PoiUtbu frtaJana r gotovini. '«« >o»t|ebajir bar teiMt
ILUSTRIRAM I LIST ZA MESTO J N D E Z ELO
Pffii - ccu f 1
DRUŽINSKI TEDNIK
I ^	<r	.	*TT,T»	»7	v**.*«	m	4	4	 4	A	i	4	v	.	^	«	itiiiui|iluai«aiiuiunuiMaii>niunaiiaM».^.«Mi
Narava ima svoje postave.
Slovenski rek.
uuiiutuiiiiiiniiiiiiiiuiuimuu
Leto XVI.
V Ljubljani, 11. maja 1944.
štev. 1» (7£0)
rretekU teden se ]» na tena me»t*L vrinil« tiakovna poimtta. Datum lil sb lili moral »lasiti 4. mufa 1844 (n* a?. aprila), zaporedna Številka lista p* 1» (755), »e IT	—	Na	Mu	notranjih	stran!	je	bil	datum	pravilno	postavljen:	4,	V.	1944,
•DRtttlMSKl TEDNIK«
Uliaja ob ietrtkili. Brednlltv« la uprava v Ljubljani, M!k!oSi6e*a 11,IM. Postni predal it. 253. Telefon it. »SSB. — ItafiuB poStni* hranilnic« v Ljubija«! it. 15.39S. — Rokopiiov ne vraCam#, nefrankiramh dopisov u» »prejema rao. /.a odgovor ja treba priložiti 2 Uri v zuamkaU.
NAROČNINA
‘U leta 10 lir, ‘/a leta 20 Hr, ra* lato 40 lir. — V tujini 01 lir oa leto. — NaroCnino 1» treba plačati vnaprej.
GENE OGLASOV
V tofcstnom dslui enoatolpfiaa potita« vrata ali njen prostor (vlSlna 3 nun la Urina 53 mm) 7 lir; v nglajneia delu 4.r>0 lire.
V dvobarvnem tlaku cene po dojovoru. — Notica: vrstica 7 lir. Mali o c > a * a 1 : beieda 0.53 lira. Oglasni davek povaod č» posebej. I‘rl veCkratnem uarofilu popusb
uiiiuauiuaiuiuimuuiHnaiaaiiamiumiMi.
Danes:
Naša nova pravljica
Radovedni sloniS
i.
(Ql. sir. 4.*
•UMHHUHMuuDiinuuiiaiiinniniiiiiiii
113 nnglonmeriških letni sestreljenih
Fahrerjor slavni stan. 9. maia. DNB. Vrhovno poveljuištvo oboroženih sil objavlja:
Na področiu Sevastoiiola se nadaljujejo težki boji. Pri obrambi močnih sovražnikovih lotalakih naDadov so bojna in lovska letala sestrelila 40, protiletalsko tormištvo letalstva p a 10 nadaljnjih sovjetskih letal.
Severno od Jasiia so bili brezuspešni slabotnejši boljševiški napadi Ne-iSki in romunski letalski oddelki 6o severno od Tiraspola in vzhodno °d sejeta z dobrim n čin kom napadali sovražnikovo pripravljalne postojanke.
Na nettunskem predmostiu smo od-*>ut nekaj krajevnih sunkov nasprotnika.
Rezervni pomorski nat' ' -~l*nik Poll-Wann. poveljnik lovca podmornic, ie Potopil na Sredozemskem morju 12. sovražnikovo podmornico Prej severno norveško obalo so *• e zaščitne silo voine mornarice skupno z letalstvom razpršile sovjetski oddelek brzih čolnov in uničile en brzi čoln Protiletalsko topništvo na krovu zaščitne ladje in mornariško [•"oni talsko tonništvo ter -V; ]e. talci, ki so ščitili spremljavo, so zbili pred norveško obalo, nad Vzhodnim moriem in nad Rokavskim prelivom la sovražnikovih letal Severnoameriški bombniki so izvedli včerai ponovne strahovalne napade nad ozemlje Rajh < Metali »o na prestolnico Raiha in na področje Braun-scnweitra. rušilne ih zažicralne bombe. Ki so povzročile i 'codo na poslopjih in izgub, med prebivalstvom. Letalsko-alS]?ne s‘*e 50 Dr' napadih uničile 86 severnoameriških lelal. med numj 68 štiri motornih bombnikov. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji ie zcru-bil sovražnik nadaliniih 1 1 letal.
V pretekli noči ie metalo nekai »ngleških, letal bombe i .t Osnabriick.
a
fz vojnih noročil nei iškega vrhov-ne"a noveliniStva t preteklem tednu: Pred Sevastooolom ie sovražnik v
zadntia dneh sDot naRjj^ial. a naše Čete so zajezile vse niecove krajevno vdore Nemški lovci in protiletalsko topništvo ?o ori teh boiih uničili 130 sovjetskih ietal.Severno od Jasiia. vzhodno od in |uzn° od Pskova so sovjeti brezuspesno napadali. Vzhodno od ru-Sereta so naši oklepniški ' v hudih bojih zavzeli neko nitJ? H? ofemlie. Uničili s<> 15 sovraž-oklepnikov in 41 topov ter B m • .nmocfo ujetnikov. Od 4 do
•	.a,.a ie izaubilo sovjelsko letalstvo
'10dnem bojišču 140 letal. Med rutom in Moldavo se ie boiiševiški poskus prodora izjalovil. So». ./nik je v teh bitkah od 26. aprila Pa do v*- maja izgubil polen velikih krvavih izgub 386 oklepnikov. 92 tenov in 10« letal.
Na nettunskem bojišču io izvedel sovražnik krajevne sunke, ki so jih pa nase čete povsod odbile.
V boju proti komunističnim tolpam na Balkanu ie sovražnik izgubil v »lesecu aprilu 11.380 padlih. 3871 Ujetnikov in mnogo pribežnikov.
Augio-ameriški strahovalni bombniki so izvedli 7. maia ponoči napade Pa mestno področje Bukarešte in povzročili škodo in izgube med prebivalstvom. Nemške in rumunske obrambne letalce sile so sestrelile 14 napada ločih letal.
7. maia ponoči so posamezna angleška letala metala bombe na področje Kolna in. Dusseldorfa. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo 26 sovražnih letal, med njimi 17 štiriniotornih '»ombmkov.
Položaj Švice
v petem letu vojne
Bern. 8. maja. Zvezni svetnik Etter 3e govoril včeraj na zborovanju švicarske konservativne ljudske stranke
o	položaju Švice v petem letu vojne.
, >0 načelih in smernicah našo velike svetovne politike ne smejo biti in nastati nikaki bistveni spori: jasna, absolutno lojalna in od nikake konjunkture narekovana nevtralnost. Mislim, da ni odveč poudariti, da mirna jn trdna volja vzdržanja in odpora, *l. jo jo nas narod doslej s toliko učinkovito trdoto očitoval. danes in jutri ne bo nič manjša, kakor je bila bližnja bodočnost utejme roditi dojrpdke, ki bodo prisilili vojno v novo obdobje, jo približali našim mejam m .vplivali na naš gospodarski ter vojaški položaj.«
Odločeni smo, da svojo dolžnost, kar koh_ naj bi prinesla bodočnost, izpolnjujemo do konca vojn« in ge naprej «a stan švicarski način in v popolni “Vestobi. Švica bo .tudi pripravljena Prispevati pripadajoči delež k stvarnemu in duhovnemu sodelovanju pri
narodov °bn°Vi narodov in skuPnosti
Končno je omenil Etter kot nujne P?vojne probleme zagotovitev zdrave-JJ? Jonetskega stanu, delsu družino in if»v'--4:no zavarovanje.
MATI, DOMOVINA. BOG!
Veličastno protikomunistično zborovanje oa Vrhniki
Piezident general Rupnik med Vrhničani. — Naši domobranci sredi navdušenega ljudstva v Cankarjevem rojstnem kraju. — Velik govor dr. Ludovika Puša
ševiškojudovske nesnage in iz trpljenja Kleti v novo bodočnost kot ptič
Preteklo nedelio io Vrhnika, rodni kraj našeaa naiveciecra pisatelja, doživela pomemben praznik: veličastno protikomunistično zborovanje, eno nai-lepših. kar iih io bik) zadnii čas pri nas. Z vseh strani »o v slavnostno okrašeni in praznično čisti trg hitele množice- ljudi, da sliši io besede govornikov. da vidijo domobrance, ki so si zadali za svoio življenjsko nalogo rešitev našega naroda in da odločno manifestirajo svoie protikomunistično prepričanje.
Vrhniške hiše so bile kakor umite od jutrniega sonca, ko ie že zgodaj zjutraj po vrhniških ulicah zaigrala domobranska godba udarno koračnico. Domobranci iz bližnjih posadk so se postavili na glavni cesti proti Cankar-levem trgu.
Ta trg g Cankarjevim spomenikom v sredini ie bil v nedelio prizorišče mogočnega, protikomunističnega tal>o-ra. ki ga ie s svojim prihodom počastil tudi gospod prezident Rupnik sam. ISekai pred deseto uro se io pripelial s spremstvom in se ustavil pred poveljstvom vrhniških domobrancev. Oo-spoda prezidenta. ki ie bil izvrstne volje, ie pozdravil okrajni glavar g. Maršič. za njimi pa poveljnik boine skupine g. maior Lehman v imenu domobrancev, v imenu tržanov pa župan g. ilren. Gospod prezident se ie iskreno zahvalil za dobrodošlico, nato na obšel domobransko in gasilsko četo in tudi nio po voiaško pozdravil.
Ob koncu čete ie prezidenta čakala pisana skupinica deklet v naših narodnih nošah Po prastarem običaju našega rodu so dekleta ponudila pre-zidentu kruha in soli. nato mu pa pripela na prsi slovenski šopek. Posebno ie ganila sivolasega generala maihna deklica, ki »a ie pogumno pozdravila v imenu šolske mladine in
mu zagotovila, da bo tudi šolska mladina, četudi naimlaiša. sodelovala no-slei s svojim narodom ob strani vseh tistih, ki hodijo po poti. ki nam io ie nakazal gospod prenident.
Med gostiln špalirjem mladine in vrhniških tržanov ie odšel gospod prezident na častni oder pred Cankarjevim spomenikom, kjer so se okrog njega zbrali okrajni glavar Maršič. poveljnik major Lehman, nemški zvezni častnik stotnik von Kamz. župan Hren. dekan Milavec in drugi.
Gospoda prezidenta na častnem odru jo zbrana množica — bilo ie okrog 4000 ljudi — navdušeno pozdravila. Zdaj je zadonela koračnica in že se je začel slovesen mimohod domobrancev. Na čelu sprevoda so jezdili triie kranjski fantje na iskrih belcih, srednji med njimi držeč veliko slovensko trobojnico. Za domobransko godbo so korakali naši fantje, strumno in udarno. Množica ie vrle borce obsula s cvetjem in ovacijami, ki se dolgo niso hotele poleči.
Po končanem mimohodu se ie gospod prezident poslovil od Vrhničanov in svojih fantov in se odpeljal proti Liubliani
Zdaj se je na Cankarjevem trgu pričelo veliko javno protikomunistično zborovanje, eno naivečiih in nailepših kar iih ie doživela naša Pokrajina zadnji čas. Zbrano množico ie pozdravil župan Hren. ki ie po imenih toplo l>ozdravil zastopnika gospoda prezidenta maioria Lehmana. okrajnega glavarja Maršiča. zastopnika nemške voisko stotnika von Kamza. vse domobranske častnike in druge odlične goste.
Na govorniškem odru ie zdaj poslušalcem izpregovoril prvi govornik, svetnik pokrajinske upravo gospod dr. Ludovik Puš. Izvaial ie:
Govor dr. Ludovika Puša
Slovenski narod je^ po številu majhen. po duhovni moči svoje kulture, ljubezni do domovine in Boga ter po narodni. zavednosti pa nikakor ni med najmanjšimi v Evropi. Iz slovenske zemlje in krvi so se nam rodili veliki možje, ki so v usodnih trenutkih narodu kazali pot. Med njimi je tudi vaš rojak Ivan Cankar, ki je v letih strahote med prvo svetovno vojno napisal svojemu narodu oporoko, kakor bi je lepše in čistejše ne mogel zapustiti sin največjega naroda.
Pred pesnika - preroka je stopila Srar); in ga z ostrimi besedami pozvala naj pokaže sadove svojega življenja. V smrtni grozi je izstisnil iz svojega srca klic: «Mati.» Toda strogi sodnici ni bilo dovolj: še ga je srepo motrila in čakala odgovora. Vdrugo je odprl usta in vzkliknil: •cDomovinas. še vedno se sodnici — Smrti obraz ni omehčal. Tedaj pa je je pesnikovo srce razklalo na dvoje, in je dalo, kar je še imelo: «Bog».
In pri tisti priči se je Smrt spremenila v dobrotno odrcšenico, pesnik pa je vstal kakor iz dolgotrajne bolezni v novo življenje.
Mati — Domovina — Bog... oporoka človeka, lci je svoj narod ljubil z vsemi utripi svojega srca.
Naš narod se je pogreznil v težko, smrtnonevarno bolezen in danes se zvija v smrtnih krčih. Tudi predenj je stopila božja poslanka Smrt in ga pozvala, naj izpriča svojo življenjsko moč. S čim bomo Slovenci strogi sodnici dokazali svojo nepremagljivo voljo do življenja? Z velikim pesnikom bomo na ves glas povedali Smrti in vsemu svetu, da so nam bile, so in bodo naše vodnice tri ljubezni, porojene iz enega srca: ljubezen do naših mater, ki so rodile nas kot Slovence, kot sinove in hčere slovenskega naroda, ljubezen do našfe prelepe zemlje, ki jo kličemo za svojo drago domovino in ljubezen do Boga, v čigar gospodovalni roki leži usoda narodov.
Narod
Prva vrednota, za katero bijemo sedanji boj na življenje in smrt je narod. Narod pa korenini v družini. Družina je začetek in počelo našega telesnega življenja, narod pa je tvorec . in ohranjevalec naših duhovnih prvin. Narodna zavest je ono mogočno gibalo, ki veže in združuje ljudi sorodne krvi v nerazdružno skupnost.
To vemo mi, to vedo tudi komunisti. In kaj so storili komunistični iz-vrzki slovenskega naroda? Svojo nečedno, nejunas^ko in nemoralno borbo za socialno revolucijo, ki naj jih privede na oblast, so oulekli v oblačilo čiste borbe m svobodo naroda, še pridigujojo na mitingih in a
pisano besedo, da bijejo boj edinole za svobodo naroda in njegovo lepo bodočnost. To je pa največja in naj-podlejša laž. izrečena našemu narodu, ki ji v zgodovini ni primere. In v dejstvu, da je narod tej nesramni laži sprva verjel, in ji deloma še danes verjame, lezi vsa tragika naše usode, ki bi nas bila skoraj pogubila.
Danes točno vemo kar so nekateri vedeli že takoj spočetka, pa jim množice niso verjele, da vodijo to osvobodilno borbo partijci, to je komunisti, vse drugo je navlaka. Saj so si sami dali ime partizani ! Vsa vodilna mesta imajo v rokah partijci: oni so komandanti, politkomisarji, terenci itd; Kdor danes tega ne verjame, je duševno bolan. Komunistična partija je pa izrazito mednarodna in v bistvu protinarodna organizacija — to čivkajo že vrabci na strehah. Ali ste morda slišali besedo komiiiterna? Poznajo jo že otroci! Pomeni pa komunistično internacionalo, ki krepko deluje naprej, čeprav so jo na papirju razpustili, da nasujejo svetu peska v oči. Ta komunistična internacionala pozna samo dva razreda: proletariat m buržuje ne glede na narodnost. Če bi komunisti zmagali, bi po svojem nauku narode sploh zatrli, ker zanje vrednota «narod» sploh ne obstoji; narodnost je namreč v prvi vrsti duhovni pojem, a duhovnost oni zameta vajo. Čimprej torej ljudska skupnost kot narod zgine, tem prej bo komunizem nastopil tudi pri nas.
Spomnimo se na dni po 27. marcu 1941! Že 20 let pred tem datumom je pri nas podtalna komunistična organizacija načrtno razkrajala narod m zastrupljala njegove duhovne prvine. Rovarila je proti državi in proti oblastvom, uprizarjala štraike, minirala solidarnost stanov, kužila umetnost in znanost — skratka pripravljala je teren za revolucijo. Zlasti je bilo vidno delo kominterne in partije med vojaštvom. Ob prvi mobilizaciji leta 1939. je partija temeljito pripravila razpoloženje za dogodke v aprilu 1941.
Kaj se je takrat dogajalo? Komunisti in njihovi pristaši v današnji OF so v trenutku, ko so je narod znašel v vojni, izdali parolo: «čemu boj, odvrzite orožje!» Tako smo po njihovi zaslugi sramotno izgubili vojno v nekaj dneh in — kar je še hujše omadeževali svojo čast. Jasno ie sicer bilo, da vojno moramo izgubiti — ali izgubili bi jo bili častno. Toda komunistom je bilo do tega, da narod zaide v čim večjo nesrečo; da bo tako čim bolj goden za namene revolucije po načelu:	«Cim	slabše
tem boljše.>
. Niso pa minili trije meseci, že so isti partijci vrgli med narod parolo o oboroženem odporu za osvoboditev narodi*
Nato je govornik med drugim poudaril:
Slovenski kmet, na katerega nekateri gledajo s pomilovalnim nasmeškom, je po naravni zdravi pameti spregledal zločinsko igro OF, sprevidel je, da vse to vodi kmeta in narod v propast. V njem se je vzbudila elementarna volja po življenju jn samoohranitvi. In to hotenje je bilo tako močno, da je zavrglo vse ofarsko osvobodilne cvekarije in se ne glede na govorice levo in desno o izdajalcih in drugem odločilo za samoobrambo. Tako so nastale vaške straže; rodilo jih je najstrahotnejše gorje in ia njega je zrastla volja po samoohranitvi. Kdor trdi drugače, jo lažnivec. Zdaj pa povejte, kdo je tu izdajalec? Ali tisti, ki za ceno lastnega življenja zagrabi za ponujeno puško, da prepreči najhujše in reši sebe in svoj dom uničenja in s tem obvaruje narod propada, ali tisti, ki je ta strahoten položaj povzročil, da bi podžgal revolucijo in prišel na oblast za ceno narodove pogube?
Dogodki 8. septembra in naslednjih dni so vse to do kraja potrdili. Sa-vojci so pustili vaške straže gladko na cedilu, jih izdali in se dokončno spajdašili z banditi. Kazalo je, da se bo. komunistom načrt v celoti posrečil kljub temu, da so imeli ogromno večino naroda proti sebi. Toda s pomočjo nemška vojske se je nakana ponesrečila.
V	najhujši stiski je stopil na čelo naroda moz-vojalc, ki si je postavil težko nalogo, da reši slovensko ljudstvo propada. Ta mož je general Rupnik, ki je na temeljih slovenskih vaških straž priklical v življenje.slovensko domobranstvo. In to domobranstvo, ki je sprejelo v svoje vrste prostovoljne borce proti komunizmu
—	cvet naroda — je danes na zmagoslavnem pohodu.
Domovina
»Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti...« poje pesnik ves prevzet lepote in miline, ko se vrne iz tujine v svojo rodno zemljo. Naši kraji in pokrajino so znane širom sveta kot eden najlepših delov v Evropi; vsaka pokrajina ima svoje posebnosti in svoje čare, vse skupaj so pa kakor krasen šopek najžlahtnejših cvetlic.
Naravnost v obraz so udarili to podobo raja mednarodni zločinci, ki so zavrgli svojo mater in svojo domovino, pa pravijo da so Slovenci in da rešujejo slovenski narod. Slovenske vasi so zagorele in še gorijo. S krvavimi žulji pridnega slovenskega človeka prigarano skromno premoženje ližejo ognjeni zublji in t>o dolinah in planjavah, otožnih in zapuščenih, so valijo oblaki črnega dima. Kjer so pred nedavnim pozdravljale popotnika izza sadnega drevja bele hiše, tam štrlijo danes marsikje ožgane in očr-nele razvaline proti nebu.
Kako je prišlo do tega, da je bilo samo v ljubljanski pokrajini uničenega več ko 3 milijardo lir narodnega premoženja? Komu in čemu je to v korist? Kdo je kriv?
če je v normalnih razmerah kdo podtaknil ogenj, so požjgalca prijeli in strogo kaznovali. Ljudska sodba nad požigalcem je bila neizprosna in neusmiljena. Nikdar več' ni tak človek mogel postati vreden čian človeške družbe. Zakaj za kmečkega človeka ni kmalu večjega zločina, kakor če nekdo upepeli kmečko domačijo, na katerj kmet visi z vso drugačno ljubeznijo, kakor moderni mestni nomad, ki nima nikjer pravega doma.
Danes pa v imenu narodne osvoboditve, ki je — kakor smo videli — nesramna vlaž. ležijo požgane in razrušene neštete slovenske vasi in domačije. Naj nihče ne zagovarja komunistične OB', češ da ni vseh vasi požgala in razdejala sama. Če jih ni sama, je pa s svojim zločinskim ravnanjem priklicala nad vaške strehe badoljevske kulturonosce. Naša domovina je zgorela in gori no krivdi komunističnih tolovajev, škoda na premoženju je strahotna. Kdo nam jo bo povrnil? Ste si že kdaj stavili to vprašanje, ko ste slišali o nekakšnih bonih OP, ki pravijo, da jih bodo izplačali menda eno ali dve leti po osvoboditvi? Vprašajte se, kdo bo plačal velikanske odprte bone požganih in razdejanih vasi! In se ob tem vprašanju zamislite všl, ki kaj imate pod palcem, pa nemara ploskate razdejanju !
Nasa domovina joka v dimu in pepelu. Toda iz ognja vstaja nov, prekaljen slovenski človek, ki je oblekel Tojaško suknjo in prijel za puško, da očiistt svojo zemljo mednarodna bolj-
Feniks. To je naš slovenski domobranec. On sliši jok in drget svoje ljubljene domovine, v oči in nos mu udarja duh po ožganem tramovju, on sliši prošnjo ubogih beguncev, pa pravi: »Ne bom odložil orožja prej, dokler ne bo očiščen zločincev zadnji košček slovenske zemlje. Za to sem porok s svojim življenjem in srčno krvjo!
Bog
Slovenski človek je ves prežet žive vere v Boga. Iz pristne slovenske duše je privrel Ivanu Cankarju, ki sicer v življenju ni kazal svoje vernosti, oni čudoviti stavek: »In takrat se je srce razklalo na dvoje in je dalo, kar je še imelo: Bog.«
Stališče komunizma do Boga in vere je dovolj znanot čeprav s tem vprašanjem komunisti najbolj taktizirajo. Marksizem, ki jo za komuniste evangelij, zanika človeško dušo in vse duhovne prvine, ki bi ne bile posledice snovnosti materije; dosledno temu zanika Boga in vero vanj. In ne samo to. Komunizem Boga preganja in vero vanj zasleduje kot nekaj, kar je razvoju komunizma bistveno nasprotnega. To so znane stvari.
Zato je pa pristnemu slovensko čutečemu človeku komunizem tuj zlasti v vprašanju vere v Boga. Naš narod se ima nedvomno zahvaliti neomajni. veri in globokemu verskemu življenju, da so je ohranil preko vseh nesreč v svoji zgodovini do današnjega dne. Slovenski narod ne more zaupati v »vojo fizično moč, tem manj, ker'je od vseh strani obdan z velikimi narodi. Zaupa pa z vso silo v svojo duhovno moč. a jedro te moči je vprar neomajno zajipanje v Boga, čigar vsemogočna roka vodi in urejuje odnose med narodi in ne dopušča, da bi bil brez lastne krivda ponižan in uničen tudi najmanjši narod pod soncem.
Komunizem je načelno proti Bogu in veri. Ker ima v OF absolutno besedo partija., je torej vse »osvobodilno« gibanje naših tolovajev načelno protiversko. Ofarji to seveda tajo in prikrivajo. Zvabili so v svoje vrste zaradi krinke nekaj duhovnov7, ki so pa prišli že v semenišče po naročilu partije, da bi bilo tudi s te strani vse preskrbljeno. Kogar ti sprijeni duhovni v OF motijo, naj vpraša škofa, kako je s to stvarjo, pa bo zvedel, da je »partizanskemu škofu« Mikužu prepovedano izvrševati bogoslužje. S tem je to vprašanje rešeno.
Ni pa za nas rešeno vprašanje, zakaj so komunisti pobili čez 30 duhovnikov in zakaj so načrtno mučili in morili najboljše katoliške vernike-laike. Stvar je sicer povsem jasna: ti so njihovi največji načelni nasprotniki. Ni pa rešen njihov zagovor, da niso proti veri. Da jim je vso, kar je r zvezi z Bogom, nadvse zoprno, dokazujejo požigi cerkva in strahotna bogoskrunstva po raznih cerkvah. Svoje odnose do vere in Cerkve so komunisti dovolj jasno izpričali a svojimi dejanji, ki so zgovornejša kakor vse besede. Poznamo jih tudi s te strani.
Ker je pa na drugi strani za slehernega Slovenca čisto jasno, da bi nas uničenje vere ali tudi le zapostavljanje verskih vrednot nujno duhovno in nacionalno onesposobilo za krepko in polno življenje, je naš narodni sovražnik št. 1 vsakdo, ki bi nam poskušal kakor koli izpodkopati našo vernost. Ker je komunizem in z njim OF nujno in načelno protiversko gibanje. je torej OF naš smrtni sovražnik.
Komunistično gibanje ni nikak.šna zgolj politična akcija, temveč je pristni satanizem, je boj zlega proti dobremu, boj hudiča proti Bogu. boj mednarodnega zločinstva proti nacionalnim vrednotam. Tu ni ne usmiljenja. ne sprave. Kdor govori drugače, je neposredno ali vsaj posredno v satanovi službi.
Mi se borimo za zmago svetlobe nad temo, za kraljestvo duha nad golo materijo, za gospodovanje božjega Duha nad satanom. V tej borbi ne bomo podlegli, ker je sveta in pravična in je Bog z nami.
Zaključek
Slovenci smo majhen narod, vendar narod poštenjakov, pridnih delavnih ljudi in nacionalno zavednih narodnjakov. Ne moremo posegati v razplet svetovnopolitičnih dogodkov in v obračunavanje med velikimi narodi. Eno je pa takoj naša velika naloga in dolžnost: da na svojem slo* venska* ozemlju in iz svojih narod*
nih rrst izločimo Komunistični »trup in tca do kraja uničimo. To je naša narodna dolžnost, ki jo brezpogojno moramo izvršiti. Tega namesto nas nihče ne bo opravil.
Vzporedno s tem pa smo dolžni kot evropski r.arod v dejanjih izpričati neomajno voljo, da smo si s poštenim delom pripravljeni graditi novo nacionalno bodočnost v skupnosti evropskih narodov.
Prvo graditeljsko de]0 je. da obnovimo slovenskega človeka in ga dogradimo v lik narodnega zavednega, Bogu zvestega, svojo domovino ljubečega. delovnega člana slovenske narodne skupnosti. Treba je začeti zlasti pri mladini.
Druga naloga je, da začnemo z obnavljanjem porušene in poteptane domovine. Napravili bomo s skupnimi močmi nove domačije^ na ruševinah, nove vasi na pogoriščih in zaorali nova polja po naši zemlji, da bo imel naš pridni kmečki stan možnost gospodarskega obstanka in napredka. Uredili bomo socialno vprašanje našega podeželja v duhu pravičnosti po načelu, da je kmet steber naroda in mora kot tak imeti vse možnosti za duhovni in gospodarski razmah svojih zdravih sil.
Tretji problem, ki terja pravične rešitve, je vprašanje naših ročnih in umskih delavcev. Svetne, materialne dobrine moramo tako razdeliti in bogastvo tako podružabiti, da bc v polni meri zadoščeno socialni pravičnosti in socialni blaginji narodne skupnosti. Odstranili bomo Tazredno sovraštvo. oskrbeli pridnemu delavcu pravično družinsko plačo, vrnili delu eaet in dostojanstvo, ki mu gre, namesto mezdnih pogodb uvedli sociah ne pogodbe, po katerih bodo delavci in uradniki postali solastniki ali so-upravniki podjetja in soudeleženi na dobičku. Nočemo kolektivizacije po komunističnem receptu, pač pa zdrav, na krščanskem nauku zgrajen socialni gospodarski red.
Če bo urejen gospodarski in socialni položaj kmeta in ročnega ter um-»kega delavca, bo cvetela industrija, obrt in trgovina; iz gospodarsko urejenega narodovega življenja, prilagojenega gospodarskim razmeram pri losedih, bo raslo tudi bujno duhovno življenje, širili se bosta izobrazba in kultura, krepila se bo narodna ZRvest in gojila se bo vera v Boga.
Za tak novi, pravični red, zgrajen aa pametni svobodi poedinca in naroda. se borimo danes z domobranci vsi pošteni Slovenci. Kdor ni z nami, |e s komunisti. Tretje poti ni.
Naj danes na veliki petek svojega naroda vsak zavrže sramotno plašlji-rost. prekolne materialistično ugodje in lenobo, zasovraži komunizem in njegovo krinko OF, vzljubi pa svoj razbičani narod. Potem »e bo uvrstil r naše vrste in z nami vred korakal r lepšo bodočnost naroda in domo-rine k zmagi nad zlom in smrtjo in oasproti veliki nedelji vstajenja.
Množica ie jmslušala teblne izvaial-[eve besede z izredno pozornostjo, ki to io samo kdaj na kdaj prekinjala burna odobravanja. Vsi so čutili, da k> niso prazne besede, izrečene v vse Vetrove, temveč program trpečega naroda. ki kljub velikemu petku veruje r Vstaienie.
Po končanem izvajanju dr. Puša ie »topil na niecovo mesto drugi govornik. gospod Nikolaj Jeločnik. Pozdravil je Vrhničane, in zbrano domobrance in spregovoril nekai klenih besed v imenu slovenske mladine, besed. namenjenih mladim ljudem. Poudaril ie veliko vlogo mladine v vsakem snovanju novega in dobrega, tudi v spočetju domobranstva. Slovenska mladina jasno vidi svoio pot pred »(•boi. šla bo naravnost za svojim generalom Rupnikom, ne oziraje se na stranke ne na levo ne na desno.
Strnila se le in se bo okrog programa. ki ii ga ie bil začrtal glasnik novega časa. slovenski pisatelj Stanko Kociper, z geslom: Slovenska zemlia >— slovenski človek — Bogi
»Samo eno hočemo.« ie zaključil svoj govor mladi govornik, »slovenskemu narodu življenje in komunizmu smrt!«
Udarne besede so vžgale viharne ovaciie Ko se ie odobravanje poleglo, ie množica še zapela himno »Hej Slovenci«. nato se pa jela polagoma razhajati.
Vrhničani »o so vračali na domove e tevn zborovanja poživljeni in vedri, sti so doživeli enega nailepših praznili ev slovenskega narodu, ki ie tako e lodtišno izpovedal svoje prepričanje in dokazal da niegovo zdravo iedro le še ni zamrlo — da bo vzklilo in rodilo nove sadove.
Izgube komunističnih tolp
V Ljubljanski pokrajini
Dne 2. maia »o grosupeljski domobranci zgodaj zjutraj odšli na patruljo proti Višnji gori. V Kriški vasi so zagledali komunistično stražo s strojnico, Ko ie komunist ugledal domobrance. je zbežal, ne da bi streljal. 8 kričanjem ie opozoril na nevarnost tudi speče komuniste po hišah ki so se vsuli v divji beg. Komunisti so tako bežali, da so pustili vse strelivo, krompir, moko mast, pa tudi »bataljonsko« zastavo in uradne »štabne« zapiske. Padli so štirje tolovaji, med njimi politični komisar 3. čete I. »bataljona« 1. »brigade« VDV Janko, s pravim imenom Janko Gregorič, trgovski pomočnik iz Črnomlja.
23. amila ie domobranska četa zasedla Žužemberk brez slehernih izgub. Pri tem so zaplenili veliko zalogo municiie. orožja vseh vrst in razna živila. V boju ie padlo 18 komunistov. nekai se iih ie pa prostovoljno predalo domobrancem.
30. aprila okrog polnoči so komunisti napadli Št Jernej pod Goriauci. Po poldrugi uri trajajočem boju so dopiobninoj naredili izpad in pognali komuniste daleč nazaj pod Gorjance.
V	tej borbi ie padlo sedem komunistov in ena komunistka. Med padlimi komunisti je tudi operativni častnik Rugelj Anton.
Iz Novega mesta poročaio. da le DO dosedanjih poročilih iz Železnega pri Dobrniču padlo doslej 49 komunistov. Domobranci so zaplenili en minomet in mnogo streliva. V istem času je neka druga domobranska skupina prodirala v smeri Medvedjek pri Gabru in uničila 18 komunistov.  _______
Na vseh področjih, kier prodirajo novomeške domobranske čete — poročajo iz Novega mesta — ie doslej padlo 250 komunistov Domobranci so doslej zaplenili 8 lahkih strojnic in en težki minomet z veliko zalogo min. Domobranci so imeli v teh bojih ene? ga mrtvega in deset Lahko ranjenih.
Dne 3. maja so domobranci iz Ribnice zasedli Struge. Pri tei nenadni akciji so ubili dva komunistična krvo-loka. ki sta bila že dve leti strah vse doline. Prvi je Blisk iz Vidma-Dobre-polja. drugi pa Heglec iz Strug.
Dne 3. maia 8o odšli domobranci iz Velikih Lašč na daljši patruljni obhod Šli so čez vso dobrepoljsko dolino in Čez gozdove do Korinia. Tam so pa presenetili voiaško »Solo«, ki so so v njej učili naimlaiši pripadniki tolovair skih oddelkov. Ko »o tolovaji opažih domobrance, so se razbežali. Kljub temu so iih domobranci 37 ujeli. V nadaljnjih dveh dneh so velikolaški domobranci ujeli vsega skupaj še (11 komunistov, med njimi dve ženski
Te dnj eo domobranci zajeli v Lo-
škem potoku skoraj *elo komuni stično ambulanto. Zajeli so okrog 350 ranjencev in veliko število bolničark, zvečina ljubljanskih komunistk.
V Korjnju nad Krko so domobranci presenetili neki komunistični oddelek. Ujeli so 15 članov »štaba«, komunisti so na imeli razen tega tudi 7 ranjenih in 5 mrtvih.
Med Rotedrščico in Logatcem 6o domobranci te dni zajeli tri komunistične kurirje. Presenetili »o vse tri. tako da ni mogel nihče izmed niih uničiti 6voie pošte ki ie vsa nepoškodovana prišla v roke domobrancem.
V Srbiji
Berlin. 3. maia. Po angloemeriškem bombardiranju srbskih mest so skušale v zadnjih aprilskih dueh vdreti boljševiške tolovajske skupine čez Drino iu Ibar v severozahodno Srbijo. Nemške Čete so iih v hudih bojih, v katerih so imeli tolovaji visoke izgube. razbile, vrgle nazaj in potisnile proti zahodu. Težko zbiti tolovajski oddelki so se morali umakniti v bosenska gorovja. Pri obrambi pred tolovajskimi napadi so uspešno sodelovali tudj srbski prostovoljski oddelki.
Berlin. 3. maja. Močne tolovajske skupine so se vgnezdile v nižinah med Savo in Bosutom. se tamkaj utrdile in pričele stalno ogrožati železniško progo Zagreb—Beograd in razne okoliške kraje. Tu so tudi vozile živila, ki so iih naropale v obmejnih krajih severne Srbije, čez Savo. Nemške Čete so v zadnjih dneh obkolile te tolovajske skupine. Pionirji so odprli zapornice reke Bosuta in tako poplavili nižine z vsemi skrivališči in bivališči tolovajev. Hkrati so onemogočili sleherni prevoz čez Savo. Obkoljene tolovajske skupine so »e zaman skušale rešiti rm nekatere višine, ki so gledale iz vode ali pa »e prebiti skozi nemški obroč. Le redkim komunistom se je posrečilo, da so ponoči čez vodo ušli nemškim strojnicam. Večina iih ie utonila, zakaj pozneje so letala ugotovila. da plavajo Po vodi mnogoštevilna trupla liudi in konj
Nemške Čete so v svojih nastopih proti tolovajem nekai dtii pred 27. aprilom zasedle 27 tolovajskih bunkerjev. in sicer južno od BieliLne. Poraženi tolovaji eo pustili na bojišču 246 mrtvih. 100 komunistov ie bilo na ranjenih. Nemške čete so zaplenile tudi večje količine topniškega streliva, več strojnic in navadnih pušk.
V Bosni
Berlin. 5. maia. Po umoru muslimanskega tolovajskega poglavarja Huska Miljkoviča, k j ga ie umorila njegova lastna telesna straža, se ie razpustila tako imenovana musliman-
ska tolovajska »divizija« severozahodne^ Bosne. Samo pri kraju Cazinu so našteli 242 komunističnih ubežnikov, med njimi mnogoštevilne poveljnike, nekega zdravnika in 3 komisarje. Neka ueinško hrvatska legiia ie privedla mnogo ujetnikov, med njimi 7 komisarjev, 10 drugih komisarjev so Da postrelili tolovaji že poprej, ker so hoteli s terorjem izsiliti nadaljevanje brezuspešnega boia.
Na nekem sosednem odseku *o zajeli celotni »bataljon« bivše muslimanske »divizije« z 220 možmi. 9 strojnicami in 126 puškami.
Skupen pregled izgub tolp po septembru 1943.
Berlin. 2. maia. Pri čistilnih nastopih oddelkov vojske in SS. izvedenih od meseca septembra 3943. dalje na Balkanu, so imele komunistične tolpe doslej 70.592 mrtvih in 63.654 ujetnikov. Od tega so imele tolpe samo v mesecu aprilu 31.224 mrtvih in 4,223 ujetnikov.
Velikopotezni nemški nastopi na Balkanu eo rodili nekaj posebno važnih izidov. Najvažnejši ie nedvomno popolno preprečenie in vnzbitie poskusa Titovih tolp. da vdereio v Srbiio. Pred približno tremi tedni so pravočasno Nemci spoznali manever Titovih tolp. Nemške čete so ta načrt preprečile in tako so tolne na obmejnem ozemlju nameslo pričakovane svobode premikanja nalelele na gosto mrežo nemških zaščitnih oddelkov. Nemške čete_ so izvedle nato velikopotezen protiudarec z obsežnimi operacijami v podobi klešč in zavzele kliub obupnemu odporu preganjanih tolovajev mesta Arilje. Cajetino in Gačo in tudi okolico temeljito očistile. Poskus izpada ostalih tolovajskih enot. ki so se poskušale rešiti v nočnem begu. se ie pri Kadil iači na cesti od Užie proti Rogaiici zaradi posega nemških policijskih in zapornih sil krvavo končal. Samo v zadnjih dneh aprila so našteli 1750 tolovajskih trupel in 1£K)0 ujetnikov. V mesecu aprilu je torej pri nemških čistkah riadlo na Bdkeuii
11.224 tolovajev, ki So niih smrt nesporno ugotovile nemške čete. V resnici so pa izgube totovaicv še bistvi-viSje.
V	tem skupnem številu nn niso uik>-števano tudi visoke izgube tolp ob dalmatinski obali, dalie Pri zavzetju Otočca in Bieljine ob hrvatsko-srbski meji. Zavzetje Bieljine ie bil posebno hud udarec za tolovaje ker so nemške čete pri tein iztaknile spretno zakrinkano novo ustanovljeno središče tolp in ga popolnoma uničile. Pri tem so zaplenile velike vsote denarju in mnogo orožja, streliva, vprežne in tovorne živine.
ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 6. maja 1. 1944. objavlja odločbo o zaniembi imovine upornikov: Volkarin Franca, mesarja in posestnika nazadnje stanujočega v Ljubljani. Poljanska cesta št, 9 in Jančigaja Mirka, drogista nazadnje stanujočega v Ljubljani. Bežigrad št. 5.
Z razglasom šefa pokrajinske uprave v Služb, listu št. 33. dne 6. maia, je zaplenjena imovina upornikoma Volkariu Francu, mesarju in posestniku. nazadnje stanujočemu v Ljubljani. Poljanska c. 0. in Jančigaju Mirku, drogistu. nazadnje stanujočemu v Ljubljani. Bežigrad št. 5. Vsi morebitni imetniki premičnin, ki so laBt imenovanih upornikov, ter njuni dolžniki nai prijavilo v 30 dneh od dneva objave te odločbe v Služb, listu Zavodu za upravljanje, likvidacijo in do-deljevanie imovine. zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini stvari, ki tih imajo in zneske, ki iima iih dolgujejo.
Obračun Zimske pomoči
Šef pokrajinske uprave divizijski general Leon Rupnik je objavil naslednji pregled dela Zimske pomoči:
Najteže je bilo pri Zimski pomoči, da je bilo treba hitro organizirati tekom enega meseca možnost za celotno zimsko preskrbo siromakov in beguncev v Ljubljani. Pri njeni akciji se vidi, da je krog potrebnih širše zajela, kakor je bilo. običajno, kajti pavperizacija ljudi je. postala zelo občutna. Vzrokov pavperizacije ne bomo naštevali, soj so nam še v spominu ropanja in požigi komunistov, razne internacije, vojni ujetniki in drugi podobni vojsko spremljajoči pojavi.
To potrebo sem spoznal in naglo pristopil k reševanju problema. Zimska pomoč je bila iz nič v hipu priklicana v življenje ter je svojo nalogo v kratkih štirih mesecih dovršila z denarnim uspehom več ko 12 milL jonov lir, ter z veliko (računano vec ko pet vagonsko) pribavo blaga.
Priobčujem v glavnih potezah uspeh te akcije:
A. Prejemki:
Proračun izdatkov in prejemkov »Zimske pomoči« je predvideval 8 milijonov lir prispevKov in ravno toliko izdatkov. Prispevke naj bi prispevali vsi sloji prebivalstva, zlasti naj bi se klicu Zimske pomoči odzvali pridobitni sloji.
Predstavniki Zveze delodajalcev so se takoj odzvali in obljubili, da bodo sami zbrali vsoto 7 milijonov lir. Prevzeto dolžnost so izpolnili z zneskom 6,020.956 lir. Zveza delojemaL cev je določila lestvico, po kateri naj plačajo njeni člani prispevke od svojih mesečnih prejemkov. Vsota prispevkov. plačanih po javnih in privatnih nameščencih, je dosegla 381.879 lir; Zveza svobodnih poklicev ie po svojih članih prispevala 205.085 lir; člani Združenia kmetovalcev pa 126 tisoč 345 lir. Svoje prispevke so dali: Borza dela 1,000.000 lir. Zavod za soc. zavarovanje 150.000 lir; Pokojninski zavod za privatne nameščence 100.000 lir. Prispevki raznih darovalcev so znašali 1,378.512 lir; izredna akcija Socialne pomoči je dosegla 653.500 lir; prireditve v gledališčih, kinih, koncertih so dale 167.690 lir: izredne davščine, in sicer: na obisk gostinskih obratov 66.401 liro; 2% najemniški prispevek 114.978.50 lire; radijski naročniki 58.840 lir: pribitek na vozovnice cestne železn. 29.627.50 lire. Pribitek na pretiskane poštne znamke v korist »Zimske pomoči« je prinesel 1,500.000 lir; izkupiček od nekaj serij prodanih poštnih znamk je znašal 425.000 lir. Skupaj vsi prispevki 12,378.614 lir.
B. Izdatki:
Iz nabranih prispevkov »o se delile podpore najbednejšim in najpotrebnejšim. zlasti beguncem. Neposredno odborom za begunce je bil izplačan skupen znesek 1,199.000 lir. Veliko breme za begunce je padlo na razne šole. zavode, društva in organizacije,
katerih učenci in člani so naenkrat ostali brez zvez in pomoči od strani svojcev na deželi; skrb za begunce so prevzele tudi dobrodelne organizacije. Za vse take potrebe je »Zimska pomoč« izplačala podpor v skupnem znesku 2,209.004 lir; v odpomoč
Sred lakoto na deželi, opustošeni po omunistih, je bil okrajnim glavarstvom izplačan skupen znesek 2 milijona 242.616 lir; podpore posameznim osebam po prošnjah so dosegle skupno vsoto 3,163.549 lir; izdatki za oblačilno akcijo so znašali 1,300.776 lir; za prejemke svojih uslužbencev je Zimska pomoč izplačala 797.115 lir; nakupila je uradne opreme in oprave za 133.300 lir; stroški za nakup pre-tiskanih poštnih znamk so znašali
1,276.865 lir; stroški božičnice drž. upokojencem v višini 30% prejemkov so znašali 1,552-863 lir; nadaljnji stroški so bili: režijski in upravni stroški 88.459 lir: stroški za tisk in razpečavanje lepakov in letakov 34 tisoč 100 lir; Zimska pomoč je dala tudi posojila, in sicer: okrajnemu glavarstvu za zdravstveno občino Grosuplje 350.000 lir. — Skupaj stroški 12,347.677 lir.
Rekapitulacija :
Prejemki . . 12,378.614.— lir Izdatki . . . 12,347.677— lir
Stanje 30.937.— lir.
Iz gornjega pregleda je razvidno, da je akcija Zimske pomoči nadvse uspela. Vsi njeni dohodki znašajo ne: kaj več ko 12 milijonov lir. Naivečji del topa zneska so zbrali člani Zveze delodajalcev, dalje industriici. trgovci, obrtniki, denarni zavodi, kmetovalci, hišni posestniki, v veliki meri pa seveda tudi vsi ostali stanovi. Nedvomno so sc vsi darovalci zavedali, da s svoiim .prostovoljnim prispevkom izpolnjujejo svojo narodno in socialno dolžnost do onih siromakov, ki niso sami krivi, da so zašli v bedo.
Zimska pomoč je izvršila veliko dobro delo in v polni meri izpolnila svojo nalogo. Vsi oni, ki jim je v najtežjem trenutku priskočila niena podpora na pomoč, se z globoko hvaležnostjo v srcu spominjajo njenega dela.
vaniu in domačih razmerah, ampak (udi po prehrani. In medtem ko se francoski delavec lahko bori za svoje splošno izboljšanje, nima sovieiski nobenega upanja da bi vsai v doglednem času mogel doseči spremembo svoiih revnih razmer.
Da ie sovietski delavec miren in vdan v svoio usodo ie glavni vzrok v tem. ker so mu onemogočili stike z delavci drugih držav in zato ne ve. v kakšnih razmerah žive oni. Nasprotno. »aradi govorjene in pisane propagande io celo prepričan, da mora biti zadovoljen, kaiti v ostalem svetil tudi v Franciii. ie delavec po tei propagandi ireliran le malo bolie ko žival. Če bj pa sovietski delavec imel priliko ogledati si stanovanja naših delavcev, njihove obleke in njihovo prehrano, bi strmel kakor pred čudom. Se beli bi pa strmel, če bi videl, kako se mi v Franciii lahko svobodno borimo za izboljšanje ne samo z besedo in tiskom, ampak tudi z manifestacijami. demonstracijami in stavkami, kar vse ie v SSSR prepovedano.
Nič mani ne bi bil naš delavec razočaran. nad samimi razmerami v sovjetskih tovarnah in nad načinom ter sistemom dela. ki pomeni naivečie izkoriščanje. To velia za industriisko delavstvo, ki ie v SSSR še na najboljšem. O razmerah, v katerih živi tam poljedelsko delavstvo, ie na boljše da ne govorim ker mi naibrže ne bi verjeli. Povem lahko samo to: kdor se navdušuje za sovietski sistem se navdušuje za slaho stvar, ki ie ne poz.na. in nai sj tudi ne želi. da bi io kdai spoznal na lastni koži!
Bil sem sorialist. sem in bom to ostal, komunist pa ne moreni biti. F,n sam neposreden pogled v resnične razmere v SSSR me ie za vselei ozdravil prazne vere. da se ie boliševikom posrečilo ustvariti tisto, v kar smo na zahodu verjeli zaradi dobro preračunane lažne propagande. Bodite srečni, da niste delavci v SSSR!
Komentar ui potrebe«.
I.	H.
Zatemnitev od 21.30 do 4.30
Na golih tleh
Prornja, priobčena pod gornjim naslovom v prejšnji številki »Družinskega tednika« za slovenskega mladinskega pisatelja, ki ga ie vojna spravila ob vse, ni ostala brez odziva.
Zganila se sicer ni srenja ljubljanskih petičnežev, ki vendar zadnje čase tako radi nalagajo svoje »prihranke* baš v dela slovenskih pisateljev (Prl čemer jim resda branje ni toliko važno kakor usnjena vezava in zlata obreza). Prav tako :.e ni izpozabu med darovalce nobeden od tistih, ki slove po tem, da imajo socialnost in pravičnejši socialni red noč in dan na jeziku. Molčali so tudi poklicani in nepoklicani poklicni »kulturniki«.
Prvi. ki je pozvonil pri dr. Gračnerju v Rdeči hiši, je bil zastopnik Socialne pomoči (naslednice Zimske pomoči). Informiral se je o vsem in ko ie odšel, si dobil dobrodejen vtis, da smo Slovenci vendar že pričakali socialno ustanovo, ki ni Ramo za vse potrebne enako odprtih rok, ampak se hkrati zaveda, dn^je zlasti za današnji čas najvažnejša vrlina dobrodelnih ustanov ekspeditivnost.
Isto načelo je očitno vodilo tudi ostale tri darovalce.
Gospa Vladka Perleaova je poslala po svoji odposlanki pismo z več sto lirami, opravičujoč se, da postelje žal ne more odstopiti, ker jo vse, kar je imela preko potreb, ze dala za begunce.
Gospa Žigon o v a je pa ustregla baš s te strani: sporočila je. cja ima eno posteljo na razpolago in da jo lahko takoj nalože in odpeljejo^
Restavrater g. Robič je po časopisnem popisu pri priči spoznal v pisatelju svojega nekdanjega znanca in mu je poslal utešljivo količino krompirja s pripombo, da bo vsak mesec prispeval s primernim nadaljnjim obrokom k prehrani njegove družine.
Dr. Jože Gračner nas prosi, da sporočimo v njegovem in obdarovan-čevem imenu vsem darovalcem iskreno zahvalo, kar bodi s tem storjeno-
K. B.
Francoski socialist
o	razmerah v SSSR
Francoz Maurice PaqueL ki ie bil več. časa navdušen simpatizer boljševizma. io deial na nekem predavanju dve leti pred sedanjo voino ko ge ie vrnil e potovanja po SSSR. med drugim :
»Dasi so mi skušali v SSSR pokazati le tisto, kar so sami želeli, in prikriti ono. kar bi bij rad videl, sem vendar spoznal, da bi bil vsak francoski hi sploh evropski delavec bridko razočaran, če bi bil nenadoma prisiljen živeti življenie sovjetskega delavca. Življenjski standard ruskega delavca ie daleč daleč pod normalo francoskega. Francoski delavec ie bur-žui nasproti sovjetskemu ne samo po obleki in perilu, ne samo M stauio-
Šef Pokrajinske uprave ie določil najvišje cene povrtnini. Po lem odloku sme stati eua kila kislega zelia 4.50 lire. repe/ 4.20 lire. krmilne pese
l	liro. črne redkve 3 lire. rumene kolerabe 4 lire. radiča 16 lir. osnažene berivke 18 lir. regrata 6 lir. špinače 10 lir. peteršilja t> lir. pora 5 lir. osna-ženepa hrena 4 lire. rabarbare 6 lir. čebulička 12 lir. česna 8 lir Naivišie dopustne cene veliaio samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Vsa zelenjava mora hiti zdrava in osna-žena. vendar ne mokra. Prodajalci morajo imeti ta cenik obc-šmt na vidnem mestu, tako da ga vsi kupci lahko vidijo.
Ljubljanske pošte smejo spet sprejemati navadne in priporočene dopisnice in pisnta s pismenimi sporočili za Portugalsko. Španijo. Švico in Turčijo.
Mestno županstvo opozarja vse ob; delovalce njiv ali celih posestev, ki površino zemlje, ki io obdelujejo še niso prijavili, nai to nemudoma store. Vsa pojasnila glede prijav dobe pri mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi uBci 7. soba št. 15.
V	bližnjih dncli bodo dobili trgovski in drugi zasebni obrati, podietia in ustanove vabila Rdečega križa da zberejo ves star. neraben papir in mu ga darujejo. Prav tako bo Rdeči križ v kratkem začel nabirati star papir tudi od hiše do hiše. Rdeči križ bo podarjeni nerabni papir prodal v papirnico, ki pi trebuie celulozo in ie prisiljena predelovati star papir. Od te prodaie si Rdeči križ obeta znaten dohodek. Papirno zbirko Rdečega križa ie uradno odobrila Pokrajinska uprava in naročila vsem državnim in . samoupravnim uradom, nai zbereio oo svoiih arhivih vse nerabne stare spisb in knjige in iih brezplačno izroča Rdečemu križu. Rdeči križ ie nekai po državnih uradih nabranega papirja že prejel. Zdai upa. da bo papirno nabirko tudi vsa slovenska javnost s simpatijami sprejela in po svoiih močeh prispevala zanio.
Pošta Tržišče ie začela poslovat; za pisemsko službo.
Ljubljanska mestna občina poziva vse lastnike psov. nai iih osebno prijavijo od 15. maia dalie v izvršilnem odseku mestnega županstva v Kresiji, vstop na stopnišču z Linearjeve ul. 1. in sicer do 15. t. m dalie. Občinska taksa za pse čuvaje znaša za leto 1944. 2o lir. za druge pse pa 100 lir. Oni, ki psov ne bi o pravem času iavdi. bodo morali poleg pasje znamke plačati še globo do 380 lir ali bodo ua kaznovani z zaporom 30 dni.
Uprava ljubljanske policije opozarja ljudi, da morajo za uporabo triciklov vlagati prošnje pri odseku za kontrolo vozil v Beethovnovi ulici št. 7 pri g. Nanutu. Polieiia bo dovolilnice izdajala satno v primeru resne potrebe, in sicer samo za prave tricikle. Vse dosedanje dovolilnice za vožnjo s tricikli so neveljavne
Te dni ic v Ljubljano prispela prva številka slovenskega »Goriškega lista«, ki izhaia vsako sredo in soboto iti ima upravo in uredništvo v Gorici, Corso Verdi 47. List ie tiskan na štirih straneh, urejuje ea on dr Milan Komar. V svoient uvodniku »Goriški list« poudarja, da bo njegova prva skrb. da bo čuval naš slovenski materinski iezik. in v njem sooročal Slovencem v tei deželi vse kar mora danes vsak Slovenec vedeti in o čemer mora biti poučen. K' t skrbnemu čuvarju našega jezika, naše vere in naših življenj, upa da ga bodo Slovenci vzljubili iu ga imeli za svoio glasilo. Prisrčno pozdravljamo prvi slovenski list v Gorici in mu želimo v njegovem narodnem delu veliko uspehov.
V	nedeljo. 7. maia ie objavila knjižna tombola Zimske pomoči prve tri izžrebane številke, in sicer 30. 23 41. izmed katerih sla dve potrebni za dobitek dvojke Nu podlagi tega izžrebanja so dvojko zadele tablice s številkami. 50. 169. 239. 398. 437 . 484. 500. 532. 542. 584. Dobitniki bodo knjige lahko dvignili po 22. maju. dotlej pa nai srečke dobro sbraniio. Prihodnje številke, potrebne za dobitek trojke. bodo objavljene v soboto 33. t. m.
Obvezno žensko služim so v Nemčiji s posebnim odlokom podaljšali od enega leta na 18 mesecev.
Osebne vesti
UMRLI SO:
V Ljubljani: Berta Zamidova; Ivana Jamnikova; Simon Rekar, preglednik finančne konj troie; Andrej Mežek, policijski stražnik v pok.! Marija Kočevarjeva; Katarina Hirftinanovs. Stanko Preložnik, krojački pomočnik;
Perko, ififiji sodni oflcfal v pok.; Vitko Pr«* jclj, poriura Inik dr*, lel. ▼ pok ; KareJ Lu**r« trgovski pomočnik; Marija Kočevarjeva.
Naša sožalja!
Listek ..Družinskega tednika"
Zakaj čebele plešejo?
NAP S AL dr. A. BERGER
Kamor koli že pridejo evropski izseljenci v prekomorske dežele, povsod skisajo presaditi na nova tla tudi ko-p‘-k domovine. In tako jemljejo a seboj razne spominke, živali, domače °rodje a!i pa tudi domače rastline.
1o	je človeško in razumljivo, toda Pogosto ima takšno ravnanje neprijet-ne m neprevidene posledice.
Kako napak je na primer bilo, ko *o evropskj iZSeljenci prenesli vrabce Avstralijo. Ker tam ni naravnih sovražnikov teh malih sivčkov, pač pa vsega, kar potrebujejo za življenje, na prebitek, so se vrabci v Avstraliji razpasli v pravo nadlogo. Avstralci so žrtvovati ogromne vsote denarja, da so jih toliko zatrli, da ne ogrožaio več Polja in raznih pridelkov na njih.
Neka Kalifornčanka. kf se je poročila v Avstralijo, je vzela s seboj neke vrste kakteje, ki je zaradi svoje hitre rasti posebno primerna za živo mejo. Odločila se je bila. da bo vrt v novi domovini ogradila s temi kaktejami, kar bo poceni, hkrati jo bo pa zmerom spominjalo na domače kraje. Kajpak je rastline še doma skrbno oči-. stila prsti in umazanije, da bi čiste prinesla v novo domovino.
Mlada žena je bila izredno vesela, videč, kako se je nasad obnesel. Izredno hitro namreč so v Avstraliji te kakteje pognale tako visoko, da še tako predrzen tat ne bi mogel čez to živo mejo v njen vrt. Kmalu se je Pa njeno veselje izpremenilo v strah, saj so kakteje tako hitro rastle in se razraščale, da so prerastle ves vrt, vdrle celo v polja in do gozdov in zadušile vse druge koristne rastline. Avstralci so bili obupani, ker besneči rastlini niso mogli do živega ne s krampom ne z lopato in tudi z ognjem ne.
Kaj storiti? Neka bistra glavica se je domislila in vprasdla za svet znanstvenika. Ti so ugotovili, da je Kali-fornčanka sicer prinesla v Avstralijo kakteje, pozabila je pa uši-škrlatnice, ki v Ameriki te kakteje brzdajo, da se preveč ne razbohotijo. Takoi so Avstralci naročili v Ameriki 100.000 škrlatnic in jih poslali v boj proti kaktejam. Male živalce so zmagovito končale to vojno in rešile Avstralijo.
Ravno narobe se je pa v tej pokrajini zgodilo z deteljo. Tudi deteljo so v Avstralijo importiralj in jo posejali. Prvo leto je izvrstno uspevala, toda samo ego leto. zakaj na koncu leta ni imela nobenih semen. Nova uganka, ki jo je morala spet rešiti znanost. Tisti, ki so prinesli v Avstralijo deteljo, so pozabili prinesti z njo tudi čebele, ki oplajajo deteljin cvet. Čebel pa v Avstraliji ni, prav kakor tam tudi ni čmrljev. Spet je morala Evropa priskočiti na pomoč s čebelami, in že naslednje leto je- bila žetev detelje spet izvrstna.
.Čebelice, te živalce, ki nam po pralci veljajo za zgled marljivosti, imajo m«d drugimi dobrimi lastnostmi tudi Jo, da izpodbujajo rastline, ki jih oplajajo, k pospešenemu proizvajanju medu. S tem. ko pijejo ta sladki nektar, pa hkrati izpolnjujejo vzvišeno nalogo, ki- jim jo je dodelila mati narava: otresajo cvetni prah na pestiče in s tem oplajajo rastline.
Bistri čebelarji so izkoristili lastnost čebel, da se vračajo stalno na tista polja, ki dajejo posebno dosti medu. Odišavili so med s cvetjem posebno izdatnega polia. privabili čebele, jih
navadili na ta vonj in tako dosegli, da je na tisto polje letalo vse več in več čebel. Žetev medu je znatno poskočila prav zato, ker se čebele niso zamujale z iskanjem, se motile s posameznimi cvetovi med potjo, temveč letele vselej naravnost na bogato polje, kjer so nabrale še enkrat več medu, kakor sicer, hkrati pa tudi vse cvetke bolje oplodile, da so imelo precej več semen, kakor bi jih bile sicer imele.
Ugotovili so torej, da se tak način obnese, toda vprašanje, zakaj lahko na čebele tako vplivamo, je ostalo še zmerom odprto. Zakaj so na lepem čebele iz celega panja letale samo še na eno polje? To uganko je razrešit monakovski biolog K. von Frisch. Čebelar ve, da so med čebelami-delav-kami takšne, ki zbirajo med, pa tudi takšne, ki zbirajo cvetni prah in grade iz njega satovje. Učenjak je ugotovil, da se Čebele med seboj sporazumevajo, in sicer s plesom.
Če čebela-delavka odkrije posebno izdatno »ležišče« medu. se takoj vrne v panj in tamkaj teka venomer v krogu. Pri tem neprenehoma otepa z zadkom sem in tja. S svojim nenavadnim vedenjem opozori nase druge delavke. Te pribite k njej in s svojim tipalkami ugotove vonj cvetlice, kjer je čebelica bila; zdaj se tudi same napotijo k njej.
Ti plesi trajajo tako dolgo, dokler
PRIKAZEN
OPISAL 1. HESMSii
Ana Holderleinova je bila svetlolasa lepotica, ki je moškim mešala glave, ne da bi se tega zavedala. Stanovala 'je s svojim očetom v majhnem podeželskem mestecu in imela vse polno oboževalcev. Najbolj 6t* se potegovala za njeno roko farmar Frank in temnolasi kinooperater HansWolf. Posebno gospod Wo1f se je znal Ani prikupiti, tako da je že nekajkrat odšla z njim na sprehod.
Nekega temačnega jesenskega večera je Hans spet obiskal Aninega očeta. Gospod Holderlein je pravkar bral v dnevnikih o nesreči, ki se je spet pripetila na ovinku pri sv. Roku. Potnike, ki so z avtomobilom strmoglavil; v globelj, so prepeljali v bolnišnico in tam so vsi po vrsti izjavili, da so na ovinku pri sv. Roku zagledali prikazen, ki se jim je čedalje bolj bližala. Vozač je ob pogledu nanjo izgubil oblast nad krmilom in avto je strmoglavil v globino. Hans se je zasmejal:
»Prikazni ni, ljudje so imelj gotovo samo tako močno domišljijo.«
»A vendar se je v zadnjih štirinajstih dneh že devetič pripetila na tistem ovinku nesreča,« se je vmešala v pogovor Ana.
Potem so se vsi trije še dolgo pogovarjali o nesreči in o prikazni. Ana, ki je podnevi usodni ovinek že neštetokrat prevozila s svojim malim Fordom, ni verjela v prikazni. Vendar jo je na moč zanimalo, kj§ tiči vzrok vsem tem nesrečam, zaradi katerih je bilo celo mestece razburjeno.
zaloga medu ni izčrpana in postajajo vse počasnejši, brž ko jame primanjkovati medu na tisti ftaši. Zbiralke medu plešejo v pravem krogu, zbiralke cvetnega prahu pa samo v polkrogih. Ko pridejo do tetive polkroga, jamejo mahljati z zadkom. Pri tem otresajo drobce vonjivega cvetnega prahu svojim »©vrstnicam na tipalke, tako da si ga te zapomnijo in odlete naravnost k tisti cvetlici, ki tako diši in daje dosti medu.
Pri svojem poletu čebelicam niso mar druge vonjave, temveč odlete naravnost na cilj, četudi je daleč. Ugotovili so, da v takšnem primeru lete čebele tudi dva kilometra do tri kilometre, da pridejo do zaželene paše.
Ko vidimo, kako čudovito se med seboj te živalce sporazumevajo in uporabljajo vonj kot kažipot, smo še bolj presenečeni, ko spoznamo, da se čebele prav lahko zmotijo pri vhodu v panj. Sicer tako modra čebelica tu dokaže, da nima razuma. Če namreč pomaknemo panj tako, da je vhod nekoliko više ali bolj ob strani, bo čebela najprej priletela natanko tja, kamor je vajena. Ko bo videla, da ni odprtine, bo prestrašeno begala sem in tja, dokler le ne bo naposled odkrila vhoda. Čebelarji poznajo to čebeljo lastnost, zato pobarvajo panje ob vhodu po na. vadi s kakšno živo barvo, ki služi čebelam za kažipot.
(Neue Illustrie-rte Zoituv.g.)
Ko je potem Hans precej pozno ponoči odšel od Holderleinovih, se je Ana tiho splazila iz hiše, odprla garažo in izvlekla iz nje svoj mali Ford. Potem je avto pognala in čez nekaj minut že privozila do strmine, ki je vodila do usodnega ovinka.
Noč je bila temna in le tu pa tam je prjsvetil izza oblo kov mesec in pošastno osvetlil poleg poti rastoče drevje. Ane se je polotil strah. Odgnala ga je in le še krepkem stisnila krmilo. Zmanjšala je hitrost in preizkusila zavore. Počasi je drsel avto dalje. Ana je na tej poti tako rekoč poznala vs«k kamenček, a zdaj ponoči se ji -je vendar zdelo vse spremenjeno. Zdajci je pred seboj zagledala neki sij, ki se je prikazal in spet izginjal. Spet io je mrzlo spreletelo. Alj naj tvega?
Ustavila je avto in premišljevala. Vse okrog nje je vladala grobna tišina. Njen edini spremljevalec je bil
revolver, ki ga je tiščala v desni roki. Potem se je odločila. Pognala je avto. Zdaj je morala biti v bližini usodnega ovinka. Še slo metrov, še petdeset...
Pogledala je kvišku in kri ji je zle-denela v žilah. Na široko je odprla oči, da bi bolje videla. Tam ob skalovju se je premikala prikazen. Tern bliže je prihajala z avtomobilom, tem razločneje je videla velikansko oosta-vo nekega moža. ki se ji je bližal. Ne, ni bil mož, okostnjak je bil, smrt, ki ji je grozila s svojimi koščenimi rokami. Kriknila je in skušala obrniti avto. A bilo je prepozno. Prednja kolesa so zavozila v prazno in avto je zdrvel v prepad. Ana je s skrajnim naporom svoje volje odskočila jz njega in obležala na cesti.
Nekaj trenutkov je ko omamljena ležala na eesli. Potem so ji možgani začeli delovati. -Zgrabila je revolver. Mrzlo orožje ji je dalo pogum. Pogledala je kvišku v skalovje. Prikazen je izginila. To nenadno izginotje se ii zazdelo zelo sumljivo. Zdelo se ji je, da se mora v • naslednjem trenutku zgoditi nekaj strašnega. Mrzel veter je vel skozi gozd. Zdajci Je zaslišala v globeli, kamor s« je zvalil njen avto, čuden šum. Ali je prikazen odšla k
njenemu avtomobilu? Ali so pa morda tam spodaj ljudje? Naslednji trenutek je Ana zagledala spodaj majhno svetilko, ki se je bližala njenemu avtomobilu. V svitu luči je zagledala moško postavo. Splazila se je proti prepadu in neslišno plazeč se, stopala bliže. Tedaj je zagledala izdajalsko luč tik svojega prevrnjenega avtomobila. Stisnila je revolver in pogumno stopala dalje. Veter, ki je šelesiel v listju ji ja pomaga), da ni bilo slišati njenih korakov. Zdajci je stala pri avtomobilu, neznani moški ji je kazal hrbet in stikal po avtomobilu.
»Roke kvišku!« je pogumno dejala.
Mož se jo obrnil in dvignil roki. Tedaj je Ana od presenečenja stopila korak nazaj. Pred njo je stal njen častilec kinooperater Hans. Takoj nato se je pa spet zbrala in zapovedala:
»Pojdite na cesto. Pri najmanjšem poskusu, ilo bi ubežali, bom streljala.«
Hans Wolf je stopal po strmini navzgor in se ni obrnil. Ana je stopala tik za njim z naperjeuim revolverjem. Niti trenutek ga ni izpustila iz oči. Na cesti je ustayiia nekj po naključju mimovozeči avto in odpeljala Hansa na stražnico.
Preiskava je pokazala, da je kinooperater Hans projeciral na skale izrez iz nekega starega filma. Vozač, ki je nenadno zagledal pred seboj prikazen, je izgubil oblast nad krmilom in padej v prepad, kjer ga je brezvestni slepar izropal.
Hansa je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, O Ani je dolgo časa vse mesto govorilo, vsi časopisi so prinesli njeno sliko in pisalj o njenem pogumu. Ko se je pa ta zadeva naposled nekoliko polegla, se jo Ana poročila s farmarjem Frankom in za zmerom odšla n* deželo. O prikazni na ovinku pri sv. Roku namreč ni hotela ničesar več slišati.
VALJENJE Z VALILNIKGM
Napisal I. Sehar
Valjenje z valilno napravo (inkubatorjem) je le posnemanje naravnega valienia. Prednost umetnega valjenja je v tem. da se piščanci lahko izvale v kateri koli letuj dobi In v kakršni koli množini. Umetno valieaie omogoča tudi skrbnejžo rei© perutnine in ie povsod tam umestno, kier se coii perutnina v večjem obsegu. Zato so dandanes vse perutninarske farme oskrbljene z umetnimi vali miki. Va-lilne centrale Pa valijo z« več interesentov skupai. Uspeh umetnega valjenja jie^ zaostaja za naravnim valjenjem. če ie stroi dober in če pravilno ravnamo z njim.
Valjenje z inkubatorjem ni novo. sai so se že stari Egipčani pečali s tem načinom ter so za to uporabljali posebno peč. Za ogrevanje so v starih časih uporabljali celo konjski gnoi. ki ga ie pozneje zamenjal ogeni.
Prvi stroi za umetno valjenje le sestavil Bornemaiu in ga imenoval »Ec-calebiou«. Danes imamo valilnih aparatov raznih vrst in sistemov, ki so boli ali mani uporabljivi. Imamo ana-rate v obliki mize. omare, soda itd.
Valilniki so urejeni tako. da se ogrevajo z vodo alj z zrakom. V večjih strojili oareva vodo ali zrak elektrika. v manjših petrolej, špirit ali podobno. Vsak stroi. bodisi tega ali onega sistema, ie dober, ako v lijem lahko ohranimo stalno toploto povprečno 8U° C. Poskusi so pokazali, da ie bolje začeti s 38° in stopnjevati do 38V»°. na koncu do največ 40«. Inkubator ima v notranjosti navadno dve polici: na zgornji so jajca, v spodnjo pa padajo izvaljeni piščanci. Cev. kj ogreva ta prostor, ie tako pritrjena. da kroži ogreti zrak ali voda okoli iaic ter jih stalno in enakomerno ogreva. Razen tega le v tem prostoru posoda ali dve — oo velikosti stroja — v kateri ie voda. ki polago-
ma izljlaneva in snreiemaio tako iaica potrebno vlago. Tu so tudi toplomeri.
Inkubator mora imeti dobro ventilacijo. da prihaja vanj stalno zadosti, svežega zraka. Dovajanje svežega zraka, prav za prav kisika, ie za uspešno valjepie, zelo važno
Predeti vložimo iaiea v valilnik ga' moramo preizkusiti če pravilna deluje. število iaic. ki iih vložimo, se ravna no velikosti valilnika. Dobe so1 valilniki za 50 ali 100 iaic ali za poljubno višjo število, pa tudi za več tisoč. Velike .farme in valilne centrale: imajo valilnike zg 10.000 in več iaic.
Pri naravnem valienju zapusti koklia vsak dan gnezdo, pri čemer se iaira; prezračilo in ohladijo na 30 do Prav tako se mora ravnati tudi z iaici v valilniku V velikih strojih se iaica obračajo in zračijo avtomatično, pri manjših pa jih obračamo z roko: tu se jajca zaznamujejo na eni strani s svinčnikom, dp pri obračanju vemo. ' katera iaica so že obrnjena. V začetku moramo iaica vsak dan enkrat, (tahkp tudi dvakrat) vzeti iz valilnika ter iih obrniti na dingo stran kar morpmo storiti v desetih minutah. Prt tem se iaica tudi prezračijo.
Prostor, kier stoji valilnik. ima stalno toploto 12 do 15*0, V tem prostoru se iaiea obračajo in zračim do osemnajstega dne. Pozneje jajca pustim« v miru.
Izvaljeni piščanci se gnetejo in skušajo priti k vratcem k svetlobi: ker pa je zgornja nolira na kateri ležijo iaica, krajša od spodnie. oadaio piščanci na dolinjo polico.
Vsak valilnik ima regulator za uravnavanje toplote ter vlavemer ali Jii-drometer za merjenje vlažnosti. Dim večin toplota ie v valilniku in v prostoru. kjer stoii stroj, tem večje ie izhlapevanje vode v iaicu. zaradi tega mora biti v aparatu vedno dovoli vlage.
Vse delo pri valilniku nikakor ni naporno in težavno, tudi ne zahteva posebnega znanja ter se izvrši vse delo pri 200 iaieih lahko v 15 minutah dnevno. Važno pa ie. da ie oseba, ki ravna z valiinikoi«. vestna in natančna.
Uspeh valjenja ie često odyisen tudi od pasma, ker ie odstotek oplojenih jaje večji prj lahkih pasmah.
Kislo zelje je zdravo
Že v srednjem veku je bilo kislo zelje ne samo izvrstna ied temveč tudi uvaževano zdravjlo za razne bolezni. V 15. in 16, stoletju so ga uporabljali za zdravljenje skorbuta. Neki višji vojaški zdravnik ie v letu 1793. izjavil v armadi princa Evgena, da ia kislo zelie edino varstva, da moruani na odprtem morju ne zbole za skorbutom.
Od tistih dob na nobeni ladii ni manjkaj sod kislega zelja. Danes vemo. da ie kislo zelje posebno koristno zato. ker vsebuje dragoceni vitamin C. nič mani pa tudi zato. ker pri vrenju'zelia v kislino nastaja mlečna kislina. ki_ ie izredno zdrav« za človeka in živali. Zalo ie kislo zelie kljub neredilnosti izvrstno hranilo.
OKVIRJI ZA SLIKE
} V VELIKI IZBIRI, NIZKE CENE S
I. GAMBERGER
KOLODVORSKA UL. 18
TORBICE rokavice čevlje itd. barvajte a specialno barvo, ki u.-uiu no škoduje. Elaks. Napoleonov trn.
KRANJU TRAVE, detpljjjča, ali sadovnjaka vzamem v najem za Bežigradom ali v šiški, s te ali z one strani bloka. Ponudbe na ogl. odd. »Družinskega tednika« pod šifro »Dobro plačilo:.
ZNAMKE pokrajinske, komplete, tnalo, frankovatie do 5.— Lir in dobrodelno'
—	tudi posamezne, kupim. Ponudbe z označba količine in cene na oglasni| oddelek »Družinskega tednika« pod »Znamke«.
droben detektivski problem
Vražja ženska
NAPISAL
HEINRICH RUMPFF
Ko sem zadnjič stopil v sobo dr. Vonderburga, je pravkar odložil neko pismo. »Vražja ženska!« je vzkliknil in mi pomolil neko fotografijo. »Kajpak boste rekli, da takšna ženska ne more biti vražja, kajne?« Nasmehnil se .ie in nadaljeval: »Le poslušaite njeno zgodbo in sami sodite. Vendar moram iz raznih vzrokov, ki jih boste nedvomno pozneje sami doumeli, zamolčati prava imena ljudi in krajev, kar pa ne izpremeni dejstva, da je vsa zgodba od prve do poslednje besede resnična.
Denimo, da je njej ime Heda. Mlada, ljubka ženska je. lepa in zdrava po duši in telesu, razen tega pa strogo vzgojena in nravno neoporečna. Njen zaročenec. Oton — dokler je bil doma in še ni bilo vojne, mu Heda na videz ni bila posebno naklonjena
— je zdaj že dolgo, dolgo daleč proč. denimo, da je Oberpefreiter na Kreti, v!. Pismih sta se Heda in Oton tako zpližala. kakor nikoli dotlej in zato sta ?' 7 Tot Posebno mikavnost za pri-oonnost — omislila poroko na da-■ iavo.
Kakor se za zakonsko ženo spodobi
— pa čeprav je poročena le na da-Ijavo - seje Heda preselila iz rodne hise v ljubim gnezdece dveh sob in majcene kuhinjo, denimo v Geldorfu na Holsteinskem. Da, to gnezdece bi bdo popolno poroštvo za zakonsko srečo, ce bivle... da. če bi le daljnji zakonski moz vendar ze prišel domov. Sam bogve, kaj je mladima zakoncema nagajalo, toda kakor koli že.
Otona ni in ni bilo na tako zaželeni dopust...
Pripomniti moram še. da je bila Hedina mati že davno mrtva jn da se je njen oče medtem poročil. Heda se pa tudi s taščo, gospo Pavlo, ni bogve kako dobro razumela in je zato rajši živela bolj sama zase.
Spet so romala pisma med Geldor-fom In Kreto, hrepenenje mladih no-voporočencev je bilo vsak dan večje. Sicer je Oton ssvoio četo prišel nekaj sto kilometrov bliže, toda iz tehtnih vzrokov še zmerom ni dobil dopusta.
Naposled se je pa le usoda usmilila mladih zaljubljencev, morda zato, ker je Heda prav tisti dan slavila svoj dva in dvajseti rojstni dan. Oto sicer ni dobil rednega dopusta, toda z nekim transportom je moral na Dansko. Že sama misel, da bo tako blizu svoje ženke, ki je še nikoli ni objel in poljubil4 ga je tako vznemi-, rila, da je pričel ugibati, kako bi med svoje dolžnosti vpletel brez škode tudi nekaj uric prostega časa. da bi se oglasil doma.
Njegova pot drži od Hamburga čez Liibeck in Warnemunde do broda v Giedseru. Geldorf je pa samo 30 km oddaljen od Ltibecka.
Ali torej ne bi bilo možno? Oto se je najprej pošteno zamislil, nato pa vendarle uganil pravo: če se mu bo posrečilo, priti v Hamburg nekaj ur prej, kakor bi bilo potrebno, bi prišel zvečer ob četrt na deset v Liibeck in bi imel tam prosto vso noč do treh četrti na osem zjutraj. Tako bo pri-
šel okrog opoldneva drugi dan v War-nemiinde še o pravem času na brod.
Vendar še ni vedel, ali bo šlo vse tako gladko, saj med Lubeckcm in Gelclorfom ob tisti uri ni nobene zveze. če pa potuje mlad zakonski mož prvič k svoji ženki, ni vraga, da ne bi dobil kakšnega vozila, da bo prišel do nje.
Naj bom kratek: bilo je več težav, toda Oton jih je pogumno premagal in prispel, kakor je bil računal, ob četrt na deset v Liibeck. čeprav šele en dan pozneje po Hedinein rojstnem dnevu. In ker je pogumnemu sreča mila, je tudi iztakni" tovorni avto, ki je tisto noč peljal skozi Geldorf. Namesto vozovnice ie ponudil Oton vozaču škatlico grških cigaret in Slo je kakor po maslu...
Bilo je neverjetno, toda resnično: ko je s starega, dostojanstvenega zvonika gcldorfške cerkve ura udarila enajsto, so odmevale Otonove gojze-rice po dobro znanem domačem tlaku geldorfških ulic. Prav tako divje in glaspo je pa Otonu bilo srce v prsih ob misli, da bo zdaj, zdaj objel svojo ženko.
Popolna zatemnitev je mlademu zakoncu bila kar dobro došla. Kako se mu je posrečilo obvestiti Hedo o svojem prihodu, ne da bi kdo kaj opazil, tega pozneje Oton sam ni več natanko vedel, vsekako sta si po večnosti, ki je trajala samo nekaj sekund, naposled Heda in Oton padla sr objem, prvič v petih mesecih svojega zakona.
Prihranimo si opis sreče teh dveh mladih ljudi, je s hudomušnim nasmeškom dejal dr. Vonderburg. »toda pripomnimo, da je bila ta sreča tem vačja, kerje bila omejena na pičlih šest ur. Takšno svidenje je težko verno popisati.
V	nekem čudnem razpoloženju, ki ga je pozneje krstila za »slutnjo«.
fe Heda prejšnji večer pustila mizo, ki so ji jo bili sorodniki okrasili, pogrnjeno. Mnogoštevilna darila, ki jih je dobila, so še zmerom stala na njej.
Bjlo je cvetja in slaščic, pa tudi praktičnih in dragocenih daril, ki jih zna ceniti sleherna gospodinja. Omenimo naj samo čajni servis, kuhinjsko posodo, velik porccdanast možnar še iz časa Hedine babice, doma izvezeni prtiči, lepa stenska ura, pa tudi star, na roko izrezljan stenski koledar, ki vanj lahko vsako leto vtakneš drug blok. Tud: tokrat je skrbna roka vtaknila v okvir letošnji blok in okrasila veliko številko He-dinega rojstnega dne s cvetličnim venčkom...
Čeprav Heda s sorodniki ni živela v posebno tesnih stikih, so se je ob tej priložnosti —• »revice zapuščene« •— spomnili z ljubkimi darili. Oton je kar strmel, kako priljubljena je njegova ženica.
Ko je pa mladi zakonski mož od-prtai in odvezal nahrbtnik, je bila Heda na vrsti, da je strmela, česa vsega ni bilo v tem nahrbtniku! Nikoli si Heda ni mislila, na kaj vse misli takle mlad zakonski mož. če ima čas in priložnost. Romunska svila, bolgarske vezenine, grške cigarete, madžarska usnjena ročna torbica, nemška filmska kamera s samospro. žileem, bliskovito razsvetljavo za noč in podobnimi umetnijami, smokve, dateljni, nekaj steklenic samočana, da, Heda si kar ni mogla opomoči od samih ,ohov‘ in ,ahov‘. dokler ji ni naposled Oton prav po domače zapečatil ust z dolgim poljubom.«
Dr. Vonderburg se je še zmerom smehljal. »Pustimo zdaj mlada dva, da preživita nepozabno noč j n zjutraj bridke trenutke slovesa. Že vidimo Otona, kako se v jutmjem mraku odtihotapi iz hiše in hiti na prvi vlak.
medtem ko se Hedi zdi. da je doživela čudovite sanje, po katerih ie resničnost še samotnejša in otožnej-ša. Ni čudno, če je ohranila ta nočni obisk, ki o njem nihče ne sluti, v svojem srcu kot dragoceno skrivnost...
Vse je šlo po sreči. Oton je prišel še o pravem času na brod in se je po drugi poti vrnil na svojo postojanko. Tudi v njegovem spominu jo bila ta edina noč zapisana kakor čudovit sen... še v trenutku, ko ga io na jugu zadela sovražna krogla, da se je zgrudil in omedlel.
Zdaj, je nadaljeval dr. Vonier-burg, moram seči nekoliko dalje in dogodke prehiteti. Oton je prišel v ujetništvo, toda naposled je le ozdravel. Vendar sta ga njegova družina in njegova žena vseeno dolgo imeli za pogrešanega.
Vendar tudi v Geldorfu ni šlo brez bojev. Čeprav je bila tista prva. edina in edinstvena noč mladih novo-poročencev tako kratka, je vendar imela posledice. Zagledali so jih po prvih mesecih najprej bližnji sorodniki. nato pa tudi sosedje in nazadnje se je ves Geldorf vpraševal. »Ali je to mogoče? Sai sta Heda in Olotj vendar poročena na daljavo!«
Heda je bila prva. ki se je v Geldorfu na daljavo poročila in je prav zato bila povsod dobro znana, zdaj so jo pa vsi zaničevali, se ii smejali in si nrišepet avali o njej vse mogoče marnje.
Nič ni pomagalo, da je Heda doma povedala vse podrobno o Otonovem, nočnem obisku, nihče ji ni verjet, dokler, da, dokler — Heda ni dokazala svoje nedolžnosti in resnice!«
Kako je torej Heda dokazala, da se ja Oton tisto noč res mudil pri njej?
Odgovor rta 4- strani, 5. stolpca spodaj.
4
DRUŽINSKI TEDNIK
11. v. m
:*'*»■* »».j
* *» _ «
guette. To je bilo v starem Trianonu aa buljvarju Clichyju. Ravnatelj me je posadil na stol in mi velel, naj mu zapojem nekaj pesmi. Zapela sem jih, a vem, da niso bile lepe. Bila sem vseskozi predrzna, pa vendar m« je bilo v dnu duše na tihem zelo strah. Ko sem potem od tu prišla v Eldorado, sem se predala vrtincu usode. Kmalu mi pa to ni zadostovalo. Hotela sem po vsaki ceni priti v Scalo. kjer se je zbiral ves pariški mondeni svet. Ma-dame Marchandova, ravnateljeva žena, me je nekod prijela pod roko in mi dejala:
,Mala, ti si kakor ustvarjena za ljudstvo. Iz njega si izšla in njemu pripadaš. Zapomni si tol*
To sem si vtisnila v srce in še dane* nisem njenih besed pozabila.«
Od častihlepja lahko zboliš
Moderna d uš e slov n a veda ie ueoto-v.ila. da so vzrok mnoeim orcanskim boleznim dušeelovne motnie. Pocosto skrbi, žalost in trpljenje povzročalo težke črevesne katarje.
Najbolj čudno ie na, da tudi od častihlepnosti lahko zbolimo, predvsem na oreanih spodnjega telesa, medtem ko nam razočaranje pokvari tek. Profesor Schulz — znani nemški psiholog — trdi. da ie pri veliki večini obolenj, ki jim ne vemo pravega izvora. vzrok duševna neuravnovešenost.
Ptice - znanilke nevarnosti
Kadar južnoameriški Indijanci zagledajo v zraku roje majhnih, nemirnih ptic, se urno spuste v paničen beg. Te ptice namreč naznanjajo, da so v bližini zelo strupene in napadalne mravlje, katerih se Indijanci zelo boje. Kdor se jim v pravem času ne ogne, ga lahko do smrti opikajo.
RADOVEDNI
OD PRODAJALKE CVETLIC DO UMETNICE
MISTINGUETTE PRIPOVEDUJE..
Mladostni spomin slavne pariške kabaretne plesalke
Znana pariška kabaretna plesalka Mistinguette, ki je bila slavna že v letih, ko so bili naši očetje mladi, kljub svojim ne več ravno »najboljšim« letom še zmerom nastopa. Ko ji je pred nedavnim eden izmed časnikarjev zadal vprašanje, kdaj bo začela pisati svoje spomine, mu je užaljeno odgovorila:
»Spomine človek piše tedaj, ko je z eno nogo že v grobu I«
Mistinguette je potem pozabila na užaljenost in časnikarju kljub vsemu povedala nekaj spominov iz svoje mladosti.
»Da, tako sem začela,« je pripovedovala. »Moji starši so tedaj živeli v Enghienu, severno od Pariza. Bili so siromašni in so se preživljali z majhno cvetličarno. Ko sem nekega dne moji materi dejala, da bi rada postala umetnica, niti meni niti njej ni bilo jasno, kaj to prav za prav je. Jaz sem bila prepričana, da eo umetniki sila elegantni ljudje, mati je pa menila, da so zavrženci.
V Enghienu smo tedaj imeli kazino, v katerem so nastopali umetniki. Imela sem torej priložnost te ljudi nekoliko pobliže videti. Sklenite sem, da bom odšla k ravnatelju kazina in ga prosila, če smem v njegovem lokalu prodajati cvetlice. Ravnatelj se mi je nasmehnil in mi naposled dovolil. Ob sprehajališču sem si postavila prodajalno, manjkale so mi samo še cvetlice in vaze. Znanci so mi svetovali, naj jih telefonski naročim iz Pariza.
Zato sva z materjo odšle na pošto in prosile uradnico, naj naju telefonski sveže s Parizom. Ko sem potem držala v roki telefonsko slušalko, so mi popustili živci. Se nikdar v življenju namreč nisem telefonirala. Besed, ki •o mi udarjale na uho, nisem razumela in sem naposled vsa prestrašena slušalko odložila in z materjo stekla domov. Obe sva sklenili, da je že bolje, da se popeljeva v Pariz z vlakom.
Lepega dne je bilo potem vse v redu. Imela sem cvetlice in vaze, pa tudi odjemalcev mi ni manjkalo. Ii-.e-la sem namreč dobro namazan jezik.
•Vendar nisem bila diplomatka. Nekoč mi je eden izmed odjemalcev naročil krasen šopek cvetlic »a eno izmed igralk. Ko sem ji ga odnesla in sem od blizu zagledala njen naličen obraz, sem se /grozila. Ko me je naslednji dan isti gospod vprašal, kakšen vtis je dama name naredila, sem mu prostodušno priznala: ,Tako groznega obraza še svoj živ dan nisem videla.
Zdelo se mi je, ko da bi gledala poslikano opico/ Tega gosta seveda nikdar več ni bilo k meni.
A kljub temu velikemu razočaranju nad umetnico, me veselje do umetnosti ni minilo. Naša soseda Je imela klavir. Vsako prosto minuto sem izrabila, da sem nanj igrala. Lepega dne me je premagala ielja in sem zaprosila svoje starše, naj mi kupijo klavir. Prav gotovo bi mi ga kupili, le ne bi bil predrag. Tako so se naposled odločili, da mi bodo kupili gosli, ki so stale samo 25 frankov.
Potem sem se smela vsak teden dvakrat peljati v Pari* k učitelju. Tako je nula prodajalka cvetlic Jeanse Bourgeois — tako sem se v resnici pisala — prvič prišla v stile i vele mestom.
Ko sem prvii zagledala damski klobuk, okrašen s ptičjem perjem, je priželo moje srce hitreje utripati. Opisala sera svoji materi, kaj sem videla v Parizu in se ji zaupala, kako rada bi tudi jaz imela takšen 'klobuk. Mati mi je takoj kupila nekaj potrebnega materiala, tako da bi si klobuk lahko Bama izdelala. Zdaj je pa manjkalo glavno — ptičje perje. Mati je tudi tej moji želji ugodila. Zaklala je goloba, mu odrezala peruti in mi jih dala. Moje veselje je bilo nepopisno.
Ko sem naslednji dan odšla na vlak, da bi se odpeljala v Pariz, se nisem mogla načuditi, zakaj mi sledi cel roj muh. Nekako štirinajst dni sem s tem klobukom potovala v Pariz in nazaj Zmerom znova sem opazila, da so ljudje ob mojem vstopu v kupč začeli govoriti, kako nekaj smrdi in odpirali okna. K sreči je potem pri neki priložnosti v vlaku veter tako zapihal skozi okno, da mi je odnesel obe golobovi peruti, ki se ju je še držalo meso...
V tem vlaku sem spoznala slikarja Poulbota. Ta me je naslikal in pod sliko napisal: »Doma je iz Eughiena in igra na gosli.«
Sliko sem shranila in jo imam še daues. V istem vlaku sem bg spoznala tudi s pisateljem revij Saint-Marce-lom, ki mi je često pripovedoval o novi reviji, ki naj bi izšla v ,Pari-siani*. V njej je bila pesem ,La Ver-tinguette*. Ta pesnik me je imenoval Miss Helyett, in sicer zato, ker sem smeroin nosila klobuke, ki sem jih zavezovala s trakom pod brado.
Nekega dne. ko smo se spet skupaj vozili v vlaku, je brundal sam pri sebi:
.Vertinguette. Miss Helyett, Miss Tinguette*, potem je glasneje dodal:
,če boš kdaj prišla na oder, se moraš imenovati Mistinguettel'
Tega nisem pozabila in tako rem >*
Jeanne Bourgeoisovs
Več ko 148 milijonov kil razneoa blaga in živil, v vrednosti ene miliprde in četrt švicarskih frankov so že poslale razne podružnice Rdečega kriza iz 60 držav Mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevi, s prošnjo, naj mednarodni RK razdeli te zavoje vojnim ujetnikom iz raznih, držav. Prišteti moramo pa še skupne pošiljke raznih vlad in drobne zavoje, ki jih pošilja ujetnikom Rdeči križ iz sredstev. Id jih nabere pri usmiljenih srcih. Prav tako doteka iz vseh držav v Ženevo ogromno število pisem, povprečno vsak dan 80.000 do 120.000.
Takoj naslednje jutro se je odpravil slonič na pot k sivozeleni blatni reki Limpopa. Poslovil »e je od domačih ter dejal: »Zbogom! Odhajam k veliki sivozeleni blatni reki Limpopa, obdani okrog in okrog z mrzlikami, da poizvem, kaj ima krokodil za kosilo.« In vsi so ga še enkrat nabili za srečno pot, dasi Jih je lepo prosil, naj ga pustilo. Nato je odrinil od doma, nekoltko razgret, pa prav nič začuden. Potoval je od mesta Grahama do Kimber-leva, od Klmberleya do dežele Kama, od dežele Kama pa je šel naravnost proti severovzhodu. Srečaval je mnogo stricev levov, tigrov, leopardov ali ogovoriti se jih ni upal, ker Je vedel, da imajo ti strici le preostre kremplje in zobe. Naposled je prispel do bregov sivozelene, blatne reke Limpopa, obdane okrog in okrog z mrzlimaki, natanko tako, kakor mu je velel ptič Kolokolo. Vedeti pa morate in razumeti, predragi moji, da ta nenasitni slonič vse do tistega tedna, dneva, ure in minute ni nikoli videl krokodila in ni vedel, kakšen je. To je bilo vse le njegova nenasitna radovednost.
Prva žival, ki je naletel nanjo, je bila pisana bajna kača klopotača, ovita okoli skale. Slonič se je napotil k njej ter jo vprašal, če jevidela žival z imenom krokodil in kaj ima ta krokodil za kosilo. Toda glej! tudi pisana kača klopotača se je tedaj odmotala s skale, ter oplazila sloniča s svojim betičastim repom. »Čudno,« je dejal slonič, kajti čudno se mu je zdelo, da ga je udarila tudi kača klopotača. In poslovil se je prav vljudno ter hitro odšel naprej. Sel je dalje, nekoliko razgret, a prav nič začuden ter je stopal ob reki, dokler ni prišel do nečesa, kar Je smatral za lesen hlod, tik ob bregu velike, sivozelene, blatne reke Limpopa, obdane okrog in okrog z mrzlikami. V resnici pa Je bil, predragi moji, krokodil, in krokodil Je pomežiknil — takolel »Oprosti,« je dejal slonič prav vljudno, »ali si videl slučajno kdaj krokodila v teh zašarjenih krajih?« »Pridi sem, dete moje,« Je dejal krokodil, »kajti jaz sem krokodil.« In potočil Je krokodilovo solzo, da bi pokazal, da Je res. Sloniču Je zatrepetalo srce od veselja, da Je končno našel krokodila In vprašal ga Je, kaj Ima za kosilo. »Pojdi sem, drago dete, In povem tl aa uho.« Tedaj Je sklonil slonič glavo prav do krokodilovega zaudarjajočega žrela tal krokodil ga Je popadal za nosek, ki ni bil do tistega časa večji od Ikoraja.	......	c	Dalj, vrihahifU.
Seznam največjih potresov
V poslednjem času so ljudje na različnih delih sveta spet utrpeli več ali manj hude potrese. Vendar izmed njih nobeden ni bil tako silovit, kakor oni, ki so se zgodili v zadnjih stoletjih.
Prva potresna katastrofa, o kateri imamo zanesljive podatke, se je zgo- . dila leta 1693. na Siciliji. Zahtevala je 60.000 žrtev. Vse večje posledice i je pa prizadejal potres, ki je obiskal 37 let pozneje japonsko prestolnico Tokio, ki se je tedaj imenovala še Jeddo. 30. decembra leta 1730. je ta vseuničujoč potres zahteval v Tokiu 14.000 žrtev.
1. novembra leta 1755. so začutili močne potresne sunke prebivalci Lizbone. Kar ni porušil potres, je uničila poplava. Voda je preplavila cele predele mesta. Naslednji dan so potegnili iz tega vesoljnega potopa 32.000 utopljencev.
5. februarja leta 1783. je obiskala Kalabrijo najstrašnejša naravna katastrofa. Potres je uničil več ko 400 krajev in jih spremenil v razvaline. Tedaj je našlo smrt pod razvalinami več ko 100.000 ljudi. Kar ni uničil potres, je poplavila »e povodenj. Tedaj so se na nekaterih mestih v zemlji pokazale do 30 metrov široke razpoke.
Katastrofa, ki so jo 4. februarja leta 1797. doživeli prebivalci Quitoja, prest:.' '	:”	'Tioameriške	republike	Ekva-
dorja, je terjala 40.000 mrtvih. Da je bila katastrofa še hujša, je začel bljuvati še vulkan.
26. avgusta 1883. je potres otok Krakata v dobesedno pognal v zrak. Te strašne katastrofe ni preživelo nobeno živo bitje. Pri potresu je izgubilo življenje 50.000 ljudi. 28. oktobra leta 1891. je pa obiskal strahovit potres severnočileko visoko planoto Mine-Ovari in jo v nekaj trenutkih popolnoma spremenil v ruševine.
Distrikt Kangra v britansko-indijski provinci Punjab je postal 4. aprila 1905. žrtev potresa, ki je porušil ve? ko 130.000 hiš in vse nasade čaja.
Skotaj točno eno leto pozneje, 18. aprila 1906.. je strašna potresna katastrofa zadela San Frančiško. Zemlja se je odprla in požrla v svoje žrelo na tisoče in tisoče ljudi.
28. decembra leta 1908. je katastrofa v Messini porušila devetdeset odstotkov vseh hiš. Izpod ruševin so potegnili 84.000 mrličev.
1. septembra leta 1928. je potres znova prizadejal japonsko prestolnico Tokio. 100.000 ljudi je pri tem izgubilo življenje.
Zadnji največji potres je leta 1935. obiskal (Jnetto, prestolnico britanske-indijske dežele Belučistan in jo popolnoma zbrisal z obličja zemlje.
Na čast prvi vijolici
V trinajstem stoletju so iraeH Dunajčani navado, da so v čast prvi vijolici kot znanilki pomladi priredili pravcato slovesnost. Plemstvo, dvorjani in meščani so se zbrali na trgu z godbo in odšli proti tTati, kjer je cvetela ta tako zaželena cvetlica. Najlepše dekle v mestu, ki so jo že prej izbrali, je potem smela cvetlieo odtrgati in jo potem v triumfalnem poho-dn odnesti v mesto.
Štorklje so počasne selilke
Štorklje se v primeri z drugimi pticami selilkami nič kaj hitro ne selijo na jug in se spoloma večkrat *a nekai dni ustavijo. Za pot od Sredozemskega morja pa do južne Afrike potrebujejo nič manj ko tri mesece.
Koliko trepalnic imamo
Človek ima na vekah približno trikrat toliko trepalnie kakor na spodnjem robu oči. Na vsakem očesu ima pa Člo>vek spodaj in zgoraj približno 300 trepalnic.
Priden je, ko čebelica...
...Kako pogosto tjavdan izrečemo to pohvalo in pri tem niti ne pomislimo, kako zelo pretiravamo.
Če hoče čebela nanesli pol kile medu, ki ga človek tako hitro poje. mora obletati približno sedem in pol milijonov evetov, pot, ki jo pri tem opravi je pa trikrat tako dolga, kakor obseg sveta. Kakor torej vidimo, ne moremo čebelice primerjati nitj z naj-pridnejšim človekom.
Kako dolg je blisk?
Dolžina bliska znaša po navadi e« kilometer do tri kilometre. Le redkokdaj dosežeio bliski dolžino desetih kilometrov. Niih napetost znaša 100 mili ionov voliov. jakost toka pa 10.000 do 50.000 amperov.
Vražja zenska
Odeovor.
Heda je vsem nejevernim Tomažem pokazala majhno fotografijo, ki sta jo z Otonom usodno noč naredila v njeni sobi z novo fotokamero. ki ima samosprožilec in umetno razsvetljavo, tako da sta lahko tudi ponoči slikala. Na sliki stojita Heda in Oton ob (rodovni mizi, za njima pa na steni visita koledar * datumom Hedine« rojstnega dne in velika stenska ura ki kaže nekaj minut čez polnoč.
»Strinjam,« je pritrdil Klemenčič, ►toda dragi gospod Bregant, kdo Vam mora dati zagotovilo, da bo moj sin tudi zares dober in v vsem sposoben vodja vašega podjetja? Moja aoižnost je, da vas tudi na to opo-*onm«
.	bova	midva poskrbela,« je
^ločno dejal Bregant. ipf ° 'c za»P0nic. ki Pa izkazu-tlb mcn- m mojemu sinu in ne vem, KaKo naj se vam za to zahvalim?«
*	ves prevzet vzkliknil Klemenčič, »jo pomeni, da ste sporazumni z »onim predlogi,« je dejal Bregant. »Kako tudi ne bi bil?« je rekel
-	'Saj s tem izpolnjujem le uivecjo željo svojega sina, ki nama o obema iz srca hvaležen. Kar bo J neba storiti z moje strani, bom storil v polni men.«
»Dobro!« je dejal Bregant. »Potem "orna preostane -samo še, da govoriva z njim. Za mojo dobroto se mi i>a nikar ne zahvaljujte. Pri tem mislim pred vsem na bodočnost svojega Podjetja — in kakor sem vam že povedal — Boris mi je bil vedno zelo ljub. Prepričan sem, da se moji upi ne bodo porušili.«
»Tudi jaz upam tako,« je vzkliknil Klemenčič.
»Potem ga pošljite jutri k meni!« je naročil Bregant. »Pride naj v stanovanje, ne v pisarnol Obrazložil mu bom vse sam, da vidim, kak vtis bo napravilo nanj. Vi pa mu ne povejte o današnjem najinem razgovoru nobene besede.«
»To vam obljubljam,« je dejal Klemenčič. »Tudi žena naj izve o tem ^le po Borisovem razgovoru z vami.«
»Dobro, torej jutri dopoldne ob fnajstih!« je rekel Bregant. »In zdaj, ko sva to opravila, vam moram zaupati še neko drugo zasebno zadevo. Moja hčerka bo v kratkem odšla k mojemu bratrancu v Francijo. Bojim se namreč, da v moji hiši ne bi imela potrebne vzgoje. Moj bratranec ima skoraj enako staro lastno hčerko, ki
li	bo najboljša tovarišica. To sem vam hotel tudi še povedati, dragi Klemenčič.«
Prokurist se je priklonil. Trenutek ie uprl svoje oči sočutno ha svojega Sefa. Prav nič ni slutil, kakšni dvomi duše njegovo srce, a bilo mu je kljub Icmu hudo, da bo ostal po hčerkinem odhodu še bolj sam in zapuščen, Kakor je že bil po ženinem pobegu, foda upal je, da bo to slovo le kratkotrajno in se bo mala Sonja večkrat vračala domov. Tega, da se hoče za vselej ločiti od nje, ne bi mogel niti v sanjah slutiti. Nasprotno, bil je prepričan, da mu bo ločitev sofdvo zelo huda. Zato je dejal:
»Ali mora res tako biti, da pošljete svojo hčerko daleč v tujino? Gotovo vam bo to povzročalo obilo bolečin.«
Fran Bregant je stisnil zobe in se obrnil v stran. Potem je pričel listati do neki knjigi in je dejal trpko:
»Da — biti mora tako.«
Izgovoril je samo te . štiri besede, loda iz njih je zvenela vsa bolečina njegove žoloigre. Za nobeno ceno ne bi bil izdal Klemenčiču svojih dvomov o hčerki, saj jih je tudi teti Mariani zaupal samo zato, ker jih je moral. Pa še nekomu je bil dolžan izdati to, kar bi tako rad zadržal večno le zase, svojemu bratrancu '.oizeiu, da bi mogel doumeti, zakaj »e noče Sonie za vselej iznebiti. Toda tisti trenutek je vendarle čutil, da Je nekaj v njem upira proti tej odločitvi. V njem so se hipoma prebudili vsi spomini na neizmerno ljubezen, s katero je bil prej navezan na svojega edinega otroka. Toda vsa ta čiistva je s silo spet zatrl v sebi, kajti vedel le, da bi ga strašni dvomi pptem mučili Je bolj kakor vše ostalo. Ne,
DVEH
ROMAN
Sonja ni smela ostati pri njem, ni mu smela prihajati vsak trenutek pred oči z vsemi tistimi skelečimi mukami. Zanj in zanjo bo bolje, da gre v Francijo. Odslej bo posvetil vse svoje misli in sile samo še podjetju in vzgoji Borisa Klemenčiča za bodočega voditelja.
Nekaj trenutkov je vladala med obema možema tišina, potem se je Bregant nenadoma okrenil in ponudil Klemenčiču roko v slovo:
»Tako, dragi Klemenčiči S svojo privolitvijo v moj predlog ste mi napravili veliko uslugo in veselje.«
Klemenčič jc zmajal z glavo in dejal:
»Mislim, da je nasprotno: vi ste meni napravili uslugo in veselje.«
»Dobro,« je rekel Bregant, »storila sva torej drug drugemu veselje. Ni bila to prva usluga in gotovo tudi ne bo zadnja, a največja bo ostala prav gotovo. Upajva, da si ostaneva do konca prijateljal«
»Tudi jaz si tega želim, gospod Breganti« jc dejal Klemenčič.
Stisnila sta si desnici in Bregant ie dejal lahkotno:
»Ali jc ie kaj, o čemer bi se morala pogovoriti?«
»Nič takega.«
»Potem vas nočem več zadrževati; vaš čas je odmerjen. Jutri ob enajstih mi torej pošljite sina! Ce se bova sporazumela, bomo v ponedeljek določili podrobnosti o pogodbi. Na svidenje, dragi prijatelj, in pozdravite mi svojo ženo!«
»Hvala! Na svidenje, gospod Bregant!«
Ko je Fran Bregant spet ostal sam, se je zgrudil v naslanjač, si podprl z rokama glavo in dolgo nemo strmel predse. Toko! Zdaj se je bil odločil za vse, kar ga je težilo. Sonja mora v Francijo, in Klemenčičev sin Boris naj postane bodoča usoda podjetja! Skušal si je v duhu predstaviti Borisa Klemenčiča. Mladenič mu je že od nekdaj ugajal zaradi svoje prikupnosti, mladosti in resnosti. Bil je velik in vitek. Njegova zunanjščina je izražala že nekaj moškega, njegovo v športu utrjeno telo je bilo krepko, in poteze, ki so se mu pričenjale risati v obraz, so napovedovale očetovo odločnost. Sive oči, tudi podobne očetovim, so razodevale podjetnost in razuiinnost. Na vsak način je bil Boris za svoja leta utrjen značaj in poln fines skrbne vzgoje, katere je bil ves čas deležen.
Breganta jc ob teti mislih prevzelo zadovoljstvo, prvo po dolgem času. Potem sc jc zganil, poiskal bratrančevo pismo, ga spet prebral in se naglo lotil sestavljanja odgovora. Pisal mu je:
>Moj dragi Lojze! Tvoje pismo sem prejel rti moram Ti odkrito povedati, da mi je žal, da se je moja napoved uresničila. Po tvoji želji te hočem izogniti vsaki pripombi, kar bi pa storil tudi sicer, kajti o stvari, katere ni več mogoče menjati, je najbolje molčati. Danes Ti hočem le sporočiti, da morem Tvoji želji, naj ti pošljem v isrejo dekletce, ki more plačevati, primerno vzrejevalnino, take j ustreči. Tvoje pismo in Tvoje naročilo sta mi oba selo dobrodošli. Vendar bi želel o vsem govoriti s 'Teboj rajši osebno, zato te prosim, da me takoj obiščeš! Potni stroški so
moja zadeva. Dekletce boš talco mogel kar s seboj vneti. Pogovori pa »e še poprej z ženo, č« se zadovoljujeta z deklico, ki je še otrok, nekaka enake starosti s tvojo hčerko! Samo ie se s tem strinjata, Te prosim-, da se potrudiš takoj do mene. O vsem drugem »« bova pogovorila osebno. Priporoči me svoji ljubi sem in bodi iskreno pozdravljen!
Tvoj bratranec Fran.t
Ne da bi pismo prebral, ga je vtaknil v ovoj in ga zaprl. Z občutkom olajšanja se jc napotil v pisarne m skladišča. Nato se je z avtomobilom odpeljal po zunanjih opravkih
VI.
Teta Marjana je odšla potem, ko se jc Sonjica naspala, z njo na sprehod. Govorila je z njo ne do bi jj le z najmanjšim izrazom izdala svoje skrbi, in mola je zadovoljna skakala okoli nje. Kako hitro je dekletce pozabilo na očetovo mrkosti Bila je prepričano, da je očetovo postopanje le trenutno in bo kmalu spet prav tako dober in ljubezniv z njo, kakor je bil prej. Zelo jo je pa še vedno zaposlevala misel, da očetu manjka sonce in bi mu ga bilo treba kako priskrbeti. O tem je vedno znova govorila tudi s-teto Manano, ki ie morala spet ugotavljati, kako zelo ljubi mala
OKVIRJI
M
SLIKE. F0T06RAFUE, GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
svojega očeta. Pa tudi svoje matere se je spomnila, ko je zagledala malo dekletce, kako se je oklepalo roke svoje matere.
»Teta Marjana, ali si videla?« je vzkliknila. »Mala deklica ima tudi tar ko lepo mamico, kakor jo imam jazi Ali bo odšla tudi njena mamica tako daleč od nje, kakor je odšla moja od mene?«
»Tega ne vera, Sonja.«
»Torej ni treba vsem mamicam oditi tako‘daleč od svojih hčerk?«
»Ne, ne vsem.«
Sonja je imela spet toliko vprašanj, in teti Marjani je postalo hudo.
»Zakaj pa potem prav moja mamica?«
»Ker je ljubi Bog tako odločil.«
»Ali pa je res tudi odločil, da se moja mamica nikoli, nikoli več ne bo vrnila?«
Prve dni po odhodu njene matere, je bila mala Sonja ob tokih izproše^ vanjih vedno solzna, in teta Marjana se ie morala mnogo truditi, da jo je pomirila. Zdaj je pa bila že nekako sprijaznjena z mislijo, da se mamica ne bo več vrnila, a hudo ji je bilo kljub temu še vedno. In hotela je vedet', zakaj se ne bo vrnila.
»Ker, je pot predolga in ljubi Bog noče,« je povedala Marjana.
»Tudi tedaj ne, če bi ga zelo prosila?«
»Ne, moja uboga mala, tudi tedaj ne.«
Teta Marjana se jc na vse načine prizadevala, da bi odvrnila Sonjo od takih vprašanj, in iako se. je nenadoma domislila, da bi bilo nemara dobro, pripraviti jo na to, da bo morala v kratkem zapustiti svoj rodni dom. Zato ji je rekla:
»Če boš pridna, zelo pridna, boš smela tudi ti nekega dne oditi v široki svet, daleč od doma, v katerem zdaj živiš.«
Začudena jo je dr.Wiea pogledala in vprašala:
»Ali bo šel tedaj tudi očka z menoj? tn li, ti seveda tudi?«
»Ne, iodu prišla boš k zelo dobrim ljudem, pri k »terih se bos mnogo naučila.«
»Jaz bi pa rsjšj ostala pri očku in pri tebi,« je povedala mala in vzdihnila.
Marjani so silile solze v oči.
»To ni mogoče. Saj sem ti že pripovedovala. da boš morala kmalu v šolo. Vsi otroci morajo v šolo.«
»Ah, veml V šoli bodo tudi drugi otroci, saj si mi pripovedovala. Veselim se tistih otrok, ampak prišlo bi vendar rada vsak dan domov. Zdi se mi, da si mi sama tako rekla?«
Teta Marjana je vzdihnila in dejala:
»Potem si me gotovo napačno razumela. Selc ko boš velika in boš že zadosti znala, se boš vrnila domov.«
Sonja se je tesno privila k Marjani.
»Ali ne bi mogla vsaj ti z menoj?«
»Ne, dete drago, ja2 sem bila že zdavnaj v šoli; ko sem bila še tako majhna kakor ti. Zdaj moram ostati pri očku, ki me potrebuje. Ti sama si si želela daleč, zelo daleč, da bi očk-i našla sonce. Ce boš zelo pridna. boš nekega dne, ko se boš vrnila, tudi res prinesla očku sonce.«
Deklica jc bolestno zavzdihnila
»Nekoliko težko pa bo lc, teta Marjana.«
»Seveda, draga, ioda če hočemo komu storiti dobro, ne smemo vprašati po tem, ali bo težko ali lahko. Cim težje je, tem več storimo dobrega.«
, »Če hočem torej storiti očku dobro, moram torej v šolo, pa naj me pošljejo še tako daleč?«
»Da, Sonja, tako Je.«
Sonja se- je bojevala s solzami, a jih jc zatrla.
»Ali bom morala oditi zelo daleč?«
»Peljala se boš z železnico «
Marjana je zavzdihnila, in Sonjin oče se ji je nenadoma zazdel krut, toda mala deklica je nenadoma spregovorila nenavadno junaško:
»Očku hočem vendar storiti dobro
—	in tebi tudi. Zato bom Šla čisto mirno v šolo, tudi če je daleč, zelo daleč. Ali bom morala dolgo ostati tam?«
Teta Marjana se je začudila, koliko srčne dobrote je v tem tako majhnem otroku, in oči so se ji solzile, ko je dejala:
»Upam, da ne bo trajalo zelo dolgo. Uči se le pridno in bodi junaška, potem ti .bo čas, hitro minil. Toda poglej vendar, kako lepi pšičlfi so tut«
S tem je hotela teta Matjana odvrniti otroka od neljubega ji pogovora, ki ji jc vedno znova silil solze v oči. In — srečna mladost! — Sonja je v trenutku pozabila na vse svoje skrbi in vriskala cd navdušenja nad dvema psičkoma, ki sta se igrala po sprehajališču.
Teta Marjana je upala, da je s svojim pogovorom s Sonjo utrla lažjo pot za slovo, ko bo deklica morala odpotovati od doma. In ko sta prišli čez eno uro domov, kier je Marjana imela opravka s šivanjem, se je Sonja igrala pri njenih nogah s punčkami. Zvečer je dobila deklica večerjo, in ko jo je teta Marjana še okopala, je odšla k počitku. Skupaj s teto je molila svojo večerno molitev, in Sonjica ni pozabila nazadnje pristaviti še prošnje za sonček, ki naj bi ga ljubi Bog poslal njenemu očku. Molitev je Sklenila z besedami: »Varuj tudi mojo ljubo mamico1 in telo Marjano, dragi Bogecl«
Teta Marjana ni zmogla krutosti, da bi Sonji pregnala mater iz njenih molitev, saj Fran itak nikoli ni več slišal hčerkinih pobožnosti, odkar go je bila žena zapustila in so ga pričeli mučiti strašni dvomi. In uboga Ana je bila vendar tako potrebna nio-litvel Zato je Marjana še bolj prisrčno in nežno kakor sicer poljubilo deklico, in srce jo je zabolelo, ko je pomislila, da bo kmalu napočil dan, ko bo mogla zadnjič to storiti. Potem je odšla dol, da pogleda, če ie vse v redu, ker Fran se je moral kmalu vrniti.
Res, ni trojalo dolgo, ko je slopil v jedilnico. Služkinja je prinesla večerjo, in med jedjo sta govorila oba le zelo malo in o nepomembnih stvareh, ker so se služabniki venomer sukali okoli. Po večerji je imel Bregant navado oditi takoj v svojo delovno sobo, da prebere časnike in opravi morda še kak posel. Tedaj je pa ostal v jedilnici pri sestrični. Cez čas je dejal:
»Rad bi spregovoril s teboj še o nečem, Marjana! Prosim ie, pridi z menoj v delovno sobo, kjer bova bolj nemotenal«
Prikimala je in odšla za njim, in ko sta si sedelo nasproti, je dejal Fran: »Zdaj vem, kom bom poslal Sonjo, Marjana, in prepričan sem, da mi bo* priznala, da bo tako najbolje.«
»Kaj si sklenil?« ga je radovedn« vprašala.
»Ti vendar poznaš najinega bratranca Lojzeta?«
Marjana je Začudeno pogledale Frana in nato dejala:
»Poznala sem njegove starše, a tudi njega sem nekojkrati videla, ko ie bil šc deček. Po smrti staršev je odšel v tujino in nisem ga nikoli več srečala. Komaj bi se še spomnila, kakšen je. Kar vem ostalega o njem si mi povedal ti. Povedal sr mi, da jc poročen z neko markizo Bcaucliamp-sovo in stanuje v veliki palači v Parizu.«
»Točno. Samo zdaj ne. živi v«č v Parizu. Preselil se je v rodbinski dvorec svoje žene v Brelaiiiji, .zatekajoč se iz stiske k vrlini «
Potem ji je povedal na Kratko, kaj vse je Lojze Bregant doživel in Kake zdaj živi. Nazadnje je pa povedal še Lojzetovo željo; da bi rad dobil u domovine v vzrejo kako deklrfce. Marjano jc presirašena prekrižale roke:
»Moj Bog, kako strašno ga je prizadelo! Ob vse premoženje je torej? Ce bi biti njegovi starši to slutili! Bil je dober otrok, toda ■ preveč razvajen.« -	-• l
Dalja prihodnjič
1	KULTURNI TEDNIK ~|
Bibliofilska izdaja Tavčarjevega Cvetja v jeseni
Za časa prve svetovne vojne ie napisal dr. Ivan Tavčar s »Cvetjem v leseni« poleg »Visoške kronike« svoje najboljše, gotovo pa naiboli zrelo jn »oeno delo. V tei svoji Dovesti se ie takrat že razmeroma stari pisatelj »vrnil na kmete« in nam z zares globoko ljubeznijo do naravno primarnega življenja na deželi odkril na novo toliko lepot, da nas še vedno očala io in bodo prav tako tudi naše zanamce. Delo. ki ie izSlo tudi že v njegovih, sedai menda razprodanih Zbranih spisih, je bilo lani celo dramatizirano in z uspehom igrano na odru naše ljubljanske Drame.
Sedai ie izbral Dosebni založniški odbor to Tavčarjevo kleno povest za ponatis v bogati bibliofilski izdaji, katere celotni izkupiček je namenil socialnim in sploh dobrodelnim namenom. kar ie pri nas novost, ki io moramo iskreno pozdraviti. V ta namen te osKibela Narodna tiskarna tisk. papirnica * evee papir, tvrdka Souvan platno, kiiueoveznica Schifrer vezavo itd. Kniiea. ki zdai po takem požrtvovalnem skupnem naporu leži pred lmmi. ie vsekakor svojevrstna in it ni mogoče odrekati oosebuih kvalitet, ni Pa. žal. tudi brez vseh hib. Celokunna grafična izvedba izvršena do osnutku in, noti .vodstvom, insr. arh. Oražma. Ie K'cer pri nas docela nova. ima pa svoj vzor v podobnih francoskih bibliofilskih izdajah in, torei ni tako absolutno originalna kakor bi se utesnilo' Neti v tem oziru nerazgledanemu ®loveku. Vizuelna podoba teksta brez
odstavkov ie estetično sicer doiemlji-va. ni pa tako prikupna za citante samo. ker.otežuie oddihe, ki so ne-obhodno potrebni. Nazadnje ie Pa tudi o izbranem črkovnem materialu mogoča diskusija, a barvna sočnost bi brez dvoma morala biti večia.
Da ne bo krivega razumevania. poudarjamo: pri bibliofilskih izdajah takih pretenzij gre izključno za vse; stransko popolnost, ki pa mora biti kljub temu zgrajena ne samo na estetičnih. ampak prav tako tudi praktičnih temeljih. Sele popolna združitev oboi e en. poleg seveda tudi notranje kvalitete dela samega kot takega. more ustvariti dovršeno vzornost resnične bibliofilske publikacije. Knjiga pa bo kljub temu gotovo v nolni meri izvršila svoie dvojno poslanstvo: nuditi Tavčarjevo »Cvetje v jeseni« v novi, bibliofilski izdaji, in doprinesti svoj delež za lajšanje bede našega naroda
v	teh težkih vojnih časih.
Dogodki n.i področju slovenske likovne umetnosti. Za obletnico smrti našeea velikega mojstra impresionističnega slikarstva. Riharda Jakopiča, ie razstavil salon Kos v prehodu Nebotičnika več pokojnikovih del iz starejše in novejše dobe njegovega ustvarjanja. Poleg mojstrovih slik ie pa e. Kos razstavil tudi Jakopičevo busto. ki io ie napravil akad. kipar Fr. Smerdu — V Obersnelovi galeriii sta priredili razstavo svojih slik in grafik akad. stikarica Bara R e ničeva in ea. Jela T rn koc z vi e v a. Reuičeva se ie predstavila s krajinami in tihožitji v oliu Trnkoczvieva Da večinoma s portreti v oliu. — Za prihodnje dni pripravlja akad. slikaT Matej Sternen v Narodni galeriji bvo-io večjo portretno razstavo, s katero nas hoče spomniti na 40. letnico prv«
razstave slovenskih impresionistov na Dunaju, ki ie tedaj prvič uveljavila slovenske moderne likovne umetnosti tudi v tujem svetu ter pomagala oma-jati domače skeptično nezaupanje do takrat mladih slikarskih avantgvardi-stov. Med dunajskimi razstavljalci je zavzemal prav Sternen zelo vidno in častno mesto.
*
Jubilej slovenskega opernega pevca. Te dni je slavil v vlogi Franja v For-sterievi operi »Gorenjski slavček« petindvajsetletnico svojega gledališkega udejstvovanja pevec e. Svetozar Banovec. ki ie nekoč ponesel glasove naše pesmi tudi med ameriške rojake gostoval večkrat na tujih odrih in nastopal kot odličen solist na koncertih ljubljanske Glasbene Matice in zagrebškega Kola. Njegova petindvajsetletnica se ie spremenila v skromen, a lep praznik naše Opere.
Nora mladinska slikanica. Knjigarna Schwenther (A. Erbežnik) ie izdala nedavno novo mladinsko slikanico »Prigode malega m u r e n ž k a «, kateri ie napisala besedilo Milica K l-tek. slike ji ie pa naslikata ing. arh. Mariia Vogelnikova Slikanica ie bila izdana v velikem četrtinskem formatu na debelejšem in trpežnejšem papirju in kartonirana. Slike na celili straneh so večbarvne, med tekstom so pa vmešane še enobarvne 'ilustracije. Večje irke z zadostnimi presledki med vrsticami omogočajo branie tudi otrokom mlajših letnikov, katerim ie slikanica V prvi vrsti namenjena. Slikanica bo gotovo našla pot do tistih, ki iih take knjige razveseljujejo. če: prav ii lahko očitamo da ie-po svoii izvedbi dosti premalo slovenska in vse preveč kopija takih tujih del.
HUMOR
Očetovska skrb
»No, ljubi sin, kako' si si uredil življenje. Kaj pa prav za prav delaš ves mesec?«
»Vseh trideset dni čakam prvega,« se odreže sin.
Ubogljiva služkinja
»Ančka, preden odnesete prazne krožnike z mize, morate vsakega gosta posebej vprašati, če še želi juhe,« poučuje gospa svojo novo služkinjo.
Zvečer se Ančka izkaže.
Brž ko so gostje juho pojedli, je vprašala: »Prosim, ali še kdo želi juhe?«
Eden izmed gostov se je oglasil. Tedaj je pa Ančka vljudno povedala:
»Je ni vež.«
Moder posredovalec
»Zdaj vam bom pokazal hišo, ki vam bo gotovo tako všeč, da jo boste takoj hoteli kupiti.«
»A ne pozabite, da mora stati kvečjemu pet minut od tramvajske postaje.«
»No, prav: potem pa teciva.«
Zaklonišče brez zasilnega izhoda je brez pomena. Hišni starešine! Ali je zasilni izhod vašje hiše urejen in zavajoVan? Preizkusite gal
Med filmskimi igralkami
Režiser poučuje neko filmsko igralko: »Živeti boste morali skromno in neoporečno.«
Igralka: »Alj ne bi mogla tega opraviti moja dvojnica?«
Otroška
»Babica, ali tvoji naočniki reg povečajo?«
»Seveda, draga otrok.«
»Potem mi jih pa posodi, ker mi mamica pravkar reže pogačo.«
1’ripororilo
Ravnateljstvo živalskega vrta išče krotitelja divjih zveri. Nekega mladega moža. ki se je ponudil za to službo, vpraša ravnatelj:
»Ali ste že kdaj krot,ili zveri?«
»še ne,« meni mladenič. »Pač sem bil pa tri leta v gledališču garderober.«
Razumljivo
. »Ančka, zakaj si pa na pismo napisala datum 10.. ko smo vendar danes šele tretjega?«	, •
»Ker boš pismo ti odnesel na pošto.«
Dokaz i .
»Torej res misliš, da te bo Tone v najkrajšem času zaprosil 'za roko?«
»Da, celo prepričana H-m o tem.«
»Kako pa moreš to tako natanko vedeti?«
»Ker, je, nenadno začel' trditi, da m mi preproste oUjeke vse bolj podajo ko razkošne.«
^laučimo otroka ravnati z denarjem!]
kar sl lahko kupi tudi za sto lir. So; že poceni Igračke, barvice, slikanice ali knjigo, lopatke, vsa tista roba, ki ni pretirano draga. Otrok se nehote posvetuje s mamo, kaj naj kupi. Materina naloga je pa. da otroka pouči, mu svetuje ali odsvetuje, če namerava kupiti kaj neprimernega ali nevrednega.
Večje otroke —> takšne, ki že hodijo v šolo — hkrati tudi navajamo, da zapisujejo svoje izdatke in prejemke. Takšni zapiski bodo otroku v zabavo in veselje, posebno če bo videl, da jih odrasli upoštevajo. To /e njegovo malo knjigovodstvo.
Takšno zapisovanje je za otroka zabavno in koristno hkrati. Mimogrede ga pa navaja k rednosti in varčnosti, ki sta gotovo med zelo lepimi človeškimi lastnostmi
Mnogo je otrok, ki morajo že v rani mladosti zdoma, bodisi da študirajo v mestu, bodisi da morajo s trebuhom za kruhom. Tako pridejo že mladi v življenjski vrtinec, kjer velja ohraniti čisto in bistro glavo In prav obračati denar. Ce tak otrok ni od doma navajen denarja varčevati, ga kmalu porabi za nepotrebne stvari, i oh koncu meseca mu ga pa zmanjka, j Če otrok razen tega nima dovolj stro- j ge vzgoje ali pa moralne hrbtenice, I se zgodi, da skuša priti do denarja na nepošten način. Pogosto sl pa denar tudi izposodi in mora pozneje plačati zanj tako visoke obresti, da je oškodovan. Zaplete se s takšnimi kupčijami v razne umazane zadeve, ki se iz njih ne more izmotati.
Vse to se ne more zgoditi, če je otrok kar se tiče ravnanja z denarjem pravilno vzgojen Zato takšna vzgoja ni samo priporočljiva, temveč neobhodno potrebna, saj navaja otroka k samostojnosti, ki je gotovo najlepše darilo, kar jih prejme na pot mlad. doraščajoč človek.
Kolikokrat po slaščičarnah, kinih im gostilnah vidimo mlade ljudi, ki plačujejo vnemamo z debelim denarjem in potisnejo ostanek drobiža v toP, ne da bi ga prešteli in ne da bi »e zavedali, kako težko je denar zaslužit/.
Otroci staršev, ki so preveč luhko-miselni, da bi navajali svojo dsco k varčnosti, nikoli ne bodo znali denarja prav obrniti. Po nepotrebnem ga bodo zapravili za razne ničnosti, ko ga bodo pa potrebovali, ga ne bo več.
Zato moramo v otroku že v rani mladosti vzgojiti čut za varčevanje. Otrok naj se prične kmalu zavedati, da denar ni igrača, vendar pa spet ■e smemo vrednosti denarja precenjevati, sicer utegne postati otrok lakomen in skop. V vsakem otroku je nekaj nagn/enja k razsipnosti, ki ga moramo ie v zgodnjem detinstvu modro in smotrno brzdati.
Ta vzgojna dolžnost je predvsem materina naloga. Ona je tista, ki otroku že v zgodnji mladosti privzgoji čut varčevanja In ustvari pra-
vi	odnos do denarja. Modra mati kupi otroku sšparovček«, bodisi ribniškega prašička ali pa lesen ešparov-ček«, ki se ne da odpreti, kadar otrok sam hoče. Zdaj otrok meče vanj denar po lirah ali po centesimlh. Vsakokrat, kadar vrže denar v »špa-tovček*, naj si zapomni, koliko denarja je že v ni cm. Ko je v njem okrogla vsotica denarja, ®šparovček« naposled ubijemo ali odpremo in vzamemo iz njega denar.
Ta denar je čisto otrokov, otrok sme z njim ukrenili In kupiti, kar si zaželi. Ka/pak bo kmalu spoznal, da so njegove želje omejene po vednosti denarja, saj si s sto lirami še ne ho mogel kupiti jahalnega konjiča ali bobna. Morda bo nekoliko razočaran, toda nič ne de. Saj je še mnogo druaean lepega in koristnega,
S. L.
NAŠ NAGRADNI NATECAI
Količek n praktične nosnodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Koruzni žličniki z rižem
Vzemi 30 dkg riža in ca kuhal v klani vodi približno četrt ure. primešaj mu 30 div" beleča koruzneca zdroba in ca kuliai še četrt ure. nato odstavi. Ohlajenemu dodai 1 iaice in dobro premešah oblikuj žličnike in iih polacai v slan krop še za četrt ure. Ko so žličniki kuhani iih potresi s parmskim sirom, polij z vročim maslom in drobtinicami in servirai s solato.
S. S.. Ljubljana '
Mesni svitek
Napravi navadno kvašeno testo in Ca pusti, da nekaj časa shaja. Medtem sesekljaj nekaj govedine, »prepraži jo s čebulo (Vrtrii netršiliem. mn-
s* M
£
DARMOL
mjboljie odvajalno sredstva
jaronom, ix>i>roin in soiio in pusti, da se ohladi. Ždai razvaljaj shaiauo testo. namaži ca s prepraženim mesom in zvij. Štruco pusti shajati še nekaj časa. nato io speci. Narežeš io za nedeljsko večerjo h kakršni koli solati, uajbolle pa k fižolovi.
S. S.. Ljubljana
Štruklji a drobtinicami za juh«
Naredi vlečno testo za štruklje. Medtem ko testo počiva, pripravi nadev, in sicer: V malo vode namoči potrebno količino drobtinic, tako dn ie nadev cost. Dodai 1 jajee in žlico olja. Zvaljano testo zdai namaži g tem nadevom. ca zvil in zavij v prtič in kuhaj 20 minut. Ko ie kuhan, ca zreži in dal na iuho. Ako na temu nadevu dodaš malo sladkorja cimeta in mar. mrdade in kuhane nato še nekoliko zabeliš, dobiš izvrstno močnatp jed.
•
Za vsak prispevek, obiavlien v »Kotičku za praktične gospodinje«. plačamo 10 lir. Znesek dvienete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošli pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček »a praktične gospodinje, Ljubljana. Poštni predal 253.
Vzepia pred rojstvom!
Ljudska vera je že od nekdaj pripisovala okolici in življenju noseče matere velik pomen, češ da vplivata na značaj in celo na zunanjost še nerojenega deteta. Posebno verjamejo preprosti ljudje^ v tako imenovano »zagledanje«. češ da se noseča žena lahko »zagleda« v lepo ali pa v pohabljeno bitje in da pozneje njen otrok nosi odraz tega »zagledan ja«.
Norveški pisatelj in pesnik Bjorn-son, znan posebno po svojih kmetskih novelah, pripoveduje, da se je nekoč, prav ko je bila njegova zena v blagoslovljenem stanju, vozil z njo v vlaku z nekim gospodom, ki je imel na desnem ušesu grd izrastek. Ko so se z, lij im zapletli v pogovor, je morala žena nehote venomer misliti, kako neprijetno bi bilo. če bi tudi njen otrok imel tak izrastek na ušesu. In glej, ko se je otrok rodil, je res imel prav tako izkaženo uho. ki so mu ga sele z opertacijo popravili.
Bjornson pripoveduje dalje: »Nekaj let pozneje, preden se je rodil naš najmlajši, sva z ženo potovala v tujino. V kraju, kjer sva živela tisti čas. jo bil tudi neki naš znanec, ki je hudo škilil. Večkrat je prišel k nama v vas in se pogovarjal posebno rad z mojo ženo. Zena se je kajpak bala, da se ne bi s tem otrokom ponovil isti primer kakor z njenim prvorojencem. Ves čas je živela v strahu, da ne bi tudi novorojenček škilil. Njena bojazen ni bila neupravičena. Otrok je pri rojstvu in še nekaj let pozneje zelo škilil; šele z operacijo smo mu popravili oči in vid.«
Čeprav je to pripovedovanje verodostojno, čeprav se zdi, da dokazuje upravičenost ljudske vere, vendar še ni neizpodbiten dokaz, da se noseča žena res lahko »zagleda«. So pa zdravniki, ki »zagledanja« čisto ne zanikajo. Karl Ernst von Baer (1792 do 1876) ustanovitelj modernega nauka o razvoju, navaja za primer svojo lastno sestro. Ko je bila noseča, se je nekoč zelo prestrašila velikega požara v bližini svojega doma. Tri mesece nato je rodila dete. ki je imelo na čelu ognjenordeč madež. Ta je počasi bledel in je v osmem letu Čisto izginil.
Tudi zdravniki današnjega časa so že mnogo razpravljali o »zaglcdanju«, vendar si še niso na jasnem, ali je možno ali ne. Žo 500 let pred Kristusom je grški zdravnik Empedoklej pisal, da je »zagledanje« v zvezi z materino fantazijo, ki ima velik vpliv na še nerojenega otroka.
Ko se je v 19. stoletju razvila natančna veda. so se spet pojavili dvomi o dotedanjem mišljenju glede »za
ka »zagledanje« ne more ničesar pridati ali izpremeniti. Tako je tudi znameniti fiziolog novejšega časa ,To-hannes Miiller v svojem »Priročniku fiziologije« izjavil, da »zagledanje« ni možno. Nobenega neizpodbitnega dokaza ni, da imajo neprijetna doživetja noseče matere kakšen vpliv na že spočeto dete. Tudi primeri, ki jih navajajo resni in verodostojni ljudje, niso se dokaz, temveč samo niz slučajnosti.
Tako imenovano »ognjeno znamenje« je nova tvorba zelo razširjenih ip razvitih krvnih žilic, ki nastopa lahko plosko ali pa v obliki izrastka. Podobni so madeži na koži, ki nastopajo zaradi zgoščenja pigmenta v ne-katerih delih kože in so po obliki in veliktosti zelo različni, ploski ali iz-raščeni in celo poraščeni. Obe obliki
(Ti tr'Je modeli so risani tarcCuo ta »DruJUnsici tednike In niso bili le objavljeni)
Tri lepe šporfne poldne obleke. Prva je iz temnorjaveqa blaqa in ima na krilu dva žepa in dve qubi. Hrbet je ukrojen prav luko kakor prednii del životka,- — Dračja obleka je iz temnomodreqa blaqa in ima zvončasto krilo. Ovralnik in pas sla bela. Temna športna obleka, ki nam v hladnejših poletnih dneh nadomešča kostim ali plašč. Zapenja se v pasu. K njej nosimo vložek ali pa bluzico.
teh »materinih znamenj« nam ostaneta vse življenje in jih ni mogoče odpraviti. Tudi škiljenje je prirojeno, vendar se od »materinega znamenja« loči po tem, da se pozneje samo po sebi izgubi, tako da ga opazimo samo, če je zelo izrazito in ga odpravimo s primernimi naočniki ali operacijo.
Če se nam pa torej ni treba bati »zagledanja«, moramo poudariti, da duševna razrvanost matere v blagoslovljenem stanju res slabo vpliva na otroka vPod srcem. Zato bi bilo želeti, da bi živele noseče matere v prijetnem okolju in da bi jim bili hudi duševni pretresi prihranjeni. Noseče Indijanke si izbero za svoj ideal najlepše dekle v rodu ali pa po značaju najplemenitejše; tako skušajo svojo fantazijo podžigati ugodno z intenzivno mislijo na te ljudi. Vendar to ravnanje ne more vplivati neposredno na nerojenega otroka, saj tudi ne smemo misliti, da bomo rodile lepotico. če bomo med nosečnostjo pogosto gledale grške kipe ali slike lepih žen. zakaj bistvo nerojenega otroka je določeno t>o podedovanim Vsekako sta pa duševna uravnovešenost in telesno dobro počutje noseče žene do-
| DAMSKA KI OTROŠKA KROJAClCA j j Salon .JOŽICA* Grum :
•! LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ka/N j
ber temeljni kamen za zdravje bodočega deteta. Pri tem kajpak ne smemo pozabiti na primerno prehrano, saj črpa otrok svojo sile iz materinega organizma.
Tako imenovana vzgoja pred rojstvom je torej čisto v moči matere same, v njenem odnosu do sveta in v njeni duševnosti. Dolžnost vsake matere je, da je v tem času vzdržna in skrbi za svoje zdravje, ki je in bo hkrati tudi otrokovo zdravje.
Posebno škoduje še nerojenemu otroku pitje alkoholnih pijač. To kajpak ne pomeni, da no sme noseča žena niti pokusiti alkohola, toda če bi ga stalno vsak dan popila več kozarčkov, bi se to otroku prav gotovo poznalo. Še bolj kakor alkohol je pa za nerojenega otroka škodljiv tobak. Nikotin uničuje zaplodilo gmoto, zato se mora noseča mati vsekako odpovedati kajenju. Vsaka mati bi se torej lahko ravnala po modrem izreki] Goetheja, ki je nekoč zapisal: »če bi bili starši vzgojeni, bi matere lahko rodile vzgojene otroke.«
ZA LEPE NOGE
Strokovnjaki pravijo, da ie lepo ono žensko stopalo, ki ie tako dolqo. kolikor znaša sedmi del celotne telesne višine. Drugi prst na nogi mora biti tako dolg kakor palec, rajši še malo daljši, nikakor pa ne krajši. Obok stopala naj bo tako visok, da moremo, ne da bi se trudili, tedai ko stojimo, podenj postaviti dva prsta.
V	prejšnjih časih so telovadni učitelji učili, da mora ženska stopati tako, da pri hoji obrača stopata navzven. Mlajša generacija je v tem dokaj na boljšem, strokovni učitelji so namreč spoznali, da takšna nenaravna hoja poveča nagnjenje k ploski nogi in predpisali naravno hojo.
Trdi mestrji tlak je v večini primerov kriv, da nimamo tako prožnih noq. kakor bi iih po naravi morali imeti. Zato moramo vsaj poleti noge večkrat okrepiti s tem. da hodimo čim več bosi, pa bodisi po travi ali po pesku. Dobra vaja za krepitev in naravno lepoto noa ie tek po prstih. Učinkovita je tudi vaja. pri kateri se vsaj po petkrat dvignemo na prste, nato pa spet spustimo na cel podplat. S tem dosežemo, da postane stopalo prožno in elastično.
Ce hočete imeli zdrave noge. iih po vsaki ceni morate vsaj enkrat na dan dodobra okopati v topli vodi. ki ste ji pridali kakšnih osvežujočih soli. Posebno one. ki se jim noqe rade pote, morajo umivanju noq posvečati posebno pažnjo. Tem posebno priporočamo kopanje nog v vodi, ki so ji dodale nekaj kapljic kisa. Takšna kopel iih bo nenavadno osvežila. Če vas bodo noge po tei kopeli skelele, si jih najprej namažite s kakšno mastno kremo, potem pa popudraite s kakšnim praškom ali pudrom proti znojenju.
jk. % % SSŽ.SŠ ,»
^ mm
Moderna poletna oblekca iz temno-riave »vile; po krilu so počez vložene proge iz blaqa kremaste barve.
Premastni lasje
Lase, ki preobilno izločajo tolščo, je težko urejevati in so zmerom videti nekoliko zanemarjeni. Samo rahle. suhe lase moremo zmerom lepo počesati in si same urediti primerno pričesko.
Ker se na mastnih laseh hitreje nabere nesnaga, ko na suhih, jih moramo večkrat umivati in tako izločanje tolšče le še povečamo. Z umivanjem torej maščobe ne moremo trajno odpraviti. Najboljše je, da se zatečemo v tem primeru k lasnemu pudru. Z njim si posujemo lase in si jih nato dobro počešemo. Ko se nam ždi, da je puder vso maščobo vsesal, ga spet izčešemo z las, in sicer tako, da ščetkamo glavo od lasišča do konca las. To ddamo toliko časa. dokler nismo spravili z las vsega pudra.
Dobro je, če si lase zvečer napudramo in potem zjutraj puder izčešemo. Tako ne zmanjšamo samo maščobe na laseh, temveč tudi na lasišču.
Če se povečanemu izločanju .maščobe pridruži še masten prhljaj, je najboljše, da odidemo takoj h kakšnemu zdravniku - kbzmetiku, ki bo ugotovil, kje tiči vzrok temu odvečnemu izločanju maščolie.
Vzrok zelo mastnih las lahko tiči v prebavi. Mnogokrat namreč na lasišče vplivajo neke bakterije, ki se pri presnavljanju hrane razvijejo v črevesju. V tem primeru si pomagamo z uživanjem navadnega rdečega korenčka, ki je zato izvrstno zdravilo. Če bi ženske z mastnimi lasmi pojedle dva meseca vsak dan po dva korenčka, bi nevšečnost izginila. Tudi borovnice, ki jih bomo zdaj kmalu lahko jedle, sai v gozdu že cveto. v tem primeru pomagajo. Seveda je pa v resnejših primerih za vsako najboljše, da vpraša zdravnika za svet.
če se upeieifM) ali ranimo
C« se prj rezanju zeljnat« soltle ali rezaucev urežemo v prsi. piičua rana takoj krvaveli: v te.ra trenutka ie narava že sama "ričela svoje zdravljenje. Kri. ki priteče iz rane. izpere namreč vso umazanijo in vse škodljive snovi, ki so prišle v rano z nožem ali kakor koli drugače.
Zato ie najboljše, oe rano od strani nekoliko pritisnemo da zelo zakvvavi. nato p« zatisnemo. Pri majhni rani s® kri sama ustavi, sai se na prerezu kri sesede in strdi in odprtino zapazi. Ta krasta varuje rano pred zunauio nesnago. pa tudi pred udarcem in okušanjem. V notranjščini pa strnjena kri spet združi krvne žilice, ki so se bile prej nretrgale in se tako narede nove1 krvne cevčice. Okrog rane koža zardi ali tudi oteče, ker kri živahnoie ki viži. da se kar najhitreje tvorijo nove stauiee. novo meso in koža. Ko zraste nova kož«, odpade strnjeni krvni obronek — k rasti ra. narava ie dovršila svoje zdravljenje.
Pri večjih ranah ie nevarnost krvavitve večja, zato moramo k zdravniku. Ce ie rana večia. ie tudi možnost, da pride vanjo več nesnage, večja. Rana se tedai lahko okuži in prične gnojiti. Zdravnik zato rano razkuži. Pri velikem prerezu ie pretrganih morda tudi kai važnih žil zato bi bilo tvegano, če bi čakali, da bi iih narava sama zvezala. Ranjeni bi izgubil ta Ča9 preveč krvi. kar je smrtnonevamo.
Alj ie boljše, da imamo rano obvezano ali prosto? Če ie rana prosta, se hitreje coli. toda možnost okužitve ie večja zato. ker se lahko na rano ponovno udarimo, tako prične krvaveti Če ie pa rana obvezana, se celi neko liko počasneje, zato se nam pa ni treba bati. da bi so okužili Zato naj torej velia: majhne rane na takšnem mestu, kjer ie možnost udarca majhna. naj ostanejo proste, vse druge pa obvežimo.
Ali se ofroci zdaj hitreje razvijajo ko v prejšnjih časih?
Znanstveniki so ugotovili zanimivo dejstvo, da se otroci v današnjih časih hitreje razvijajo in tudi približno dve leti prej dozore, ko pred tridesetimi leti. To velja predvsem za mest-
*
no mladino, v večini primerov so pa to hitro zorenje ugotovili tudi pri kmečkih otrocih. Zaenkrat znanstveniki še niso mogli ugotoviti, kaj je temu vzrok.
Ali bi rade kaj vedele o trubadurjih?
Trubadurji so bili potujoči pevci, ki so v srednjem veku po qradovih opevali žensko lepoto in milino. Trubadur je moral v vezani in nevezani besedi opevati ljubezensko doživlia-nie. borbo med dvema ljubezenskima tekmecema in tveganje v ljubezni. Včasih so se zbrali trubadurji k »trubadurskem sodišču«. Eden izmed njih je bil sodnik, ta si ie izbral svoje svetovalce. Drugi so smeli staviti razna vprašanja. Med njimi so bila nekatera prav zanimiva. Na primer:
.. I- Ali po svoji smrti želiš svoji liublieni smrt ali pa drugeqa moža?
2.	Kaj je hujše: nezvestoba zakonskega moža ali nezvestoba ljubimca:
a) če ostane zakonski mož ženi zvest?
b) če ie zakonski mož te žene tudi nezvest?
, ?• Ce bi bila tekmeca pri lepi ženski, .ah bi rajši videl, da qrem ponoči k mej. ko ti prihajaš izpod nienega okna. ali da prihajam jaz od nje. ko si ti namenjen pod nično okno?
4. Tebe je ljubila. Nato je ljubila tudi mene. toda ni mi povedala, da je tudi še. tebi naklonjena Kateri izmed nam ie boli vreden pomilovanja?
5. Ce bi te ljubljena varala, ali bi hotel to vedeti, čeprav se zavedaš, da ..i ti gotovost povzročala silne bolečine ljubosumnosti in užaljeneqa ponosa?
Dvoje spoznamo iz teli vprašani: da ie bilo že nekdai orov kakor danes težko uieti in obdržati srce lepe ženske in da so liudie imeli nieqa dni zelo mnoqo časa in malo resnosti. da so se tako	ukvarinli s
takšnimi ničnimi problemi.
(Kiilnische Illustrierte Zcitung.)
Ni dovolj, da greste v zaklonišče sami. praznik rok in brez brane. Vzemite vselej s seboj tudi nekaj prtljage, odeje in toplo obleko!
Horauagabar: K. Bratuša, Journaliat; verantarortlicher Redakteur: H. Kara, Jouraaltst; Druckerel: Merkur. A. G. In Ljubljana; fUr di» Druckerei verantwortlich: 0. Mihalek — alletn Ljubljana. — izdaja K. BratuSa. aaviaar; odgovarja H. K era. aorta ar; tlaka tlakama Merkur d. <L * Ljubljani: za tiskamo odgovarja 0- Mihalek — val > Ljubljani