Leto IV., štev. 18f ———................ MTOIHHlIM—■hl.lfc 1'USlUlUtt l).;«u.illf-U.>. V LlubU&nt, sobota one 4. avgusta 1023 Po? amezna Mev. ctane 1-50 Oln lih«|» Oft ♦ ■tutral. Stane mesečno 12-80 Din B inozemstvo 35'— m neobvezne Oglaal po tarifo Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Upravnf&tvo: L|ubl|ana. Prešernova nI. it 64. Telet it 3& Podružnice: Maribor. Bai »trska ul L TeL it 1a. Celi«, Aleksandrova a Račun pri poŠta. čekov, sarodn štev. U.84Z Na dosedaj še nepojasnjen način so bile včeraj vse brzojavne tn telefonska žice nekje med Celjem In Mariborom prerezan« aH sicer pokvarjene. Tako (udi t Dunajem in Praga nismo mogli govoriti In so izostale vse Inozemske vesti. Poročilo o smrti ameriškega predsednika Hardlr.ga je prispelo brez-tično preko Zagreba. Vladne represalije profi železničarjem KOMUNIKE PROMETNEGA MINISTRSTVA. - FANTAZIJE MINISTRA JANKOV1ČA. - MOBILIZACIJA STAVKUJOClH ŽELEZNIČARJEV. (Glej tudi poročilo o stavki za (Domačimi vestmi«.) Ljubljana, 8. avgusta. Danes so prispeli v Ljubljano prvi udeleženci novinarskega kongresa, ki lirične jutri. Med novinarji najdemo imena, kakor Lord Nortbciilfe. Dunajski parlamentarni žargon pa jo dal marsikateremu naslov »Tintenkuli«, »presbanilit« Itd. Na eni strani ime svetovne veljave, na drugI strani anonimna množica z zanič-Ijivim nazivom. Toda med takšno množico je živel in delal na primer tudi Josip Jurčič, ali Svetozar Markovič, Mars ln oba njegova velika ruska slod-benika, so dolali Mazzinl, Theodor Fun-fcane, Thlera, Clčntenceau. In mnogi, mnogi drugi. Mnogi pravi presbandit je vse svoje življenje zares služil ta naziv ln jo lajal ln bevskal ln brizgal strup po poklicu med svet. Mnogi je vstal tlntenkull ln se potil za 80 goldinarjev ln maral prste ter končno šel k drugemu poklicu, ali pa gladu poginil ob idealih. Mnogi Je pOBtal svojemu narodu vodnik v politiki ali v kulturnem delu, ln si je pridobil mesto v prejšnji ali sedanji zgodovini, politični ali kulturni. Od thiteukulija do kulturnega ali političnega prvaka je včasih le cn korak, včasih pa večnost. In obratno. Ni to toliko odvisno od železne energije, sposobnosti, od »sreče« . . . marveč od takozvanega ambienta, obeležja. Novinar kot oseba ln kot stan Je po-vsodi pravcati barometer kulture svojega naroda. Dunaju smo po pravici očitali šmoka, ta šmok pa je pogruntal reče ni co, da ima vsak novinar marSal-iko palico v tomistru. Tip Jugoslovanskega novinarja ie ni nstvarjou, ker še ni ustvarjen naš narodni tip, niti ie nimamo svojega dovr-Senoga novinstva. Kakor smo prinesli v novo državo vsak svoj na poi že dovršeni, na pol pa ie nedokončani, sveti, često brezizrazni obrat, tako se sedaj mod seboj amalgamiramo, rastemo polagoma, ln ie vedno v konservativnih smoreh proilostl. Stari srbski, stari hrvatski ln stari slovenski tip, z vojvodinskim, bosanskim ln primorskim od-grankom; često smo še kampanillstičnl, separatisti po čustvu ln praksi tam, kjer govore programi o absolutnem je-dinstvu. To stanje se potem Izrablja — v dokaz proti jedinstvu ln za njega ue-možnost Kdo danos najčisteje predstavlja srbskega novinarja, srbski način mišljenja, čustvovauja, srbske poglede na državo, na nacijo, na poediue stanove, na razmerje med plemeni? Kateri tip bo najbolj pogodil, kar je hrvatskega, kar je slovenskega? In kaj je jugoslovansko? Ob petem kongresu jugoslovanskega novinarstva je morda naš najkorlstnojšl, najresnejSi, najbolj trpeči kolega — humorist, satirik. Ob njem in v njegovih karikaturah morda najbolje gledamo zrcalo, v njegovih spakah morda najlepše vidimo svoj obraz. Kot predstavniki vsega onega Bkupaj, kar tvori dušo »naroda, koji nastuje«. Tudi mi nastajamo. Tudi med nami so tipi vseh vrst, značaji vseh barv. Ko se sestanemo na tridesetem letnem novinarskem kongresu, bo med danes in takrat tako različno, kakor da nas časovno loči stoletje od letnice 1928. Danes se sestaja v Ljubljani peti kongres jugoslovanskih novinarjev, obenem četrta skupščina naše organizacije. Tudi on je slika stanja vseh stvari v naii državi. Se vedno nimamo tiskovnega zakona, niti svoje zbornice, niti prave sindikalne organizacije, da, niti svojih uajprimitivnejših pravic, n. pr. svobodne uporabo prometnih Breilstev. Zato pa imamo med »odgovornimi« kolegi takšne, kl se skrivajo za imuniteto itd. Duhovito povedano je bilo, da je tisk sedma velesila. Celokupni naš tisk Je od nacijonalne velesile še vedno tako oddaljen, kakor je naša kraljevina oddaljena od ranga velesile. Ce so pa mora ponekod že tudi v našem tisku priznati, da Imamo resna stremljenja, mnogo dobre volje ln moči, more vendar marsikateri naš list ponosno reči o sebi, da vrši veliko kulturno delo ln da uči, bodri, in da od uvodnika pa do zadnje dnevne vesti ln polemične notice zastopa idejo, katero je spoznal za pravo, brez kompromisov, brez malo-dnšja. Peti kongres jugoslovanskih novinarjev se še ne more pečati z načelnim razčiščevanjem. ML ki daiemo obliko Beograd, 8. avgust*, p. O starki na južni železnici Je prometno ministrstvo izdalo nocoj nastopni komunike: (Včeraj opoldne Je zagrebška direkcija obvestila ministra o tem, da se bo začela železniška stavka v noči med 2. In J. avgustom In da bo trajala do polnoči 3. avgusta na privatnih železnicah v Sloveniji in na Hrvatskem. Po poročilih od davi ln nocoj te Je U stavka res začela. Prometni minister Je o tem nujno poročal ministrskemu svetu, kl je na njegov predlog In na predlog min. za notr. stvari odločil. da vojni min. i ukazom pokliče n* orožno vajo vse ono železniško osobje, kl se nahaja ▼ stavki. In sicer na temelju zakona o postopanju v slučajih nereda. stavk tn opora na železnicah a dne 15. decembra 1921. Ta odredba se Je že brzojavno odposlala komandi IV. armlj-ske oblasti v Zagrebu ln zagrebški železniški direkciji Na državni železnici nI stavke, niti v Sloveniji niti na Hrvatskem. Promet za mednarodne tn konvencljonalne vlake Je zagotovljen. Zagotovljen pa je tudi notranji osebni promet s pomočjo vojske ln drugega osobja. Povsod vlada red In mir; samo v bližini Ljubljane so stavku-Jočl streljali na lokomotivo državne železnice, kl Je bila poslana v Postojno, da prevzame ekspresnl vlak Iz Trsta. Po zadnjih poročilih te duhovi pomirjajo. Odredila se Je nujna preiskava o vzrokih stavke, kakor tndl da se najdejo povzročitelji tn kolovodje stavke v smisla (lena 10. zakona o zaščiti driave*. OLUPOSTI PROMETNEGA MINISTRSTVA Beograd, 8. avgusta, p. Danes Je bila seja ministrskega sveta, na kateri je pro- metni minister poročal o stavki lelesnl-čarjov na jntnl želetniol Navedel Je do tedaj prejeta poročila o poteku stavke. Prometni minister Je spravljal to stavko v »vezo t stavko, kl Jo vodijo »Probu-Jajočl se MadžarU ter J« naglašal, da vzbuja pozornost Utočasnost stavkali). Na seji ministrskega sveta se Je sklenilo, da bo vojaška vaja za stavkujoče trajala dotlej, dokler bodo to zahtevale prometne razmere ln dokler ne bo viden rezultat stavke na Madžarskem. Ob 8. uri t večer Je bila situacija ta: Na progi Jntne železnice 8lsek-Zagreb vrSi službo državno osobje t pomočjo vojske. Na progi LJubljana-Rakek je vse oeobje Južne le-ieznloe poklicano na orožno vajo. Nato jo prometni minister šo poročal, da so zastopniki muslimanskih železničarjev v Bosni zahtevali, da smejo v službi nositi fes. Ker Jo danes potokol rok, da te Ima izvršiti naredba o novih leleznlčarsklh uniformah, je prometni mlnleter ostal pri tvojem sklepu, da morajo vsi železničarji nositi novo uniformo, kl jim jo Je dala država. PREPOVEDI IN ARETACIJE. Zagreb, 8. avgusta, p. Za danes zvečer ob 5. uri Je bil napovedan velik protestni zbor železničarjev, poštarjev In Javnih nameščencev v Zagreba. Policija je zborovanje zabranlla. Zagrebška pukovna okrožna komanda Je poklicala na orožno vajo vse one železničarje. ki v roku 18 ur ne bl nastopili službo. V Zagreba J« bD aretiran Bogdan Kreklč, predsednik iveze železničarjev In predsednik delavske zbornice. Zaradi njega so bile aretirane še tri druge oeebe. nI te Male antante obenem člani novo | ustvarjenih Malih antant. V obeh slučajih bl bila ista naloga, da se izvrši čim bližje sodelovanje i Grško In Polj«' sko. Za enkrat bodo to tesno zvezo zastopniki Msle antonte vidno manife« Btlrali v inozemstvu ter se bodo odslej sporazumno vrille skupne demarie pri vseh silah, kjer so akreditirane. V vprašanju rcparacIJ v sporu med Francijo In Anglijo ima Mala antanti svoje stališče, katero pa smatra kot svojo Interno stvar. Kandidatura ta za« stopnlka za seje društva narodov So nI določena. Na konferenci v Sinaji sc na to nt polagala velika važnost Prišlo je do sporazuma, dt se bodo vsi ministri! za zunanje stvari držav Mile antante v času sej društva narodov uahsjali v Ženevi ter se bo po situaciji sklepalo na licu mesta. Interesantno je omenit! tudi vprtit* nje obnove odnoSaJcv z Rusijo. Za en» krat se to vprašanje nahaja v sondira« nju ter se o njem misli zelo optimistih no. Mala antanta Je uverjena, da Ba vse države v Evropi približu)ejo Rusiji in da želijo, da Rusija čimprej vstopi v mednarodne odnošaje. Naša kršijo« vina nima nobenega uradnega predstav« nika v Rusiji, ako p» se bodo odnošsji obnovili, bo noši vlada Imenovala tvo« jega zastopniki v Moskvi. Ameriški predsednik Harding umrl PODLEGEL JE NENADNI PLJUCNICI. Naš mednarodni položaj po sinajski konferenci EKSPOZE ZUNANJEGA MINISTRA NOVINARJEM. — BODOČNOST MALE ANTANTE. — RAZMERJE DO RUSIJE. Beograd, 3. avgusta, p. Danes dopol« dne ob 10. je minister za zunanje itva« rl dr. Ninčič sprejel beograjske novi« narje ln jim podal neke vrste ekspoze. Naglasil je, da noče ponavljati dejstev, o kiterih je jivnost glede konference v Simji bila že obveščena ln o kiterih so zastopniki drugih držav Male in« tante ie poročili. 2eli samo, da jim da vtis, kl gi Je on dobil na tej konferen« d. Izjavil je: »Od zadnjega sestanka zastopnikov Male antante v času kraljeve poroke v Beogradu pa do dines je Mala intanta pokazala velik napredek. Pri prvem se« stinku je sporazumevanje trajalo samo poi ure, sedaj pi smo ▼ dvodnevnem intenzivnem delu komij dovršili posle. Potrebovili smo časa, ne zaradi tega, ker bl bile potrebne med nami diskusl« je ali da bi se morali porazumevatl v posameznih vprašanjih, ker smo v vseh vprašanjih hitro prišli do sporazuma, temveč bilo je treba toliko časa, ker je bilo mnogo vprašanj, o katerih smo ho« teli izmenjavati misli, ker je bila naša želja, da določimo skupno gledišče Ma« le antante o vseh važnih vprašanjih evropske politike. Ranovrstnost vpra« Sanj, o katerih smo govorili ln ker je bilo potrebno, di se detajlno vzajemno ob« veščamo, je izzvali potrebo, di smo Imeli dolgo konferenco. Vtis je ta, di jo kohczlja med silami Male antante vedno večja in da b tem vedno bolj raste njen pomen kot faktor politike miru ln konsolidacije v Evropi. Beograd, 3. avgusti, p. Iz dobro ln« formiranih političnih krogov doznava vai dopisnik, da je Mala intmti Imeli od sestanka v Sinaji veliko koristi ln di se Je tam utrdilo popolno soglasje med njenimi člani v vprašanjih medna« rodne politike. Ta sporazum je poseb« no pomemben zato, ker so se pojavili v javnosti glasovi, da v posameznih vpraSanjih med člani Malo antante ni prišlo do sporazuma. Posebno so je o tem govorilo v času prevrata na Bol« garskem, ko se je obsojalo pisanje ru« munskega časopisja. Držanje rumunske vlade v odnoSajih napram taveznlkom Mile antinte pa je bilo povsem ko« rektno. Najboljši dokument za to je, ker je kohfercnca v Sinaji odlično uspela. Na konferenci v Sinaji Je bilo tudi sklenjeno, da so Mala antanta sestane vsako leto vsaj dvakrat. Sestanki se bo« do vršili radi izmenjave misli o raznih političnih vprašanjih, disl bl zanje ne bilo nikakega stvarnega razloga niti do« godkov, ki bi zahtevali sestanek Male antante. Prvi sestanek se bo prihodnjič vršil v Beogradu, potem v Pragi itd. Dalje doznavamo, da na konferenci v Sinaji dr. Ninčič nI predlagal nlkakih posebnih ukrepov proti Madžarski, ka« kor je to pred nekaterimi dnevi javila »Prager Presse«. Na konferenci se tudi nI razpravljalo vprašanje o vstopu GrSke ln Poljske v Malo intanto, ker se to vprašanje niti nI stavilo, temveč se je govorilo samo o odnošajlh teh dveh drživ napram Mali antintl. Pri tej priliki je prišlo do soglasji v tem, da Je potrebno, da se vzdržujejo čim Intltnnejšl odnoJajl z Grško ln Poljsko, ker sta Mali intantl zelo koristni. Nato se Je govorilo o možnosti, da so razširi osnova Male antante. Nava« jall sti se dve možnosti tesnejšegi so« delovinja z Grško In Poljsko. Po eni osnovi bl se imela baza Male antante razSIriti tako, da bi obsegali poleg neulllyske in trianonske mirovne po« godbe tudi druge mirovne pogodbe. Po drugI verziji pa naj bi so ustvarilo več skupin Milih antant kl bl bile med se« boj zvezane v tesni zvezi in bi bili čla> javnemu mnenju in smo njegov mikrofon, ne moremo še sami sebi dati one ustave, ki jo država že Ima. Podobni smo v Bvojem razvitju Italiji, kjer je novinarstvo prav tako počelo v nlzer-nah in se potem dvignilo t državo ln narodom vred. Naža današnja naloga je, da se konsolidira stan ln da se ustvari, utrdi njega zasebna organiza-c' x. Od zbora do zbora se že vleče ta problem v peto leto. Ob desetem kongresu, ko bomo obenem obhajali prvo desetletnico domovine, bomo morda tudi mi sodni za druee. višie nrobleme. Zaenkrat Se ne moremo v višine Time-sov ali Tempsa. Treba se Izogniti nižinam, kjer plazijo reptill. Najpreje treba, da utihnejo oni, kl vidijo v nas Se vedno le Škodljivce, poklicne kvarljiv-co narodne duše. Mi jo samo reflekti-ramo. Ljubljana no bo mejnik v naSih kongresih, le člen v verigi. Naj ostane vsem tovarišem v prijetnem spominu, ko se po kratkih dneh oddiha vrnemo vsak k svojim črnilnikom, Skarjam, telefonom in linotypom, ln k svojim vernikom. Newyork, 3. avgusta. (Radio) Pre- j zident Harding Je danes podlegel pljučnici Njegova smrt Je splošno presenetila, ker so zadnjo vesti poročale o zboljšanju predsednikovega stanja. • Se predno Jo nastopil rok ca volitev novega predsodnlka t ameriških Združenih državah Je položila bolezen sedanjega predsednika Hardlnga na posteljo tor ma upihnlla luč življenja. Njegova smrt je priila popolnoma nepričakovano. Božja dekla, ki ne meri ljudi niti po letih, niti po bogastvu ali slavi, Je tudi pri ameriškem prezidentu šla svoja lastna nepojasnjena pota. Harding Je bil prodsednlk amoriSke Unije nekaj nad dve leti. Izvoljen je bil dne 2. aprila 1921. Pri njegovi volitvl so je bil boj mod demokratsko ln republikansko stranko. Demokracija, ki ja po svojem predstavnika Ideologu Wllsonu doživela svoj polom na konferenci evropskih diplomatov v Parizu, Je tudi doma pri predsedniških volitvah propadla. Coi je o«tal t manjiinl in v washlngton-skl BeU hiši Je zavladal reprezentant republikanske stranke Harding. Za evropsko politiko Je nastopila t nstollčenjem Hardinga nova doba. Na njegovo pobudo se Je rrtlla raaorožitve-na konferenca v VVashlngtonu. kl pa nI Imela toliko namena omejiti sploSno oboroževanje narodov, temveč Je skušala pomakniti nekoliko dalje preteč konflikt mod belo In rumeno raso. Konferenca nI končala tako, kakor so želeli ameriški krogi. Z njo nteta bili na koncu tado/oljni niti Amerika, niti Evropa. Drugače Je bila Hardingova era v Ameriki doba abstinence ameriške poH-tiks v evropskih tadevah. Združene države so se popolnoma odrekle sodelovanju v vpraSanjih, na katerih bistveno niso bile Interesirane. Ostale so pri starem ameriškem gospodarsko-polltlčnom principu, da se Iz Idoalnih razlogov pač ne izplača hoditi po kostan' v žerjavico ta druge. Amerika bo Jr posvetila sebi In Je v prvi vrsti gledal«, kako bo spravila sadove vojno zase. Denarja, katerega dolgujejo Ameriki »vropske države, nI mogla Izgubiti; a poskrbela Jo zato, da so ti dolgovi odplačajo. Iz '"h razlogov nI Amerika v poslodnjih dveh letih podvza-mala nobenih akolj ln nobene Inicljatlve za reSItev evropskega kontinenta it povojnih stisk. Ostala je zvesta Monroeje1 vi doktrini »Amorika Amorikanccm«. Republikancem ameriškim gre torej zasluga, da so po Wilsonovih nastopih v evropski politiki ohranili sebi samo gospodarske ugodnosti vojnega iiida in da so Ideološka razmotrivanja propustni evropskim narodom. Tudi tu, kakor na ne-Stotih drugih poljih, se je izkazala ameriška livljonska praksa, ki vpoSteva samo one činltelje, katori ji no povzročajo zgube. Po sedanjem stanju stvari ni nobenega povoda, tla bi so ta pr&voo ameriške politike izpromenil v bližnji prihodnosti. Kdo bo novi predsednik Unije, jo postranska stvar; glavno vprašanje je. ali bo vodil svojo zvouio državo po isti poti. katero mu jo začrtal prednik llar-ding. Kolikor Evropejci Ameriko lahki poznamo ln jo moromo presoditi, menimo. da se ho to zgodilo. • Predsednik Harding je po rodu Skot. Njegovi pradedje so prisil v Amoriko pričetkom 19. stoletja. Njegov oče, ki Su živi, Je bil zdravnik. Harding Je bil rojen dne E. novembra 1866. Obiskoval j* Solo v Marionu. Najprej Je bil učitei.i. vendar mu ta poklic n| ugajal. Zapustil je službo ter pričel Študirati pravo. Posvetil sa je novinarstvu tor sodoloval pri listu »Evenlng Star«. Pri tom Usta Je bil stavoo, kolporter. korektor in nazadnji lastnik lista, nardingovo ime Je postalo popularno tlastl t ozirom na njegov novinarske In govorniške zmožnosti. Bil je vodja baptlstične oerkve, kateri Je fc« sedaj pripadal. Svojo politično karijoro Je pričol Harding leta 1889. Odlikoval bo Je ilasti » logislativnc:n dolu v BkupSčinl držav« Ohio, kjer jo bil lota 1904. Izvoljen u podguvornorja. I>eta 1900. Je bil Iznova Izvoljen ca podguvornerja, pa Je topol mesto odklonil. Leta 1910. je kandidiral ta guvernerja, pa Je pri volitvl propadel Leta 1914. Je bil Itvoljen ta senatorja Zedinjcnlh drlav, kar Je ostal do dne 2 novembra 1021., ko Je bil ravno na svo; rojstni dan Izvoljen ta predsednika Ze dlnjenih držav. Pri Itvolitri ta predsed nlka je dobil absolutno večino glasov Od 602 delegatov Je glasovalo tanj 848 kl so Imeli za seboj 0,687.000 volilcev Do volitve novega predsednika bo vodi! njogore posl« podpredsednik Collldge. RUMUNSKI KRALJ NA POTU NA BLED. Beograd, 8. avgusta, t. Nocoj se doznava. da Je odiel Iz Bukarešte rumunskl kralj s kraljico, kl potujeta oba na Bled. V njunem spremstvu se nahaja na A poslanik na romunskem dvora g. ČoUk-An-tlč. Zunanji minister o triglavskem incidentu Beograd 3. avguitn 'la konferenci, kl Jo Je Imel *anjl minister dr. Ninčič danes z beograjskimi novi-narjl, Je neki novinar -vr-fr* ministra o prihodu Italijanskih Alplncev na Triglav. Minister nI dal nobenega preciznega odgo-ora, dasi mu ie Vaš dopisnik naglašal, da so italijansko čete res dvakr« prekoračile mejo. Dr. Ninčič Je rekel, da uradno meja nI določeni ter se potemtakem ne ve, ali so Italijani prekoračili mejo ali ne. Pogajanja z Italilo SuSak, 8. avgusta, r. Danes se je objavil prvi komuniki o delu paritetne komisije, kateri so i našo strani prisostvovali: dr. Šilovič, dr. Rybaf ln Ra-člč. Značilno je, da komunikč poudarja, da jo bila to prva seja, ki se je vršila po prekinjanju v Opatiji. Odslej se bodo vsak dan vršile seje v palači Gighi. Ko-munik6 dalje ne vsebuje nobene besede. Objavili so sa samo nekateri itali- janski listi. Značilno je, da tega komu-nlkčja ni Izdala službena »Agenzla Štefani«, ki doslej sploh Sc niti i bese do nI omenila paritetne komisije, tem več da o njej poroča agentura Volta. Inozemske borze 3. avgusta. ZAGREB. Efekti živahni. Na deviz, nem tržišču tendenci popuSčijoči. Malo povpraševanji. V dolarjih nobenih zaključkov. Nastopil Je dinet tudi di' sponent Nirodne binke g. Arangjelovič Notirale so devize: Dunaj 0.132—0133, Berlin 0.00725—0.00785, BudimpeSti 0.52.S do 0.575, Bukircšti 47—0, Italija 408 do 410, London 430—432, Newyork ček 93.5—94.25, Pariz 535—545, Pragi 277.5 do 278.5, Švica 1680—1690; valute: do< larjl 92.90—93.25, avstrijske krone 0.13:' do 0.1345, čeSke krone 273—275, fran. coski franki 530-535, lejl 44—47, Ure 404—0; efekti: Ljubljanski kreditna banka 235—237.50, Slivenski bmki lir do 112, PriStedioni 1195—1200. BEOGRAD. Amsterdam 3750—3775. Berlin 0.007-0.00725, Dunaj 0.137 do 0.13315, Bruselj ponudbi 460, Budimpe. šta 0.40—0.50, Bukarešta 47—47.5, Var-Sava povpraševanje 0.03, Ženeva 1682.5 do 1685, London 429.5—430, Milan 407 do 407.5. Ncwyork 93—94, Pariz 530.25 do 540.40, Praga 277—277.25. Sofija po< vpraševanje 85. Minister o aktualnih vprašanjih Dopisniku zagrebško «Rijcči» je podal n-unanji minister dr. Ninčič o sinajski konferenci par interesantnih obvestiL O splošnem uspehu ainajsko konference je minister Izjavil, da je sestanek zuna» njih ministrov Male antante povsod zbudil velik interes in to zato, ker svet že dve leti opazuje, kako vzajemno so rešujejo vsa vprašanja. V kratkem ča« su sestanka je vendar uspela orljcnta« cijs v vseh brezštevilnih vprašanjih in to s popolno solidarnostjo. Glede BoU garije je minister pripomnil, da tta na« sa in grška vlada prejeli od g. Cankova izjave, ki zadovoljujejo. Je pa nekaj predznakov, da zaželjeni miroljubni od« nosi med nami in Bolgarijo no bodo najboljši. Kar sc tiče niškega sporazuma radi razoroženja makedonstvujuščih band jo treba reči, da je naša država žolela s tem lo odstruniti zapreke prijateljskih odnošajev. Težko je to, da ne vemo, ali bolgarska vlada noče ali pa ne more vzdrževati dobrih odnosov. S Stambo« lijskim smo sklenili sporazum z mnogi« mi jamstvi, Stambolijski je pokazal do« bro voljo, toda Bog vedi, ali bi bil mo« gel vse izvršiti, ako bi ostal živ. Glede madžarskega posojila ln naših narodnostnih manjšin se je minister Ninčič izjavil slično, kakor o Sinaji. Pač pa je glede KaJiča omenil, da se mu v inozemstvu pripisuje prevelika važnost. Od Radiča ni mogoče izvedeti točno, kaj pravzuprav želi. Njemu lebdi pred očmi forma, ki jc začetkom 20. stoletja bila obsojena na propast. Lahko se najde nova forina organizacije, lahko se menja ustava, toda politični ideali in načrti jc morajo prilagoditi našim last« nim potrebam. Radič ne pride v Beo« grad ln to je skoro usluga za vlado, ker tako namreč lahko dela. Največja napaka je v tem, da velik del jugoslo« venskega naroda nima nikake politične šole. Ni demokratičen, prej reakdona« ren in nima razvite politične zavesti. Četudi ima ta del naroda povprečno boljše šole, kakor Srbijanci, vendar se najde v Srbiji mnogo več političnega interesa in razumevanja. Volilna zmaga Radiča se da prav lahko razumeti, ker prihaja radi sistema, ki gre na roko ve« likim strankam; Radičevi agitaciji je uspelo objasniti narodu, da ne bo pla. čeval davkov, da ne bo služil vojaštva, in to je naravno pritegnilo mnogo vo« lilcev. Toda kmalu bodo uvideli, da se v državi morajo plačevati davki in da vsak državljan moro služiti državi. Glede naših odnošajev z Italijo je končno dr. Ninčič dejal, da ne potre, bujemo nobenega posrednika. To je stvar, ki jo bomo rešili sami brez inter« vcncij. Sklepoma je še naglasil, da dr. žave Male ontanto želijo poglobiti svo« je ekonomsko zveze. Posebno se bo dc« lovolo za poboljšanje prometnih, brzo« javnih in telefonsiah zvez. Vprašanja, o katerih se je razpravljalo v Sinaji, bodo podrobnejše izdelali strokovnjaki. Sestanki pa bodo odslej pogostejši. Zveza aciovnega ljudstva, na Kateri sk>- ni večina ljubljanskega občinskega sveta, sedaj lahko vidi, kako grdo so kerikalcl Izkoristili socializem v svoje protlsoclali-stlčne svrhe. Ljubljanski volilcl lahko spoznajo kolik humlruK je bila zveza delovnega ljudstva, ki je bila zasnovana le za to, da pride klerikalna reakcija do politične moči v ljubljanskem mestu. Q. Perič ln par njegovih oprod ter g. Lemež ln njegovi komunistični sodrugl niso ničesar druzega kot sluge proslulega ln kapitalističnega ultramontanstva, ki odkrito odklanja socializem ln socialnost. Večje dekadence kot v tej družbi socialna misel nI mogla doživeti Učiteljski kongres v Ljubljani Razstava Izdelkov Učiteljske tiskarne. Ker veliki sojem še nI odprt, da bi tam Učiteljska tiskarna pokazala jugoslovanskemu učitelistvu svoje izdelke, je priredila tako razstavo v I. nadstropju Učiteljske tiskarne. Paviljon je okusno prirejen ln bo dostop dovoljen tudi občinstvu, ki se lntereslra za to. Posebno zanimive ao tabele barvotiska, ki ga tiskarna izvršuje z novo nabavljenim strojem. Razstava se otvori v nedeljo. Vstop prost. Predprodaja vstopnic za Javno telovadbo In narodno voselioo jo od petka dalje pri »Tiskovni zadrugi«. Prešernova ulica 64. Cene so znatno znižane od običajnih. Sczite brzo po vstopnicah! Brezplačne vstopnice za narodne noše h koncertu se dobe v kongresni pisarni UJU. Pri pozdravnem večeru v «Zvezdl» pojeta iz prijaznosti oddelek moškega zbora Glasbene Matico in kvartet g. dr. Kozine. Volitev novega vodstva in uprave UJU. Na letošnjo m. državno skupščino UJU pade tudi volitov novega Glavnega odbora, ki se vrši vsaka tri leta. Tako bo Ljubljana deložna tudi v tem oziru svoje posebne pozornosti In bo udeležba na kongresu zaradi volitev polnoštevilna. • Sokol I. priredi na čast udeležencem učiteljskega kongresa v pondeijek dne 0. avgusta zvečer po javni telovadbi na Taboru veliko narodno veselico. Bogato opremljeni paviljoni bodo prikrojeni v narodnem slogu, v njih bodo streglo sestro v narodnih nošah. Pri veselici sodelujejo razni pevski zbori, godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. bratski orkester Sokola I. in drugi domači godci. Na sporedu jc tudi ples in umetal-ni ogenj. Da bo slika tem pestrejša, prosimo, da so kolikor mogoče več oseb udeleži te prireditve v narodni noši. Veselica so vrši v hladu. Vstopnina znaša samo 1 Din. Zdravo! — Prireditveni odsek Sokola I. Bankrot slovenskih krSžsnskifa soc aicev Ze svoj čas smo priobčili Izjavo pokojnega dr. Kreka, s katero Je manifestiral za edinstveno državo z enim parlamentom in eno vlado. Dr. Krekovo stališče smo iznesli v dokaz, da so klerikalci svojega prvega moža zatajili ln Izdali že po par letih, odkar je na njegovo rakev padla zemlja. Nedoslednost In nepoštenost klerikalne polltke pa sega še veliko globlje. V tem nas protrjuje poslednji broj .Pravice., glasila krščanskega delovnega ljudstva. Ta prinaša namreč uvodnik z naslovom: »Nazaj h Kreku!. Iz njega posnemamo, da je doživel krščanski soclalzum v klerikalni stranki popoln bankerot. Dr. Oosar je izdal kot prvobojevnik krščanskega socializma brošuro: «Za krščanski socializem.; »Pravica« pa pravi, da je dr. Oosar »glas vpijočega v puščavi«, da se smatra v klerikalni stranki »kakor da je osamljen ln nevaren hul-skač«. »Pravica« piše, da ni Imel nihče drugI kot dr. Gosar v SLS pogum dvigniti svoj glas »proti blodnim mislim«, ki so v stanu zrušiti temell, na katerem slone vse naše (klerikalne) kulturne, zadružne, gospodarske, stanovske In politične organizacije«. »Pravica« pravi, da so strašne besede, ki jih je napisal »Glasnik presv. Srca Jezusovega« XXI. str. 136 in ki se glase: »Socializma, socialnosti in drugih reči ne potrebujemo, vse to lahko prepustimo brezvercem.« Na te besede odgovarja dr. Oosar v Svoll brošuri: .Ce bomo tako mislili ln tako govorili, potem bo to naše krščanstvo ostalo le nam In bo z nami Izumrlo.« .Pravica« pa dostavlja: »Zdaj šele ume-vam, zakaj med mlajšimi našimi intelektualci ni tistega idealnega navdušenja in stremljenja skušati se uveljaviti s praktičnim, požrtvovalnim delom v socialnih organizacijah.« Značilno za razpoloženje v klerikalni Stranki je tudi konstataclla «Pravice«, da sl dr. Oosar s svojo propagando za krščanski socializem »ne bo pridobil prijateljev«. Isti list se tudi zgraža, da molče vsi najožji dr. Krekovi prijatelji, katerih dolžnost bi bila, .da branijo to kar smo sc naučili ne samo od dr. Kreka, marveč tudi od dr. Mahnlča In dr. Pavlice i od tistih, kateri še žive ln zato ne navajam, a molče.« Popoln bankrot slovenskega krščanskega socializma. Klerikalni kapitalisti so zmagali. To docela notrlule .Pravlca«. Zavo tS za prisilno delo Ministrstvo pravde jo izdalo naredbo o postopanju za slučaje odpošiljanja oseb v zavode za prisilno delo. kakor to predvideva zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta uvedba odreja, da se ustanavljajo taki zavodi ločeno za moške in ločeno za ženske osebo. Ti zavodi bo lahko samostojni, a zamorejo se naslanjati tudi na obstoječe zavode za izvrševanj« kazni, toda osebe, ki bo na hajajo v zavodu za prisilno delo morajo biti strogo ločene od ostalih kaznjencev V zavode za prisilno delo »e pošiljajo osebe, katero je pristojno sodišče na pod lagi čl. 6. zakona o zaščiti državo poleg glavne kazni obsodilo še na prisilno delo. Predno pa se Bodišče odloči za tako odredbo, mora po potrebi vprašati za mnenje policijsko oblasti, organe ministrstva za socialno politiko, kakor tudi predstavnike humanih društev, ki skrbi jo za zapuščene in zanemarjene osebe. Sklepe o tem, ali naj se gotove osebe po sodnem izreku oddajo v prisilne delav-potrjuje: 1.) Minister pravde na Politične beležke podlagi razsodb, izrečenih od strani sodišč na teritoriju apelacijskih sodišč Beogradu, Skoplju in višjem sodišču Podgorici. 2.) Višji državni pravdnik na podlagi razsodb, izrečenih od strani sodišč na teritoriju ostalih apelacijskih so dišč. ki spadajo v kompetenco dotične ga višjega državnega pravdnika. V prisilno delavnice pa se ne Bmejo pošiljati osebe: 1.) ki bo, ali lahko postanejo ne sposobne tudi za lahko delo; 2.) ki bo-leliajo na nalezljivi bolezni, dokler ne ozdrave; 8.) duševno bolne; 4.) ženo, ki so v drugem stanu ali one, ki doje; 5.) ki niso dovršile 16- leta svoje starosti. O tem, ali naj bo kaka oseba odpusti iz zavoda iz razlogov navedenih pod 1.) do 4.) odloča minister pravde, odno&no višji državni pravdnik na podlagi predloga uprave zavoda za prisilno delo. V zavodu za prisilno delo ostanejo vse ose be redno prvič tri leta, drugič štiri lota. a osebo, ki bi bo morale Se v tretjič ali večkrat oddati v prisilne delavnico, ostanejo pet let, Ako se prod potekom označenega roka Izkaže, da se jo kaka oseba poboljšala, sme ministrstvo pravde, od-nosno višji državni pravdnik na podlagi utemeljenega predloga uprave zavoda določiti, da se dotična oseba pred označenim rokom odpusti iz zavoda za prisilno delo. Na podlagi to uredbo je ministrstvo pravdo tudi odredilo, da se osnuje tak zavod za prisilno delo v bližini ženske kaznilnice v Begunjah v Sloveniji. Upravo tega zavoda bo vodila uprava ženeke kaznilnice v Begunjah, a v zavod se bodo pošiliale ženske osebo lz celo naše država -f- Počen lok. .Samouprava«, ki le po prokinjenju .sporazuma« * fede-rallstl prav z diplomatično umerje-nostjo zavračala koncentrirani ogenj federalističnega tiska, Je zadnje čase Izgubila vsako potrpljenje In brede v žargon pocestnih plemensko srbskih žurnalov. V zadnji številki piše: Ml Srbi bomo v vsakem slučaju, pa naj se dogodki obrnejo v katerikoli pravcc, vršili svojo dolžnost. Ml ne moremo biti krivi, ako Radičevi Hrvati In Koroščevi Slovenci, zanešenl z noro željo, da podjarmijo Srbe, ki so jim prinesli svobodo In ravnopravnost v svobodni, narodni državi, odprejo kakor Bolgari 1. 1913. bogomlrsko bratomorno mesnico, ki bi utegnila postati grobnica I naše 1 njihove politične bodočnosti. Ml Srbi bomo Izčrpali vsa sredstva, da Jim vrnemo razumi Ako to ne bo mogoče, bomo morali sprejeti borbo v oni obliki, v kateri jo bodo hoteli, ln branili se bomo pred brati Istotako kakor smo se branili pred nebratL Naj o tem resno razmišljajo naši zablodoni bratje Itd . . . Tekom dveh mesecev je »Samouprava« absolvlrala velik skok. SIcer je pa prav, da se enkrat dokumentira tudi plemenska nestrpnost onih mcrodajnlh faktorjev, ki dajejo smernice glavnemu organu .splošne ln edinstvene radikalske partije«. + Naivnost In zloba »Slovenca*. »Slovenec« bi nas rad speljal na led. Zahotelo se mu je, da bi ž nJim začeli polemiko o dogodkih v prejšnjih parlamentarnih dobah. Na ta način meni .Slovenec«, da bi se klerikalci najlažje odtegnili opravičenim očitkom, da Je SLS drž. urad-ništvo goljufala sedaj. Vsako dete zna, da Imamo že od decembra samoradikalskl režim, ki nosi s svojimi pomočniki vso politično odgovornost v državi. Le političnim Idiotom lahko prikazuje dcmagoškl klerikalni Ust, da so demokrati krivi uradniške službene pragmatlke. Da je radikalska vlada svol zakonski načrt službene pragmatike naslonila na prejšnje osnutke, Je naravno, ker glede 80—90% določb ene ali drugega projekta morda sploh nI nobenega spora. Bistvena razlika Je v novih in dodatnih določilih, ki Jih je službeni pragmatiki urinlla radikalska vlada. Tega bi vlada In parlament ne mogel storiti, da niso klerikalci z Markovim protokolom ustvarili samoradikalske vlade In radikalske parlamentarne večine. Klcrikalcl so bili vodno zvesti svoji krilatici, da uradniki e žro in žro In zato ni čudno, če poznajo uradnika le pri volitvah. Mesto, da bi se klerikalni klub pred od-goditvijo parlamenta z vsem svojim vplivom potegnil za državne nameščence, zlasti za železničarje, ki so .Slovencu« toliko pri srcu, se je šei klerikalne stranke, dr. Korošec že pTodčasno odpeljal na letovišče na Ctško, vodstvo kluba pa je prepustil menda g. Stanovniku in g. Ne-maniču, ki sta pa tudi samo glodala, kako bi jo odkurila na počitnice. Prav grdo so klcrikalcl opeharili državne nameščence. + Trebušnikova hoja na Triglav. »Slov. Narod« meni, da so demokrati v skrbeh glede »končne« odločitve narodno-napredne stranke« ter zatrjuje, .da NNS v demokratsko Zerjavovo kraljestvo pot ne vodi.« Ml smo le opozorili, da so izgledi za starinske generale celo pri NRS zelo slabi, četudi se tamkaj zbira vse, kar spada v eldorado političnih pilpogačic. NNS-arji plezalo na vrhunec svojih političnih Idealov kakor je Trebušnik previdno In oprezno stopal po klinih, nazaj si pa ne upajo, ker je pot s Triglavskih rebri prehuda. Kadar prilezeio na vrh. Izgubi stric Trebušnik svojo znamenito stavo, + O Sedanu slovenske demagogije piše dr. Susteršičev .Ljudski tednik«. Eno zaslugo — pravi — le pa le treba priznati sedanji radikalski vladi: da je ad absurdum privedla klerikalno demagogijo In ji pripravila pravi Sedan. SLS stoji zdaj naga pred ljudstvom, brez figovega perja, kajti svojo sramoto Je sama slovesno potrdila, ko je s podpisom In odobritvijo Markovega protokola priznala pred celim svetom, da je navadna slepa-rica In vlačuga, Radikalski bič in oves sta se prav dobro obnesla v cirkusu Eseles, čigar stroške sicer plača slovensko ljudstvo, a s tem prihaja do spoznanja, da kuluk in šestkratni davek ne odgovarjata avtonomiji in ostalim obljubam. Od ljudstva samega, ki mora po vseh Izkušnjah dospeti do zdrave politične zavesti, je odvisno, da lz razvalin poloma demagogije vzklije novo življenje svobodnega ljudstva. Francoski Sedan Je pripravil vstajenje francoskega naroda, demagoškl Sedan prinese vstajenje našega naroda. -f Skesani disldentl. Na poslednji seji Novosadske radikalske organizacije so nekateri odborniki stavili predlog, da se dosedanji radikalski disldentl, ki so kandidirali na Protičevl listi, zopet sprejmejo v radikalsko stranko. Večina le odobrila ta predlog. Pač pa od spokornl-kov hadžila ln Klicina zahteva, da vložita pismeno prošnjo. + Frankovskl zgodovinarji. Zagrebški »Pravaš. razpravlja v daljšem uvodniku o Srbih na Hrvatskem In Izvaja: Predniki sedanjih Srbov na Hrvatskem so do 10. stoletja bili »Vlahi«, nakar sta lih najprvo Dunaj In nato Budimpešta po-srblla. Škoda, da frankovskl madžaronl nočelo ka) sličnega trditi o sebi. + Dobra molža. .Deutsches Volks-blatt« poroča, da se je dr. Kralt nedavno ponovno razgovarjal s poedlniml člani vlade. S prosvetnim ministrom se le podrobneje pogajal o nemških šolah, z ministrom za agrarno reformo o agrarnem i.vnrašaniu ln z notranilm ministrom o Iz- boljšanju režima f VoTvodtM. Pogajanja so uspela zadovoljivo za obe strani. Temu pravi nemški organ: »izobllčevanle odnosov med nemškim klubom In radikalsko vladno stranka« T Madžarske želje. Na nedavni članek beograjskega .Vremena« o uposta-vltvi dobrih sosednih odnošajev med Madžarsko In Jugoslavijo odgovarja bu-dtmpeštanskl .A Nap«, organ radikalne desnice, ln pravi: Madžarska In Srbija ne moreta nikoli postati prijateljici, lahko pa postaneta dobri sosedi. Toda to samo pod sledečimi pogoji: Madžarski se morajo vrniti vsi odvzeti teritoriji, vključno tudi Bosna. V tem slučaju bi Madžarska dala Hrvatski, Slavoniji In Bosni popolno avtonomijo. Črna gora mora dobiti popolno neodvisnost, Hercegovina pa na) bi s plebiscitom odločila svojo pripadnost k Srbiji ali CrnI gori. Pa to še nI vse. Jugoslavija naj bi vrnila tudi vse lifeiracije, ki Jlli Je oddala Madžarska na račun reparacij ln sicer v zlati vrednosti MESTROV1ČEVA RAZSTAVA v Ljubljani, le nepreklicno odprta tS3 le Se do srede 8. avgusta. riP Po svetu — Vatikan proti Tlhonu. V vatikanskih krogih je stališče patriarha Tihona povzročilo veliko razburjenje. Očita se mu, da se je s pomočjo Vatikana izvlekel iz svojega neprijetnega položaja, ko pa je prišel iz ječe je pričel z propagando proti ceikvi v prid boljševizma. .OsBervatore Romano« priobčuje ostro noto proti pa-trijarhu ter naznanja, da ga bo cerkev kaznovala z najstrožjimi odredbami, ki ao na razpolago. — Spremembe v poljski diplomaciji. Po poročilih Iz Varšavo bo poljska vlada izvršila važne epremembo v svoji diplomaciji. Dosedanji poslanik na Dunaju grof Lasocki je poklican v Varšavo, kjer bo prevzel državno podtajništvo v zunanjem ministrstvu. Odpoklican bo dosedanji poslanik v Rigl dr. Jodko, ataše poslaništva v Parizu grof Wiclowicski pa bo Imenovan za direktorja političnega departmana v zunanjem miniBtrstvu. — Demobllizadja v Turčiji. Turška vlada v Angori je določila demobilizacijo svoje armade. Pod orožjem ostanejo le trije razredi. oBtalo vojaštvo se pošlje domov. vrlin«, ki smo jo nneSp rtu* o opszo« vati pri gostih, pa Je ta, ds so ves iai igrali nad vse požrtvovalno in skušali doseči čim častnejši rezultat ia barva svojega kluba. Scortali bo: Oman J, Učak 2, Vidma« jer 2 in PeValek 1. En gol je padel iz enajstmetrovke. Tekmo je vodil g. Be« neš, ki pa jo spregledal več napak na obeh straneh. Publike je bilo malo. —, G. Objave Sokolstvo Sokol I v LJubljani poživlja svoje članstvo in naklonjeno mu občinstvo, da se udeleži v nedeljo dne 5. t. m. javnega nastopa odseka Jezice, pri Ur« bančku v Stožicah. Pričetek telovadbe ob 16. Dolžnost naša je, da se odzove, mo vabilu agilnega in krepko razvijajo« čega se odseka. — Isti dan otvorja So« kol Dol. Logatec svoj novozgrajeni dru« štveni dom, enako tudi Sokol v Stra« žišču pri Kranju. Bratje in sestre, kate« ri nameravajo pohiteti ta dan iz Ljub« ljane, se vabijo, da se udeleže teh dveh sokolskih prireditev, spojenih z javno telovadbo. Otvoritev sokolskega doma v Dol. Logatcu. Spored slavnostne otvoritve sokolskega doma v DoL Logatcu, ki bo v soboto 4. in v nedeljo 5. t. m., je sle« deči: Sobota: ob 20. slavnostni občni zbor, igra «Brat Sokol«, petje in kuple-ti. Nedelja: Ob 7. budnice, od 8.—10. skušnje za popoldanski nastop, od 10. do 11. zbirališče Sokolstva za pohod iz« pred kolodvora, ob 11. pohod pred so« kolski dom, ob pol 12. slavnostna otvo« ritev doma. Popoldne: ob pol 17. javna telovadba. Po telovadili velika vrtna veselica na lastnem prostoru pod do« mom. Svira godba jug. železničarjev. Sodelujejo tudi pevci. Gradbeni odsek Sokola v Mostah naznanjo, da priredi v nedeljo dne 2. septembra v parku g. Codel!yja veliko vrtno prireditev z raznovrstnim spore« dom. Sporf ILIRIJA : K. S. K. (CELOVEC) 10 ; 0 (6 : 0). Ilirija si jc včeraj z uspehom prlza: devala popraviti nedostatke, ki jih je bilo opažati pri tekmi v četrtek. Na. stopila je sicer v isti postavi, a je pred' vedla igro, ki je morala zadovoljiti sle> hernega gledalca. Zlasti igra napadal, cev je bila naravnost briljantna v tak« tičnem ln tehničnem pogledu. Vzorno kombiniranje s kratkimi pasovi, gibčno in urno podajanje žoge, lep start na žo« go, krasno centriranje in efektno stre« Ijanje na gol Je doneslo moštvu Ilirije nad vse lep uspeh. Ako bi Ilirija pri vsaki tekmi Igrala z enako amblcijoz« nostjo, ne oziraje se na kvaliteto moštva in razpoloženje občinstva, bi bila bilan« ca njenih mednarodnih tekem gotovo mnogo bolj ugodna, kakor je. Tudi krllski vrsta jo Igrala nad vse vzorno In je krepko podpirala napa. dalno vrsto. Posebno pozornost je vzbujal Tavčar s svojim vzornim sto« plngom in igro z glavo. Obrambni trio je bil na višini. Ob taki igri Ilirije se nI čuditi, da so gosti doživeli tako občuten poraz. O kakem ofenzivnem igranju gostov sploh ni mogoče govoriti, Boj je bila Ilirija ves čas v veliki premoči. Napad nI pri« šel do veljave, krilci in branilci pa ni« bo mogli preprečiti ln uničiti dobro iz« pcljanih napadov Ilirijo. Golman je v polni meri storil Bvojo dolžnost in je ubranil nebroi nevarnih strelov. Velika X Ljubljanski In drugI Izletniki! Najlepša prilika za zabaven Izlet je. da jutri v nedeljo odidete v prijazno Šmartno pri Litiji na veselico pevskega društva »Zvon«. Začetek ob pol 4. uri popoldne, Železniške zveze zelo ugodne! X Ceskoslovenska Obec v Ljubljani. V soboto dne 4. avgusta ln vsako prihodnjo soboto se vrši kulturno-lzobraže-valno zborovanje v Narodnem domu. Predavanja, recitacije, godba na novo kupljenem društvenem klavirju Itd, Kegljanje redno vsak torek v Narodnem do. mu. Gostje vabljeni. X «Zvon» v Smartnem pri Litiji po« novno vabi na pevsko veselico, ki se vrši jutri v nedeljo na razširjenem vrtu za gasilskim domom v Smartnem. 8odeč po raznovrstnem sporedu in skrbni pripravi bo sleherni posetnik veselioe gotovo zadovoljen. Torej jutri vsi v lepo Šmartno! X Zlrovnikov zbor v SL Vidu nad Ljubljano priredi svojemu ustanovitelju gu. Janku iirovniku ob priliki praznovanja 50-letnice kulturnega delovanja in odlikovanja z redom sv. Save spominski dan. na katerem mu pokloni diplomo, delo našega narodnega umetnika Gasparija. Vso zavedno javnost, osoblto pevska ln druga prosvetna društva najlepše vabi« mo na ta praznik. Želimo zlasti, da stanovski tovariši počaste slavnost. X 25-letnlco proslavlja v nedeljo dn« 5. avgusta Slovensko zidarsko In tesar-Bko društvo v Ljubljani. Spored: Dopoldne ob 10. uri Blavnostni občni zbor v srednji tehnični Soli (telovadnica). Po občnem zboru obhod po mestu. Ob 12.30 skupni obed. Po obedu odhod na veliko veselico, ki bo prične ob 4. uri popoldne v vseh prostorih hotela Tivoli. Na sporedu: godba, petje ples. srečolov. ribolov, šaljiva pošta iti Ker Je društvo ■ svojim Btrokovnim in vzgojnim delom veliko storilo za našo domačo obrt in tudi za narodno Btvar, pričakujemo, da ee bo slavno občinstvo v čim večjem številu odzvalo našemu vabilu in posetilo prireditev. X Organizacija okrožnih zdravnikov v Sloveniji obvešča svoje člane, da so stavka ukine, ker so bile zaostale mesečne plače izplačane. S cepljenjem koz naj se prične z začetkom šolskega leta. — Odbor. X Prostov. gasilnemu društvu v Loki pri Zidanem mostu, ki proslavlja dne 5. avgusta svojo 40-letnico in prevoz orodja in brizgaln iz starega gasilskega hrama v nov gasilski dom, jo podelila juž. žel. polovično vožnjo za vse gasilce v krojih, ki Be izkažejo z izkaznico svojega društva, da prispejo na slavnost 40-letnice našega društva in sicer: na progah Ljubljana glav. kol.-Maribor-Zagreb juž. kol. ter iz postaj Vuhred-Marenberg. Ormož in Cakovec v Loko in nazaj. Vsak udeleženeo kupi na eno stran celo karto ter se mu mora pri postajni blagajni žigosati, ker velja ista v zvezi z izkaznico tudi za povratno vožnjo. Apeliramo na vsa bratska društva za sigurno ude-ležitev, posebno se pa priporočamo Ju-goslov. gasilski zvezi, žalski ln posavski gasilski župi. X Mednarodna Igralnica na Bledu. De« lovanje mednarodne igralnice so oblasti ustavile. — niso pa ustavile delovanj« velike javne tombole v korist Sokolskega doma na Bledu, katera so vrši dne B. avgusta ob 16. uri na veseličnem prostoru pri Grajski kopeli na Bledu. Dobitki so dragoceni, med njimi jo tudi lepa amerikanska pisalna miza s fotelom. Vrednost vseh dobitkov presega skuplček piodanih tombolskih kart. Da se bodo srečneži, ko bodo dobili, lahko naprej veselili In oni maloštevilni, kateri bodo broz dobitka igrali, tolažili. — je poskrbljeno; takoj po tomboli se vrši velika ljudska veselica z plesom, petjem itd. V| različnih paviljonih se bo dobilo vse kaf pošteno človeško srce ln želodeo poželi-ta. Ves dobiček je namenjen skladu zs Sokolski dom na Bledu. Rodoljubi, združite prijetno s koristnim, — pohitite prihodnjo nedeljo vsi na Bled, tam bo lahko kopate, veselite ln poleg tega še kaj na tomboli dobite. V Blučaju, da nam bi bog Fluvius nagajal, mu bomo eno napravili. — preložili bomo vse za eno nedeljo. X S. K. «Slavlja» — Vodmat vabi ns veliko vrtno veselico, ki so vrši dne 5. avgusta 1932. pri g. Bricelju v Stopanji vasi. Spoied: godba, ples, šaljiva pošta, ribolov itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 3 Din. — Ker je člBti dobiček namenjen za nabavo športnih potrebščin, se prostovoljni prispevki hvaležno sprejemajo. — Odbor. X «l posredstvom žurna listike. f Ljnsijansn Kongres, ta saCne dan« ln se zaključi v pondeljek, bo delo nadaljeval. V ospredju stoji poleg notranjih organizacijskih tadev, med katerimi je najvažnejši predlog glavnega odbora, da se sedež centrale začasno premesti is Beograda kam drugam, kar pa nima s politiko nlkake zveie — pereče vprašanje železniških ugod-o perečem vprašanju železniških ugodnosti za novinarje. Malo je poklicov, ki bi v interesu Javnosti zahtevali toliko potovanj, kakor baš novinarski. Novinar mora biti v neprestanem stiku z življenjem, mora biti danes tukaj, jutri tam, sicer je njegovo delo samo polovično. Vse civilizirane države to priznavajo in upoštevajo ter gredo zato novinarjem kar le mo8 na roko. V mnogih .državah so s posebnimi zakoni določene železniško ugodnosti, večinoma popolnoma proste vožnjo na vseh progah. V Jugoslaviji vprašanje še danee ni povoljno rešeno. Tozadevni predpisi so se spreminjali pod vsakim novim irometnlm ministrom. Enkrat so bili jolj, drugič manj ugodni, zadovoljivi doslej šo nikdar, le vsled svoje nesl-gurn08ti ne in vsled šlendrijana v prometnem ministrstvu. Naravnost no-vzdržno pa je postalo stanje pod sedanjim radikalskim režimom, kl Jo, kakor vse druge državne institucije, zlorabljal tudi to zadevo v partizanske na- Od Zagreba do Ljubljane Pred ln med vojno je bil Jugosloven »ki novinar miner, ki je moral pripravljati pot ujedinjenju, brez široke organizacije, ki bi ga podpirala pri njugo-vih stremljenjih. Bil je sam in v pre-čanskih krajih so ga avstrijske oblasti preganjale, če se je drznil ua dan s pravo besedo. Po revoluciji 1918. se jo to izpremenilo: v svobodni državi ie postal tudi novinar priznan del celokup-uega konstruktivnega organizma, ki pomaga državo krepiti lu ji nudi pomoč povsod tam, kjer -je potrebna pod pora z besedo. Ta položaj je napotil posamezna časnikarska društva v novi državi, da so začela razmišljati o stndtvi v celoto. Dolgo so hodili novinarji okrog samo z mislijo, ln šele leta 1920. se jim je ponudila prilika, da so so združili na prvih konkretnih osnovah za skupno organizacijo. Prvi splošen sestanek za udruženje jugoslovanskih novinarjev se je vršil v Zagrebu. Našla se je platforma za skupno delovanje, realizacija načrta samo-ga pa se je prepustila kongresu, ki se je sklical na pomlad leta 1921. v Sarajevo kot novinarska konstituanta. Na tem zborovanju so se zlila posamezna časnikarska društva v eno celoto; Beograd je dobil centralo, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani pa so ostale sekcije, katerim sta se pozneje pridružili še sek ciji v Novem Sadu in Subotici. V Sarajevu osnovano »Udruženje ju goslovenskih novinara« se je poglobilo in še tesneje strnilo na sledečih dveh kongresih: v avgustu 1921 v Splitu in v septembru 1922 v Subotici in Novem Sadu. Od organizacijskih vprašanj smo prešli na razpravljanje stanovsko-soci-jalnih zadev, ki se tičejo našega stanu razmerje urednikov do lastnikov listov, vprašanje novinarjev - lastnikov, ko lektivne pogodbe, uveljavljenje novi narskega stanu v javnosti in napram državi, pokojninski in bolniški fond itd, Mnoga od teh vprašanj so še nerešona, ali so vendar že v toku. mene. Polteni in resni novinarji vseh strank to prakso odločno odklanjajo lu tahtevajo, da se uredi vprašanje enkrat deflnltivno ln častno za novinarski stan. Ljubljauskl kongres Ima nalogo, da sklene v tem oziru potrebue korake. Drug važen predmet, ki bo prišel na razpravo, je vprašanje tiskovnega zakona. Kakor Brno že svoj čas poročali, je sedanja vlada Izdelala načrt enotnega tlskovuega zakona za celo državo. Načrt je predložen sedaj novbiarskemu uilruženju, da zavzame do njega svoje stališče in stavi eventualne sproiuinje-valne predloge. Naloga kongresa bo, da načrt v načelu prorešeta hi poveri posebno komisijo, kl naj v smislu direktiv kongresa izdela predloge novinarskega udruženja. Ob navzočnosti čeških tovariSev bo kongres slednjič nadaljeval razpravo o tesnejši zvezi slovanskega, v prvi vrsti jugoslovanskega ln češkega tiska. Razprava, ki se je začela že laid v Subotici, najde pota, kako bi ee mogla slovanska žurnalistika emanclpirati od velikih tujih poročevalskih agontur, ki se daj informirajo nas o svotu, pa tudi svet o nas, kakor pač to njim kaže. Iskreno želimo, da bi bilo delo ljubljanskega kongrosa kar najbolj plodo-nosno. do dostojne tvorna «&e. JfJegtfro iIMenJi danes t« ni popolno, tega se mladi umetnik uvoda sam. A bal ta uvest, ki nikjer ne Izključuje samokritike, nam J4 porok, da je pred Cernlgojem prava poi In Jasen cilj lu da pride čas, ko bo nje^ govo delo tudi naši celokupni kulturi ^ dokaz plemenitega stremljenja kvišku.' Kulturni pregled Probuda zmaguje Vsaka dobra ideja najde svoje nasprotovalo?. Pokret, ki ga je zasnovalo društvo »Probuda« in kl mu Je glavni cilj rcnesanca naše domačo umetne obrti je tudi Izpostavljen nasprotovanju mnogih aicer vse časti vrednih umetnikov in kritikov. Tu naaprotstvo nas zanima samo ▼ toliko, kolikor Uvlra iz prlncipijelnih in ne Iz osebnih in konkurenčnih razlogov. Prlncipijolnl nasprotniki trde, da je to kar navadno Imenujemo narodno umetnost, nastalo pod raznimi tujimi vplivi ln da zato sploh ni narodno. Drugim nI prav, da bi se danes uporabljali motivi iz dobe, kl »so je ie preživela«. Tretji zopet trde, da je narodna umetnost kmečka umetnost in da torej ne spada v salon. Vsem tem razlogom bl pritrdili, čo mislimo na mtoiino neokusnih posnetkov narodnih omamentov, kl so sporadičuo pojavljajo v raznih izložbenih oknih itd. In reči moramo, da b| nam zagrenili veselje do »Probude«, čo bi so ne bili le večkrat prepričali, da »Probude« pri tom ne zadeva nobena krivda. Nasprotno: ravno to, kar je n. pr. »Probuda« ravnokar ustvarila, je aposobno ovreči na mah vso gori naštete prigovore. V mislih Imamo Igralno sobo v celjski kavarni »Evropa«. Delo sicer še ni popolnoma dogotovljeno, a ker smo imeli priliko videti za kulise, moremo trditi, da Je v vsakem oziru uspelo. Oprema igralne sobe v kaki kavarni eama na sebi ni kulturen dogodek. To jo gotovo. In no bi nam prišlo na misel tratiti papir in črnilo če bi tu ne šlo za primer, kako je mogoče z uspehom uporabiti priproste motive iz naših Skrinj za elegantno salonsko dekoracijo. Soba jo opremljena z lambrijami s ka-jone hrastovine v zelenkaatorjavem tonu In z rdečimi mahagonijevimi vložki. Enako so izdelani lestenec, ura, ograja pred pečjo in karnizo. Delitve in orna-mentalni motivi so posneti po Skrinjah iz kamniškega okraja — ampak kako! Priporočamo vsem nasprotnikom, da si to stvar ogledajo sami in prepričani smo, da nam bodo pritrddi, da je brez prigovora lepo. Manj uspela stena, ki je sicer okrašena z decontno ln originalno narodno borduro, a jo vsekakor presvetla v barvi, kar pada najbrže na račun pleskarja. Avtor načrtov jo prof. O. Gre- po bone, znani inicijator »Probudinega kreta. Pri tej priliki ne smemo zamolčati vrsto fotografskih ponotkov slikovitih krajinskih motivov iz Bohinja do Maribora, delo priznanega amaterja Fr. Vesela. Vo-selov aparat pač nI brezčuten stroj; vsaj v njegovih rokah postane to, kar je slikarju čopič. Vsakdo se bo rad naslajal nad temi vzornimi posnetki, kl >o nam stokrat ljubši nego slabe sliko, čo so tudi »originali«. Obema članoma »Pro bude« moremo lo Iskreno čestitati k le pemu delo. Ilustrator Avgust Černigoj Ilustrator Avgust Cornigoj Je tudi odon izmed tistih, ki malo o njih v6 domovina. Po letih je šo mlad. po zunanjosti skromou, po delih pa ie ponosen; slovenski javnosti ga je odkril in predočll Selo »Novi Kod«, mladinski mesečnik iz Trsta. Cornigoj ima razvoj Se prod sabo. NaSel se je čisto sam. Ljudje so zvedeli zanj komaj pred par leti, ko je poučeval risanje na meSčanski Boli v Postojni. Ab-Bolviral jo strokovni tečaj za risanje Bolognl, odkoder Je prišel za učitelja ri sanja na postojnsko šolo. Lani na jesen je dal tej službi slovo in se je napotil »služIt sebi« aa umetnostno akademijo v Monako vo. V Monakovem som ga spoznal, ko jo bl baš zaposlen z osnutki in lesorezi za naročila, ki bo mu jih preskrbeli njegovi prijatelji in propagatorji njegovega skokoma razvijajočega se talenta. Napačno bi pa bilo misliti, da se je Cornigoj omejil samo na lesorez; perorisba, akvarel, pastol in olje mu je ravuo lako ljubo kot ostale slikarsko tehnike. Tudi v modeliranju lahko pokaže lepo uspolie. A zaenkrat goji s posebno vnemo lesorez, v katerem je dosegel lepo stopnjo dovršenosti. Razstavil Cornigoj dosedaj šo ni, no z drugimi, ne kolektivno. A svojo nadarjenost jo izpričal pred javnostjo v »Novem Rodu« (zadnje dve leti), v dvobarvnih ilustracijah Josip Ribičičevih »Palčkov« ter v nedavno razprodaji izročene Siro-kove mladinske knjigo »Slepi slavčkl«. Cernigojevo polje jo za sedaj ilustracija. Tu, kjer smo "pri nas tako zaostali, hoče mladi slikat razmahniti svoja krila Vodstvo po Mellrovlčevl razstavi J« soboto In v nedeljo ob 11. url Z ozirom na koneo razstavo vabimo k Številni udeležbi — Narodna Galerija. Druga razstava kluba »Vesna«. Dns 8. avgusta se otvori na Bleda druga umetniška razstava slikarskega kluba »Vesna«. Razstave so udeleži vsi klubov! člani večinoma s deli, katera do sodaj Se niso bila razstavljena. Otvoritev se bo vršila ob 9. url zvečor z umetniško soarejo. Slike bodo razstavljene v dvorani ln t sosedni Bobi Zdraviliškega doma. Istotam ae bo vršila tudi soaroja in na ta rounija. Razstava ostane odprta tri dni. Dol čistega dobička Je namenjen za Prešernov spomenik na Bledu. IV. Umetnostna razstuva »kluba Mladih. na Miklošičevi cesti št. B, ostane odprta varadi učiteljskega in novinarskega kongresa do 8. avgusta. Vstopnina Jo za dolavoe in uradnike proti Izkaznici polovična. Matica Srpska. 16. avgusta bo v No> vom Sadu Izredna skupščina Matice Srp-sko. Obonem te bo vršilo posvetovanje o upravni reorganizaciji Matloe. Novost tega književnega zavoda v prihodnji kolekciji publikacij bodo knjige, ki so ba vijo a proučevanjem Beljakov in s se-Ijašklm llvljenjcm. Te publikacijo se izda-do po posebnom načrta prof. Jovana CviJIča. Prva knjiga v tem kolu bo Sta dlja »Indjija«, katero jo napiaal Rodoslav Markovlč, svečenik iz lndjlje, druga p» delo o G juri Damlčlču, katero je napisal Radlvoj Vrhovo, predsednik Matice Srpske. Krato Markovlft Njegoševa Trilogija. Tlvtanski nadučltelj Krsto Markovič je pravkar Izdal v lastni uilolbl dnunat-sko delo »Njegoševa Trilogija«, sezidano na Ideji naJe-ra narodnega jcdlnstva. Pisatelj je hotel jr.vnosti prodočlti Jugo-slovenBtvo slavnega vladike Rada, potnika »Gorskega venca«, kl ga je prestavil na slovenski Jezik prof. Rajko Poru Sek. »Trilogija« obsega tri dele: »Njegošev Zavjot«, »Oskronuče NjogoSova Zav-jeta« ln »Slava povratka Njegoševa pepela na Lovčen«. Markovičova knjiga jn polna domovinsko ljubezni ln pesniških lepot. Stane 10 Din in se naroča naravnost pri pisatelju (v Tivtu pri Kotoru'. Viktor Cotič: »Stari Maribor«. Poro čall smo lo o toj mapi lesorezov, kl Jo je izdal znani slikar ln grafik V. Ootič v Mariboru. Kakor vsa novejša grafična dela tega autorja. so tudi ti lesorezi prod vsom dekorativno zamišljeni. Po večini •o prav dobro uspelL Lepih motivov pari v Mariboru ne primanjkuje. Mapa ae sedaj dobi v trgovini Tlll na Kongresnem trgu ter Btane Izvod 600 Din. Arhlpenkova monografija. »Ukrajinsko Slovo« v Borllnu kda monografijo o A. Arhlpenku, znanem ruskem slikarju, ki vživa svetoven slove?. Monografiji jo napisal predgovor prof. Hildobrandt. D»-lo, kl obsega 65 reprodukcij Arhlpenko-vih del, je izSlo v Štirih Izdajah: na nemškem, ukrajinsko angleškem, italijanskem in francoskem jeziku. Pripravlja se Izdaja istega dela tudi v japonščinL Kongres estetlkov v Halle. V Hali* na Saali (Nemčija) se bo od U. do 18. oktobra letos vršil kongres za estetiko in splošno znanstvo o umotnosti. Kongresu bo predsedoval znani nemSkl estetik MnkB Desoir. UdoloJencl skupščino se bodo bavili Izključno z vprašanji filozofijo in estetiko. Glavna predavanja bodo imeli, najodličnejši strokovnjaki na tem polju. Pismo iz Skoplja Koncem lullla 1923. Gospod urednik! Kdaj sem Vam pisal zadnjikrat? Zdi ie ml, da pred štirimi meseci. Strašno sem priden, kaj ne? Vem, da me boste pohvalili Tako pohvalili, kot so me pred osmimi leti moji gospodje profesorji, ko sem po 10 let trajajočih mukah, svojih In njihovih, zapuščal novomeško gimnazijo. Dr. Klemlna, kl nam Je v osmi predaval ciušeslovje, mi Je na naši »zadnji večerji .. . Ampak to so druge stvari ... I Najprej, gospod urednik, naj Izpolnim svojo dolžnost In poravnam star, zelo star dolg. Mnogo, mnogo Vas pozdravja mo) stari radikal Toza. Ali se ga še spominjate iz poslednjega pisma? Ko sem mu prečital one vrste v ♦Jutru«, se Je prisrčno smejal. In me Je vprašal: »AH boš še katcrlkrat kaj napisal o meni svojim Slovencem?« Odgovor sem mu moral lz previdnosti ostati dolžan. No, čisto mimo je nadaljeval: »Ker bodo zdaj Slovenci, ko si ti začel pisati v novlne, poznali mene, moram tuCI Jaz videti In vedeti, kaj delajo oni tam onstran Save In Donave. Saj smo hratje. Ali nI tako? Zato ml boi redno vsak dan h kosl(u prinaša! »Jutro!« »Tako Je, Tozo, tako Je! Jutro" ti donesem rade volje. Airipnk — kako boš čital? Latinice ne poznaš ln slovenščino :e manje!« 'Kaj te skrbi? Zaradi tega si kar ne f>cll glave. Zakaj Imam tebe v gostilni, detllč mo)? Ali boš čital ln prevajal, ali boš pa lačen In še tepen po vrhu. SI razumel? Ako nisi, poglej tele moie drobne ročice!« In mi )e pomolil pod nos dvoje pesti, debelih ln močnih, da bi z njimi prevrnil bika. »Razumem, razumem, gazda Tozo! Ali — kako bl rekel! ..Jutro" Je, veš, demokratski list, ti pa In tvoja gostilna..« »Jezik za zobmi! Prel sem bil Jaz sa-mostalec. liberalec In demokrat kakor ti. In boljši od tebe, četudi sem premenjal konja I — Tako bo, kakor sem rekel! Razumeš? Pa gospoda urednika ml od celega srca pozdravi, kadar mu boš kaj pošiljal!« In Jaz mu pridno Slehernega dne do-našam „Jutro", pridno čltam ln verno prevajaml In ~ pildno posluša, verno pritrjuje In, gospod urednik, včasih se ml zazdi, kot da sem gazda Tozo čul, kako Je vzdlhnll . . . • Noco) ml Je slučajno padel v Toke skopljanskl »PrivrednI Olasnlk« od 1. aprila. Citamt »Ako hI kulturen človek i zabada preživel v Skoplju leto dni, moral bl polez vsega svolega navdušenja za Orljent, mlnarete, džamije, lesene zatvorače na Izložbah, fese, bože In limonade, turške bule In razluke napisati v svoj dnevnik sledeče opombe: Skoplje Je kulturno In trgovsko sre di"če Jnžne Srbije. Eno onih mest, kl sijajno Ilustrirajo orljcntalsko lenobo. Mesto je to. k! šteje 40.000 prebivalcev In ima: velikega župana, annPsko oblast, gledališče, univerzo, anolaclls.tn so- dišče, moško ln žensko gimnazijo, učl-tellišče, trgovsko šolo . . . Nima pa: trotoarjev In asfalta, vodovoda, kanalizacije. Mesto, v katerem kulmlnlrajo »si štirje letni časi v dveh pojmih: Mato In prašlna. Skoplje Je v vsakem oziru obdržalo sliko večjega turškega zaselja. Leži na obalah zgodovinske reke Var-darja, kl deli mesto v dva dela: a) v del, v katerem se rede In množe stenice — b) v del, v katerem vladajo popadačl (komarji). Te separatistične tendence dvodelne-ga mesta Je prebivalstvo Skoplja v polni meri uživalo In Jih še vedno uživa In občuti na svoji lastni koži. V naučnem oziru Je Skoplje odločno za — medicino In odločno proti — hlgi-jenl, ker Je v kratkem času doseglo rekord nad vsemi ostalimi mesti v kraljevini v pogledu — umrljivosti . , a Kaj nai rečem? Ali Je tako, ali nI tako? »Saj nI prašlne v Skoplju,« neprestano trdi gospod Bukvlč, župan, že cer čas sem, odkar se Je vnovič začela vollvna gonja. (V avgustu bomo Imeli občinske volitve.) 2e cel teden polivamo Aleksandrovo cesto do polovice, KeJ vojvode Putnlka do polovice, v nllco v-»ija Petra, na samo promenado, pa x občinsko »šprlcanco« ne moremo, ker |e vsa razdejana še od lani, ko smo Jo pred obiskom kraljevim Jell tlakovati. Ako po! tne suše trajajo štiri nesece In -ol, nisem Jaz kriv. Tudi nisem Jaz polomil ono drugo brlzgalnlco, ampak |o Je kočija?, kl Je demokrat. Trotoarll so v fabrlkacljl, asfalta nam za enkrat resnično še nI trsha. za vodovod nimam denarja, kar pa se tičo kanalizacije, sem ukazal, da očistijo tisti lijak ali dva, kjer se brozga Izliva v Vardar. Pogleite, ljudje krščanski! S tlakovanjem, kakor sem omeni!, smo zopet začeli m do volitev bo glavna ulica končana vsa' do tretje četrtine vse dolžine. Po volitvah bomo seveda najbrže morali prenehati, ker bo zmanjkalo penezov, pa k,-' zato? Skupščinske volitve so tako skoraj spet pred vrati — takrat bomo nadaljeval! In morda celo dovršil!. Z regulacijo ulic napredujemo! Dva ruska žolnlrja traslrata s polno paro! Strokovnjaka In pol, Vam pravim! Demokratski odborniki so na seji sicer zahtevali, da se posel izroči dorračlm močem, ali |im nismo dali. Ker bizlr.a In prevelika natančnost nista zntlra) »vida! Komarlem naj- ljudje nastavljajo llmanlce sami, pa zanjke stenicam ln bolham tucl! Jaz ne morem vsega sarr! — Kle bl vrača občina Jemala par* da bl spametovala Vardar In ga u'S,nala Iz njegovih nešte-vtlnlh rokavov In močvar •» eno sa-no dobro strugol — T*»Ska vasi Skoplje turška vas? Ml se držimo edinole pravila, da se z bikom ne bodi, temveč mu z mirom pusti, k' Je njegovega. Zato tudi Turkom In ciganom njihovo! Kako bl Jaz drugače »upanoval? Kdo bl glasoval za mene. za radikalsko stranko, če se pobijemo s Turki? Saj bl bil morda celo uradniški zakon v skupščini propadel, če bl ne živeli z džemljetlljainl v pobratimstvu . . .» Tako tata župan, gns"-"! ure''«'k! Jaz ne črhneim k vsemu temu nič, VI pa te poglejte malo po I.lubliani ln napravite obenem račun za Skoplje , . . Kar velja oča — Bukvičcvi'i - ---nih. Izgleda, da mu ne vcrjnmejo prav preveč. Vsaj toliko ne, kolikor so mu pred tremi leti. Ker so za kandlj.ita za občinski cilinder na radikalski listi zapisali Olišo Plezovlča, profesorja. SuSlja se. da bo gospod Bukvlč radi tega vzdlg-iil med skopljansklml radikali strašno revolucijo In sestavil svojo posebno volilno listo. Z njim In za nJim poide gotovo vsa Ciganska Mahala ln Tophana. Hoče menda tudi v prihodnji zimi prodajati drva, namenjena za občinske reveže, raznim špekulantom In Jih trošltl sam, kakor lih ]e v prošli I In biti lord-mčr, pa na vse zadnje tudi brez kupčJJc. mora biti lepa stvar . . . Demokrati so, po stari navadi, zopet lasamo med sebo|. Za dva kandidata, kakor na marčevlh volitvah. Za Tlho-mlra Mlrkovlča, dosedanjega občinskega odbornika, In Mlbsava Jellča, predsednika »Orjune«. FVvl dobra duša, splošna priljubljen, vsakemu poznan, toda nekoliko premehak. DrugI odločen tn energičen, spoštovan aH med prlprostlm narodom man|e znan. Sposobna oba. Trmo-glavca oba. Kateri bo popustil? Ako ne pride nekdo od zgoral — Cika Ljubu Davidoviča in Vojo Marlnkovlča pričakujemo vsaki dan — da Jih pomiri, bo nesreča v drugič gotova . . . Turki stoje na strani, gledajo, čakajo, računaio ln — brusijo pipce . . , • Srnaovcl ln Orjima Mlejo Uute boi*. One nedelje na zboru v dvorani Bhsko-pa »Balkan«"so se potolkli do mile volje. Razbitih nosov In ti a v nisem orešte!. Domače zadeve Rešimo srca Vsako leto se neopaženo dolgra ccla vvsta tragedij, ki so llm žrtve duše mladih Hudi. Medtom ko javnost beleži, če se je komu poškodovala roka, se nihče ne zmeni, ko se vrši ubijanje duš. NaSe kmečko ljudstvo, napačno pottče-00, še vedno vidi ideal v tem, da domači sin gre. v šolo ln poslane duhovnik. Pri tem se prav nič ne gleda na to, ali ima mladenič kaj poklica za ta stan. Ne vpraša se ga za njegovo razpoloženje In za njegovo željo, kako bl si sam hotel uravnati to kratko enkratno življenje. Preko vsega tega gre kmetsko ljudstvo In ^Jo kmetska mati kruto na dnevni red. Mladenič, kl se postavi po robu In se hoče glede svojega poklica odločiti sam, zadene na trdo steno in potem ko se le proti nlemu pozvalo na pomoč vse vrste tuzemskega ln nadzeimskega prekletstva, se mu nastavi nož na vrat: aH greš v semenišče ali pa pogini. Nešteto mrtvih duš je posledica tega ravnanja. Pobeljeni grobovi se nahajajo med nami ln marsikdo v svoji nesreči daje duška na oduren način. Takih umorov v svobodni domovini ne bi smeli več dopuščati. Najti bl se moralo sredstev, da se reši talce duše. Naša napredna podporna društva ob brezbrižnosti svojih odborov žal ne funkcionirajo v zadostni meri, vendar ni nobenega dvoma, da so po pravilni organizaciji more In mora najti pomoč. Imamo dve kategorlii nesrečnežev, kl so potrebni te pomoči: 1.) so oni, kl so že zašli proti glasu svojega srca In prepričanja v semenišče ali pa v Sentvldsko gimnazijo. Ton mladeničem se mora nuditi možnost, da se osvobodijo. 2.) so oni, kl so ravnokar absolvlrall srednjo šolo in lih slepota njihovih staršev, oziroma druge vrste pritiski sililo v semenišče. NJim so sllčnl oni, katere silijo v regove ali v rodovniške srednje šole, oziroma v šentvidsko gimnazijo. Pomoč se da poskrbeti deloma materl-Jelno, da morelo dotičnikl brez pritiska za svole prepričanje nadaljevati študije ali pa s tem, da sc Jim preskrbi primerno nameščenle. Za enkrat naj se vsi tisti, katerim bl bila taka pomoč potrebna, obmelo pismeno ali ustno na tajništvo JDS, Ljubljana, Narodni dom, I. nadstr., s potrebnimi podatki o svojih študijah, rodbinskih ln gmotnih razmerah ln, če le mogoče, s priporočilnimi izjavami zaupnih oseb, kl Jih poznajo. Razume se po sebi, da se morajo vsi ti slučaji obravnavati popolnoma diskretno. Pravilnik k zakonu o kuluku Te dni je bil v »Službenih Novinah* objavljen pravilnik o uporabljanju ijud« ske delovne moči pri popravljanju jav« nih cest. Gradbeno in notranje mini> strstvo je na temelju zakonskih določil izdalo poseben pravilnik, ki odreja med drugim sledeče: Dela pri popravljanju cest se mora udeleževati vsak državljan odnosno vsak davčni obvezanec. Vsakdo pa sc lahko oprosti s tem, da plača denarno vsoto ali dobi kot namestnika drugo sposobno osebo. Osebno ne tnorejo niti za sebe niti za druge delati oseoe, ki so mlajše od 18 in starejše od 50 let. Odplačilo ali zamena dela sc ureia po davčni moči, a osnovna taksa znaša 20 dinarjev, a zamena za konjjki ali vo« lovski voz s priprego 50 Din, za avto» tnobil 100 Din. Osebe, ki plačajo 100 do 300 Din neposrednega davka so dolžne opravljati dvojno delo ali se odkupiti z dvema delavcema ali s 40 Din. Troj* no delo ali zameno (odkup) so dolžni dajati davčni obvezanci na 300 do 500 Din neposrednega davka, četverostio-ki na 50 tisoč, deseterostroki na tisoč do 10 tisoč, dvajseterostrokl ns 10 tl« soč do 50 tisoč, trideseterostroki ns 50 tisoč do 100 tisoč, a vsi ostali davčni obvezanci, kl plačajo nad 100 tisoč dl« narjev neposrednega davka, delajo ali plačajo petdeseterostroko od osnovne ga odkupnega zneska. Občinsko oblasti objavljajo zajedno s takso za dotlčno leto Dajdalje do 1. avgusta 1923., a potem vsako leto naj« daljo do 1. februarja seznam obvezni« kov ln vozove za delo. Občinska oblast odreja na podlagi Imovinskega stanja, koliko članov, vozov in priprege mora dati poedina zadruga ali hiša. V spisih se ne objavljajo dijaki, vojaki, državni uradniki in za delo nesposobne siro« mašne osebe. Vse te Bpise mora nato pregledati pristojna gradbena oblast. V spisih so navedene vse okolnostl, ki slu« žijo kot osnova za delo pri popravlja« nju cest odnosno za plačilo zamene v denarju, ki jo izvršujejo finančne obla« sti. Kdor je o priliki sestavljanja se« znamov izjavil, da hoče plačati odkupno vsoto, mora odgovarjajoči znesek polo« žiti na glavarstvu, čim ce pozove na delo. Za vplačani znesek se izstavi pobotnica, v nasprotnem slučaju pa odre« di glavarstvo potom davčnih oblasti vplačilo s tečajnim potom. Zbrani denar upravljajo okrožne fi« nančne uprave kot depozit za popravo cest v dotičnem okraju. Gradbene ob« lasti določajo število delovnih dni v po« letni in jesenski sezoni na temelju de« lovnega programa za popravo cest ▼ dotičnem okrožju. Nikogar se ne more siliti na delo izven svojega okraja. De-lo se vrši v sporazumu z gradbenimi samoupravnimi in policijskimi oblastmi. Pri popravljanju kategorlranlh poti se smejo Izvrševati samo prosta dela ln do« važanje, dočim se dobava kamenja iz kainenolomov vrši preko podjetnikov ali v lastni režiji na račun državne bla. gajne za državne ceste, a samoupravne za samoupravne, o katerih vodijo raču« ne okrožne gradbene sekcije. Mostovi, prehodi, zidovje in slična dela so oprav« Ijajo potom podjetnikov ali v lastni re« žiji po tozadevnih zakonih. Mala po« pravila Izvršujejo občinske oblasti z ljudsko delovno silo na svojem področ« ju. V tehničnem pogledu vodijo delo gradbene oblasti, a nadzorstvo vrše po« licijske oblasti. Za slab uspeh dela je odgovorno tehnično ln policijsko osob« je, ki mora biti pri delu prisotno. Grad« bene oblasti sestavljajo po sklepu de« lovne sezono poročila o doseženem in zboljšanem stanju cest. Pritožbe proti postopanju organov gradbenih oblasti se pošiljajo gradbenemu ministrstvu, a pritožbe proti policijskim organom no« tranjemu ministrstvu. Izvržbe razsodb slovenskih sodišč v Srbiji (Iz pravniških krogov.) Slovenska Javnost se je pečala v zadnjem času s poslovanjem srbijanskih sodišč, katera so začela odklanjati Izvršbe na podlagi razsodb, kl so Jih izrekla sodišča v področju višlesa deželnega sodišča v Ljubljani. Marsikdo vidi v tem poslovanju politično ozadje. Lajlk bo mislil, da so nam srbijanskl sodniki nenaklonjeni, ker nas smatrajo za Inozcmce. Stvar je treba presoditi Iz političnega Iti pravnega stališča. Ce trdim, da Imajo srbijanskl sodniki za svoje poslovanje zase besedilo srbljauskega zakona, se |lm ne bo moglo očitati, da so politiki tudi v svojih sodnih poslih in pri izrekanju pravice. Kar se tiče politične strani, Je gotovo, da Slovenci danes za Srbe nl-, smo več to, kar smo blU zanje v letu 1918. Temu se nI čuditi, če zasledujejo našo politiko v Beogradu. Četudi ni to politika večine slovenske Inteligence, |e to vendar politika slttčalne večine slovcn- skfli volllcev, kl voTijo pod vtisom dema-goglčnlh fraz tn nelzpolnjlvlh obljub. Ta politika nas Je začela odtujevatl Beogradu In že se kažejo posledice slovenskih avtonomlstlčnlh stremljenj, bodisi na gospodarskem bodisi na kulturnem polju. Ce bo šla slovenska politika v današnji sin url naprej, se ne bo čuditi, če bo udarila lepega dne lz Beograda beseda »bojkot« za vse, kar |e Iz Slovenile. Morda bo uvldel slovenski volllec šele takrat, kam ga vodi demagogija, ko bo že prepozno. Priliko Imamo opazovati, kako mora vlada dajati Nemcem na našo škodo vsakovrstne koncesije, ker rabi njihove glasove, dočim slovenska večina poslancev vodi z Radlčem boj za avtonomijo In proti vsemu, kar le srbskega. Brali smo ogabne očitke proti srbskemu vojaku, ko Je Slo za vojni zakon. Marsikdo od teh ljudi nI vreden, da bl odvezal čevlje zadnjemu srbskemu redovu, kl Je zadnje desetletje živel In trpel za Idejo Jugoslavije, kl Je bila pri nas po največ le na lezlku. Vsak sodnik |e tudi človek. Tudi srbijanskl sodnik ne more Iti mimo politike Slovencev v Beogradu. PozorneJSI bo postala! za vse, kar prihaja Iz Slovenije, kl stoji na vrhuncu kulturne domišljavosti. Ni se tedaj čuditi, da so začeli strogo izvajati zakon, kl Ima ravno glede Izvršb na podlagi novih razsodb, zlasti za slovenske pridobitne kroge kvarne posledice. S tem prddem na pravno stran vprašanja. Ni še dolgo od tega, ko so tudi naša sodišča izrekla, da jo Hrvatska za naš zakon inozemstvo. Ce se je srbijanskl sodnik postavil tedaj na isto Btallšče nasproti nam, so ne sme trditi, da postopa pri tem morda lz političnih motivov, ker ima za to oporo v zakonu. Naš Izvršilni red določa v § 1. Izrecno da bo izvršilni naslovi le v tem § navedeni Bplsl In listine, ki so bile napravljene v območju izvršilnega reda, tedaj le v krajih, za katere velja naš izvršilni red. Zo po tej določbi je veljala Ogrska, Hrvatska ln Slavonija, Bosna ln Hercegovina pod Avstrijo takorekoč za Inozemstvo In se je moralo IzvTŠllno postopanje za te dele prejšnje cele države urediti t posebnimi predpisi Za druge države so veljal« določbe meddržavnih pogodb. Ravno isto določbo, kakor naš § 1. iv vri. r. pa Ima tudi § 10. srb. tak. o srez-klh tn mestnih sodiščih, kl določa, da spadajo v njih delokrog »Izvršenja izvršnih rešenja ln presuda prvostepenih su-dova po zakoniku o postupku sudskom u gradj. parnleoma* ln nadalje »Izvršenja Izvršnih rešenja In presuda stranih su-dova. ako su pravo na lzvršenje dobili od sudova Kraljevine Srbije«. Ta srbski zakon je od 28. febr. 1911. Jasno Je menda, da pod temi sodišči ne bo lahko umetl današnjih slovenskih sodišč. Talca Interpretacija tudi ne bl bila kvarna za Srbijance, če bl Imeli v prejšnji kraljevini Srbiji Iste Izvršilne naslove, kakor jih pozna naš Izvršilni red. Naš Izvršilni red pozna zamudne sodbe in fakturno in prorogirano podaodnost. Vsi tl pravni instituti eo civilnemu pravdnemu redu v prejšnji kraljevini Srbiji neznani Konvencija prejšnje kraljevine Srbije z Avstrijo z dne 80. maroa 1911., štev. 16 drž. zak. danes ne velja več. Ta konvencija je izrecno predvidevala v čl. 16. tudi te avstrijske pravne Institute. Srbljanski trgovec se upravičeno zanaša. da se ga pri nas ne more obsoditi z zamudno sodbo na podlagi sodišču predložene fakture, ki ima klavzulo, da se plača ln toži lahko na sedežu tožite-lja. Zaradi tega Je upravičen dvom. da bi zamoglo tudi višjo sodne stopnje v prejšnji Srbiji Izreči izvršbe na podlagi naših razsodb brez izjeme za v Srbiji Izvršljive. To je pa ravno migljaj za naše zakonodavce, da se čimprej lotijo hvaležnega dela Izenačenja zakonov za oelo našo državo. — Gotovo pa je želoti, da bi se kasacijsko sodišče v Beogradu, kateremu minister pravde predlo« lahko to vprašanje uradno v rešitev, postavilo na isto Btališčo, kakor so je postavilo kasacijsko sodišče v Zagrebu pod A v bvoJI razsodbi i dne 14. dee. 1922.. štev. 2668, v kateri je Izreklo, da je pravnomočna osuda na kojega područja kraljevine SHS ovršlva u cljeloj državi*. na ln ▼ njfh se da lziorlstitl. V Kanadi. in v Zedinjenlh državah so dognali, da dajejo morski volkovi imenitno usnje. Šestnajst vrst morskih volkov Je, a vsaka je izvrstna za usnjarske namene. Zlve po morjih ob Floridi, Avstraliji, Afriki, Kitajski 1. dr. ter jih v zadnji dobi love na vse pretege. Kadar morskega volka vjamejo, mu najprej Mečejo gorenjo kožo. Paziti treba, da ne napravijo v nji lukenj. Potem kožo na-sole in Jo oddajo strojarijl, ki odstrani luskine, sol ln predvsem toUčo. mast in olje. To Izvršujejo kemičnim ln mehaničnim potom. Potem strojd kože s kromom, čreslom ln drugimi sredstvi ter jih nato pobarvajo kakorkoli. Usnje iz teh volčjih kož je tako izborno, da se ne razločuje od najboljšega usnja. Uporablja se prav dobro za potne torbe, Ustnice ln celo za čevlje. Creva se ustroje za usnje, lz katerih delajo fina rokavice, tudi želodeo se lzpremenl v usnje. Tolšča in ostalo meso se izkoristi za razne produkte, odpadki pa eo Izvrstno gnojilo. Poletni vdovci in poletne vdove To so tisti, kl llm pravilo Nemci •slamnati«, vdovci žive žene ali vdove živega moža, samujočl zakonci, kl se z enim očesom smejejo, a z drugim vsaj navidezno Jokalo. Slovenci nimamo kratkega Izraza zanje, ln naš napis »poletni« vdovci In »poletne« vdove velja zanjo kajpada le poleti. To vdovstvo nI navezano na nobeno letno dobo, a kadarkoli sa vdovci aH vdove, vselej so po nemSka »slamnati«. Ootovo Jih le poleti, v dobi dopustov največ. 2ene opažalo kmalu po preteku Ss hladne pomladi, da jim Je treba Izpreme-nltl zrak; tudi zdravniško spričevalo si znajo dobiti, da morelo čim preje na morje, v toplice, v zdravilišče ali na letovišče. Včasih Je tega nujno treba tudi zaradi otrok. Odkar le postala Ljubljana velemesto, boljše žene poleti sploh več no vzdrže doma ln moralo na počitnice, na Bled. v Bohinj, v Kranjsko Qo-ro, v Slatino ali kamor že. Prepričane so, da je v Ljubljani poleti nemogočo živeti in da sploh tudi ugled zahteva, da morajo na deželo, v kopel, na jezero ali na morje, kjer je zbrana družbena krema aH smetana. SIcer so take želje danes predrage ter Je življenje tam zunaj navadno v vsakem oziru manje udobno In tnanje ugodno nego doma, v prostornem stanovanju ln ob lastnem ognjišču. Večinoma je življenje tam zunaj tudi napor-nejše; treba se neprestano preoblačiti, moraš tekmovati v toaletah, v ljubeznivosti In zabavnosti, navezan si navadno na Se bolj omejeno družbo, kl ti jemlje svobodno voljo ter te usužnjuje različnim nadležnim muham vsiljivih kavallrjev ali kaprlcloznih dam. Pošteno ln po svolem okusu se naješ le doma In dobro spiš le na lastni postelji. Toda vsa taka uvaže-vanja se morajo umakniti modi, da treba Iti vendarle na počitnice, dasi morda nisi prav nič utrujen in v zdravilišče, dasi nisi bolan. Koplleš se lažje in cenejše na Savi ln v Ljubljanici, turlstiko si lahko privoščiš z doma, Izletov tl |e Iz Ljubllane na razpolago neštevllo In prekrasnih, re-stavrantov, kavarn ln vrtov z godbami se ti ponuja — poleg kinov, koncertov, narodnih veselic — doma lepših, elegant-nejšlh in boljših, kakor tam zunaj. A vse to ne pomaga nič: v juliju se začenja slamnato vdovstvo na vseh koncih In krajih. Možjo tlčč navadno še nekaj tednov doma, ker zadržujejo jih neodložljive dolžnosti. Takrat se vdovci In vdove z enim očesom lokajo, z drugim pa smejejo. Kajti slamnatega vdovstva — »en inav je dober« . . . preveč pa ne. Kajti Ima svoje sladkosti In tudi sitnosti. Iz-prememba |e vedno priletna, če ne za nič drugega: ušesa se ohladž ln par tednov svobode brca karanja očitani In hudih Iz življenja in sveta Štirje župani naenkrat na zatožni klopi Morda nezaslišan slučaj so je zgodil v češkem Sumperku: štirje župani so sedeli na zatožni klopi zaradi potuhe, ki ao jo dali potepuštvu in beraštvu. A njih krivda je izvirala iz dobrosrčnosti in usmiljenostil Prišel je k županu v Bohvikovu mož, ki se je božjastno tresel in se komaj držal na nogah. Jecljaje je povedal, da je invalid, ki ob neznatni renti ne more živeti. Slikal je svojo bedo tako drastično in b solzami v očeh, da mu je dal župan legitimacijo, da sm-1 po občini beračiti. Ko je berač obraj vso občino, je odšel v Komnjatko, kjer je zopet poiskal župana, prejel zopet legitimacijo in odšel z novim denarnim uspehom. Nato je prišel v Rudo, posetil župana, prejel legitimacijo, jokal in beračil po občini in odnesel dovolj darov. Končno je prišel v Olša-ne, kjer ga jo župan sprejel z največjim sočutjem, mu dal legitimacijo in ga priporočil občinarjem. Berač jo ž<;l obilo. Naslednjega dne je šel olšanski župan h okr. glavarju in izvedel, da je Engelbert Elefant čisto navaden klatež in sleparski berač iz navade. Orožniki so medtem Elefanta že prijeli in našli pri njem štiri legitimacije za beračenje s podpisi županov. K*r je klateštvo in beračenje po Ceškoin prepovedano, so orožniki ovadili župane zaradi potuhe, ki so jo dali Ele-fantu. Tako so sedeli preveč dobrosrčni župani na zatožni klopi, kaj'i tudi na Češkem je dobrota sirota. Zu- pani so bili v hudih škripcih, a najhuje je bilo, da so bili vsi štirje po ko-medijantskem beraču tako grdo varani. Klatež je namreč povsem zdrav, a zna božjastnike Imenitno posnemati. Končno jih je sodnik oprostil z ostro grajo; Elefant pa pride v kratkem >.a zatožno klop. Zdaj tiči v zaporu. Sodna obravnava proti županom je prinesla eno korist: zdaj vedo vsi župani po Češkoslovaški, da morajo beračenje dosledno in brezobzirno zatreti "n klateštvo radikalno iztrebiti. Občine morajo vsaka zase preskrbeti resničnim revežem primerni preživež in obstoj; simulante ln lenuhe pa je prisiliti z vsemi sredstvi, da delajo in zaslužijo. Med vojno ln po vojni se je navadilo povsod preveč lenuhov živeti na javne stroške. Normalne razmere -e vračajo in ž njimi tudi predvojno ostro in dosledno izvajanje zakonov. Usnje in morski volkovi Vročina je, doba kislih kumar prihaja za novine in vsak čas se imamo nadejati, da se pojavi v kakem morju znana — morska kača. V »Sloveuskem Narodu« so že poročali o kači v sodčku piva, s katerim se je zastrupilo menda v Beogradu več pivcev do mrtvega. Kače se torej že pojavljajo! In sle■ »Tista Dana, ki Je služila za praktl-kantko v načelstvu.« »Danica Dimovlčeva?« •Tista, tistal Pod tujim Imenom le stopila v državno službo, v službo pri policiji. V našem okrožnem načelstvu...» »Policijski komisar Protič Je živel z njo v koruznem zakonul* •Da, dal« •In otroka Je Imela, če se ne motim.« •Jel V bolnišnici |e porodila. Poznele je dete oddate v Otroški dom v Beogradu ...» •Točnol Pa si Je podstrlgla lase ln postala ...» •Tako jel« •Vidiš vragal In oni v policiji niti sanjali niso, s kom Imajo opravkal No, ta si le umela služIti kruh —» • Kal nisi tudi tl nekaj lazil za nlo?« •Jaz? Bog obvarll Ravno nasprotno! Tebe sem nekollkokrat videl z njo na promenadi...» »Fejl Sram te bodl...!» Sede eostle pred gostilno ob čaši Pi- va, čltajo »Vreme«, radovedno ogledujejo I sliko v listu in govore o — Danici An-1 droličevl, zagrebški vohunkl, kl le svol čas osrečevala tudi skopljanske meščane s svojo navzočnostjo, policijske organe tukajšnjega načelstva pa s svojo »lju-bezniio«! Nekam v dolžino sem se razvlekel, gospod urednik. Nikar se ne huduite. Takoj končam. Samo eno šel Ko sem se popoldne vračal z lzpre-hoda, sem srečal Janka, carinika. Nekaj žalostno le bU povesil glavo, za-buljil se pred se In ko sem mu zakllcal •Zdravo!«, se Je nervozno zdrznil, kot da Je z nebes padel na zemljo. Roke le obupno stiskal v hlačno žepe In lz suknjiča mu Je z obeh sttanl gledalo troje, četvero »Jutrovlh« številk. •Kaj si se zamls'1" Navdaraš In ko!o-vratlš kakor slepec za meseno klobaso!« •Na miru me pustil« sc Je obregnil. •MoJe skrbi niso tvoji žulji. Bog za vse, tnl pa vsak za sebe, kakor kdo more!« •Ta Je bosa, dovoli, In ne bo obdržala!« In sem mu zadeklamlral ono o delitvi veselja ln žalosti. •Ne Izplača sel Cemu bl mlatil prazno slamo!« •Pa vendar.. ■»• •Strela božja!« je zaklel. »Svojim potem pojdi, kamor si se namenil, In ne čehllaj se, kjer te ne srbll Tistemu uredniku ♦ Jutra« pa povej..,» »KaJ?», ' J •NIČI* •Ne bodi no siten! Govoril* •Povej mu, da z mojimi podlistki ne bo ničesar več... Po trideset dinarjev ml ie obljubil za vsaki članek. Jaz pa...» •TI pa...?» •Ne morem lztuhtatl nobene več! Odkar sanjam o onih njegovih nagradah In da bl trebalo popravljati čevlje in krpati hlače, sem izgubil vse Ideje... Lepo bl bilo, res, ko bi mogel zaslužiti tiste gro-še... ampak... Ideja... Ideja...* •Poslušaj me, Jankoi Tvo) radikale« Toza Je dobil novo belo vino. Trdi, da Je Idealno dobro. Od idealno dobrega vina, črne kave In cigarete makedonskega tobaka do Ideje za roman ali vsaj novelo pa je samo skok. Vem to! Ali greva?« •Devetindvajseti le danssl Imaš denar?« •Ne skrbi!* In sva šla..i Pri tretji 'čaši In četrti pesmi dganov-sviračev ml je Janko začel žarečih očt ln nasmejanih lic pripovedovati o zbirki zgodb, kl Jih napiše. »Junak našega časa« se bodo Imenovale. V oklepaju pod naslovom pa da bo stalo napisano z drobneišlm tiskom: .Trinajst dožlvllajev človeka, kl Je zgrešil cilj.« •Seveda, če bo gospod —,» naglasll J« besedico »gospod« malo močneje In ka-zalnl priimek »tisti« Je Izpustil — »če bo gospod »Jutrov« urednik hotel tiskati.. •* Čestital sem mu In pozval Se pol litra zlatega krajlnca--— Srčno Vas pozdravljava oba, gospod uredniki. — Do svidenja! Joža. J V............... ' -ogledov it dobro. Nazadnje pa uvidevata navadno oba, da |e red v hiši le najlepši. Pa odkod ta Izraz — »slamnati vdovec« jU .slamnata vdova«? Ako mola ali žene nI doma, v kakšni zvezi je to s slamo? Izraz le baje star že stoletja ln nahaja s( ie v Adelungovem slovnlku. Včasih ;o mislili, da so slamnate vdove tista de-jdeta, ki so s svojim preveč na vse plati prijaznim življenjem zapravila pravico, nositi kdaj venec lz mirt. Taka dekleta so bajt morala nositi sramotne vence lz ilani e. Kasne]« ]e pojasnil Nemec Schrader, j pomenla v tem Izrazu sloma pravzaprav postelj. Včasih so Imeli namreč postelje le Iz sena In slame; žima ln morska trava sta prišla pozno v rabo. Tako je pomenjala šele v poznelšl dobi slama toliko kakor bedo, uboštvo; na slami spati, pod slamnato streho živeti je zna-jflo slabo, nečastno životariti Ako Je mol ženo zapustil, jo le pustil na slami ležati aH ostavil jo Je v bedi. Slamnata vdova je torej nesrečna, ostavljena žena. Tudi Marta v Ooethejevem »Faustu« pravi, da JI Je mož ušel po svetu in jo pustil samo na slami. Da pomenja slama postelj, na kateri leži nesrečnlca sama (aH nesrečnik sam) tn žalostna, vidimo tudi lz slovenskih narodnih pesmi. N. pr. .Ojoj, ojoll MoJ dMškl stan sinoč le bil na slam'co d'Jan.» Ali: »Sama sem, na jlanTd sem ... Za božjo voljo, pojd' no ttm!» — Slamnati vdovec je torej oženjen samec ali slamnata vdova omožena samica. _____ X ciklon V Baltlmoru. Iz Baltlmora poročajo, da le tamkaj ogromen ciklon napravil strahovito škodo. Dlvlanle nalive I« začelo z viharjem ln nalivom, vsled katerega le reka Papasco preplavila bregove, udrla v hiše ln poplavila goveško naselbine. Človeških žrtev le bilo mnogo, gmotne škode pa 1* za mno-lo mlillonov dolarjev. X Papež proti prozornim oblekam. Tudi papeža so začele motiti skušnlave. To M vsa] sklepa« iz sieocCega dogodka o katerem poročalo rimski listi; Pred par dnevi je čakalo veliko itevllo romarjev na papežev blagoslov v Vatikanu. Naenkrat se le med verniki pojavil mon-slgnor Macaggl ter pričel odblratl moške In »dostojno« oblečene ženske na eno stran, ženske s prozornimi oblekami pa na drugo stran. Nato |e slednjim naznanil, da so Izključene od sprejema, kajti papež ne more sprejemat! ln blagoslavljati žensk, ki »razkazujejo svoje telo«. X Kako živi Zlta Parmska. »Wle-ner Journal« poroča, da živi ekscesarlca Zlta Parmska v Lekvencljl pri San Seba-stljanu jako skromno in da se bavl samo z vzgojo svojih otrok Družina nima na razpolago mnogo gmotnih sredstev ter j! zato prebivalstvo donaša zelenjavo In ribe, česar Zlta ne odklania. Španski kralj In kralllca večkrat obiščeta bivšo cesarico v n]enem družinskem krogu. Zitln najstarejši sin Oton sc nahaja sedaj na potovanju na krovu neke španske krlžarke. X Zanimivi predpisi za častnike. Častniki, ki so veljali vsaj pred svetovno vojno za vzor elegance In finega vedenja, med tridesetletno vojno niso bili toliko čislani. O tem nam pričajo predpisi, ki so jih morali prečitatt vsem častnikom, ki in kadar so bili povabljeni na dunajski dvor ln preden so sedli k mizi. Glase se v glavnem: «Prl mizi si ne razpenjal pasu In ne posegal s prsti v gorčico, sol ali skledo, temveč použll jed, ki so tl Jo dali, iz sklede z žlico ali s koščkom kruha. Nihče naj ne pije lz sklede In ne govori, dokler nI jedi pogoltnil, na| ne tleska z jezikom In ne cma-ka, nai se ne vsekuje v namizni prt, na] se ne sklanja čez mizo, ne sedi krivo In naj se ne naslanja na mizo s komolci. Pri jedi bodi s svojim sosedom dostolen In mu ne odjej pTed nosom njegovega deleža. Končno ne smeš snažltl zob z vilicami.« — Krepki so tl predpisi. Izgubili pa še danes niso pomena za marsikoga, ki jih ]e še vodno potreben... Precmietm spedjatnl pogoji za dobavo so na vpogled v trgovski In obrtniški zbornic! v Ljubliani. Dobava mesa. Pri Intendanturl Savske dlvlzljske oblasti v Zagrebu le 14. avgusta ob 10. dop. druga Javna ustmena licitacija za dobavo mesa garnlzijl v Kar-lovcu do konca septembra t. 1. Podatki so na vpoglod pri gori Imenovani Intendanturl. Dobava plaht lz lanu ln vlakna. Pri direkciji državnih železnic v Subotici Je 2J. avgusta olertalna licitacija za dobavo plaht in sicer a) plaht Iz lanu: 400 m v debelini 20 mm, nadalje 300 m v debelini 25 mm, 200 m v debeUnl 35 mm In 200 m v debelini 53 mm; b) plaht lz vlakna: 300 m v debelini 30 mm. Podatki so na vpogled v trgovski ln obrtniški zbornici v Ljubljani. Gospodarstvo Neugodni izgledi žitnega izvoza V nai! državi je po uradnih podatkih letošnja žetev za 35 odstotkov boljša ad lanske. Imeli bomo torej vcUke ko« Mine za Izvoz. Ker pa Jc letos po ce« em svetu, zlasti tudi enkrat v Evropi letev Izpadla zelo dobro, ne bo jeseni ujti kupcev tako lahko kakor doslej. Zlasti važno Je, da nastopi po dol« jem času zopet Rusija s svojim žitom ni svetovnem trgu. Gotovo niso po« polnoma zanesljive vse številke, ki jih Sirijo sovjetski viri o izgledih ruskega izvoza, vendar moramo računati na pre« tejšnje količine ruskega žita, ki se bo« do pojavile na svetovnem trgu in po« magale oslabiti cene. Položaj na žitnih tržiščih se bo torej letos popolnoma preokrenil. Dočim je loslej med vojno in po vojni večinoma kipec Iskal žito, bo sedaj obratno in bo moralo blago iskati kupca. Zato že opažamo povsod nazadovanje cen in ilabo razpoloženje za nakupovanje. Vse iSika še na nižje cene. Za našo državo je posebno važno, da je letos tudi pri odjemalkah našega lita Avstriji in Italiji dobra žitna leti« na. Ti dve naši glavni odjemalki bosta torej letos potrebovali manj vnanjega lita nego prejšnja leta. Vojvodinsko lito bo našlo istotako manj odjemalcev V pasivnih pokrajinah države. Razvoj na žitnih tržiščih bo šel letos tudi v to smer, da bo našlo kupce v prvi vrsti ceneno ln kakovostno dobro blago. Dobra letina bo imela poleg niz« kih cen vendarle to dobro posledico, da bo kupec laže izbiral ln ne jemal vsega, kar mu pride pod roko. Na našem žitnem trgu so cene še »edno nad svetovno pariteto, dasiravno polagoma nazadujejo. Zato tudi izvoz skoro počiva. Žitni producenti se trdo« vratno upirajo znižanju cen in ni iz. kljuicno, da se bodo v svrho obdržanja •li celo zvišanja cen v državi pojavljali Poskusi rušenja naše valute, ker bi sc iltn s tem odprl tudi izvoz. Zadnji pa« dec dinarja baje izvira iz Trsta in Du« °»j«, kt sta hotela oslabiti dinar, da bi cenejše prišla do našega žita. Kljub vsemu upiranju žitnih produ« centov bo moralo priti do znižanja cen, ker bodo sicer zaloge ostajale v skla« diščih, v katerih je še precej lanskih zalog, dasiravno je bila lani slaba le« tina. Končno pa bodo morali naši iz« vozniki gledati tudi na kakovost blaga. Slabega blaga bodo letos malo proda« JalL DOBAVE. Dobava čina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 3. septembra pismena licitacija za dobavo 1500 kg cina. Cln mora biti Iz čiste zmesi In iz mehkega svinca z najvišje 1% drugih prmesi; mehkega svinca sme vsebovati najvišje 50%. Ofertom je priložiti vzorce. Podatki so na vpogled pri gori Imenovanem ravnateljstvu. Dobava gralltnlh rinčlc in rlnčic iz kavčuka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici je 5. septembra pismena licitacija za dobavo 40.000 komadov raznih grafitnih rlnčic In rlnčic Iz kavčuka. Podatki v trgovski In obrtniški zbornici in pri gori Imenovanem ravnatelistvu na vpogled. Dobava naftalina, salmijaka in ca-herlina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici )e 14. avgusta ponovna pismena licitacija za dobavo 200 kg naftalina, nadalje 100 kg salmijaka v kepi In 10 kg caherlina. Ponudbam je priložiti vzorce, ki bodo merodalni za dobavo. Pogoji so na vpogled pri gori Imenovanem ravnateljstvu. Dobava drv. Pri Intendanturl komande Savske divizljske oblasti v Zagrebu je 20. avgusta ustmena licitacija za dobavo 2795 m3 drv garnlzijl v Varaždinu. Pogoji so na vpogled pri gori Imenovani intendanturl. Dobava različnega železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici je 20. avgusta pismena ofertalna licitacija za dobavo različnega železa. Podatki o dimenzijah In o kakovosti železa so v trgovski In obrtniški zbornici v Ljubliani, predmetni pogoji pa pri gori Imenovani dlrekdll na vpogled. Dobava lirneža. Pri ravnateljstvu državnih želcznlc v Subotici je 29. avgusta olertalna pismena licitacija za dobavo 4000 kg lirneža. Ponudbam le priložiti vzorce, ki bodo mcrodajnl za dobavo. = Narodna banka in zagrebška borzo. Iz Zagreba poročajo: Narodna banka, ki vrši po potrebi intervencijo na beograjskem deviznem tržišču, je razširila svoje delovanje tudi na zagrebško borzo. To je zelo umestno, ker so včasih s prav malenkostno Intervencijo more preprečiti nazadovanje dinarja. Kot disponent Narodne banke na zagrebški boni js Imenovan inšpektor finančnega ministrstva g. Dušan Arangjelovli, ki bo poleg drugega vet čas poslovanja zagrebško borze v telefonskem kontaktu t Inšpektorjem finančnega ministrstva g. Jakovlje-vičem na beograjski borzi. = Prevoz drv ln premog« u kurjavo. Trgovska In obrtniška zbornica ponovno opozarja vse trgovoe, obrtnike In Indu-strljoe. naj skušajo po možnosti da te preskrbijo z zadostnim kurivom na drvih in premogu u zimsko dobo ie pred prvim septembrom, ker so bo po 1. septembru po naredbl ministrstva aaobračaia računala tovornlna za prevoi premoga in drv po naslednjem višjem tarifnem raz-rodu kot pa ▼ dobi od 1. aprila do 1. eoptembra. = Trgovlntld »tlkl a Svfco. Tvrdke. ki prosijo švicarski konzulat ▼ Zagrebu za Informacije o ivlcarskih tvrdkah, se opozarjajo, da v dopisu navodojo aH so protokollrane, ker 8viea ne želi navezati trgovinskih stikov z neprotokoliraniml tvrdkaml. Tudi naj se navedejo vse reference (banke in poznane tvrdke v Jugoslaviji), da bo mogel konzulat dobiti jamstvo, da ne bo dajal Informacije nepoklicanim. Švicarski konzulat opozarja, da bo dajal informacije samo na doplee, ki bodo odgovarjali navedenim zahtevam in katerim Bb priložena znamka sa odgovor. = Dobra letina sladkorne pese. Beograjska »Pravda« doznava, da bo letošnja letina sladkorno pese ogromna. Računa se, da bo bo pridelalo 14.000 vagonov. = Zemaljska Izložba domačih proizvoda u Novem Sadu. Na tej razstavi, ki se vrši od 11. do 26. avgusta 1928. bo zastopanih preko 70 večjih in manjših krajev naše kraljevino z okoli 45 različnimi strokami. Poaetniki razstave dobo na posebno legitimacijo 60-odst. popust vozne cene v vseh razredih osebnih vlakov iz bivališča v Novi Sad in nazaj od 7. avgusta do 13. septembra 1923. Interesenti ki hočejo posetiti to razstavo, dobo tudi pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani legitimacijo za 50-odst. popust. Te legitimacije stanejo 80 Din. = Poljedelska Izložba v Starem Be-čeju. Ministrstvo za poljedelstvo in vodo je odobrilo podporo kmetijski podružnici v Starem Bočeju v svrho prireditve veliko poljedelsko Izložbe, ki so bo vršila 26., 27. in 28. avgusta. = Finančna kontrola v Vojvodini. Iz Vojvodine se jo vrnila v Beograd inspok-cijska komiBija ministrstva finano. Komisija je vršila pregled bančnih ln trgovinskih firm v Vojvodini. V nekaj dneh bo komisija podala referat finančnemu ministru, ki bo odločil gotove mere proti onim firmam, kjer so se našle kakšne nekorektnosti. = Plovba na Jadranu. Po obvestilu zagrebško trgovinska ln obrtno zbornice se vrši redni promet Bakar-Kotor s pa-robrodom »Petka«. Odhod iz Bakra vsako soboto ob 18. uri. — Oprostitev davka na Izpraznjenem ozemlju. Ministrski svet je sklenil da sta Sušak tn tretja cona za leto dni oproščena davkov. — 2ctcv tobaka v Bosni Stanje tobačnih nasadov v Bojni je letos zado- voijrvo. Posajeno jo v«b nego laob ker je država povišala cene. = Položaj na madžarskem Vinskem trgu. Na madžarskem vinskem trgu je no-nadoma naetopilo hudo naraščajijo cen ln sicer so narasle oone ▼ nekaj dneh za 100 odstotkov. Kljub temu so zatrjuje, da so oeno še prenizke, ln so že danes plačujejo za novo vino višje oeno nego za staro. Vinogradi kažejo zolo dobro. Uvoz madžarskega vina v Švico so švicarske oblasti znatno olajšalo. Uvozna pristojbina so jo znižala od 1 švicarsko-ga franka na BO santlmov pri hI. Poleg toga se je dosedanji mesečni uvozni kontingent zvišal od BO na 75 vagonov. = Omejitev devizne špekulacije v Grčiji »Havas« poroča lz Aten, da jo grška vlada Bklenlla zabranill devizno špekulacijo izvon borzo. Dalje jo zaključila nadzorovanje bank in narodbo, po kateri Be mora dol blagovnih kreditov plačati v drahmah. = Poljsko narodno premoženje jo vredno po statistiki poljskega finančnega ministrstva 88.041 milijonov poljskih goldinarjev. — Povišanje poljskega carinskega koelicljenta. Poljsko uvozno carinske do-klnde to se s 1. avg. povišale, in sioer navadni koeficljent od 1B.000 na 24.000 ln znižani koeficijent od 12.500 na 18.000 odstotkov proti predvojni -višini. = Obtok bankovcev v Nemčiji te Je v zadnjem tednu Julija povečal za 688.1 milijarde na 31.821.8 milijarde mark. Nemško zlato posojilo. Kakor poročajo lz Berlina, se pripravlja domačo zlato posojilo, ki ne bo omejeno na gotovo vioto, temveč ilimitlrano. j= Obtok bankovcev y Rusiji znaša, kakor poroča »European Commorcial«, 530 mmjonov mbtjev * klan proO 19 milijona zlatih rubijev pred vojno. ■ = Južna železnica. Po vesteh Iz Pa« riia jo reparacijska komisija, kateri se Je kakor znano, moral predložiti v Rimu sklenjeni dogovor gledo južne železnloei odobrila ta dogovor, s pridržkom> da bo tudi kontrolna komisija Zveze narodov, odobrila dogovor. jsl! premog Id drva ima stalno v zalogi vsako mnoilno Družba ILIKIJA, Ljubljanr* Krclja Patra trg 8. - Tel. M0,4~.) ^BBIHIIU JSoSni atelje M. Šare Ljubljana $ Kongresni trg 4 iu $ I f e ss m sa a h ■ ^ os>»s»»3»s»»93eee«£6s«e«« «« Zaročena 40,5 Vida Leskovšefc Lnflovil Manko ttfOTK ilt 30. jlllll 1923 Olji li. Umrl Ing;. Ljubljana Bohoričema ulica 24. INSERIRAJTR : : V «JUTRU»! gostuje samo dva dni \ ln sicer 4. in 5. avgusta ob 9. ari zvečer Annita Berber. Sebastian Oroste s svojim frapantnim sporedom. iHTirvTirriinfT^ 0 a Mesni izdelki B B meso 4045 CENTRALNA VNOVCEVALNICA priporoča svoje prvovrstne masne Izdelka vsem conjenim odjemalcem, vsak dan dvakrat sveža hrenovke, tlačenke, jetrne paštete, druge klobase In naj-lzbrane)&e Spccljaliteto, Nadalje razpolaga z vsemi vrstami prekatnega mesa. Peča so z ilvo ln zaklano ilvlno ter razprodaja na svojlli stolnicah na Vodnikovem trgu I a goveje meso po konkurenčnih cenah. Centralna vnovčevalnica d. z o. z. v LJubljani. Export Zahtevajte cenike! EX0Ort nCDTgnrirj" 'n II ^ririmnrirararrirririni-inrrirt-irarinra «■■"■' ........ ............. Otvoritev začetkom avgusta Pension »Metropole" Beograd, Kosmajska št. 30 v bližini Terazije In Knez Mlhajlove ulice (Grande passage) Moderno urejene sobe, okusna hrana, cene zmerne Chlddek-Žižek lassoHBeoa PLAKATIRA v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ter vseh osla« lih Krajih Jugoslavije In inozemstvu OSKRBI INSE ALOMA COMPANY v vaah 6aeoplelh, revi« Jah, koledarjih v Ja,7-3» alavljl In Inozemstva po originalnih oenab | centrala LJUBLJANA ANONČNA IN RBKkAMNA DRUŽBA Z O. Z« BEOGRAD poDHuraicA BRKM8KA UL. • 020010010202100100070102010000000048024853235348535348535348232353534853000002000100015353534853482301020100010001020023000101010100000202020001070253000100 022353232323003048234823530002022302024800005348234853480048530053532348535300010201020002010200000123484801020002485353535353020102010001010100010200000101010001235302000001 Veliki inkvizitor Ljubezenski roman Iz najsraraotnej-šo dobe človeške zgodovine. Tudi seda] so čakali inkviiitorja. Končno je pričel. Spremljal ga Je član Inkvizicije ln apostolski notar. Obtoieneo je omahoval sredi mučilnice. Pogled na Petra Arbuoi-a ga je iz Čudnih fantazij zopet zbudil k resničnemu življenju. Dvignil je pogled, kakor da hoče nebo prositi pomoti, ko je zagledai na stropu Škripec; preko Škripca Je padala močna debela vrv ln je segala do tal. Nehote je grof vztre-petal. Orni zakrinkani možje so »tali Se •vedno molče poleg nJega. Veliki Inkvizitor in njegova spremljevalca sta sedla na stole, IzvrSujoft tako 18. člen kodeksa inkvizicije. Ta člen predpisuje, da morajo vsakokrat dva inkvlzl-torja in apostolski notar prisostvovati torturam, da nadzorujejo Izjave obtožencev. Grof Manuel Argoso Je bil sicer pogumen mož velike duSevne sile. Toda ko je videl pred seboj vsa ta strahovita mučila, se kljub krepki svoji volji ni mogel ubraniti strahu. Mi?!il je na svojo hčer, ki morda prestaja ali bo morala prestati iste boločine in upadel mu Je pogum. Ko bi mogel Dolori prihraniti muke s tem, da prizna vse zločine, katerih so ga obdolžili, niti trenotek bi se ne bil pomiSljal. AU vedel je, da bi jo tako priznanje So p,\ej pogubilo, namesto da jo reSi. Bodril je torej samega sebe in skleni!, da hote za vsako ceno trpeti. N!» znak velikega inkvizitorja so mučitelji slekli obtoženca do koSulje. Potem je pristopil Peter Arbues ln je dejal s hlinjeno nežnim glasom: .Sin moj, priznajte svoje zločine in no žalostlte naSe duSe s svojo trdo-vratnostjo ln zakrknjenostjo! Prihranite nam bolest, da bi morali postopa- po strogin, ; zih svete inkviilcijel« Grof ni odgovoril ničesar. Pogledal je inkvizitorja z mrzlim, ostrim pogle dom, polnim plemenite kljubovalnost! bi studa. (Izpovejte se in priznajte!* je nadaljeval Peter Arbues i nevorjetno vztrajnostjo, a Se vedno a hlnavsko-mlllm ln krotkim glasom. ro na deželi rabim. SpreJ-niem le boljfio moč. Ponudbe P'-d ..noljfia mo6" na upravo Jutra". 7105 Mladenič Ri ia dlje časa IzvrSujo pri i^ctu pekovski obrt, želi radi i.-popolnitve v isto VBtopltl kot vajenec. Ponudbe pod ,,Marljiv" na upr. ..Jutra". 71S6 Zagnl mojster « vefiletno prakso, samostojni moč, gmoten slovenskega i,, nem&kega Jezika v govoru ■i ■: pisavi, ISče službe s ta-kojgnjlin nastopom. Cenj. ponudbe na upr. ..Jutra". Maribor, pod „Dober manlpu-lant". 7190 Strojnik : riifian kurjač, ifiče aluZbe za takoj pri manjžem les-i cm podjetju. Deloval bi ob- enom kot žagul mojster, veSČ v;,eh popravil, zmožen slo-\ nekega In nemškega Jezika v govoru ln pisavi. Cenj. ponudbe na upr. „Jutra'\ Maribor, pod ,,Samostojna moč". 7180 Sprejme se Inteligenten kleparski rajone o pri K. Bocak, Tržie. 71U3 Strojepisko kurjeno v notarskem po.lo vanju, sprejme takoj alt naj-kesnej. a 1. aeptombrom Ivan Ullakar, notar v Sevnici. 7200 Trgovska pomočnica Ifiče liluj.be V trgovini. Izvedbena Je prodaja n.aou-takture, specerlja. felezolne, tobaka. Cenj. ponudbe na npr. ..Jutra" pod ,.Marljiva . 7183 Potnik za Kranjsko proti proviziji sa kramo Invalid In Labtn ter ia okrasa božičnih dreves, aa IfiOe. Sprejmojo se tudl krajevni zastopniki za vsa mesta Slovenija. Lebln, Hoče pri Mariboru. T122 Šivilja za perilo se priporoča za delo, gre tudl v hlSo. Naslov pove upr. ..Jutra". 7120 Šivilja Izurjena šivilja gre 3«vat na dom, gre tudl na defcelo. — Ponudbe pod „filvllja" na upr. „Jutra". 7110 Mesta skladiščnika lfičem. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „230". 7104 Služkinja v kuhinjo ln nataktrlca ee srejmeta. Gostilna 0, Dunaj Bku oesta. 7084 Korespondent ▼ 5 Jezikih, kl Jih »udi dobro govori, strojepisec, praktično lzveftban, želi celodnevne ali delne sluAbe. Pouu-lo« od ..Spretnost". 7082 141etno dekle lz dobre ln poBtene blSe, Ima veselje do trgovine, ISče primernega mesta, da ae l/uči. Naslov pove upr. MJutra". 7055 Zastopnik se lBče, ki bi poleg svojih zastopstev prevzel 6e proviz. zastopstvo farmacevtlčnlh ln kosmetlčnih Izdelkov za LJubljano ln deželo. Ponudbe, pri katerih Je navesti reference ln zahtevke, pod ,.Kos raetlka St. 400" na upravo „Jutra". 7025 Trgovski pomočnik dobra moč, » dobrini referencami, vojaftčlne prost. veSč meftane stroke, zlasti specerlje, Bell menjati sedanje mesto. Reflektlram ta mesto prvega detajllsta ali skladiščnika v Sloveniji. -Cenj. ponudbe pod ,,Zanea-IJIt 7078" na upr. ..Jutra" 7073 Uro Stoparico noro %ll rabljeno, kupim takoj. Naslov pove uprava ..Jutra". 7169 Gobe komno, Janež, lipov cret itd. 9 V-oken fino Izdelanih, modernih, 190 cm visokih, primernih ta vsako stavbo, so proda. Ogledajo se lahko v restavraciji g. Lamperja v Sevnici. 7149 Spalna soba Be dobro ohranjena, s Zlmni-caml vred se proda. Naslov pove upr. ..Jutra". 7155 Smlrna preproga skoraj nova. približno £20 krat 380 ter umivalnik z marmornato ploščo In nočna omarica s posteljo se proda, fielenburgova ulica 7. I. nadstropje. Veleplš. 7153 Radi selitve ee odda takoj lepa kredenca In veliko trcalo. MlkloBlče-va ulica 6. II. nadstr., od 10. do 6. uro. 7219 Kompletno stanovanjsko opremo za dve tobl ln kuhinjo, sc takoj proda v večjem mestu na Štajerskem. Pismene ponudbe pod „0prema" na upr. „Jutra". 7220 Gostilničarji, pozort Radi opustitve vinske trgovine prodam okrog 15 hI belega prvovrstnega vina po 24 kron. Takojšnjim plačnikom primeren popust. Naslov povo upr. ..Jutra". 7218 M. OerSak A Co., Ljubljana, Kongresni trg Št. 10. Vefi pletenih balonov od 30 do 70 1 kupim. Ivan Mogovlč, trgovec, Krka pri Stični. 7225 Led dobavi mesnica Jager. 7148 Pisalni stroj rabljen, s vidno pisavo, v dobrom stanju, se za ceno 2500 Din takoj proda. Naslov v upr. „Jutra". 7185 Stenografinja fn strojepiska Išče primerno mesto. Cenj. ponudbo Jo poslati na upr. ..Jutra" pod ,,Začetnica". 7156 Sprejme se ženska, poBtena, zanesljiva, kl racume kuho ln lahko hišno delo, k bolJSI družini. Na-Btop takoj. Naalor r upravi ..Jutra". T147 Prodajalka dobro Izvežbana t trgovini * mešanim blagom ae sprejme pri Antonu Vodenlku, Petrov, če pri Celju. 7117 Slikarskega in pleskarskega pomočnika lSČom, starega od 20 do 24 let. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Filip Hrovat, slikarski mojster v Radečah v*l Zidanem mostu. 7*>15 železniški uradnik administrativne stroke, lell dela ta popoldanike ure — Vsame delo tudl na dom. Cenj. ponudbe poslati pod ..Mlaerlja" na apr. ..Jutra'. 7013 InstrukcUo It vseh predmetov sa realko daje tebnlk lz višjih semestrov (zlasti matematiko, ti zlko ln opisno geometrijo). Pcgojl po dogovoru. Cenj. ponudbe ]e poslati na npi. ..Jutra" pod „Matemat.l-kar". e583 Motorno kolo malo rabljeno, v zelo dobrem stanju, 2 ln pol HP., se po nizki ceni takoj proda. Naslov povo upr. ..Jutra". 7167 Spalna oprava komletna, is egiptovskega rožlčevega lesa, posebnost, moderno Izdelana ln popolnoma nova. z naturalno rožlče-vo barvo, se proda. Cena 70.000 kron. Oglasiti se pri Dragu Bahun, mizarju, Jesenice St. 118. 7187 Otroška postelja (Tobro ohranjena ln vsmetnl-ca (Federmatratze) ee proda. Kersnikova (Nova) ulica 5, IX. nadstr., vrata 9, 7160 Fotografski aparat 9kratl2, Doppel-Arastlgmat, s stojalom, naprodaj. Ogleda io lahko r upr. ..Jutra". 7185 Moško kolo dobro ohranjeno, se proda Poltve se v gostilni „Prl Amerlkancu", Selo 7. Moste pri Ljubljani. 7049 Prodam 8 fine, itare, oljnate slike, 2 velika pozlačena okvira. Jenko, GradlSče 3, I. nadstr., od 1. ure popoldne naprej. Meyer Konversations-Leksikon velika, Šesta Izdaja, krasno vezana, 23 knjig, radi premestitve takoj prodam. Ponudbe t navedbo cene pod ..Leksikon" do 8. avgusta na upr. „Jutra". 7214 1 ali 2 gospodični se sprejmeta na stanovanje, oziroma se odda poceni mesečna soba na Gllncah. Pisma pod „TakoJ" na upravo ..Jutra". 7191 Stanovanje obstoječe It 2 sob. kuhinje ter prltlklln, oddam dotlčnc-mu. kl m| preskrbi trgovsld lokal v sredini mesta. — Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Dobra zamenjava". 7207 Mebllrana soba • hrano se odda mlr.-vemu gospodu. Naslov pove upruva „Jutra". 7140 Sobo nemeblovano, ISče ves dan odsotna. Jako mirna ln solidna gospodična. Ponudbe na upr. „Jutra" pod „Pisz-na soba". 7137 Zamenjam stanovanje 2 sobi, kuhinja ln prltlkll-ne v Sp. ftlškt z enakim v sredini mesta. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod „Zame-njam". 7128 Privatni uradnik ISče sobo. Za uslugo bi even1. poučeval 6 Jezikov ln srednješolske predmete. Ponudbe pod „čista soba" na upravo „ Jutra". 7080 Dljaki(-inje) dva do trije, srednješolci, se sprejmejo v dobro oskrbo. Velika 6oba, elektrlona luč, posebni vhod. Naalov pove upr. ..Jutra". 7C78 Stroj aa pletenje nogavlo št 8 Je naprodaj. Naslov na podr. ..Jutra", Maribor, pod „400". 7124 Dvokolesa mali motorji, otroSki vozički. Šivalni stroji ln puev-matika najceneje. ..Tribuna". LJubljana, Karlovska cesta 4. 117 100 delnic Obrtne banke v Ljubljani s opcijo prodam. Ponudbe pod ..Delnice 6058" na upr. ..Jutra". 7098 Brusnice razpošilja proti povzetju vsako množino po najnižji dnevni ceni tvrdka Verdnlk in SpiIhval, Mlsllnje. 7070 Krojaški stroj močan ln malo rabljen se proda za 12.000 kron. Jernej Bizjak, Slovenj gradeč. 6949 Vsako množino zdravega, suhega, sladkega sena ponujam. Vsaka postaja v Sloveniji, po 650 K i* 100 kg In konjskega po 600 kron. Tudl vsakovrstna slama ae dobi. — Naročila f.e naj pošljejo na Franc Mihe! in, Blzeljsko pri Bro-flcah. 6573 Snažno sobo ISčeJo trije gospodje v sredi-ni mesta z električno razsvetljavo ln posebnim vhodom s 1. septembrom aH takoj. Ponudbe na postni predal 112. 7058 Na hrano ln stanovanje sprejmem 2 gospoda aH 2 gospodični; podučujem tudl klavir. Naslov pove uprava „ Jutra". 7044 Letoviščarji. Na flmarjetnl gori pri Kranju sta s 1. avgustom prosti dve sobi s dvema posteljama. Cena denvno s hrano in stanovanjem 45 Din. 7017 ' Prodam trgovino z meBanlm blagom ih n po trebnim Inventarjem takoj. 15.000 Din. Naalov v upravi ..Jutra". 7158 Boljšo gostilno na prometnem kraju vzame takoj v najem mlad Inteligenten zaltdnskl par brez otrok. PoznejSa kupčija ni Izključena. Ponudbe pod ..BolJSa gostilna St. 7132" na upr. „Jutra". 7132 V najem vzamem gostilno ▼ kakom kraju ali drugo sllčno konec-sljo. Ponudbe na upra-o Jutra". 7106 Dobra gostilna sredi Maribora, so p.odu. Za izplačati Je dva milijona kron aaftssno. Kavama en milijon kron. Ponudbe na podr. „Jutra", Maribor, pod ..GoBtllno ali kavarno" 6713 Enonadstropno hišo prodam poceni sredi Maribora a 6 obrtnimi lokali. Sta- : novanje ln 1 do 2 obrtna lo- | kala takoj prosta. VpraSati: podr. ..Jutra", Maribor. 7171 Zanesljivega znanja želi naobražen mladenič, kl Ima dobrosltuirano posestvo pri Ljubljani v svrho ženitve z gospodično v utarostl 18 do 25 let, ki bl Imela voseljo do kmetijo. Biti mora dobrega ln veselega značaja. Sprejemajo se le resni, neanonlmnl dopisi, če mogoče s slllto, kl ee gotovo vrne, na upravo ,.Jutra" pod „Lepa Je mladost". 7211 Omizje peterih osamljenih gospodov 2cli re^ne^a znanja z gospodičnami (vdovami) no glede na premoženje v starosti od 18 do 85 let Ponudbe na upr. .,Jutra" pod ..Značaj 7022". 7022 Dve mali posestvi po tri orale njiv In vinograda, poslopje, v dobrem stanju. 5 minut od rudnika, pripravno za vsako obrt, vsako po 40.000 Din, sta naprodaj. Več pove Josip Becci. Re-StanJ 57. Rajhenburg. 7212 Pekarska blša z dobroldočo trgovino v industrijskem mestu na glavnem trgu pri Celju se proda. Plačati je treba od IRO.Ouu Din do 200.000 Din. Ponudbe poslati pod „Parna pekarna". 7003 Kavarniška hiša s koncesijo, tudl za gostilno, v Industrijskem mestu na glavnem trgu, pri Celju, ee proda. Plačati Je treba ICO tisoč dinarjev. Ponudbe Je poslati pod Slfro ..Kavarna-' na upr. „Jutra". 6999 Trgovska hiša z dobroldočo trgovino na glavnem trgu v Industrijskem mestu pri Celju so proda. Plačati Je treba 200 000 dinarjev. Ponudbe pod Slfro ..Zlata Jama" na upravo ..Jutra". 69Q6 Vopi&cvanje Katera samostojna dama bi sprejela v družabne svrhe inteligentnega gospoda na stanovanjo, naj se Javi pod ..Družabnost" na upravo „Jutra". 7182 Vpokojenec obrtnik, s dobrimi prejemki, želi znanja z vdovo ali samostojno gospodično srednje starosU, samo da ima stanovanje. Ponudbe pod ..Poštena lu dobra" na upravo ..Jutra". 6888 Deflnitlvna državna uradnica rabi takoj 5000 Din posojila. Vrne v enem letu z 20 odst. Ponudbe pod ..Nujna pomoč" na upr. ..Jutra". 7184 Odda se zdrav štiriletni deček za svojega. Ponudbe pod „Deček" na upr. „Jutra". 7154 Katera dobra rodbina bi sprejela za nizko ceno v popolno oskrbo lSletno pridno in nadarjeno deklico, kl bl obiskovala meščansko Šolo. V IzvenSolskem času bi pomagala v hiši. Ponudbe se prosi na upr. ,,Jutra" pod ..Uboga deklica". 7136 Razglas Prostovoljna Javna dr usnja, čevljev, manufakh nlh ostankov Itd. ao vrilvl rek 7. avgusta ob 9. dop« dne na dvorišču hiše Vide danska ceeta It S. 72 Nekdanja škofovski vinska klet se sopet otvorl t nedeljo d 5. avgusta, kjer bo obcci tudi tajutrkovalnloa. Tod ■e bodo fina pristna vini Zastavice, zalepke za srečolov tn šaljivo prt priporoča Jf. Tičar, Lfub!) na. Kdo bl posodil mlademu trgovcu *a dal 8 mssecev 100.000 dinarji Obrestujem po 20 odst, pro varnosti se lahko vknJISI i posestvo. Ponudbe pod „P« Jeten trgovec" na april „Jutra". 711 Kdo bi posodil vdovi potrebni kapital it u fletek zajutrkovalnlce v Br gradu. Dobre obresti I vknjižba. — Ponudbe p< „Varno" na upr. HJutlJ Strokovnjak ▼ tekstlli. išče kapital« s približno 1.000.000 Dl kapitala v svrho ustanovlf tekstilnega podjetja. 8« resne ponudbe naj se pošlj-Jo pod ..Tekstila" na Aloo Companj, anončna druib Ljubljana. Kongresni trn Pleskarji! Sobni slikar] Barvarji! Prvovrstna aemeljska M (temeljna) se pridoblvt Planici na Gorenjskem. C« napram tujemu blagu nlu Zahtevajte uzoroe. Vpralaa na A. Janežlč, Bled I. 69! Dva lokala z vodno silo, 18 HP. Imam ter lSčem družabnika za podjetje, v katerem bl so vodna moč Izkoristila, Reflcktanti naj pošljejo svoj dopis na upr. „ Jutra" pod „Vodna moč", latolam se proda parni stroj, 70 do 100 HP. s parnim kotlom. 7162 Več lepih in svetlih poslovnih lokalov v Kamniku, kl so se uporabljali za tiskarno, pripravnih za trgovino, obrt aH Industrijsko podjetje, ae odda v najem s 1. novembrom. Ponudbe do 81. avgusta na F. Kladva, Kamnik. 7152 Izobražen trgovec star 26 let, z lepim premoženjem, se želi poročiti z Izobraženo gospodično, kl poseduje primeren kapital. — Prednost Imajo one, kl vodijo gospodinjstvo pri svojih starših. Ponudbo na upr. ..Jutrn" pod ..Veselo Življenje". 7222 Samostojna, izobražena gospodična ali vdova, blagega srca, kl Je čisto osamljena ali razočarana In si želi mirnega zakonskega Življenja z istotako osamljenim uradnikom srednje starosti, naj posije reono ponudbo s sliko na upravo „Jutra" pod ,,Mirna sreča". 7208 LAVAROL impregnacija zidov Omogoča, da se stene lahko umivajo in snažijo ne da bi po tem trpela prvotna slikarija 4098 Izvedbo v vseh krajih prevzame po zmernih cenah »LAVAROL", d. d., ZAGREB, Ksavertka cesta 16 a. Naslovi za pismi: Zagreb, poBtnl predal 1M- manafakturist s približno BO.000 Din, 1 sprejme za otvoritev nove trgovine v pn metnem večjem mestu Slovenije. - Sok predno3t. - Lokal in ves inventar že i razpolago. - Ponudbo pod ,,Manufaktm Slavoj" na upravo „JUTRA". <« | ARKO COGNAC DomaČe tresfi 'ANITA. grei vsakega dvoma: smo Ze mo- lernl Ne samo, da imamo petnajst aH trl-|eset Btrank z mnogimi frakcijami, rsaka z več krili in glasili, ampak imajo tudi še marsikaj več. Na primer Male oglase«, ki jih čitain vsak dan j katere že drugi skušajo posnemati, mamo stavko in avtomobile, ki razna-ajo «Jutro» po Sloveniji tudi v času tavke. Imamo velike sejme, športne ekrne, sodne razprave, bančne polome, ;ongrese in sploh vse, kar dela garni-uro kompletno. Sedaj so prišli v Ljub-jano novinarji, jutri učiteljstvo. Za-Teb se Je moral letos zadovoljiti z ijperantlsti. Tudi Igralnico smo že Ime-i na Bledu. Resnično, resnično vam po-rem: »Ni je velike ideje na svetu niti ttkreta, da bi se ga ne udeleževali tudi il. . .» «Clou sezone« in »ljubljeneo občln-tva« je sedaj že tudi pri nas. London, 'arit in Bukarešta sicer ničesar ne edo o tej zvezdi, tem bolj pa je »star« laven na Dunaju, Budimpešti in men-:a v Berlinu. Pred par dnevi so loltl Jakati uaznanili tudi nič hudega slu-eiim Ljubljančanom, da se je blejske-iu kazinu posrečilo pridobiti za dva eCera slavuoznano plesalko gospo uiito Berber in njenega prijatelja iu premljevalca Bofitjana Droste. Ni še dolgo, kar je organ naše naj-jBje, namreč denarne inteligence, »In-iressantes Blatt«, prinesel njeno sliko, levrastenična ženska z navadnimi, ne-oliko židovskimi potezami, pa fino oio, še dokaj lepih oblik, vendar nič osebnega. Le to Je baje poeebno, da e je dala gola fotografirati v banjci, s elefonsko slušalico v roki. Senzacija i nekatere starejše gospode, ki so že pešali. V ostalem nastopa slavna Anl-a tako tudi na odru. Včasih je bolj, {asih manj, včasih čisto gola. Sodišč« i je preganjalo, menda dunajsko, ln na je izjavila, da ne more drugače, ker > tako doživlja i občutkom svojo lesno umetnost. Jaz pojdem na Bled. Gledal bom pa lanj Anito, vsaj po prvi pol uri, ln olj pozorno to publiko, to jugoslovan-ko haute volee, ln njene obraze. Ne em, če bo Anita gola tudi na Bledu, iajbrže. Da bo mnogo bolj golo to ob-instvo, je gotovo. Te pikantnosti ne nem izgubiti. Nič mi ni ostalo prilira-jeno. Kakor imamo svoje mistike, iko imamo svoje cinike. Voieurski kshibicionizem poganja svoje cvetove idi nad našimi močvirji. To je samo onstatacija. Zgraža naj se maziljenl loralist, za katerega je Anita gotovo «čja senzacija, kakor za resničnega mika ali pa za zdravega Janeza, ki obro v6, da je neke vrste najvišja metnost le za to, da olajša prenaglo ejene mošnjičke. Bolj, ko Anitina gola pleča in neko-ko suhljati boki me zanima statistika: iamreč, ali bo večji obisk na dveh ve-erib Anite, ali v dveh dneh pri Me- troviču? M. A. C. * * Prihod novinarjev v LJubljano. Da- es ob 11. dopoldne bo otvori v zbor-ični dvorani univerze IV. kongres [druženja jugoslovenskih novinarjev. Ideleženci iz Beograda, Novega Sada, ■ubotice in Sarajeva so dospeli včeraj opoldne radi železničarske stavke reko Karlovca na dolenjski kolodvor, jer so jih sprejeli ljubljanski tovariši, agrebčani in češkoslovaški novinarji rispejo danes dopoldne. S kolodvora o ljubljanski novinarji spremili goste a odrejena jim stanovanja, zvečer pa 8 je vršil prijateljski sestanek na ve-andi restavracije pri »Zvezdi«. * Zastopniki vlade na učiteljskem ongresu. Kongresa Udruženja jugo-lovanskih učiteljev v Ljubjani se ude-eli kot zastopnik prosvetnega ministra lačelnik dr. Svetolik Štefanovih, kot astopnik prosvetnega ministrstva pa lačelnik Jovan Gjorgje Jovanovič. * Novi jugoslovanski poslanik v Pra-[i. Za jugoslovanskega poslanika v 'ragi bo v najkrajšem času imenovan ;osp. Ljubomir N e š i č, pomočnik vna-!jega ministra. Nešič uživa v diplo-natskih krogih sloves odličnega diplo-aata. * Zdravilišče za deco. Med Crikve-jico in Selcem na Primorskem je gospa Slavka Grujič kupila trinadstropno vilo uredila v njej »Ameriški dom za 'Ojne sirote«. V vili bo lahko nastanje-'ii 40 do 50 otrok iz siromašnih slo ki nimajo denarnih sredstev, da !> se zdravili v morskih kopališčih, 'troci se bodo menjavali vsak mesec. w je podnebje precej milo, se bodo 'troci lahko sprejemali do konca uiese-* novembra. Za brezplačno zdravlje-lJ® v tem domu so bodo zavzela tudi azna druga ženska društva. * Društvo vpokojcnlh oficirjev raz-lu°ieno. Z odlokom pokrajinske upra- za Hrvatsko ln Slavonijo z dne 1. ■ m- je iz javnih obzlrov razpuščeno kuštvo »Udruženje umirovl.jenih ofici-J i vojnih čiuovnika u Hrvatskoj i »avonljl«. * Zborovanje škofov v Zagrebu. V ^gtebu se bo vršilo |to evliarNtičnun ,0I1Kresu zborovanje katoliških škofov 'Cele naše države. Shod je sklical zaimki nadškof dr. Bauer. Jubilej knezoškofa dr. Jegliča. #ljanskl knczoškof dr. A. B. J e -j'' 8 je obhajal včeraj v svojem rojst-iem kraJu v Begunjah na Gorenjskem svojo zlato mašo. Po želji Jubilanta se je slavnostni spomin praznoval le v ožjem krogu. * Preganjanja Hrvatov v Zadru. Povodom prihoda italijauskega prestolonasledniku, Umberta v Zader so italijanske oblasti zaprle znatno število Hrvatov, med njimi tudi znanega novinarja Joe Matošiča, ki je po izgonu iz Zadra obiskal svoje starišo v Zadru. Radi tega šikaniranja je bil pri jugoslovanskem konzulatu vložen protest. * Dar francoske vlade našim zdravnikom. Francoska vlada je novoustanovljenemu društvu sekundarnih zdravnikov v Beogradu potom svojega poslanika na našem dvoru poklonila bogato knjižnico, obsegajočo nad 400 znanstvenih del. Dela so večinoma nastala v povojni dobL Izdali so jih najboljši francoski medicinski strokovnjaki. « Naši železniški projektt. Iz Beograda Javljajo, da je ministrski svet odobril potrebne kredite za ureditev železniških i»rog ln mostov. V ministrstvu za p, met se izdelujejo načrti in proračuni za gradbo železniških prog, potrebnih v politično - gospodarskem in strategičnein pogledu. Najpreje Be prične s trasiraiijein jadranske proge. Delo prevzame neki inozemski konzorcij. * Naš poštni promet z Rumunijo, V Temešvaru se je vršila konferenca naših in romunskih delegatov, na kateri se je razpravljalo vprašanje ureditve poštnega prometa med našo državo In Rumunijo. Storjeni so bili važni sklepi glede medsebojnega prometa. * Turške provokacije v Prištini. Beograjski »Politiki« Be javlja iz Skoplja, da so Turki na potu med Prištino in I.abom napadli nekega našega vojaka ter ga ubili. Dogodek je Izzval v Prižti ni veliko razburjenje. Ogromna množica ljudstva se je naslednjega dne podala pred divizijsko oblast ter zahto-vala zaščito za naA živelj na Kosovem. Ko jo komandant izjavil, naj se zaščita naših ljudi z mirnim srcem prepusti oblastim, se je ljudstvo začelo razhajati. Mladina pa se je napotila v »čarši-jo« ter razbijala turške trgovine. Pri spojiadu s policijo, ki ja ščitila turško imetje, je bil težko ranjen četnik Cvetko Rajkovič. Red je bil kmalu zopet vzpostavljen. * Imenovanja v šolski sluibi. Minister prosvete je imenoval za naatavnike na stalnih službenih mestih: Adolfa Robi do in Josipa Bačiča za profesorja na državnem moškem učiteljišču v Ljubi Ijanl; Adelo Zaje za profesorico na ženskem učiteljišču v Ljubljani; Anto> na Kovačiča za glavnega učitelja na vadnici moškega učiteljišča v Mariboru Karla Pribila in Josipa Fistravca za glavna učitelja ln Ivuna Sprachmanna za profesorja petja in glasbe na držav* nem ženskem učiteljišču v Mariboru. * lz magistratne službe. V zadnji taj« ni >cji občinskega sveta ljubljanskega, o kateri smo že včeraj poročali, je ra> zen že omenjenih imenovanj magistrat' ni ravnatelj dr. Miljutin Zarnik pomak« njen v 4. činovni razred, ravnatelj mestne elektrarne inž. Alojzij Cluha pa v 5. činovni razred. Načelniku mestne« ga knjigovodstva Ivanu Volcu je bilo izrečeno priznanje za vestno službova« nje. * Smrtna kosa. V Celju je umrl v če« trtek v javni bolnici gojencc rudarsko šole, g. Ivan Knežcvič. * Ivan Meštrovid vnovič v Ljubljani. Na povabilo »Narodne galerije« prispe mojster Ivan Mcštrovič danes za par dni v Ljubljano, kjer se je nekako in» kognito mudil že pred 15 dnevi. Me. štroviča, ki prispe v Ljubljano dopol« dne ob 10.13, bodo sprejeli na kolo« dvoru odbor »Narodne galerije« in za. stopstvo mestne občine, katerim se bo brezdvomno pridružilo tudi veliko šte» vilo občinstva. * Kongres Mednarodne konfederacije študentov se vrši v zadnjih dneh sep. tembra t. 1. «- Oksfordu in Londonu. Ker je potrebno, da na kongresu na« stopijo delegati slovanskih študentskih organizacij enotno, se vršijo te dni Ljubljani konference med zastopnikom Osrednje zveze čehoslovaških študeu. tov z zastopniki Centralnega tajništva jug. napr. otnladine iz Slovenije in Jug. akad. kluba «J. Janušič», ki naj med ju goslovanskim dijaštvom pripravijo te< ren za enoten nastop na kongresu. Isto« časno se vršijo tudi pogajanja za usta« novitev osrednje zveze jugoslovanske akademske omladine ter za čim ožje sodelovanje ;«ooslovanskcga dijaštva čehoslovaškimi kolegi. Ob tej priliki po* zdravijo omenjeni delegati tudi kongres Udruženja Jugoslovanskih novinarjev. Čehoslovaški delegat g. Ludovlt Rulv mann, ki je tudi delegat čehoslovaškega dijaštva v Mednarodni konfederaciji je obiskal v Isti misiji tudi Zagreb ln Beo« grad, v Sofiji pa se je informiral o sta« nju In gibanju bolgarskega dijaštva ln o možnosti vstopa bolgarskego študent stva v Mednarodno konfederacijo štu« dentstva. * Vldiranje potnih listov za Švico. Svi. carski konzulat v Zagrebu opozarja, da vidira potne liste samo v dopoldanskih uradnih urah. Popoldne se bo vidiraio samo izjemoma za primer bolezni, smr« ti in drugih neodložljivih potovanj. Obenem opozarja konzulat vse družbe, ki ne bavljo s prevozom izseljencev, da zahteva švicarska vlada za take trans« porta kolektivni vizum (notrebno ia najmanj 30 oseb); zaro naj omenjeno družbe ne predložijo konzulatu poedi« nih potnih listov, ampak naj jih pošlje« jo skupno, zbrane po transportih, pod pogoji, katero jim je konzulat avoječas« no priobčil. 1 Uniforma m prometnega ministra. Beograjska »Pravda* beleži, da promet« ni minister g. Velizar Jankovič zadnjo dni konferira z nekaterimi uglednimi beograjskimi krojači o projektu svoje paradne uniforme. 2eli si železničarsko uniformo z generalskimi pletenlcaml na ramah In z zlatimi lompasL K temu se predvideva še maršalska palica. Pravi« jo, da ministru Jankovlču, ki sicer nI« koli ni nosil uniformo, niti šsjkače, za« nlmivi projokt provzroča obilo brige. * 53 let v Javni sluibi. Dne 31. julija t L je dokončal upokojeni, od svoje upokojitve pri mariborskem okrajnem glavarstvu zaposleni, Korošcem dobro znani narodni bojevnik, g. nadučitelj Fran Podobnik, svoje 53. službeno leto. Vsled obolelosti so je s tem dnevom odpovedal tej službi, ki jo Je ves čas opravljal marljivo ln vestno. ' Radikalski prvak in bigamlja. Pod« predsednik radikalne stranke v Sombo« ru se mora pred sodiščem zagovarjati radi bigamlje. BU Je ie v Srbiji ože« njen, a se je v Somboru pred dvema letoma znova oženil s hčorko nekega veleposestnika. Ob vročitvi obtožnice Je podal demliljo svojega podpredsed« ništva. * Za potnike v Ameriko. Generalni Izseljeniškl komisarijst v Zagrebu jav« Ija: Izseljeniškl odposlanec Jugoslavije v Newyorku (naslov: 443 Wost 22 nd Street, Newyork N. Y.) naznanja, da je njegov urad v stikih z društvom, ki daje Izseljencem po tvojih vodičih po« trebna navodila ln Informacije (New« york Travelers Aid Soclety). Društvo opravlja alužbo na železniških postajah in v lukah, pa tudi ns Ellia Islandu. Iz« seljenci, ki potujejo v Newyork, naj vprašajo za slučaj, ako pridejo v lukl sil na železniški postaji v noprlllko ali bi imeli na Ellis Islandu težkoče, zs vo« diča omenjene organizacije (Quide of tho Travelers ald Society), ki Jim bo dal potrobna navodila. Dalje naznanja državni oddelek za delo ln Industrijo v PensilvanijI, da Je državni urad zs na« meščenje v Filadelfijl (State emplojr« tnent Office) pripravljen, poskrbeti na« šim izseljencem primerno namestitev. Izseljenci v Pensilvanijo so opozarjajo, naj so v slučaju potrebe obrnejo na na« šega izseljeniškega odposlanca v New« yorku. ' Grozdje na ljubljanskem trgu. Na ljubljanskem trgu se jo v zadnjih dneh pojavilo grozdje. Grozdje je dobre ka« kovostl, a ceno so razmeroma zelo vi« soke. Kilogram boljšega blaga stane do 100 kron. * Pojasnilo. Da ne bo kake nepotreb« ne pomoto. Javljamo, da g. Josip Mazej, občinski in hranilnični tajnik v Sošta« nju, ki slučajno tudi stanuje v Topol« šici, ni identičen z onim Josipom M«» zejem lz Topolšice, Id je bil, kakor smo pred nekaj dnevi poročali, obsojen radi tavine usnja na dva meseca za« pora. * Zagoneten voz. Dno 2. t. m. zjutraj se je premikal skozi Dolnjo Lendavo voz, natovorjen z dvema majhnima omarama in zabojema. V posebni ko« čiji sta ga spremljala do madžarske me« je ravnatelj madžarske hranilnico Pol« lak in bivši madžarski odvetnik dr. Wollak. Sodeč po tovoru, bi voz speljal lahko en konj, tako sta ga pa vlekla dva močna konja. Dolnjelendavski me> ščani so spremljati zagonetni voz z iro> ničnim smehljajem: Bilo srečno! * Težka kolesarska nezgoda. Monter elektrarne v Zagradcu, Fran Meke, se je v sredo popoldno vozil s kolesom proti domu. Vozil je tudi 20 kilogra« mov železa. Pri mostu čez Krko je s kolesom vred padel v vodo in se smrt« nonevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. Po zdravniški izjavi je malo upania, da bi okreval. * Samomor v Kranju. V nekem hote« Iu v Kranju si je Peter Frelih iz Gorice nad Železniki prerczal vrat. Pri njem so našli nahrbtnik poln čipk ter znatno vsoto denarja. * Ponarejevalci bankovcev pod kiju« čem. V Alcksandrovu na Krku so pri« šli na sled večji tolpi tihotapcev s po« narejenimi bankovci, ki so ogoljufali na stotine naših ljudi, ponajveč naših Amcrikancev. Vodje te tolpe so: An« drej Puh iz Aleksandrova in njegova dva sina Anton in Nikola, ki so imeli svoje agente po vseh večjih krajih oto« kov Krk, Rab, Pag In sploh v gornjem Primorju. Izročeni so generalnemu in« spektoratu ministrstva financ. Proti njim je uvedeno kazensko postopanje. * AH ste se ie prepričali o kakovo. sti »Itofant* hranilne moke za dojen« čke ln otroke. Glavna zaloga: Drogeri« ja «Adrija», Ljubljana, Selcnburgova ulica. 157 KRVAVA DRAMA V OSIJEKU. Prošlo sredo zvečer sta dva vojaka pri vojašnici kralja Petra v osiješkem predmestju začulo z bližnjega polja ob upon vzdihovanje in pritajeno krike. Ko prihitlta na kraj, opazita dva moža in eno žensko v hudem pretepu. Prvi mož je sredi zeljnih glav klečal na dru« gem, ki Je ležal v krvi In se boril z življenjem. Vojaka takoj alarmirata vojaško stražo, toda ko je dospela, Je okrvavljcnec že izdihnil. Morilca in žen« sko je straža takoj odvedla na policijo. Pri zasliievaniu ie morilec Pavel Sza* bo izjavil, 8« To umorjeni Zartja SUM« tlč žo več lot ljubimkoval z njegovo že« no Marijo. Ko Bts prošlo sredo zakon« ca hotela odpotovati ns svoje posestvo v Markušlci, Jima je na kolodvoru ne« prestano sledil za petami Zarija Subo« tli ln končno na peronu hotel s silo odtrgati Marijo od njenega soproga. Zakonca sta se vrnila v mesto in Za« rija za njima. Ko to dospeli v pred« mestje med vrtove, Jo Zarijs z nožem v roki hotel napasti Marijo, nakar je tudi Szabo potegnil nož in sunil Žarijo v vrat in Brco. Zarija je Izdihnil v krat« klh minufah. Obs zakonca Szabo sta bi« ls Izročena državnemu pravdništvu. Protestna stavka 2e9ezni£arjev 24urna protestna stavk« železničarjev, ki jo Izbruhnil« v noči od četrtka na petek, je končan«. Upoštevajoč resnično bedo državnih nameščencev ter neaoclalno stališče ra« dikalsklh mogotcev, je itala vb« javnost B prisrčnimi simpatijami na strani stav« kujočih, četudi Jo marsikdo prlnciple« len nasprotnik itrajkov. Ni nobenega dvoma, d« je morel« Btavka kot taka, t J. stavka kot poslednji obupni po« skus, ki naj predoči morodajnim fak« torjem skrajno resnost matorijelnega stanja državnih nameščeneov, odpreti marsikomu oči, da tako kot dosedaj ni več mogočo tretlrati vprašanja državnih uslužbencev. Ta efekt Je morala stavka doseči pri treznih ln pametnih državni« kih tudi ne glede na to, da se stavka nI docela posrečila. Pogrešk je bilo ve« liko ln grešnikov io voč. Kardinalna napaka Je bila, da SO Je stavka lokalizirala le na Slovenijo in mali dol Hrvatske. Akcijski odbor bi •e moral zavedati, d« stavkarske akcije v tem obsegu ln v občedržavnlh vpr«« šanjlh no morejo doseči zaželjenega efekta. Druga pogreška jc bila pomanj« kanje potrebne organizacije. Ne zado* •tuje, da par generalov dobro misli, trebi je izvesti organizacijo stavke do zadnjega moža. Tega se ni storilo, kor bi sicer no mogle nastati take disonan« ce med posameznimi kategorijami dr« žavnih nameščencev. Izgleda, da akcij« skl odbor daleko ni bil kos svoji težki nalogi. Tretja pogrešk« je bil« razdvojenost In needlnost javnih nastavljencev. Se največ enotnosti je pokazalo osobje Južno železnice, četudi tu ni bilo po« polne harmonije. Državni železničarji so očividno pod pritiskom razmer klo« niU, istotako tudi poštni in ostali dr« žavni nameščene!. Sila državno uprave je bila velikanska. Direkcija železnic v Zagrebu je z nepopisnim terorjem ter s pretnjo takojšnje odpustitve vzdržai U promet. Izdan je bil tudi vpoklic n» orožne vaje za vse železničarje od 18. do 50. leta. Ako je akcijski odbor pod« cenjeval državno silo v tem pogledu ali jo morda celo ignoriral, no zasluži, da je imel v rokah tako važno in da« lekosežno akcijo. Stavka, ki je bila določen« z« Slove« nijo in ozemlje do Sisk«, se je razvila samo v stavko južnih železničarjev. Na Štajerskem so se ji tekom dneva pri« družili tudi poštni nameščenci. Tako je vsaj mogoče sklepati, ker so bile brzo« Javne in telefonske zvezo z Mariborom in Avstrijo pretrgane. V Ljubljani sami se je stavki pridružil samo invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrbstvo ter nekaj pocdlncev, sicer Je bilo vse na delu. Opažati je bilo pre« cejšnje vznemirjenje med državnim na« meščenstvom, ki bi rado dalo duška svojemu ogorčenju nad mačehovskim postopanjem vlade z nJim, a ni moglo. Južni železničarji, ki so stavkali z malimi Izjemami vsi, so Izvedli stavko v popotnem reaa in se m atr ctBl nu kjer. Vlaki, ki so bili v noči od četrtka, na petek na potu, bo se opolnoči usta* vili na glavnih postajah. V trenutku jo zastal ves železniški promet Prisade« tega občinstva so jo polastilo sleor ve« liko razburjenje, posebno, ker so so[ razširile med njimi vsled neinformlrru nosti o položaju deloma uprav tatarsko vesti, kakor o revoluciji v Sloveniji, o več tednov trajajoči it«vki itd. 8ele po, razjasnjenju situacijo so se ljudje po« mirili. Uvideli so pač upravičenost stavko. Dolenjski vlaki so vozili ¥ Ljubljani do glavnega kolodvora, go< rcnjskl do Šiške. Sicer p« Je le slm« planski skspres pasiral včeraj vožnja skozi Ljubljano proti Trstu in so ga vodili Juinl železničarji. Prt prihodu dolenjskih vlakov na glavni kolodvor bo Južni ieleznlčirjl izlvlžg«U svoje dr« žavno tovariše. Beograjski vlak je bil dirigiran včeraj preko Karlove«. Z njim so >e, ob 16. pripeljali tudi udeleženci novinarskega kongres« lz Beograda, Subotlce, Novega Sad« tn S«r«jev« ir\ nekaj udeležencev učiteljskega kon« gres«. Na kolodvorih Je Mvljenje kakor iz« umrlo. Opravljil« se Je le virnOBtna služba ln je bil« postajna straia oja« čena. Tudi razna državna poalopj« so bila policijsko zastražena. Občinstvo, ki je bilo Se pravočasno obveščeno o stavki. Jo odložilo nameravana potov«« nj« in se tako izognilo vsem neprili« kam. O položaju v Mariboru nI pore čil, ker nI bilo mogočo dobiti sveže. V Colju je bila stavka skoraj popol« na. Stavko so se udeležili vsi driavnf nameščenci brez razlike, razvon poštar« jev. Državni železničarji so vozili rad! nekega Btavkokaza strojevodje. Vendar, pa se vlaki niso ustavljali v Celju, sm« pak v Gaberju. Promet torej nI bil normalen. Vlaki juine železnico niso vozili. Le delen promet so je vršil med Ljubljano In Zidanim mostom ter od tu do Vidma. Kakor se poroča, je bila prvotno postavljena na kolodvoru ena' strojnica, ki pa «o jo takoj odstranilL Po mestu je ves dan patruljlrtlo vojo/ štvo. Red se ni nikjer kalil. Stavka Je končala včeraj o polnoči V Istem redu, kakor je pričel« ln so so. južni železničarji vrnili zopet n« delo.' Na progah stoječi vlaki so ie tekom današnje noči nadaljevali svojo pot« danes pa so bo vršil ie zopet redcnl promet. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani; Lastnik In Izdajate!) Konzorcij »Jutra*«1 Odgovorni urednik Fr. BrozovISi Poslano.* Na dopis v »Strok. Borbi, z dne 30. Julija Izjavljam, da sem bil pri razkladanju vozov za rudnik soudeležen le pri moki, kar pa Je bik) v dobrobit vsem dclavcem. Kar se tiče moje penzlje, mesečnih 16 K, ki leži opazovalcem tako na srcu, Izjavljam, da jim jo radevolje odstopim, ako sl bodo ž njo kal .več pomagali, kakor sl morem Jaz. i . Trbovlje, 2. avguzta 1923. __Janko StmlČ, s Za vsebino uredništvo nI odgovorno. Stavbenik 188 RUD. ROCAK v Trbovljah Izvršuje vsa stavbena dela. Lastno tesališč«. Izdelovanje stopnic. Teraco-tlak. Brezkonkurenčno cene. SE BO ZVIŠAL VAS PROMET ako vršite smatreno in dobro premišljeno reklamo potom Inserlranja, plakatiranja Itd. To je pa mogoče le, ako poverite Izvedbo iste podjetju, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj edino zmožno dati nasvete, na podlagi katerih je mogoč uspoh In prlhra« nek denarja. Odpadejo pa tudi nepo« trebuo skrbi za vodstvo, evidence, nepotrebno pisarije ln reklamacije, kajti ravno pri trgovcu je izrek .čas je zlato" vedno na mestu. Ako se hočete o tem prepričati, obrnite so na nas ln mi Vam bodemo radevoljo sestavili brezplačno proračune. ALOMA COMFANV anončna In reklamna d. z o. z. cantrau Ljubljana Konm-eanl tre a Beograd podružnic« SremsKn ulloa 9 m Cenjonemn učitelj stvu, ki se udeleži učiteljskega kongresa, in slavnemu občinstvu sploh se najtopleje priporočata restavracija in kavarna Narodnega doma kjer se dobe vsakovrstna gorka in mrsla jedila in prvovrstna vina po smernih cenah in ob točni postrežbi Za obilen obisk in za naklonjenost se vljudno priporoSa Anton Tomšič 409? restavrater. Sanitetni podpolkovnik 4088 dr. Rudolf Kobal ordinira od sedaj naprej za pljučne In notranje bolezni na Kralja Petra (Slovenskem) trgu št. 2, II. nadstr., od 7,12. do »/J. in od 2. do 3. ure pop. Naznanilo preselitve. Vljudno naznanjamo cenj. damam, da se je preselila trgovina s damskimi klobuki Z. GOR JANC & K& z Mestnega trga štev. 13 na Sv. Petra oesto štev. 27, poleg hotela »Tratnika«. — Prosimo cenjene dame le sa nadaljnjo naklonjenost ter beležimo z odličnim spoštovanjem Z. Gorjanc & Ko., modiatka "" Sv. Petra cesta Itev. 27. Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritmična računala, šablone za pisma, trioglata, prlzmatlčna ln druga precizna merila; risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne ln druge tehniške papirje ima stalno v zalogi Viljem Sequardt delavnica aa prsclsno mehaniko » Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno. Trgovina z železnino Breznik & Fritsch se je z dnem 25. t. m. preselila v lastno hišo Stritarjeva ulica št. 7 (prejšnji lokal A. Schnster). f 8771 Oglas. (Nabavka sena i slame.) Na osnova naredjenja Komandanta IV. Armijske oblasti E. broj 7.836 od 26. juna o. g. održat če se na niže označene dane n 11 časova pro podne Prve javne usmene licitacije za nabavku i isporuku sena i slame i to: 1. Za garnizon ljubljanski 600.000 kg sena i 270.000 kg slame, kod Intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani na dan 22. au-gusta tekoče godine. 2. Za garnizon mariborski 600.000 kg sena i 260.000 kg slame, kod Komande vojnog okruga u Mariboru na dan 20. augusta tekuče godine. 8. Za garnizon celjski 60.000 kg sena i 40.000 kg slame, kod Komande vojnog okruga u Celju na dan 18. augusta tekuče godine. 4. Za garnizon SI. Bistrica 250.000 kg sena 1 90.000 kg slame, kod Komande mesta Slovenske Bistrice na dan 16. augusta tekuče godine. Licitirati se može i za isporuku na manje količine. Isporuka sena i slame po mesečnim partijama franko magaz (senjak) fntendantskih slagališta navedenih garnizona do 16. novembra ove godine Kaucija 6 % polažo se u gotovom novcu ili vrijednostnim papirima po odredbama čl. 88. Zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasarna navedenih Komanada, gdje če se licitacije odriati. Uslovi, po kojima če se ove licitacije izvršiti, mogu se videti svakog dana pre i posle podne u kancelarijama označenih Komanada. Svaki ponudjač (licitant) ima da preda na dan licitacije predsedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzimačkim podobnostima kao i uverenje o tome, da je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekuče tromesečje. Pozivaju se zainteresovani, da prisustvuju ovim licitacijama. Iz kancelarije Intendanture Dravske divizijske oblasti S. broi 10.001 od 7. inla 1928. oodine a Liubliani. Dr. Breskvar »Wl MM. HL03ZI3 FflUSCHIH LJUBLJANA VVOLFOVA ULICA ZALOOA STEKLA IN PORCELANA. STEKLO ZA URE, UMIVALNE IN KUHINJSKE GARNITURE IN VSI V TO STROKO SPADAJOČI PREDMETI Pri meni se dobivajo stalno Jaki, težki, zajamčeno zdravi konii 146 za vožnjo najceneje. Jullo Hoffmann, Čako-veo, Medjimurje, inter-urbanski telefon št 81. JU NI COBE o 3ANIZ D4GNIH0 . CIUI.. Dr. Puher zobozdravilk Poljanska eitti 16 a« erdlolra do 19. avgusta. Velika zalega 119 poroelana emajllraaa Ir laktisoi posoda. Priporoča ne AHA KUfl, LJubljana, Baaljava oeata 4 (in) tr|0»l»i i In nal |. lii|t>iNj IM Zobozdravnik dr. ■e ordinira do zafietka septembra Prvovrsten tovorni avtomobil pettonski mi »SflURER" generalno popravljen, proda Oto Peterman Zagreb, VlaSka ulica SO. ■>»>-- W lli^urir. « Lastne hladilne Baprs«. - lastna prodajna masla i aajiitim \il\m ipoziasivi USTRELJENO DIVJAČINO sraa, dirja kozi, dlrji prašič«, zajca, fazani, Jcrablca, kljuaaca, dliji raci (f" kupuje H "PI mak Sa* la vaake ■nežlio po aajvlijih otnak «4 •ddajnlk postaj E. VAJDA, veletrgovina z divjačina ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija Brzolavti VAJDA, ČAKOVFO - Telefon Interurb, Stav. 89, 4, a Večje love prevzamemo potom nadih organov od lovl56 SOLIDEN IN TO(BN OBRAČUN. 79 na obmejni postaji Slovenije z letnim prometom do 30 milijonov kron Ponudbe na upravo „Jutra" pod »VELETRGOVINA", Naročajte In širite Naročajte In ftlrite LJUBLJANSKI ZVON meaeOnlk sa kulturo In proaveto, kl prlnaia povesti, pesmi In 6lanke naftlh najboljših peanlkov In pisateljev. — Naročnina zna&a 60 Din. Naroča ee pri Tiskovni zadrugi v Liubljani, Preiernova ulica 54. k*NBeBSw& V OBRTNA BANKA V LJUBLJANI. III. emisija delnic. IzvrSuje sklep Občnega zbora delničarjev OBRTNE BANKE v Ljubljani z dne 18. aprila 1922. je sklenil v to pooblaščeni upravni svet na temelju odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo št. VI./3417 z dne 30. junija 1923. provesti zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000'— na Din 2,000.000*— z izdajo 15.000 novih delnic po nominalnih Din SO'— v skupnem zneskn Din 750.000'— pod sledečimi pogoji: 1.) Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na vsaki dve stari delnici eno novo po kurzu Din 50'—, prištevši Din 7*50 za stroške in obresti za komad. Plašči starih delnic se imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja. 2.) Ostalih 2.500 delnic je na razpolago delničarjem, oziroma novim subskrl-bentom po tečaju Din 55'— prištevši Din 7 50 za stroške. 8.) Delnice participirajo s polovico kupona na čistem dobičku za leto 1923. 4.) Subskripcija se vrši v času od 15. julija do 15. avgusta 1923. pri Obrtni banki v Ljubljani in njeni podružnici v Ljutomeru ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in Kranju. f>.) Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu. 8.) Pravico do reparticije si pridržuje upravni svet in se za nedodeljene delnice vplačani zneski vrnejo s 6 V obrestmi. 7.) Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat. Upravni svet Obrtne baniie v Ljubljani. J