek na vrsto. Veleizdaja ital. stotnika. Italijanski »ojni minister sa je izjavil, da so stotnika Ex3olessija zaprli radi vele-izdaje. Stotnik in njegova žena, kateri je do-kazara sokrivda, sta sa skušala umoriti, ko so ju prijeli. S ponarejenim ključem je Ex-colessi iz železne blagajne okrožnega poveljniška vzel 300 podob mobilizacijskega in obrežno-obrambenega načrta, kakor tudi sici lijanski vojni vozni red z namenom, da jih ponaredi in potem d& nazaj v blagajno. Pri njem so našli obteževalne papirje. Od francoske vlade je že dobil mnogo denarja, ki ga je porabil, da je plačal dolgove, ki jih je naredil pri igri._ Iz brzojavk. Dunaj. Govori se, da bodo dež. zbori sklicani 19. septombra. Teheran. Kolera so je pojavila na raznih mestih ob cesti v Hanadan. Petrograd. General Iietjašev je imenovan generalnim guvernerjem v Turke stanu. R i m. »Agenzia Štefani" odločno pre-klicuje poročila nekaterih listov, češ, da se imajo vršiti pri Benetkah ali kje drugod v Adrijanskem morju s sodelovanjem rezerve iivanredne vaje eskadre vojnih ladij in tor pedovk. Rezervna eskadra se niti ne nahaja v Adrijanskem morju, ampak v Tarentu. Štajerske novice. š Umrl je v Gradcu trgovec in hišni posestmk Adoif Sedma k. š Proti nošnji odvetniškega ta-larja se je z malo večino izrekla štajerska odvetniška zbornica š Politična shoda priredi »Sava«, katoliško - politično društvo za brežiški in sevniški okraj, v nedeljo, dne 2 4. julija, pri S v. A n t o n u , politična občina B'anca pri Sevnici; v nedeljo, dne 3 1. julija, pa v D ob o vi pri Brežicah. Na obeh shodih bo poročal drž. in deželni poslanec g. J Ž i č k a r. d Samomor grobokopa V Smart-nem na Pohoriu si je z britvijo prerezal žile med lakti ra obeh straneh mrliški egieda in grobobop Jakob PliberSek, po domače Grosov Jakec. Našli s) ga mrtvega za mrtvašnico. Koroške novice. k Odbor katol. polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je v svoji zadnii seji konstituiral tako le : Predsednik g. Fr. G r a 1 e n • a u e r, podpredsednik g. dr. J. Brejc, tajnik g. J Dobrove, blagajnik gospod V. Podgorc, odborniki gg.: Gr. E i n • s p i e 1 e r, M. Prosekar, J. V o -špernik, J. Rozman, dr. L E h r -1 i c h. k Družbo trgovcev deklet so prijeli na celovškem Kolodvoru. »Trgovci" so imeli seboj 15 dekltt Dekleta so odposlali v njihovo domovino, »trgovce« pa v zapor. Dnevne novice. V Ljubljani, 8 julija Zahvala sv. očeta. Iz Rima je došla naslednja brzojavka: Sv. oče je sprejel iz raze udanosti, ki so mu jih poslale slovensko mladeniške Marijine družbe, ter jim z veseljem podeli apostolski blagoslov. Kardinal Mery del Val. Letošnje jesenske vojaške vaje se vrše zopet na Koroškem in sicer ob koroško laški meji, kar gotovo ni brez vsakega pomena, ako uva žujemo, kar se godi onstran meje. Sicer pa vsak gospodar čuva svojo zemljo, akoravno živi s sosedi v prijateljstvu. Tako tudi Avstrija pomnoži svojo mornarico in v trdnjavicah ob laski meji je naHtanila redne po sadke. To sicer ni nič izrednega, pač pa kaže, da polentarjem ne smemo preveč zaupati. Ciril-Metodov dar Ljubljanski gospodje bogcslovci so izročili družbi sv. Cirila in Metoda 50 K ob prazniku svetih blagoveetrnkov. Lipa hvala vrlim gospodom. Naj bo to bodrilo imovitejšim domoljubom, da se cb raznih prilikah spominjajo družbe ! Volilna pravica učiteljic. Kakor smo že včeraj omenili, je v sredo načelno razsodilo upravno sodišče pod predsedstvom grdi Sihoaboma, da imajo učiteljice pravico voliti v občinske zastope. Besedo „uči telji« v dotičnih zakonih tolmači upravno sodišče tako, da je hotel zakon dati volivno pravico »učiteljstyu* brez razliko spola. Po tem odloku imajo torej učiteljice aktivno občinsko volivno pravico povsod, izvzemši občine z lastnim štatutom, ki izrecno izključuje to pravico To so mesta Dunaj, Praga, Reichanberg, Črnovice, Celovec, Brno, Trst, Inomcst in Bočen. — V Gradcu so že zdaj imele po štatutu to pravico. V drugih mestih, kakor v Lvovu, Krakovu, Lincu, Opavi, Solnogradu, Olomucu, Gorici, postane veljavna zadnja razsodba za učiteljice, ki so stare 24 let. Olika c. kr. uradnika. Z ozirom na poročilo, katsro smo objavili dne 2. t. mes. pod gorenjim naslovom, smo od c. kr. okr. sodišča v Treknjem dobili naslednje pojasnilo : Res je, da je priSel dne 30. junija neki gospod duhovnik v zemljeknjižni urad in sicor v sprem«tvu zemljeknjižnega uradnika. Sla sta sko^j pisarno gospoda sodnega pristava, kier nimajo stranke ničesar opra- viti. Nato šele je gospod jodni pristav, ki je tuli zemljeknjižni sodnik in ima kot tak pravico in dolžnost, nadzorovati zemljeknjižni urad, stopil v registraturo ter dotič-nega gospoda duhovnika, ki se mu ni predstavil, vprašal, kdo da je. Ker ta ni reagiral, je nato gospod sodni pristav ukazal, naj duhovnik zapusti registraturo in njegovo pisarno, ne pa zemljeknjižni urad, rekoč: „če bi ja« tako prišel k Vam, bi me Vi pognali." Sicer je pa gospod sodni pristav uljuden in prijazen do strank. — Opomba uredništva: Iz vsega sklepamo, da sta bila morda isti dan oba gospoda malo slabe volje in se o priliki lepo sprijaznit«. — Kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so po toči poškodovane. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je predvsem kakih osem do deset dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba ti to dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati: 1. Vss močno ranjena ali zelo razkosana peresa je stran porezati. 2. Na šparomh ali nap-njencih je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranienega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem sa skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadn|im grozdom še tri do štiri peresa, hrast e zapernice se zaščipujejo za prvim ali drugim listom. 3. Oae mladike, katere stoje na reznici (palcu ali ščapu) ter imajo dati les za napravo rez-nic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati ln ohrauiti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mladikam samo vršički odbiti, cdrežemo le najbolj poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapornica (ialistaik), katera takoj naprH raste in nadomestuje trti odbiti Tršiček. Ostale zapernice zaščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa namesto odbitih glavnih peres ttt ii les rediti. Ako so pa te mladike tako pob te, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju, to je na palce (ali šfiape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa pžinejo in dajo tak les, k=ikor n. pr. letos na Z9leno cepljene trte. Vie druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katero rabimo za prihodnje leto. Ato pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa. 4. Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zJrave ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalo in veJkrat proti peronospori (z galio) škropiti in meseca septembra vs*ko mladiko za eno tretjino skrajšati. — Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko vRi-dolfovem. — Novice iz Amerike. Pri ameriški narodni slavnosti je bilo letos 14 os«b mrtvih in 483 ran|enih. Lini je bilo 4449 žrtav. Mnogo msst jo prepovedalo nevarao streljanj. — V staro domovino ne more priti na obisk č. gosp. Jožef Zalokar, ker mu ni mogoče dobiti namestnika. — G. Fran Sakser ie odpotoval na obisk v stam domovino dne 30. junija s parnikom »Ls Champagne". G. Sikser odpotuie po sokolski slavnosti v Toplice pri Novem mestu, da si ozdravi revma-tizem, na katerem je lotos trpel 13 tednov; potem pa ima važne trgovske posle v Ljubljani, Zagrebu in na Dunaju. Vrnil se bode v Ne\v York koncem avgusta. — Nova cerkev. V San Francisco, C ti., so dne 5. junija blagoslovili slovensko-hrvaško cerkev. Blagoslovil jo je slovenski škof Starih«. — Z d e 1 o m gre v C»lifjrniji dobro, vendar jo pa delo težko dobiti, ker prihaja tje-kaj vedno več liudij iz vzhodnih držav. — Predstava na Brezovici Vabilo k predstavi, katero priredi „1 zo b r a-ževalno društvo naBrezovici« v nedeljo, dne 10. julija 1904, pri »Jak-čevcu« št 25, ob 3. uri popoludne. Predstavljala sa bode burka v enem dejanju: „^a-kleta soba v gostilni prizlati-g o s k i'« Sadeži I —III. vrste po 60 vin., stojišde 20 vin. Čisti dohodek ie namenjen za društveno knjižnico. Z ozirom nato se preplačila hvaležno sprejemno. — Neznanega dečka so prijeli v Kostanjevici. Prišel je iz Brežic. D)ček je oblečen v sivo obleko s kratkimi hlačami, na glavi ima slamnik. Po govorici mora biti iz Ljubljane. Perilo ima zaznamovano z začetnicama K. H — Rop v cerkvi. S Katinare nad Trstom se nam poroča: V noči od 6.—7. t. m. so okradli župno carkev na Katinari. Odnesli so m\lo monstrtneo, ciborij in nekaj zlatnine. Prišii so stozi okno. Vrata so odpirali s ponarejenimi kliuči, a ni šlo. Cerkev je na samem, sicer pri glavni cesti, a kaj pomaga, ko ni nikake polioije. — Pobegnil je 13'.etni učenec Franc Neyer iz B str c* pri Borovnici. — V Domžalah bode prihodnjo ne« deljo, kakor smo že sporočili, vrtna vese lica, katere čisti dohodek je namenjen za podrulnico sv. Cirila in Metoda, ki naj bi se ustanovila v tem kraju, kateremu preti velika nevernost od narodnih nepriiateljev. Z ozirom na dcbri namen je pričakovati obilne udeležbe. — Otrok % dvema glavama. Žena Ivana Skorjana v Oltn pri Kopru je 4 t. m. porodila dobro razvito dete moškega spola z dvema glavama. Dete, ki je premikalo usta in oči na rbeh glavah, ju živelo šest ur — 601etnico dr. Luegerjevo bodo na Dunau slovesno praznovali — Ponesrečeni pekovski mojster Pekovski mojster Jurij Ravnik je v soboto peljal kruh z Bleda v Bchinjsko Bistrico. Med potio je padel z voza in si zlomil roko. — Imenovan je ministrskim tajnikom miniaterijalm konoipist dr. Josip § u • b e 1 j. — Ponesrečeni domobranec. V Cerknici je padel vojak I»an Mantl raz ne ki skedenj in se nevarno poškodoval na križo. — Izgubljene knjige povodom zad njega sestauka na Bledu so shranjene v žup nišču. Ljubljanske novice. Matura na tukajšnjem učiteljišču je bila včeraj dovršena. Napravili so jo : Ivan Arn-šek, Leopold Babler Franc Bratoš (z odlike), Mat. Brezovar, Ivan Erbežnik, Kcnrad Fink, Ivan Gabrovšek, Ivan Garvas Ivan Golob. Jožef Jeglič, Karol Gre gore, Andrej Kenič, Jožef Kobal, Ivan Kr.nn, FrancKrmelj, Ivan Mre na, Ivan Stepišn k, Albin Siritar [i od liko), Anton Vode, Jožef Verb;č Ponavljalni izpit ltseni je bil dovoljen trem kandidate m. Dva kandidata sta cd skušnje odstopila. Koncet v restavraciji pri »Novem svetu« se bo vršil jutri, v soboto, dne 9. t. m., po ravno istem vsporedu, kakor je bil naznaDjen po lepakih koncert, ki je bil namenjej za dan 25. junija. Kap je zadela hišnega posestnika gesp. J o ž. V r e č k o - t a na Sv. Petra nasipu. Poklicani zdravnik g. dr. Ivan Aajc je mogel konstatirati le ža nastopivšo smrt, Koslerjevo pivovarno so včeraj popoldne obiskale tretjeletnice uršulinske privatne pri pravnice Z ljubeznivo prijaznostjo sta g. tovarnar Kos'er in njegov vodja pokazala res velikansko uravnavo te svetovne znane tovarne prav po vseh oddelkih: od velikanskega kotla, kjer so vari in kuha pivo, do kraja, kjer se toči v steklenice in sode. Z zanimanjem so sledile razlaganju posameznih priprav. Končno je priredil g. Kosler vsem še malo južino na lepem svojem vrtu ter dal pokusiti sok, ki se izdeluje v tovarni. Hvaležne za podučno razkazovanje in gostoljubno prijaznost so se poslovile od prijaz nega gospoda tovarnarja. Na dopust je šel na Štajersko za štiri tedne fml. Rudolf pl. Chavanne. Ubožec pod konjem. Mestnega ubogega Franceta Pezdirja je podrl včeraj voz neke mlekarice. Konj, ki je bil v voz uprežen, je zadal Pezdirju težke rane na glavi. Smrtno nevarno ranjenega Pezdirja so prepeljali v bolnišnico. Huda prodajalka. Korošica Marija Son-tingen je prodajala na tukajšnjem semnju milo. Včeraj se je tako upijanila, da jo je morala policija odpeljati v .špehkamro«. Brzovlak ie danes opoludne imel eno uro zamude. Na Proseku se je pokvaril železniški stroj. izgubljena je denarnica z vsebino 12 K, srebrna damska ura s kratko vtrižico v vrednosti 20 K. Prememba posesti. Novozidano hišo ko-larja Jakoba Prefca v Spodnji Šiški je kupil trgovec z moko g. I Skubic. Kres na Drenikovem vrhu. Za večer 4. t. m. napovedani kres se zaradi neugodnega vremena ni mogel zažgati in se je sedaj preložil na soboto, dne 9. t. m. zvečer ob 9. uri. Pri sokolski slavnosti bo v slavnostnem sprevodu 1100 »Sokolov« v opravi, m«d njimi 730 čeških »Sokolov«. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Divji lovci umorili so lovca grefa Andrassyja v Jablonci na Ogrskem Jo itfa Katcna. — Radi ogleduštva je bil obsojen v Lipskem ključavničar Julij Davot na tri leta ječe in 1500 mark de name kazni. Izdal je načrte trdnjave Dre-denhofen Francoski. — Nadvojvoda Oton je imel pljučnico. Na zdravniški svet je moral bivati v Dalmaciji, sedaj pa prida na Južno Tirolsko. — Gospa Hervay je v zaporu pričela pisati svoje spomine. — Z razdelitvijo novih poletnih oblek za vojakev ofeupec. deželah so pričeli. — Dragocena zbirki pristnih znamk, vredna 36.000 kron, je zgorela zasebniku Juliju Enderzu v bližini Budimpešte. Enderz je šel v toplice in zbirko Hal shraniti svojemu prijatelju. Sedaj hoče Enderz svojega prijatelja tožiti za odškodnino. — Dijak roparski morilec. V Varšavi je dijak trgovske šole Aleks Iden suhn umoril in oropal svojo 70 etno gospodinjo, tovarnarjevo vdovo Avrelijo Goldman in njeno deklo. Ttlefonska In brzojavk poročila, Japonsko-rusks. vojska. London 8. junija, Došla so poročila o uspešnih bojih Rusov v Mandžuriji in da je tudi vladivostoško brodovje imelo zmagovite boje. Petrograd, (Kor. Ju) Admiral Skry-dlov uradno brzojavlja : K rekognoskjciji luke Genzan odpcslana lljtila ruskih torpe dovk je dognala, da ni ondi nobenih japonskih bojnih ladij. — Uničila je več japonskih trgovskih ladij Japonski vojaki 'so streljali na torpedovke, ki so odgovarjale. Rusi eo prisilili Japonce da so se umaknili v vojašnic , katere so Rusi z granatami zažgali. Rusi niso imeli nobenih izgub. — Oddelek ruskih križario je pod poveljstvom Bezobrazova 1. t. m. v korejski cesti zadel na sedem japonskih bojnih ladij. Ruske kri-žarice so se obrnile, so bile od sovražnika zasledovane, a sovražnikovo streljanje ni imelo nobenega uspeha. Pozneje je easjst japonskih torpedovk brezuspešno napadlo ruske ladje. Bezobrazov meni, da sta se potopili dve sovražni torpedo v k i. Prihodnjega jutra ni b lo sovražnika nikjer. Rusi nimajo izgub, ladje so nepoškodovane. Clfu, 8. julija. (Kor. urad) Kitajci poročajo, da se je vršil 4. t. mes. za severovzhodno od Port Arturja ležeče višine boj. Rusi so izgubili Bto mrtvecev in petdeset ranjencev. Japonski vojaki so zasedli drugo vrsto holmov pri Port Arturju in zbirajo svoje čete na vzhodnem delu poluotoka in korakajo proti glavnemu prelazu za hrbtom Port Arturja. Ta prelaz brani 20.000 mož. Petrograd, 8. julija. General S a -h a r o v brzojavlja: Dne 4. t. m. smo prisilili sovražnikove prednje oddelke, da so se umaknili od višin 4 klm. severna od S,une čena. Naše streljanje je bilo tako vapešno, da je sovražnik bežal proti Sjunečenu. Naši oddelki so se polastili železniške postaje, a so se končno umaknili. Prelaz Ddin je zaseden od dveh sovražnih polkov, Cipulinski prelaz ima zaseden mali sovražni oddelek. Naše patrulje so prodrle skozi japonsko obrambno črto do Kandia-pudza, a so bile v megli od japonskih bataljonov obkoljene. Boj je trajal jako dolgo, vender so ei s pomočjo drugih ruskih čet mogle priboriti izhcd. En poročnik, 27 vojakov se ni moglo rešiti. Po poročilih domačinov so izgubili Japonci v močnem boju pri Tahanan 700 mož. Vajhajvoj, 8. julija. (Kor. urad.) Tu kajšnje angleško brodovje je nenadoma od-plulo, ne ve se kam. London, 8. julija. Del vzhodnih ruskih oddelkov so napadli Japonce po noči z bajoneti in več stotnij Japoncev skoro popolnoma uničili. Drugi ruski nočni napad se ni posrečil, ker so ruski vojaki pričeli upiti Hura«. Japonci so bili tako pravočasno obveščeni ter so pričeli s toliko silo streljati, da so se Rusi morali umakniti. London, 8. julija. Kozaki so severno od Port Arturja preprečili združitev dveh japonskih oddelkov. Ruske čete na Beveru, ki vedno naraščajo, so v vedni zvezi b Port Ar-turjem. Berolin, 8. julija. Ruski Isti pravijo, de ie Kuropatkinova taktika popolnoma zmedla Japonce, enkrat prod rajo, drugič se zopet umikajo. Za hrbtom japonske armade je jako žalostno. Vae je opustošeno, živil nedostaje. Pri japonskem trenu je poginilo jako mnogo konj, zato sta se dve japonski diviziji morali umakniti v Fenvančen, kjer sta še dve japonski diviziji. Radi delevja se je pričela med Japonci širiti bolezen. Kuroki se boji večjega spopada z Rusi. Splošno se opaža preobrat na bojišču in o vo;ni sreči. Rusi so pričeli z ofenzivo. Berolin 8. julija. Iz Dašičava poročajo Rusi: Zadnja dva dni so naše čete jako uspešno rekognoscirale na jugu. Vsi boji so sa za nas ugodno završili. Dva ja-japonska prednja oddelka sta pobegla pred ruskimi konjeniki. Japonske čete na jugu in jugovzhodu sedaj ne nastopajo več tako številno Londou, 8. julija. Poroča se, da bo Japonci v noin^m boju 4. julija imeli 200 mož mrtvih, 500 pa ranjenih. Benetke, 8. julija. Tu se govori, da so bili aretirani trije avstrijski ogleduhi, ki so f togri tirali utrdbe pri sv. Andreju na Liriu in sosednje utrdbe. Meteorologijo poročilo. fiSina nad Morjem 306-2 m, arednji tračni tlak 736-0 ai g Cu opa- 3 WT«»j» tituja b»ro-■etr«. Tempt* ratnrs po Oeliri!« Vetr»Tl. I1B Neb. 7j 9. z več. 1 ,40 + 1 ltf-a Drezvetr. | obl i J 7. ijntr. j 741 5 I 15 3 1 si. jzah. |2. popol.j 740'0 | 28.1 I sr. jug. Srednja včerajšnja temperatura 19-6* . I oo jasno. 1 norm. 19'5* Neki petošoleo Išče kakega pisarniškega dela za med počitnice. 1174 2—1 Naslov: H. N. L., p. restante, Kranj. Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. _Narcčila sprejema družbin založnik S H. Škerl, Sv Ivan pri Trstu. Frano, Davorin, Janko, Alojz, Josip, Marija in Avguštin naznanjamo v svojem in v imenu svojih sorodnikov, da je naša ljuba mati, oziroma stara mati, teta in tašča, gospa Marija Zajec danes, dnč 7. julija, ob l1/« uri popo-ludne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 77 let mirno v Gospodu zaspala Pogrep bode v soboto, 9. t. m., ob uri popoludne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški, Franc Jožefova cesta št. 152, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maša zadušnica se bode brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Blago pokojno priporočamo v molitev in prijazen spomin. Spodnja Šiška, 7. julija 1904. Venci se hvaležno odklanjajo. Stanovanje v I nadstropiu z 2 sobama, kuhinjo, »hrambo m z v^emi priiiklm»m , je v podaljšanih:, skolovih ulicah, nasproti nove pehotne vojašnice s 1. avgustom, event. takoj za lisa 3-2 oddati. Vpraša nai se v upravništvu »Slovenca«. 535 52-51 Samo 6 dni! Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz m Havre v Ameriko* !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcu«. C Kres llfc8 1-1 se bo žgal v čast slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu v soboto, dne 9. t. m., ob 9. uri zvečer. Trgovskega pomočnika sprejme tvrdka Oton Homan v Radovljici Ponudbi jo priložiti spričevala in naznaniti čas vstopa. Istotam se sprejme 1173 3—i učenec in trgovski sluga (sodarski pomočnik Ima prednost). v Novem mestu na prodaj. Ista se nahaja na najodličnejf m prostoru, glavnega trga, ravno nasproti mestne hiše, je enonadstropna, ima le jo stinova^je in dvoje pri>dajalnic. Proda se ood ugodnimi pogoji. Več pove last lik Ferdinand To-maži6, c. kr. v š i mštni kontrolor v L;ub|-ljani, ali pa g, J. Krajec v Novem mestu. 1169 5-1 Št. 8472. Razpis. 1170 3-1 Izpraznjena je služba provizoričnega deželnega živinozdravnika v Ribnici. S to službo je združen letni už tek 800 K iz deželnega zaklada, nadaljne dohodke pa bo imel dotični organ od nadzorovanja semov in ogledovanja živine, katern sa mu bode poverilo. Istotako je od občin okraja ribniškega prčikovati letni prispevek 400 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti 0 1 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dno 4. julija 1904. ■0T* Ha kap In prodaja m vsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd. Zavarovanja xa zgube pri irebanjlh, pri iitrebanju najmanjšega dobitka. — Proaieie za vaako Irebanje. Knlantna iivrlitev n a r o i 11 na borit. Menjarična delniška družba „M E H C U B" I., Mfoltoile 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2. Pojasnila v vseh goapodarsklh in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednoatnlh papirjev in veatnl nasveti za dosego kolikor jt mogoče viaocega abrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 349