213. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 17. septembra 1900.
m leto
Izhaja vsak dan zvečer, LzimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman aa avstro-ogrsko deseto aa vse leto 9B K, aa pol leta 13 K, ki četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 3 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa ae aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliku več, kolikor znaša poštnina. — Posamezna številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od itiriatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, 53 se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se M a* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna11 telefon st. 85.
Cesarjeva obsodba duhovniškega politikovanja.
Bosanski nadškof Stadler je dobil te dni iz cesarjeve kabinetne pisarne piamo, s katerim se mu po naročilu cesarja samega izreka ostra graja, da se je na katoliškem shodu v Zagrebu izrekel za združenje Bosne in Hercegovine s kraljevino Hrvatsko.
To pismo je obudilo veliko senzacijo, in nasprotniki jugoslovanskih narodnih in političnih prizadevanj si prizadevajo na vse načine, da bi se to pismo tolmačilo tako, kakor da se je ž njim obsodilo načelo, ki je je nadškof Stadler izrazil, kakor da so se ž njim obsodili in pokopali tisti ideali, ki jih razen Hrvatov goje tudi Slovenci.
Združenje Bosne in Hercegovine s kraljevino Hrvatsko, za katero se poganjamo Hrvatje in Slovenci na podlagi hrvatskega državnega prava, je politično vprašanje, ki se tudi s pismi iz cesarjeve kabinetne pisarne ne da spraviti iz sveta, kakor se s podobnimi izjavami ni dalo zadušiti italijansko in madjarsko,   poljsko  in češko vprašanje.
Sicer pa smo bili že v soboto v položaju pojasniti, da se pismo cesarske kabinetne pisarne krivo tolmači.  S tem pismom se ta  hrvatsko-slovenski ideal, naj se Bosna in Hercegovina združita s kraljevino Hrvatsko, ni obsodil in ni nameraval obsoditi. Obsodilo se je ž njim samo to, da se je nadškof dr. Stadler javno in o slovesni priliki izrekel za to združenje, ker se je odgovorna vlada ustrašila, da bi zamogla ta Stadlerjeva izjava provzročiti monarhije prav neljube sitnosti. Vprašanje o državnopravni pripadnosti Bosne in Hercegovine visi danes še v zraku in spada mej naj-kočljivejše zadeve, ki se tičejo naše države. Dejanski pripadata okupirani deželi k Avstriji, pravno pa sta še danes del turškega cesarstva: dejanski vladar je cesar Franc Jožef L, pravni suveren teh dežel pa je še vedno turški sultan.
Avstrijska vlada bi gotovo rada na-
redila konec tej negotovosti, ali v to je treba privoljenja tistih velevlasti, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Tega privoljenja pa danes ni dobiti. Italija je že svoj čas zagrozila z okupiranjem Albanije, če bi naša država inkorporirala Bosno in Hercegovino, sicer pa tudi privoljenja Rusije ni dobiti, saj je znano, da je pokojni ruski car Hercegovino obljubil črni gori in sploh ne mara dopustiti, da bi Avstrija posegla na Balkan.
Naravno je torej, da se avstrijska vlada ogiblje vsemu, kar bi kazalo, da hoče sprožiti bosensko vprašanje, da hoče sedanje provizorne razmere premeni ti v definitivne, saj bi vsak tak poskus imel gotovo diplomatične posledice, če ne že drugih. Izjava nadškofa Stadlerja, če bi ostala ne-prerekana, pa bi se prav lahko tako tolmačila, zakaj nadškof je oficijalna oseba, in je kot načelnik katoliške cerkve v okupiranih deželah zaupnik vlade. Stadlerju je bila izrečena graja za njegovo izjavo, da se tako pokaže velevlastim, podpisanim na berolinskem protokolu, da cesarska vlada ne misli sprožiti vprašanja o inkorporaciji Bosne in Hercegovine.
Ni dvoma, da se je hotelo s pismom iz kabinetne pisarne doseči tudi še drug namen, namreč hotelose je pokazati duhovščini sploh, da cesar ne odobrava duhovniškega vtikanja v posvetne politične zadeve.
V grajalnem pismu nadškofu Stadlerju se po cesarjevem naročilu naravnost naglasa, da politična vprašanja duhovščino nič ne brigajo, da leže izven duhovniškega poklica in da naj se duhovniki v svojih govorih in dejanjih ne udeležujejo političnih zadev.
Cesar je torej govoril in naš verni, bogaboječi cesar, velikodušni podpornik katoliške cerkve, plemeniti zaščitnik rimskega papeža je duhovščini zaklical v najnemilostnejši obliki, da se je posvetne zadeve nič ne tičejo; cesar je obsodil duhovniško poli-
tiziranje tako ostro, kakor še nikdar, ter zapodil duhovščino tja kamor spada, — v cerkev.
Cesarjevih besed ni umevati tako, kakor bi hotel cesar duhovščini odrekati njene državljanske pravice. Vsak duhovnik ima pravico, se baviti s političnimi zade vami. To pravico pa ima kot državljan, ne kot duhovnik. Vsakemu človeku nalaga njegova služba gotove obzire in kakor ne sme politični uradnik ali sodnik zlorabljati svoje službe, svojega uradniškega vpliva v politične namene, tako bi ga tudi ne smel duhovnik. Kot človek in državljan vživa duhovnik tiste pravice, kakor vsak drugi, kot duhovnik pa spada v cerkev in ga politične zadeve Čisto nič ne brigajo.
In dobro je, da je to presvetli naš vladar enkrat tako jasno in določno povedal, zakaj ni je na svetu države, kjer bi se duhovščina kot taka v toliki meri vtikala v politične zadeve ko pri nas. Ta DHexensabbath", ki se je priredil pod imenom katoliškega shoda v Ljubljani, in kjer je naš škof divjal, kakor da je božjasten, nam je to prav očitno pokazal. Pri nas je premnogo duhovnikov, ki lečo in spoved-nico zlorabljajo v politično ŠČuvanje, škof izdaja politična pastirska pisma, duhovščina se z malimi izjemami ne bavi z ničemer drugim, kakor s politično agitacijo, s političnimi zadevami, ki po cesarjevih besedah leže izven duhovniškega poklica, ki po cesarjevih besedah du hovščino nič ne brigajo.
Ne vemo, kako bodo cesarjeve besede vplivale na našo duhovščino, in kako se bo ta duhovščina v prihodnje ravnala, ali že to, da se je izvedela cesarjeva ob-sodbaduhovni Skega politiko van ja, je samo ob sebi pojav, ki se mora z radostjo pozdraviti, ker vsi javni interesi kar kriče', da naj se že vse meje preseza-joča duhovniška politična agitacija zajezi. V cerkev nazaj je zaklical cesar; zdaj bomo videli, če bodo škof Jeglič in njegovi du hovniki cesarja ubogali in se cesarju pokorili.
Volilni shod v Ribnici
dne 9. septembra 1900.
(Dalje.)
Predbaciva se nam dalje večkrat slabo gospodarstvo z deželnim premoženjem in celo zapravljivost, nasprotno pa, da nimamo srca za kmetski stan. Narodna stranka je v neštetih slučajih glasovala in govorila za razne podpore kmetskemu prebivalstvu. Deželna potrebščina je narasla od leta 1888, za blizo 600.000 gld. ter znaša letos okroglo 1,500.000 gld. Stroški so najbolj narasli pri šolstvu, cestah in drugih občilih, pri dobrodelnih napravah, za deželno kulturo in melioracije. Naše ljudsko šolstvo se je v poslednjih 30. letih lepo razvilo, a še nismo pri koncu. Stane nas sedaj okoli 500.000 gld. na leto. Ti stroški niso zavrženi, vsaj je posebno vam, ki pridete mej svet, znano, daje n e v e d n o s t najdražja. V letošnji deželni proračun se je mej drugim postavila potrebščina: za pouk, omiko in umetnost 574.000 gld. za dobrodelne naprave . 268.000 » za dež. kulturo in melioracije 1-40.000 » za občila....... 106.500 »
Največ nas je stala deželna bolnica, okoli 700.000 gld., mnogo več, kakor se je spočetka mislilo. A ti stroški so bili neizogibni, izdali so se za najrevnejše mej revnimi. Staro bolnišnico je bil podrl potres, zidati smo morali novo, ako nismo hoteli ubogih bolnikov na cesto metati. O tem so bile jedine vse stranke v deželnem zboru. V deželni bolnici, ki je res vzorno urejena, najde prostor vsak revež. Pomislite toraj, koliko se danes izda za navedene reči, ki so v prvi vrsti namenjene prebivalstvu na kmetih, in kako malo se je pred leti storilo v tem oziru in pride od vseh teh stroškov okoli tretjino na Ljubljano.
Vprašanje nastane še, kako se pa pokrivajo tako močno narasli stroški, in kako je z deželnimi nakladami?
Navzlic ogromno narasli deželni po
LISTBK.
Slovensko umetniško društvo.
Poročilo g. tajnika Gangla na n. rednem občnem zboru 15. t. m. Slavni zbor!
Kot t. č. tajniku „Slov. umetniškega društva" mi je čast, poročati slavnemu zboru o delovanju odborovem, kateremu ste na lanskem občnem zboru, ki se je 'ršil na tem mestu dne 27. julija, poverili društveno vodstvo.
To poročilo mi je toliko lažja naloga, ker imam sladko zavest, da se je odbor Pri vsem svojem početju opiral na društvena pravila ter je imel zlasti njih drugi odstavek vedno pred očmi. In lahko trdim, da kolikor je mlademu društvu, ki obstoja Sele dobro leto dni;, mogoče storiti, to je storilo naše „Slovensko umetniško društvo".
Precej ob ustanovitvi se je poprijelo vztrajnega delovanja, da dožene svoj smoter. Znano Vam je, častita gospoda, da je stalo ob zibeli nafiega društva grdo sovraštvo, ki bi ga rado ugonobilo takoj v početku, ko se je bila zbudila med nekaterimi literarnimi in umetniškimi krogi ljubljanskimi plemenita misel, da je treba slo-venskim umetnikom, bodisi slikarjem, ki-
parjem, pisateljem, pesnikom, igralcem ali arhitektom, iz kratka: umetnikom sploh — društva, so zagnali gotovi ljudje silen hrup, in njih časopisje ni baš s prijaznimi in izbranimi izrazi obkladalo one, ki so se zavzeli za ustanovitev našega društva. Z nekakšno posebno strastjo so ruvali tiho in javno, odkrito in zavratno proti društvu, ki je za povzdigo naše slovenske umetnosti sploh vitalnega pomena. Značilno je izmed drugih raznoterosti in mnogoterosti n. pr. to, da ni hotel neki ljubljanski list priobčiti vabila na naš lanski prvi občni zbor, ko smo mu hoteli inserat pošteno plačati!
In kulturni zgodovinar slovenski ne bo smel pozabiti tega, da se je delalo proti slovenskemu umetniškemu društvu tako, kakor da se ustanavlja družba ateistov.
Navzlic vsemu temu smo ustanovili svoje društvo, smo mu pridobili členov in prijateljev, in danes, ko je odboru polagati račun slavnemu zboru, stojimo na stališču, da rečemo lahko v polni zavesti: Prvo leto našega društvenega življenja je minilo, a ob njega završetku lahko pokažemo slovenskemu svetu, da je naše društvo pošteno in krepko živelo, da je pa tudi pošteno in krepko delalo !
Ne bom Vas, gospoda slavna, dolgočasil s ponavljanjem tega, kar Vam je znano o delovanju in o uspehih slovenskega umetniškega društva.  To Vam je
znano : nekaterim, ki so — bivajoči v Ljubljani — bili sami deležni tega, a ostalim, ki so o tem brali v „Slovenskom Narodu", kateri — to bodi rečeno s poudarkom — je bil ves čas od ustanovitve našega društva pa do današnjega dne njega vrl podpornik, zagovornik in pospeševalec.
Iz teh poročil torej ste lahko posneli, da je bilo odboru vedno le do tega, da izvršuje društvo svoj namen, in da se čim bolj približuje svojemu smotru. Društvena pravila govore, da je smoter društva a) pospeševanje slovenske umetnosti sploh, prirejanje slikarskih, kiparskih in drugih razstav, bodisi samo domačih, bodisi slovenskih ali neslovenskih umotvorov, podpiranje mladih talentov in končno izvrševanje vseh po zakonu dovoljenih shodnih pravic ; b) varovanje umetniških pravic svojih členov, gojenje družabnosti, prirejanje zabav in poučnih predavanj, izdajanje reprodukcij, knjig, brošur in tiskovin sploh ; c) sklepanje zvez z inozemskimi umetniškimi društvi in posredovanje med slovenskimi umetniki in odbori mednarodnih razstav.
Velik, obsežen, idealen smoter! Da bi društvo vse to doseglo v enem letu, je absolutno nemogoče. Tu je dela za desetletja dovolj, tu je dela za obilico mladih, svežih moči j!
Ali naše društvo je doseglo v tem prvem letu svojega, v boja vzniklega živ-
ljenja vendarle jako mnogo! Danes opcludne gospoda moja. bo otvorjena prva slovenska umetniška razstava. In slovenskemu narodu bo naše društvo postavilo pred zavzete oči to, kar ste ustvarili po tistih in ponižnih svojih domovanjih lepega, velikega in resnično umetniškega, vi slovenski umetniki! Da ni prireditev umetniške in to prve razstave malenkost, to je pač vsakemu jasno in umljivo. Bilo je to mogoče samo društvu, ki mu plove po žilah življenska moč, in ki ga prešinja energija in vztrajnost. Nadalje je začelo naše društvo takoj z gojenjem družabnosti, s prirejanjem zabav in poučnih predavanj. Jour-nxi slovenskega umetniškega društva so vsem v naj prijetnejšem spominu. Začeli smo ž njimi v Auerjevi gostilnici, ali kmalu so bili prostori tamkaj tesni tako. da smo se morali preseliti v .Narodni dom*. Tu, vsako sredo v zimski in pomladni dobi, so objemali ti prostori velik, slikovit venec dobrih, veselih in zabavnih ljudi. Za zabavo so skrbeli bodisi s petjem, igranjem ali de* klamovanjem tele dame: gospa in gospica Gerbičeva, gospa Inemannova, gospa Danilova, gospa Polakova, gospa Hla-vačkova, gospa Housova, gospice Car-neri, Noemi, E. N o 11 i, A.Lapajne in Vračko ter gg. Inemann, Nolli, Cin-ner, Deyl, Danilo, Housa, Junek, Prochaska, Vedral, Pestkowski, Desari in Lebeda. Predavali pa so je.
trebščini se deželne naklade na direktne davke niso znižale.
Državni in deželni proračuni nam kažejo, da indirektni davki*) rasejo vedno bolj in bolj, pada pa posebno zemljiški davek. Vsak davek je manj ali bolj neprijeten, a mora biti. Nerazmerno visok je v Avstriji posebno hišno najemninski davek. Po uradnih izkazih je znašal zemljiški davek v okroglih številkah:
leta 1869........ 867.800 gld.
>>   1880.   .   ,..... 850.300 »
»   1888........ 632.100 »
»   1898. pa samo ....   486.000 »
Deželne naklade pa so znašale v teh letih:
leta 1869. — 40% ali skupaj   347.000 gld. »   1880. — 58o/0 »      »       493.000 » »   1888. — 44%  »      »       278.000 » »   1898. — 40%  »      >»       194.000 »
Od leta 1880. do 1898. se je tedaj zemljiški davek na Kranjskem znižal za 364.000 gld. in deželne naklade za 18% ali skupaj za okroglo 300.000 gld. od 1. 1888. pa za 84.000 gld. Jaz nisem nikakor navel teh številk, kakor da bi hotel dokazati, da kmetovalec plačuje premalo zemljiškega davka. Hotel sem le konštatovati, da se je to zgodilo, kar je tudi opravičeno. Zakaj ? Zato, ker je znano, da posestva čedalje manj nosijo in more le še tisti kmet izhajati, kdor dela sam s svojo družino. Delavci in posli so od leta do leta dražji, poljski pridelki pa vsled vnanje konkurence vedno ceneji. Deželna bremena nosijo tedaj vsi davkoplačevalci, zemljiški posestniki samo dobro osminko. Zaradi tega se je treba ozirati na vse davkoplačevalce, tudi na trgovce, obrtnike in hišne posestnike. Da je bilo mogoče pokriti vedno rastočo potrebščino, pomagale so nam naklade na užitnino od mesa, vina in mošta, na pivo, posebno pa samostojna deželna naklada na žganje, katera je znašala lansko leto 434.CD0 gld To sicer ni veselo znamenje, da se toliko žganja povžije, a rešilo je deželne finance.
Mi se ne strinjamo z veleposestniki v narodnem oziru, a v gospodarskem oziru se jih ni treba bati. Plačujejo od svojih posestev jednake davke in naklade, kakor vi, delajo samo s tujimi ljudmi in morajo tudi paziti, da izhajajo. Mnogi se živo zanimajo za povzdigo kmetijstev. Zlasti je znano o baronu Schwegelnu, kateri se nam tolikokrat predbaciva, da ni zaprav-ljivec, ampak prav varčen gospod.
Narodni poslanci so pokazali pri mnogih prilikah, da imajo srce in razum za kmetijstvo. Poganjali smo se večkrat za znižanje železniških tarifov, o katerih je posebno temeljito poročal narodni posl. Lenarčič, sklenili smo zakon o zložbi poljedelskih zemljišč (poroč. dr. Tavčar), zakon za ustanovitev zaklada za melioracije in javna dela po samostalnem predlogu poslanca Hribarja  itd.   Da je nagodba z Ogrsko
• Opazka poročevalca: Država je imela leta 1896. dohodka od tobaka 90 mil., od zemlji-Bkega davka pa 30 mil.
denkrat, nekateri tudi po večkrat tile gg.: cesarski svetnik in nas predsednik Franke, dr. Jenko, Holz, Go včkar, Šega, Žmi-tek in Gangl.
Ti večeri — kakor rečeno — so bili polni neprisiljene zabave in so povzdignili kolikor toliko zaspano ljubljansko socialno življenje. Zdi se mi torej umestno, da izrečem na tem mestu v imenu odbora slovenskega umetniškega društva vsem imenovanim damam in gospodom za njih prijaznost in naklonjenost, ki jo goje nasproti našemu društvu, presrčno zahvalo.
Več ni moglo storiti naše društvo. Storilo bi morebiti še več, ali ni dovolj denarnih sredstev. Če se bo število njega členov izdatno pomnožilo, bo zamoglo v bodočnosti še več storiti v prospeh slovenske umetnosti. Zavoljo tega pa se mi ne zdi do vas, častita gospoda, nobena prošnja umestnejša in mičnejša nego je ta, da naj vsak dosedanji člen našega društva ostane društvu zvest, pa da naj si vsak po vseh svojih močeh prizadeva, da pridobi društvu Čim več novih členov.
To je v glavnih konturah moje tesno poročilo. Sklepam ga v imenu dosedanjega odbora z iskreno željo, da bi slovensko umetniško društvo bolj in bolj napredovalo v čast in slavo slovenske umetnosti!
naši svinoreji pogubna, o tem smo vsi poslanci jedini, kakor tudi o mnogih drugih gosodarskih vprašanjih.
Preidem na ubogega zajca, ki ima dandanes toliko sovražnikov, a tudi pro-tektorjev. Jaz ne spadam niti mej prve, niti mej druge. Letos je predlagal posl. vitez Langer v deželnem zboru, da se zajec izvzame iz vrste lovske divjačine v vinogradnih krajih. Poslanec Lenarčič pa je predlagal v imenu večine upravnega odseka resolucijo, s katero se deželnemu odboru naroča, da predloži v bodočem zasedanju novelo k lovskemu zakonu, s katero se zajca izvzame iz vrste lovske divjačine sploh. Ako bi se pa deželni odbor po temeljitih poizvedbah prepričal, da za tak zakon ni upanja, da zadubi Najvišje potrjenje, naj predloži načrt v smislu Langerjevega predloga. O tem zakonu bodemo tedaj v prihodnjem zasedanju še govorili. Pri dotični debati se je le izražalo mnenje, da tudi še tako strog zakon zajca ne bode uničil, in da se bodo kmetovalci preveč pečali z lovom na zajce. _ (Dalje prih.)
V ■ Jubljuiil. 17. septembra Mladočehi in bodoče volitve.
Iz vrše val ni odbor mladočeške stranke je izdal na volilce poziv, ki se bere kot nekak odgovor na izjave ministrskega predsednika in vladarja samega. Odbor poživlja volilce, naj izjavijo, ali hočejo ukloniti svoj vrat krivici, ali pa odobravajo defenzivno taktiko dosedanjih poslancev. Č jški narod se ne bo nikdar odpovedal svojim posebnim državnopravnim pravicam, vedno bo zahteval samoupravo in jednakopravnost češkega jezika na vseh poljih državnega življenja. Vo-lilci naj izjavijo, da postopanje svojih zastopnikov odobravajo ter naj s sijajno manifestacijo za pravičnost in za pravico dokažejo, da se ne bodo udali v svojem boju nikdar in nikoli. Nemški listi menijo, da je po tem manifestu jasno, da bodo v bodoče Mladočehi postopali še ostrejše in neizpros-nejše, ter da je zategadelj absolutizem neizogiben Angleški „Times" piše, da so razmere v Avstriji ne le za njenega vladarja in za državo, nego za vso Evropo sila težavne in naravnost nevarne. Oseba cesarjeva, ki se bo mogel opirati na uradn55t*o in armado, pa je poroštvo, da se odvrne tudi ta nevarnost srečno in brez škode za Avstro-Ogrsko.
Protest južnoafričanskih republik.
Deputacija Buro v, ki iščejo po Evropi državo, da bi posredovala za mir, je izdala spričo Robertsovih proklamacij ostsr protest proti temu. da je Roberta burski republiki anektiral, ne da bi ju resnično podvrgel, ter da je proglasil vojno stanje, v katerem je smatrati vojujoče Bure za navadne zločince. Protest dokazuje, da so Angleži odklonili mirovno sodišče, ter da hočejo na vsak način uničiti ves burski narod. Toda to se ne zgodi. Buri bodo svoj boj za obstanek nadaljevali do zadnjega. V imenu pravice in človečnosti pa se obračajo Buri do vseh narodov, katerih srce bije zanje, naj jim pomorejo rešiti domovino. Protest apelira na države, ki so se vdeležile mirovnih konferenc v Haagu, naj že vendar store kaj ta rešitev naroda Buro v, ki so dokazali, da so svobode vredni.
Kriza na Kitajskem.
Končno je Lihungčang, pooblaščeni za • stopnik kitajske vlade, zapustil Šanghaj, da odpotuje v Pekin. Prej je bil še pri nemškem poslaniku pl. Mummu. Pot ga pelje najprej v luko Taku, in od ondi pojde v glavno mesto. Sedaj se torej resno začno mirovna pogajanja. Nedvomno bo zahtevala Nemčija posebno zadoščenje, kajti prav te dni se je našel morilec poslanika Kettelerja. Morilec je kitajski podčastnik, ki je izpovedal, da je ravnal na povelje visokega uradnika, a da ni vedel, koga je ustrelil. Iz te izjave je sedaj jasno, da se je vršilo vse boksarsko gibanje po iniciativi vladnih uradnikov in celo pod protektoratom členov kraljevske hiše. V Mandžuriji se je obseg ruskih operacij že jako zožil, ker je upor že malone zatrt. Mnogo čet je odrinilo v pokrajino Pečili, nekaj v Tientsin ter v luki Portarthur in Talienwan.
Dopisi.
Iz Žirov, 13. septembra. V zadnji Številki .Slov. Lista" dovolil si je neki tukajšnji Šusteršičev pristaš napisati zopet
par pristnih Iažij. Da je laž tem ljudem najljubši pripomoček, največje veselje pa, v listih blatiti poštene ljudi vsakega kraja, kateri ne trobijo v njihov rog, je znano. Povod zadnjemu lažnjivemu dopisu v .Slov. Listu" dala je zadnja občinska seja. Pri tej seji je namreč večina občinskega odbora pokazala, da zna ceniti mnoge zasluge deželnih poslancev gg. dra. Ivana Tavčarja in Ivana Božiča za žirovsko občino s tem, da ju je izvolila za častna občana. To je bil pa za Šusteršičevo manj šino prehud udarec, katerega se ne more mirno pretrpeti. V dolžnost so si šteli tedaj luodri naši klerikalni odborniki, poiskati si umnega dopisovalca .Slov. Lista" in .Brivca", da bi s svojo veliko modrostjo in spretnostjo v lažeh malo potipal veliko večino občinskega odbora. Dopis v „Slov. Listu" — brez glave in brez nog — pravi, da je bila občinska seja 5. t. m. To je prva neresnica; kajti seja se je vršila 4. t. m. ob 9. uri dopoludne. Nadaljna laž je, da sta dobila imenovana gospoda od 24 glasov samo trinajst. Potrudi naj se dopisovalec v občinsko pisarno in videl bode lahko zapisnik, da sta bila izvoljena s 13 proti 4 glasovi. Vseh odbornikov je sedaj le 23; od naše strani manjkal je jeden — od nasprotne pa 5. In zakaj teh 5 ni bilo? Prišli so do prepričanja, da ae z vašo .politiko" ne da dalje voziti, to so pripoznali že večkrat, ne samo pri zadnji seji. Seveda pa dopisovalec ni mogel končati dopisa, da ne bi vpletel vanj osebe g. Perkota, ki je že nad jedno leto proč iz Žirov in je le slučajno prišel dan pred občinsko sejo v Žiri, mudivši se dalj časa v bližnjih Poljanah. Kaj mislite, da mu bodete vi prepovedovali gotove vasi, kamor ne bi smel prihajati? Zelo se motite! Če mu niste mogli z različnimi tožbami in denuncia-cijami priti do živega, ko je služboval kot vesten učitelj pri nas, mislim, mu ne bodete kaj tacega tudi sedaj mogli storiti in pisarite v .Slov. List" ali v .Brivca" o njem, kar hočete. Vedite pa dobro, da je večina občinskega odbora sama od sebe imenovala gg. dra. Tavčarja in Božiča in ni rabila pri tem nikakega pomočnika, kajti ne mislite, da so naši odborniki tako ne vedni, da ne bi vedeli, kdo izmed deželnih poslancev je občini največ koristil, in da morajo takemu hvaležni biti Pa vsaj sta pri seji sami povedali, da i vi dobro veate, da sta imenovana gospoda mnogo koristila žirovski občini; večkrat pa ste se tudi sami že obrnili do njih s to ali ono prošnjo, dobro vedoč, da sta v stanu tudi nam koristiti ter pomagati. „Mislili smo, da bo nastal mir", pišete. Da, mislili smo mi, da se bodo vaši razburjeni duhovi vendar pomirili, videč, da tako ne gre dalje. A zastonj. Vi hočete imeti še vedno napeto strankarstvo, zato ga imejte; a vedite dobro, da manjšina še nikdar ni gospodovala čez večino. Povedali bi vam lahko še kaj več, kako n. pr. lepo vaša društva napredujejo, mej tem, ko se vi pečate le s takimi brezuspešnimi rečmi, a za danes naj zadostuje, ker nas bode morda vaš premodri literat v kratkem k temu prisilil v kakem .Slov. Listu" ali .Brivcu".
Otvoritev I. slov. umetniške razstave v Ljubljani.
V soboto točno ob 12. uii se je otvorila v veliki dvorani .Mestnega doma" prva slovenska umetniška razstava. Otvoritve so se vdeležili spričo majhnega prostora le povabljeni odličnjak', katere je sprejemal odbor ter jih pozdravil društveni predsednik, gosp. cesarski svetnik Iv. Franke. Kot zastopnik njegove ekscelence g. deželnega predsednika, ki je bil službeno zadržan na Dunaju, je piišel gospod dvoiri svetnik grof Schaffgotsch z vladnim tajnikom gosp. Haasom; kot zastopnik prevzvišenosti g. knezoškofa je prišel g. S mre k ar. Dalje so prišli ekscelencag. fml. vitez Hdchsmann pl. Hochsan, g. dvomi svetnik dr. Račič, g. deželni glavar pl. De tel a, gosp. župan Hribar, g. podžupan dr. vitez Bleiweis Trsteniški, g. predsednik trgovinske zbornice K u Sar, predsednik mestne hranilnice Petričič, zastopniki raznih društev in časopisov, odposlanca hrvatskega umetniškega društva, gospoda kipar Valdeo in pisatelj PlavSić ter ved odličnih dam in gospic.
Predsednik umetniškega društva, g. cesarski svetnik prof. Franke je v svojem nagovoru pozdravil vse goste, naslikal kratko
stremljenje umetniškega društva ter naglasa! da se mora odbor zahvaliti za posebno po! moč pri prireditvi te razstave slavnemu de želnemu odboru, zlasti pa mestni občini, ki je dala društvu na razpolago dvorano .Mestnega doma". Nato je izpregovoril g. dvorni svetnik grof Schaffgotsch takole:
Njegova prevzvišenost gospod deželni predsednik mi je naročil, naznaniti častitemu društvu, da zelo obžaluje, da ni mogel odzvati se uljudnemu povabilu k današnji raz. stavi, ker je zadržen na Dunaju vsled uradnih opravil.
Čast mi je torej, v njegovem imenu srčno pozdraviti cenjeno društvo in čestitati gospodom, ki so že zdaj, po preteku le jed-nega leta po ustanovitvi svojega društva storili ta velevažni korak na poti pospeševanja lepih umetno8tij. Gojim iskreno željo, da naj bode današnja razstava imela pc polen uspeh, in da se bodo s časom tudi piirejale druge in večje redne razstave.
Od današnjega dneva naj se pričenja nova, plodonosna doba krepkemu in svobodnemu razvoju raznovrstnih domačih umetnosti j.
Gosp. predsednik je prosil g. dvornega svetnika, naj blagovoli sporočiti g. deželnemu predsedniku društveno zahvalo za njegov čestitko ter prošnjo, naj ostane društvu i nadalje naklonjen. Nato je imel gosp. župan Hribar naslednji govor:
Gospoda moja! Ko sem slišal, da je odbor .slovenskega umetniškega društva-sklenil prirediti umetniško razstavo, tedaj me je — kakor mnogo drugih — obšlo neko čuvstvo bojazni. Saj je res, da nai je doba zadnjih tridesetih let, v fcaterej je narod naš prizadeval si, postati deležen splošnega svetovnega napredka, kolikor toliko seznanila z najplemenitejšima strokama božanske umetnosti: s slikarstvom in kiparstvom; premalo pa smo poznali delovanje svojih rojakov umetnikov, da bi bili zamogli misliti na razstavo njihovih del.
Toda glejte, razstava je danes gotova in sicer razstava, ki je v čast našej do-mačej umetnosti. Res, da je ta razstava priredila se v skromnih razmerah; a pomisliti je potreba, da se vse naše življenje giblje v takih razmerah Mi Slovenci nimamo kronanih glav in ne plemenitih, za umetnost gorečih mecenov, ki bi podpirali domačo upodabljajočo umetnost tako, kakor se je to godilo v drugih, srečnejših, dasi semtertje ne mnogoštevilnejših narodih. Niti povprečnega blagostanja, tega predpogoja za procvitanje lepih umetnosti, ni med nami. Zato bode pa temeljitejši ogledoval* razstavljenih umotvorov semtertje takoj izprevidel, da so ustvarjeni bih zaradi ljubega kruhka.
Naravno je o takih razmerah, da nebeška poezija, katere oživljajoči dih bi se moral poznati na vsakem umotvoru, v mnogokaterem slučaji ni božala s zefirn svojo desnico vročega, za vsakdanji kruh skrbečega čela umetnikovega. Vendar pa se more reči — in veseli me, da mi je prilika to naglasiti — da prirojena nam marljivost in našemu narodu lastna žilavost tudi na tej razstavi slavi triumfe. Kolikor je nedostajalo podpor in vzpodbuje, toliko ste nadomestili imenovani lastnosti, katerima se je pridružilo še navdušenje za stvar. Navdušenje pa do neke meje rodi poezijo, in zato se tudi le-te nebeške tolažilke na prvej slovenskej umetniškej razstavi pogrešalo ne bode.
Gospoda moja! Velecenjeni gospod predsednik vam je v kratkih potezah povedal, kako je do razstave prišlo. Tudi težav je bilo premagati. In srečno so pre magane. Čestitati je na tem njemu, odbora slovenskega umetniškega društva in pa umetnikom, ki so radovoljno se odzvali njegovemu pozivu. Podali so nam sliko in priliko svojega delovanja; podali mogočnost spoznati, kako zna slovenska roka voditi čopič in dleto. Pred sabo vidimo sodobne plodove slovenske upodabljajoče umetnosti in ako druzega ne, zamoremo vsaj tolažilno reči: eppur si muove! Srečnejši časi našli bodo srečnejši rod. Takrat bode pa slovenska umetnost iz sedanjih skromnih, a pn vsem tem častnih početkov povzdignila se k večjej veljavi in slavi, katere oznanje-valka je prva slovenska umetniška razstava, ki jo s tem proglašam za otvorjeno.
G.deželni glavar pl.Detela je izrazij svoje veselje, da stopajo slovenski umetniki pred javnost s toli lepo razstavo. To je nov, velik napredek na polju domače kulture.
IzražajoC željo, da bi imeli društvo in razstavljali najboljši uspeh, je izrekel g. dež. clavar nado, da bo ta razstava začetek lepše bodočnosti slovenske umetnosti.
S tem je bila otvoritvena slavnost končana in gostje so si ob spremstvu odbornikov ogledali razstavo. Splošno se je priznavalo, da je razstava za naše razmere prav bogata in velezanimiva. Aranžerji gg. slikarji Grohar, Strnen, Jakopič, Vesel, g profesor M is in g. stavbni svetnik Ouffe so dali razstavi najmičnejše lice. Omeniti pa treba še prav posebno priznalno vrlo narodno tvrdko J. J. N a g I a s, ki je z redkim okusom in s fino eleganco opremila razstavo z najlepšimi preprogami in dragocenimi mobilijami. Kakor že večkrat je tvrdka J. J- Naglas tudi tu dokazala, da se more kosati s prvimi etablissementi svoje stroke. Vse priznanje pa zasluži tudi gosp. mestni vrtnar V. Heinic, ki je izborno aranžiral vse dekoriranje z zelenjem in s cvetlicami. Po zaslugi g. Naglasa in Heinica se razstava tudi zunanje prezentira tako, da dela vso čast mlademu, a že velezasluž-nema umetniškemu društvu.
Dnevne vesti.
v" Ljubljani. 17 septembra.
— Osebne vesti. Deželni predsedrik
baron Hein se je povrnil z Dunaja. — Gimnazijski profesor v Novem mestu gosp. Leopold Koprivšek je šel v pokoj. — Inžener pri deželni vladi v Ljubljani gosp. Karol Griinhutje poklican v ministrstvo notranjih del na službovanje. Premeščeni so davčni uradniki gg.: kontrolor Ivan Jereb iz Novega mesta v Žužemberg, kontrolor Alojzij M uši č iz Trebnjega v Novo mesto, priste" Albert Rooss iz Novega mesta v Kostanjevico, kontrolor Alojzij Str mol *» iz Žužemberka v Trebnje in pristav Ivan Perhavc iz Kostanjevice v Novo mesto.
— Občinski svet ima jutri, v torek ob 5. uri popoludne izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o razpisu finančnega ravnateljstva v zadevi pobiranja državnih davkov in priklad; o dopisu deželne vlade v zadevi pogodbe glede prostorov, ki so v Zatiškem dvorcu najeti za ces. kr. obrtno strokovno šolo; o prošnji Nabernikovih dedičev za odpisno dovoljenje glede sveta za podaljšavo Hilšer-jevih ulic; o prošnji Ivana Foderla za preložitev prostora, na katerem se na Kernu dobiva led za mestne ledenice; o prošnji Marije Jarčeve za odprodajo neke parcele; o prizivu Friderika Biirgerja in dragov v zadevi prispevka za napravo trotoarja; o dopisu delniške družbe za plinovo razsvetljavo v Ljubljani glede imenovanja zastopnika mestne občine za upravni svet te dražbe; o oddaji službe klavničnega oskrbnika in o uredbi prejemkov mestnima ži-vinozdravnikoma; o imenovanju okrajnega predstojnika za Barje; o imenovanju dveh zastopnikov v odbor meščanske godbe; o škontraciji mest. blag.; o popravahpri mest kopališču v Koleziji in o prošnji najemnika za delni popust najemščine; o dopisu deželnega šolskega sveta v zadevi napisov pri mestnih nemških ljudskih šolah; o dopisu deželne vlade v zadevi ureditve najemščine za nekatere objekte pri mestni topničarski vojašnici, o dopisu županovem o zadevi tlakovanja Prešernovih ulic; o prošnji Ivane virossmanove za podporo zase in za njena otroka; o uredbi električne železnice v Prešernovih ulicah; o zahtevi bišne posestnice Josipine Selanove, da se ji da odškodnina zaradi zazidanja Starinarske steze; o cddaji del za napravo obrežnih zidov ob obeh straneh gradečega se cesar Franc-Jožefovega mostu; o delovanju .Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva" in njega prošnjah za napravo h'dranta v Lattermannovem dre-v°du, za napravo telefonske zveze, da bi 6« v .Mestnem domu" nastanjenim gasilcem privolilo brezplačno stanovanje in razsvetljava; o prošnji hišnih posestnikov v ftavnikarjevih ulicah in Zalokarjevih ulicah v Vodmatu, naj bi se preskrbel voz za održanje smeti iz hiš teh ulic; o magistra-tovem nasvetu, da se razsvetli cesta na jožno železnico; o prošnji delniške družbe Siemens & Halske za podaljšanje obroka, do katerega se ima otvoriti električna želez-nica; o oddaji službe mestne blagajnice kondorja; o nagradi za stavbno vodstvo pri cestni kopelji.
— Državnozborske volitve na Primorskem so tudi že razpisane in se bodo
vršile na Goriškem in v Istri iz pete kurije dne 3. januvarja, iz kmetskih občin dne 9., is mestnih občin dne 11., iz trgovskih zbornic dne 12. in iz veleposestva dne 14. junuvarja. V Trstu bo volila peta kurija dne 3. januvarja, mesto dne 9., 11. in 13, trgovska zbornica pa 15. januvarja.
— Spomini na katoliški shod. „Slovence8 pri občuje v abecednem redu došle brzojavne pozdrave katoliškega shoda. Priobčil je že vse brzojavke, kar jih je došlo iz Djakova. Mnogo jih ni; vseh skupaj jih je šest. A zaman smo mej njimi iskali pozdrava vladike Stross-mayra. Strossmaver, jeden največjih in najslavnejših škofov katoliške cerkve, ni pozdravil ljubljanskega katolišk ega shoda. Brez dvoma ga nalašč ni pozdravil. To govori cele knjige in povse več, kakor bi mi mogli povedati, ko bi celo leto pisali o katoliškem shodu. — Na shodu so različni govorniki zatrjevali, da se je sklical zategadelj, ker je vera v nevarnosti. Vera torej peša. Nasprotno pa je škof Trobec povedal, da je bil veliko po svetu, da je prehodil razne države, da pa nikjer ni videl toliko verske gorečnosti kakor na Kranjskem. Kdo ima zdaj prav? Če ima škof Trobec prav, potem vera pri nas ni v nevarnosti in katoliški shod ni bil potreben; če pa je vera pri nas v nevarnosti, potem mora biti Škof Trobec jako kratkoviden in nerazumen gospod, ker vidi stvari, ki jih na Kranjskem ni. Da, zdi se nam, da škofu Trobcu res ni verjeti, in da je vera v veliki nevarnosti, zakaj to povedali so možje kakor dr. Šusteršič, Vencajz in dr. Schwei-tzer, torej možje, ki se na verske reči bolje razumejo, kakor deset američanskib škofov, če tudi ima njihovo versko prepričanje zelo praktičen značaj. — Pobožni ljudje v Ljubljani oo bili za časa katoliškega shoda v velikem strahu, da* -bljan\ Det
let ne bo maše, ker so duhovniki naročili godbo in jo vlačili po celem mestu, dasi je škof za letos vsako godbo prepovedal. To je več kakor čudno! Na deželi ne sme biti godbe, v Ljubljani pa so duhovniki in mež-narji in svedrci imeli godbo, in marširali za njo podnevi in ponoči. In ta godba je celo škofu pod oknom svirala, ne da bi se bil škof spomnil svoje prepovedi! — Na zabavnem večeru v .Meščanskem klubu" je mej drugimi govoril tudi finančni komisar Janežič, jeden tistih mož, ki so nam lahko hvaležni, da smo včasih tudi prizanesljivi. Jedro njegovega govora je bilo, da gre dandanes hudo za denar, sicer pa je obširno razpravljal o — kurjih očesih. .Slovenec", iz katerega pa nismo natančno spoznali, ali je Janežič primerjal duhovnike črevljarjem ali kurjim očesom, pravi, da je ta možiček povedal še več takih lepih misli]. Škoda, da Janežičev govor ni v celem obsegu zagledal belega dne. Moral je biti znamenit .Slovenec" pravi namreč, da je g. Povše imel .res prekrasen govor", ali iz Povšetovega govora ni priobčil nobene besede, zanj ni imel prostora, za Ja-nežičeva razmotrivanja o kurjih očesih pa ga je imel. .Slovenec" sploh o nobenem govoru tistega večera ni poročal tako obširno kakor o Janežičevem. To kaže, da je bila Janežičeva .lepa misel" o kurjih očesih najznamenitejši in najduhovitejši pojav tistega večera, in da je obudila največ pozornosti. Tem našim klerikalcem se menda delajo že v možganih kurja očesa!
— Tednik „Der Siiden", ki hoče veljati kot nekako glasilo slovenskih državnih poslancev in se vedno vsiljuje zlasti somišljenikom narodne napredne stranke, prijavlja v zadnji številki članek o katoliškem shodu. Ta članek v listu, ki hoče biti nevtralen glede našm domačih razmer, je naravnost Škandal, in mislimo, da ima izvr-sevalni odbor naše stranke naravnost dolžnost, posvetiti temu članku nekoliko pozornosti.
— Akademija slovenskega umetniškega društva je uspela v soboto tako v gmotnem kakor v moralnem oziru prav dobro. Daljše poročilo smo morali odložiti za jutri.
— Prešernova slavnost v Kranju.
Včeraj se je vršila v Kranju Prešernova slavnost, ki se je obnesla vseskozi prav lepo. Dopoldne je bila slovesna sv. maša, na to poset Prešernovega groba, ob 11. se je razkrila spominska plošča na hiši, v kateri je Prešern umrl, ob 12. je bil pri gosp. P. Mavru banket, popoldne pa na korist
Prešernovemu spomeniku v .Zvezdi" ljudska slavnost Zvečer je bil v čitalnici ples. Več jutri.
— Boj za občino vipavsko« ki je
trajal toliko časa, je dobojevan. Občinski zastop vipavski se je naposled konstituiral in je izvolil županom trga vipavskega gosp. Antona Hrovatina ml, sina prejšnega zaslužnega in od klerikalcev skrajno podlo preganjanega in obrekovanega župana, za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni gg. Ivan L e k a n st, Jos. Ž v o k e 1 j, Ivan M e • sesnel, Ivan Ferjančič in Štefan Rena r- Živela narodna in napredna Vipava in nje sinovi!
— Umor. Dne 15. t. m. našli so blizu vasi Lazeč občina Draga s smrečjem in steljo pokrito truplo neke ženske. Razen velike rane na vratu, katera ji je bila najbrže z orožjem prizadeta, ni bilo opaziti teških telesnih poškodb. Po obrazu jo niso mogli takoj spoznati, pač pa se je po obleki in novih škornjih dognalo, da je 221etna hči Petra Modica, trgovca in posestnika v Dragi. Pogrešali so jo že tri tedne. Bila je omožena, ženska lepe, srednje postave ter zapustila 1 leto starega otroka. Umor se je izvršil baje že koncem avgusta, toraj v času, ko so bile v Cerknici vojaške vaje. Šla je moža obiskat, kateri je bil takrat tudi pri vajah in bila domu grede napadena. Kdo je storil ta grozni zločin, pokazale bodo preiskave. Komisija je že prišla na lice mesta.
— Društvo „Narodni dom" v Za-gorji ob Savi priredi v nedeljo, dne 23 septembra t. 1 tombolo v prostorih gosp. L. H u b a d a ml. Začetek ob 3 uri popoldan. Po tomboli prosta zabava s petjem in godbo, ter zažiganjem umetalnega ognja. Ker je čisti dohodek namenjen za zgradbo .Narodnega doma", radodarnih dobitkov in obilne udeležbe najuljudneje prosi odbor.
— Varstvo na meji. Meja proti Italiji je zaradi cesarjevega prihoda v Gorico zastražena. V Červinjanu na pJn""- ima ko-misarijat, ki je postavljen ob meji, premnogo posla. Vsi, ki se pripeljejo ali odpeljejo, so pod strogim nadzorstvom, izprašuje se jih in pregleduje, ter ako kdo nima v redu vseh dokumentov, pa ga pahnejo v luknjo. Orožniki, financarji in pa kmetje, plačani v to svrho, prevohajo vse obmejne kraje, ceste in polja tako, da ne more nikdo neopazovan čez mejo. Slično je tudi dru-godi ob meji. To vse je gotovo jako značilno.
— Ogenj. Na Praprotni polici je dne 13. t m. gorelo pri Antonu Mačku. Škoda znaša 2300 gld. Maček je bil zavarovan.
— Nevarni tat Milecki je danes od 16. na 17. ponoči iz zapora v Radovljici skozi predor zidu ušel.
— Deželni odbor Kranjski oddajal bo meseca oktobra t. 1. bike plemenjake cikaš te in sive pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov, in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje je vložiti do 6. oktobra t. 1. pil deželnem odboru v Ljubljani in vsaki prošnji je priložiti 20 K., katere zapadejo, če prosilec neče prevzeti odkaza-nega mu bika.
— Na večerjo je povabil v soboto zvečer neki vlakovodja bivšo natakarico Te-rezo Ocvirk s Teharje v pri Celju, katera pa je to priliko porabila in mu ukradla denarnico s 60 kronami in se potem z neko pretvezo odstranila. Ko je vlakovodja hotel plačati, je opazil, da je okraden. Danes zjutraj je detektiv Marijo Ocvirk izsledil in jo aretiral.
— Tatvina. Delavcu Jerneju Poženelu v Konjušnih ulicah št. 11 je neki postopač ukradel dva para črevljev. Postopač je že pod ključem.
— Na tla podrl je neki vojak kolesar v soboto zvečer na sv. Petra cesti z bici-keljem deklo Marijo Trampušovo, ki je nesla čez cesto dve steklenici brinovca. Steklenici sta se ubili in se je brinovec razlil po cesti.
— Izgubil je v soboto popoludne neki gospod na poti od Marije Terezij e ceste po Dunajski cesti do južnega kolodvora pet pe takov.
— Premeten trgoveo s kokoši. V soboto popoludne je pripeljal neki voznik v kurnikih kokoši na Dolenjsko mitnico. Na Ocvirkovem dvorišči so se sprehajale kokoši, in ko je voznik to zsjgledal, dejal je, da so njemu ušle iz kurnika in je dve kokoši in jednega petelina ujel, vtaknil v kurnik, in potem odšel 2 njimi proti Trstu.
— Izgred so provzročili včeraj zvečer v Konjušnih ulicah vojaki 27. pešpolka in civilisti. Eden vojak je potegnil bajonet. Do pretepa ni prišlo, ker so se prepiralci popred pomirili.
— Pobegnil je v soboto prisiljenec cigan Jakob Brajdič iz Mirne peči, kateri je kopal kanal na Zaloški cesti.
— Fantje stepli so se danes ponoči pri Francetu Čerinu v Bizoviku, in je v pretepu neki Jakob Bricelj sunil z nožem Franceta Lampiča in Ivana Pavčiča. Slednjega so pripeljali v deželno bolnico.
— Nezgoda. V soboto je ponesrečil pri gradbi železniškega mosta na Barji delavec Janez Pajhel. Traverza mu je padla na desno nogo in mu odtrgala palec.
— Corrigendum. V poročilu o volilnem skodu v Ribnici št. 211 na 2. strani naj se čita mesto besedic .na 30 000 gld." pravilno nad 2 0.00 0 gld.
* Novo delo grofa Tolstega. Grof Leo Tostoj je baje na smrt bolan, a vkrat-kem izide novo njegovo delo .Moderni sužnji". Tolstoj je napisal neko izjavo o delavskem vprašanju. A cenzura mu je spis zaplenila. Sedaj je povil Tolstoj svoje nazore v beletristično obleko ter izda spis v Moskvi. Ker je spis v smislu najnovejše socialne struje ter se poteza za delavstvo, izide delo seveda zopet obrito in ostriženo. No, delo izide v celoti v inozemstvu.
* Jutranje gledališke predstave so začeli dajati v pariškem .Comedie Fran-caise". Obnesle so se izvrstno. Igrajo se igre najboljšib/domačih pisateljev. Vprizarjajo se tudi večji odlomki ter se deklamujejo pesmi.
* Sultan v nevarnosti? Sultanov zdravnik je zasledil baje ob sultanovem jubileju zaroto proti vladarju, katero vodi neka dama, a pripada jej 118 odličnih oseb. Baje so zaprli vse zarotnike, ne da bi se bili o resnici prepričali. Bržčas so dobili v pest zopet nekaj Mladoturkov.
* Morska kača. .Amerikanski Slovenec* poroča z li i 14. m. m.: Danes se je prikazala pri Kingstonu ,r,\va morska kača. Ljudje so jo opazili, ko je <&laia svojo grozno glavo iz vode. Pravijo, da je oblika njene glave telečja, njene oči so bistre in ognjene, na vsaki strani gobca pa ima velike goste brke. Glava in vrat ima sivo barvo. Kača je jako hitra plavalka. Najbrže pa je to kaka velikanska morska jegulja. Po našem mnenju pa je bila najbrž kaka — časnikarska raca.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 17. septembra. Obelodanjena izjava izvrševalnega odbora mla-dočeške stranke ni, kakor trde nemški listi, te stranke volilni oklic, nego le poziv na priprave za volitve. Volilni oklic izide pozneje in prinese ves program stranke. Tudi trditev nemškega časopisja, da se s tem pozivom zapri-segajo volilci na obstrukcijo, je neosnovana, ker se v celem pozivu o taktiki sploh nič ne govoii.
Dunaj 17. septembra. Tudi v Bukovim so že razpisani termini za državnozborske volitve.
Praga 17. septembra. Bivši načelnik mladočeškega kluba En gel pravi v svojem organu, da se mora novim češkim poslancem v taktičnem oziru pustiti popolna svoboda.
Draždane 17. septembra. Princ Albert Saški, brat nadvojvodinje Josipine, soproge nadvojvode Otona, je na potu iz Pillnitza v Woltan padel z voza in se ubil.
Beligrad 17. septembra. Od dobro poučene strani se poroča, da hoče kralj dne 24. t. m, na god kraljice Drage, pomilostiti zadnje obsojence, ki so radi atentata na Milana še v zaporu, mej njimi tudi polkovnika Nikolića.
Beligrad 17. septembra. Neki člen bivšega Gjorgjevičevega ministrstva obeta senzacionalnih razkritij o Kne-ževičevem atentatu na Milana. Dokazati hoče baje, da je neki v Bukareštu živeči ruski politični agent naročil ta atentat. Bržčas se pripravlja od znane strani nova spletka, da bi se motilo prijateljsko razmerje mej Rusijo in Srbijo.
Pri Ervlnu Burd;«h-u, lekarju t NUofJ* IiOl&l w dobiva (321-63)
katero je sestavil zobozdravrik tir. R»do Frlan, katera ohrani zobe smiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoSCajoCa za eno leto, stane * kroni, po pošti »••» Sireni.
Meteorologicno poročilo.
Vitine n.d morjem SO« 1 m. Srednji mračni tlak 786*0 mm.
15. 16
Cas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj S. popol.
Stanje baro metra ▼ mm.
9
II
Vetrovi
742 6 j   13 9 si. szahod 96 brezvetr.
743-0 7420
215 si. jzahod
Nebo
jasno megla
17.
9. zveCer
7. zjutraj 2. popol.
7425
7436 7422
14-4
107 203
si. szahod
si. jug bL svzhod
jasno S
megla | del. oblač. g
Srednja temperatura sobote in nedelje 15-3' in 151» norjaale: 14 9° in 14 8°.
:D^L:n.a-3G;lra- borza
dne 17. septembra 1B0O.
Skupni državni dolg v notah  .... 97 65
Skupni državni dolg v srebra .... 97 30
Avstrijska zlata renta....... 11645
Avstrijska kronska renta 4°/..... 97 85
Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 05
Ogrska kronska renta 4°/...... 90 80
Av8tro-ogrske bančne delnice .... 1711 —
Kreditne delnico......... 661 75
Liondon vista ........
Nemški drž. bankovc sa 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
C* kr. cekini........• .
24205 118 27«/,
23 66
1931
9040
1144
±
Dve meblirani sobi
vsaka zase in s posebnim vhodom, jedna večja na Vodnikov trg\ druga manjša v Študentovske ulice, se oddasta takoj. — Več se izve v Študentovskih ulicah štev. 2. v II. nadstropji. (1908—2)
Cis. kr. avstrijski gfe držami žtltznlo.
V svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov javljam potrtim srcem prežalo8tno vest, o smrti svojega pre-ljubljenega soproga, gospoda
Hermana Mally
kateri je danes ob 2. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto, dne 15. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Nepozabni, bodi priporočen v blagi .spomin in molitev!
Sp. Idrija, dne 13. septembra 1900.
Helen« Jlallj roj. Mpah soproga. Rezi, Herman
(1909) otroka.
Domač učitelj
z zmernimi zahtevami, ki je že poučeval, se išče v nemško rodbino za učenca IV. a razreda gimnazije v Ljubljani.
Nemška vpraSanja pod ,,Hauslehrer" v Kranj, poste restante. (1912—l)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod ls IOoblJane jng. kol. Proga oes Trhli. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čei Selzthal v Aussee, Išl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Beifling v Sterr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F rance nsfes te, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifhng v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m.
Eopoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Lino, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Prog*« v Novo mesto ln ▼ Kooevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ta Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Lin ca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoladne osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, iz Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Lin ca, Steyra, Pariza, Oeueve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasten.a, Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak % Dunaja, iz Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is Ljubljane drž. kol. v Mamnlk. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Izubijano drž. kol. ls Mamnlha Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoladne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prsan/kiL. (1305)
Clmctnijl^ei re.z5te.tfe1
u »/VJe^tnerD doma"
i>5«K don od 9. dopeludn« de 4. popoludne.
V službo sprejme se takoj
trgovski pomočnik
špecerijske stroke, kateri je zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, pri
Urban VVeber nasl. v Zalem logu pošta Železniki. (1862—4)
Novo !
Novo !
Spoštovanim občinam, posebno pa tudi vsem rudniškim delavcem uljudno naznanjava, da sva otvordla
gostilno
v Podkraju št. 24
kjer se bodeva potrudila svoje cenjene goste zadovoljiti z dobrim vinom in pivom ter ukuNnlml zorklml ln mrzlimi Jedili. (1889—2) Za mnogobrojni obisk se priporočava z velespostovanjem
Josip in Marija Zupini
v Zagorji ob Savi.
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti.
Originalni posnetki.
interesanten in komičen program.
Razen tega
interesantni in izredno komični prizori.
Predstave vsak. dan, ln sicer ob nedeljah ln praznikih ob       -ž., .».. «».. 7. In 8. url zvečer, ob delavnikih ob -ž., G. In h. uri zieeer.
Cene: I. prostor 30 Ur.. II. prestor SO kr. Otroci in vojaki iz moBtva plačajo polovico.
Programi se dobe pri blagajni.
Velespostovanjem
(1905—2) F, j. Oeser.
Kuficipijenta
sprejmeta takoj    (1904—2)
odvetnika dr. Josip Abram in dr. Otokar Rybar
v T rst vi.
Fino, skoro novo kolo
se zelo ceno proda.
Več se izve v Dalmatinovih ulicah št. I. pri A. štebi. (1896-2)
Pouk
v glasovirju po metodi Glasbene Matice (po več učencev v eni uri) daje Marija Elsner, VVolfove ulice št. 12' II. nadstr. levo._(i897-2>
stalni paznik
z dobrimi spričevali. Prednost imajo pen-zijonisti.
Več se pove v pisarni g. Deghenghi-ja v hiši g. Kneza. (1911
Sten
učitelj nemščine
vsprejme se sedmo- ali osmošolec,
Ponndbe pod ,,Modrost" na upravni štvo „Slov. Naroda".
Dva dijaka
iz nižjih razredov sprejme na hrano in stanovanje Marija Markon (1907-2) Dunajska cesta št. 14, v avo-išč«
Išče se inteligenten
restavrater
za novo, elegantno opremljeno restavracijo v hotelu „Evropa" v Pulji.
Zahteva se zmožnost slovenskega i: Skega jezika in kavcijo 500 gld.
Restavracija Me odpre zarMbur i meseca oktobra t. 1. Točilo se bode samo pivo Iz mcHČanske pivovarne \ l'l/.iiu.
Reflektantje naj se obrnejo do \ U »ni u Clruma v Pulju. kateri jim bode dal potrebna pojasnila. (1889
Izvršilna prodaja.
V petek, dne 21. kimovca 1900, ob 9. uri dopoludne
prodajale se bodo v Studencu (Brunndorf) izvršilnim potom Angelo Alta-Jevc
premakljive reči, in sicer: opeka, različne priprave za opekarnico, vozovi, 1 konj, 1 krava, 1 vol, 1 decimalna tehtnica, žito, 1 paral stroj
(lokomobila) na 4 kolesih.
Kupci imajo položiti kupnino takoj v gotovini; pod tretjino cenila se ničesar tU prodaja. (1913— i
Člene Knjige
za v$e <?cle
h.al^or tudi
u$e drag« ^ol^e * * * * * * x * * potrebščine
priporoča (1880—3)
L. 5ebw>entner
Knjigctržee, Oucr^Ki trg |t. 3«
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najiiI>Jlit cenah. (i88i—3)
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
H i
HI
„Ljubljanska kreditna banka"
IfcTalc-uop 1». prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, sastavnih V Ljubljani f pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najkulant-
Spltalaike ulice &«. 3B-      | nejsih pogojih. (1877-3)
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
*
Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje d.oixstrnili, vlo^ na vložne knjižice, na tekoči račun in na girv-konto s 4° 0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskcmpt rxa.eza.jic najkulantneje Boizna naročila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
tVutoJM in tisk aNarodne Tiskarne"