Št. 30.
V Ljubljani, petek dne 1. aprila 1910
Leto I
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob'/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Po enem mesecu.
En mesec imamo za sabo. To res ni mnogo in v normalnih razmerah se mi niti spomnili ne bi tega »jubileja*, ali pri tolikih neprilikah, ki se ima boriti z njimi „Jutro“, je tudi konec prvega meseca izhajanja »Jutra* — jubilej.
Naši nasprotniki — ki niso malobrojni
—	so prerokovali po kavarnah „Jutru“ k večjemu mesec dni življenja. Dalje po njihovem mnenju »Jutro* na noben, ali absolutno noben način ne bi moglo izhajati in oni so nestrpno šteli dneve, ker so komaj čakali trenutka, ko bi si odahnili, a odahnili bi si — na odprtem grobu novega ljubljanskega dnevnika, ki se je pojavil tako nepričakovano, ali istočasno tako — samozavestno.
V	zadregi je bila ljubljanska frakarija, a v zadregi je bil še nekdo drugi, ki „ Jutro * ravno tako sovraži kot gospodje iz Knaflove in Kopitarjeve ulice. Ta »nekdo" ima pa tudi moč v rokah in za to je bilo »Jutro* že v prvem mesecu svojega izhajanja — štirikrat pobeljeno in to vsekakor nekaj pomeni.
»Jutro* ima — četudi izhaja komaj mesec dni — za sabo svojo zgodovino. Ono je združilo nekdanje ljute nasprotnike, ki so pozabili na svoja stara medsebojna nasprotstva in združili svoje moči, da bi lažje uničili mladega bojevnika za svobodo in napredek.
Ali ta mladi bojevnik je močan in samozavesten in gleda z globokim preziranjem na svoje slabe nasprotnike, ker ima že po enem mesecu svojega življenja za sabo lepo četo prijateljev, ki spoznajo potrebo njegovega obstoja in mu ne dajo — umreti.
Ne verujete, gospodje? Nam je vseeno. Steli ste dneve v marcu, pa jih štejte še v aprilu, maju itd., leta 1910, 1911, 1912 itd. Štejte dneve, ko drugače takoin-tako nič ne delate in se pripravljajte za nagrobni govor, ki ga mislite držati povodom smrti »Jutra*, pa ga bo držalo »Jutro* povodom — vaše smrti, ki gotovo nastopi prej kot smrt »Jutra*.
Noj je slab politik, a gotovi naši politični možje so močno podobni temu afriškemu ptiču. Mi bi želeli, da oni ne bi bili taki, ali učiti jih tudi ne maramo, ker dobro vemo, da to ne bi nič pomagalo. Mogoče je pa, da jih razmere prisilijo, da sami sprevidijo, da je njihova politika — politika noja. Ako to spoznanje pride prepozno, ne bo to naša krivda.
Sicer pa ne maramo danes, ko proslavljamo svoj prvi »jubilej*, preveč polemizirati. Za to bo še vedno dosti časa, to našim nasprotnikom garantiramo čisto resno; garantiramo jim pa tudi, da jim naša polemiziranja ne bodo prijetna in da ne bodo mogli preiti preko njih na dnevni red.
Zmotili so se naši nasprotniki v svojih prerokovanjih že enkrat in mi jim pri tej priliki povemo ponovno:	»Jutro*	gleda
brezskrbno in veselo v bodočnost — vi pa štejte dneve, mesece in leta!
Slovanski Jug.
Politične vesti iz Dalmacije. Splitski župan dr. V. Mihaljevič, ki bo odstopil od predsedstva »Hrvatske stranke* bo dobil najbrž naslednika v osebi zelo priljubljenega viteza pl. Dubokovič-a. — Dr. Pero Cingrija se hoče zopet pridružiti s svojo frakcijo »Hrvatski stranki.* — Pri državnozborskih nadomestnih volitvah mesto od-stopivšega mons. Bulič-a se z veliko gotovostjo računa na izvolitev vodje demokratov, dr. Smodlake.
Bolgarsko-turški odnošajl. Carigrajski mladoturški organ »Tanin* javlja iz vladnih krogov, da sta povodom bivanja kralja Ferdinanda v Carigradu govorila turški minister zunanjih del Rifat-paša in bolgarski ministrski predsednik Malinov o naslednjih vprašanjih: 1. O železniški progi Kumanovo—Čustendil, po kateri bi bila Bolgarska direktno zvezana z Macedonijo; 2. O trgovski pogodbi med Bolgarsko in Turško; 3. O državljanstvu; 4. O končni določitvi mej in 5. O eksarfatu. Pri nekaterih od teh vprašanj se je že dosegel načelni sporazum, a smatra se, da se tudi druge težkoče premagajo pri nadaljnjih pogajanjih, ali težko da se doseže sporazum glede točke 1. (železniška zveza Kumanovo-Čustendil) in 4. (končna določitev meje med Bolgarsko in Turško). Turška namreč nič kaj prerada ne vidi, da bi se ustvarjale nove komunikacijske zveze med njo in drugimi balkanskimi državami, ker se boji preozkih stikov Srbov, Bolgarov in Grkov iz slobodnih njihovih držav s Srbi, Bolgari in Grki, ki živijo v mejah turške države. Zelo resni so pa tudi obmejni spori med Bolgarsko in Turško, ker je preporni teritorij, četudi zelo majhen, v strategijskem oziru zelo važen.
Splošni pregled.
Razmotrivanja o moči strank v prihodnji ogrski poslanski zbornici.
»Neue Freie Presse* ima na uvodnem mestu zelo interesanten informativen članek glede razmerja posameznih strank v prihodnji ogrski reprezentantski zbornici. Vse kaže na to, da dobi vladna stranka veliko moč, če ne absolutno večino. Mnenja o moči prihodnje zborniške delegacije vladne stranke se gibljejo med 180—280 poslancev. Po najnižjem računanju bi vlada imela kajpada samo relativno večino, ker je za dosego absolutne večine — če izvzamemo hrvatske poslance — potrebno 207 mandatov — in bi celo v onih točkah, za katere bi glasovali tudi Hrvatje, imela vlada le 220 poslancev na razpolago, med tem, ko bi morala znašati absolutna večina v tem slučaju 227 poslancev. Vendar se pa splošno računa, da bo vladna stranka dosegla 220 mandatov in tako ji bo zagotovljena večina v obeh slučajih. Kako bo izšla neodvisna stranka iz volilnega boja, oziroma katera frakcija Kossuth-ova ali Justh-ova dobi premoč, je danes še nemogoče reči, ker sta
obe postavila v vseh okrajih kandidate, kjer le mislita na uspeh.
V	Budimpešti bo za neodvisno stranko gotovo slabo in najbrž dobi tu 7—8 poslancev ministerijalna delavna (vladna) stranka in 1—2 poslanca demokrati. Glavna domena neodvisne stranke je »Alfčld,* nižina med Donavo in Tiso. Tu njihove moči najbrž tudi sedanje volitve ne bodo znatno oslabile. V drugih delih Ogrske pa bodo morali računati na precejšne izgube tako, da bo prihodnja zastopniška zbornica približno sledeče izgledala: vladna stranka 203—249, neodvisna stranka 122—158, ljudska stranka 19—23, nacijonalne stranke
19—24 in male frakcije 4—5 poslancev.
Revizija grške ustave.
Dne 30. marca je grški kralj ob navzočnosti dvora v poslanski zbornici prebral reskript, v katerem opisuje nastalo politično krizo. Obljublja ob enem, da se izpelje sklep zbornice od 18. februarja glede revizije nefundamentalnih določb glede ustave in da se bo na podlagi točke 107 ustave sklicala revizijonistiška zbornica. S pozivom, naj se vrnejo normalne razmere v prospeh domovine, je končal kralj svoj govor.
Abesinski cesar Menellk umrl.
Že tolikokrat mrtvim proglašeni Neguš Menelik je 30. marca dopoldne umrl. Za njegovo državo pomenja njegova vlada važno dobo.
Rojen je bil Menelik, oziroma pravilno Menilek 17. avgusta 1844. kot sin tedanjega prestolonaslednika in neke sužnje. S pomočjo Angleške si je ohranil v skrajno nevarnih časih svoje mladosti prestol. L. 1889. je bil kronan, potem, ko je po padcu kralja Ivana postal prestol prazen. Med tem pa so Italijani zasedli kolonijo Eritreo in hoteli razširiti svoj protektorat čez vso Abesinijo. Ko pa so hoteli okupirati tudi provincijo Tigre,, prišlo je do vojne, katera je vsled Menelikove zmage 1. marca 1. 1896. rešila svobodo Abesinije.
Ker ni zapustil sina, določil je za svojega naslednika sina svoje hčerke Uisero Zevditu, Lidy Jeassu-ja. Odgojil ga je popolnoma evropski in ta je sedaj glavni steber moderniziranja Abesinije. Da na abesinskem dvoru tudi ne manjka intrig, skrbi zaščitnica reakcije, sedaj legitimna vdova Taitu, slovensko: »solnčni svit.* Po zelo viharnem življenju se je prospela do kraljeve metrese in 1. 1887. je postala prava žena. Sedaj jo je stranka prestolonaslednika ujela in upati je, da za vselej konča svoje intrige v korist reakcije.
Papežev nuncij v Berlinu.
»Echo de Pariš* poroča, da se misli v Berlinu ustanoviti papeževo nuncijaturo. Potrebni dogovori so se baje izvršili o priliki bivanja nemškega državnega kancelarja Bethmann-Hollwega v Rimu in . njegove konference s papeževim tajnikom Merry del Val-om.
Dnevne vesti.
Kako se izrabljajo beneflcljati ? Pri
sv. Petru v Ljubljani so poleg mesta župnika določena še 3 mesta beneficijatov, torej nekakih pomožnih duhovnikov in kaplanov. Ti beneficijati se upravljajo, če se ne motimo iz Schillingove ustanove. Usta-novnik jim je izrecno določil delokrog; ta obsega izvrševanje dušnega pastirstva vobče. Poleg maš, morajo ti duhovniki oskrbovati verouk, obisk bolnikov itd. V dobi, ko je bilo še pomanjkanje duhovnikov, sta bila nameščena le dva duhovnika te ustanove. Tako je bilo vsaj v škofijskem »Catalogus Cleri Dioc. Labacensis* leta in leta čitati, da je 3. mesto beneficijata pri sv. Petru, vacat, t. j. prazno. Kam je šel denar iz tega praznega mesta, to nas nič ne briga. Ampak zanima nas pa to-le: Lani je prišel neki Evgen Traven kot tretji duhovnik k sv. Petru. Po vsej pravici bi se dalo sklepati, da ta Evgen Traven zasede tretji že tako dolgo prazni beneficijat. Ampak kakor zgorej omenjeno škofijsko glasilo za 1. 1910. spričuje, temu nikakor ni tako. Tretji beneficijat se še vedno izkazuje kot »vacat,* torej nena-meščeno, dočim je Traven označen kot ko-operator, t. j. nekak pomožni duhovnik. To nejasno nameščenje se nam zdi■*— ker škofa pobližje poznamo — ne sicer zelo — vendar pa malo sumljivo. Če je beneficijat že toliko let prazen, za kooperatorja pa, kolikor vsaj nam znano, pri sv. Petru ni ustanovljenega mesta, zakaj Traven ni zasedel prazno, ampak popolnoma novo mesto ? To uganko smo mi kot lajiki tako-le rešili: Za Travna je vseeno, ali je označen kot beneficijat ali kooperator pri sv. Petru. On namreč pa v resnici proti vsem božjim zapovedim in cerkvenim odredbam ne opravlja prav nobenega dušnega pastirstva. Ampak on odpravi zjutraj le »suho* mašo,, a še za to mašo je posebej plačan. Vse drugo dušno pastirstvo pa Traven obeša dan za dnem na kol, zato pa je Traven ves ljubi božji dan nekoliko politični agitator, večinoma pa — vsaj po imenu — je Traven tudi nadzornik Gospodarske zvezev in sicer gotovo ne brez mastne plače. Če bi se ga izkazalo kot beneficijata, bi se morda kdo znašel, pa bi škofu rekel: Prevzvišeni, stojte! Ta Vaš duhovnik vleče sicer denar za ustanove, a ne opravlja pa dolžnosti po določbah ustanovnika. Zato je škof pustil to tretje mesto tudi še sedaj dozdevno kot prazno. A kdo nam jamči, da Traven kot kooperator, torej le pod drugim naslovom v resnici ne vleče ustanove beneficijata? Kranjec bi rekel, to je lumparija, namreč v slučaju, če je uganka prav rešena tako. Zato pa Prevzvišeni, dobro delo storite, ako to zadevo podrobno pojasnite. To je tembolj potrebno, ker čujemo, da je tudi drugi beneficijat, ali kaplan pravzaprav le politični agitator in da je v tem poslu tako zaposlen, da nikakor nima časa za dolžnosti dušnega pastirstva. — Prevzvišeni, mi uva-žujemo, da pri obilici Vaših poslov kot cerkveni knez ne morete paziti na take malenkosti. Zato pa nam bodite hvaležni
LISTEK.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.	[23]
Trenotno se sam Kovač ni zavedal svojega početja, tesno je privil k sebi telo, ki je postalo igrača v njegovih močnih rokah, čutil je samo drhet in slišal razburjeno dihanje, ki ga je zdajin^daj prekinil
strasten vsklik, poželjiv vzdih . . . Eleonora
je sklonila svojo glavo na njegove prsi... in v istem trenotku je Kovač pozabil na vse . . . slika njegove žene je izginila izpred njegovih dušnih oči . . . postal je človek, ki ni videl pred seboj ničesar druzega nego žensko telo, ki drhti in si želi užitkov . . .
Ko se je Kovač poslavljal od Eleo-nore, poslovila sta se prijateljsko, popolnoma intimno; Eleonora ga je poljubovala, Kovač pa se je zadovoljno smejal . . . zagotovil jo je, da ji je vedno na razpolago, samo pokliče naj ga . . .
Kovač je šel naravnost domov, kjer ga je veselo sprejela Mary ... a Kovaču se je naenkrat zazdela popolnoma tuja, kot
da bi je ne videl nikdar, kot da jo je danes srečal prvič v življenju.
Mary je stopila k njemu poljubila ga je, a Kovaču so se zdeli njeni poljubi tako mrzli in hladni, objemi njenih rok tako prisiljeni — da ga je zazeblo — in ako je primerjal svojo soprogo z Eleonoro, našel je ono velikansko razliko med obema ženama, našel je ono razliko, ki je doslej ni videl ...
In v istih trenotkih je gledal svojo sestro Rene v popolnoma drugačni luči ... ni je več preziral, njeno življenje se mu ni zdelo več tako čudno in nenavadno, zakaj naj bi ne uživala onega, kar more in hoče!
Mary pa vse te premembe svojega moža ni takoj opazila, ona ga je še vedno ljubila in poznala kot takega, ki ga je spoznala šele v Parizu, ki ga je ljubila ves ta dolgi čas! Ni mogla niti sumnjati, da se je v duši njenega moža zgodila v zadnjem času velika sprememba, da se je pred njegovimi očmi razširilo novo obzorje ... da je na tem obzorju zatemnela njena slika, da je izšlo novo solnce, ki ga je popolnoma oslepilo ... Ni se zavedala, da je bila vsa ona ljubezen, ki jo je leta in leta gojila v dnu svojega srca, da je bila ona udanost
zastonj, da so hipni utisi v enem trenotku ubili v duši njenega soproga ono mirno življenje sreče, zadovoljnosti! — Kovač pa je opazoval svojo ženo kot tujko ... neznanko; Eleonora jo je popolnoma spodrinila ... a vendar se je Kovaču vlegla na prsi neka temna žalostna slutnja, ki ga je mučila že od prvega trenotka, ko je prišel v Ljubljano ... S silo se je otresel teh misli, vesela bodočnost, razkošno življenje ga čaka ... in zakaj mu ne bi žrtvoval par trenotkov.
IX.
V	elegantni ljubljanski kavarni je sedel Winter in prelistaval razne liste, ki mu jih je prinašal natakar; sicer ni bil kaj posebno zadovoljen, ko je moral čakati tu v kavarni tako lepega popoldne; rajše bi pač šel k Rene, ki ga pričakuje ... a on je imel v kavarni randevu z nekim starim uradnikom ...
Smešen se mu je zdel položaj, ki je zašel vanj . . .
Nekega lepega dne ga sredi ulice nahruli neki uradnik Dimic, ki mu naravnost in prijateljski pove, da je slišal o sestankih lepih dam in gospodov, ki se medseboj jako lepo zabavajo, da je njegova največja
želja, da bi prišel v to družbo . . . Winter je začudeno poslušal in se na tihem smejal staremu blazirancu, ki je komaj premikal svoje noge po ulicah ... a nasprotovati mu ni mogel, ker se je bal, da mu ta človek ne bi napravil kakih neumnosti . . . Rekel mu je, da on sam o ti stvari ne more odločevati ničesar, da se pogovori z drugimi; in mu pozneje že odgovori.
A ta svoj odgovor je Winter zavlačeval od dne do dne, vselej, kadar ga je zagledal na ulici, se mu je skril; a Dimic ga je vedno znal poiskati.
Slednič se Winter ni mogel več drugače otresti vsiljivca kot da mu je sporočil, da ga z odgovorom pričakuje v kavarni. Pravzaprav sam ni vedel, kaj naj mu odgovori, ker se ga je v resnici bal; svojim tovarišem ni ničesar hotel povedati, ker je mislil sam vse uravnati z Dimicom.
Vedel je, da mu bo težko razjasniti ta položaj, premišljeval je, kaj naj stori, a pravega izgovora ni mogel najti . . .
Zaslišal je oddaleč drsajoče korake, dvignil je glavo in zagledal Dimica, ki se je zadovoljno smehljaje pomikal proti njemu.
(Dalje.)
Žlico vzame „Jutro“ veliko brezovo metlo, pa malo pomede, kjer se je že preveč smeti nabralo pred pragi Vaše škofije I
Kako skrbe klerikalci za svoje |judl! OdkŽir ima S. L. S. deželno gospodarstvo v rokah, se je — to se mora enkrat priznati — tudi za uradništvo, nižje kot višje, mnogd storilo. Na Kranjskem sploh še nikjer toliko in v tako kratkem Času. Kar na novo se je obilica služb ustanovila in še vedno se nove razpisujejo, ^tevilo deželnih uradnikov se je v zadnjih dveh letih pomnožilo za 15, letos jih pride še 8. »Mi hočemo imeti zadovoljne uradnike od najnižjega do najvišjega", pravijo deželni gospodarji. In zato ima ta stranka že danes z malo izjemo vse deželno uradništvo — za sebojl.Ni čuda!
Poročilo <j sinočnjem predavanju thed. g. Črniče moramo za danes radi pomanjkanja prostora odložiti. Pripomnimo pa: Drugi del predavanja je bil še zanimivejši, kakor prvi; tudi obisk je bil mno-gošfevilnejši. Škoda le, da je vprizarjanje skioptičnih slik mestoma ponagajalo do neryožne mučnosti. Želeti je nujno, da se za današnje predavanje ti nedostatki odpravijo. A še bolj želeti pa je, ako gosp. predavatelj svoj zares skrajno zanimivi predmet o spočetju in razvoju človeškega bitja v kratkih potezah še enkrat
?onovi, prednO prične zaključno predavanje, a obnovitev, vsaj po naših mislih tudi spada neposredno k izvajanjem zaključnih predmetov. Predavanje zasluži, da se ga iiaše odraslo občinstvo nocoj še v čast-fiejeni številu vdeleži, kakor sinoči. Naj se nihče odraslih ne pusti od naših tovarišev frakarjev oplašiti pred pohujšanjem zaradi izrazov, nad katerim se sinočnji »Frakar" spodtika. Če celo Erjavec v svoji naravoslovni knjigi z ravno istimi izrazi doslej vsaj kolikor znano, še rii nikogar pohujšal, tudi g. predavatelj nikogar ne bo. So pač ljudje, ki so o sličnih predmetih kje drugje slišali še debelejše izraze, zato jim ni zameriti, če jim finejši strokovni izrazi ne diše.
Deželno pomožno, driištvp ža bolne na pljučih.: V sredo, dne 30. marca se je vršila v knjižnici c. kr. deželne vlade plenarna seja odbora. Predsednik dvorni svetnik grof Chorinsky je naznanil, da je deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih tudi letos dovolilo C. kr. notranje ministrstvo subvencijo 4500 K, občinski svet ljubljanski pa 500 K. Generalni tajnik dr. Demeter Bleiweis-Trste-niški je na to podal poročilo o društvenem delovanju leta 1909. To poročilo objavi v izvestju, ki ga vsako leto izda »Viribus unitis" pomožno društvo za bolne ha pljučih v avstrijskih kraljestvih in deželah. Poročilo sp je odobrilo Ž dostavkom Podpredsednika dr. Majarona, da je tekoče posle z vnemo opravljal ožji dskrbo-valni odsek. Nato se je določil dnevni red letošnjega občnega zbora, ki se naj vrši dne 18. aprila ob 6. zvečer v knjižnici c. kr. dež. vlade. Slednjič še je društvenemu zdravniku dr. A. Levičniltu za njega požrtvovalno delovanje izrekla zahvala in so se regulirali ni ega prejemki. Letno poročilo društva objavimo o priliki predstoječega bbčnega zbora.
f Vspored komornega večera, ki se
vrši danes v petek, dne 1. aprila ob 8. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma" je tale: 1. F, Mendelssohn: Kvartet za dve violini, violo in čelo op. 44. Mojto alegro yivace. — Menuetto. Un poco Allegretto. Andante expressivo con moto. — Presto čqn brio. 2. L, v. Beethoven: Septet za violino, violo, čelo, kontrabas, klarinet, lesni rog in fagot op. 20- Adagio. Allegro con brio. — Adagio cantabile. — Tempo di Menuetto. — Andante. Tema con variazioni.
—	Scherzo. Allegro molto e vivace, — Andante con moto alla Marcia. Presto. — 3. P. I, Čajkovskij: Utisj iz Florenci j e za dve violini, dve vipli in dve Čelli op. 70- Allegro cOri spirito,, — Adagio Cantabile e con motto. — Allegretto moderato. — Allegro vivkČČ. —. Sodelujejo pri koncertu: J. Režek ji. violina), K. KuČera (II. violina), V. Talich, J. Jonšk (viola), E. Bilek, J. Kučera (čelo), F. Mottl, (kontrabas), J, Trm ota (klarinet), F. Tamhipa (lesni rog), J. Fišnar (fagot). — Opozarjamo ljubljansko občinstvo še-enkrat na ta koncert, moralna njegova dolžnost je, da s svojim obilnim obiskom dokaže, kako je znalo ceniti in uvaževati delovanje umetnikov, ki so pod veščo taktirko g. Talicha pripravili Ljubljani toliko umetniškega užitka. — Vstopnice po 2 kroni se dobivajo pri gospej Šešarkovi; a dijaške vstopnice po 1 krono se dobe zvečer pri blagajni.
Tajnosti iz Mengeške pivovarne. „Jutru“ št. 20 se je iz Mengša poročalo o govorici, vsled katere bi .Ljudska posojilnica" v slučaju uresničenja prodaje Mengeške, pivovarne izplačala provizijo in sicer: dr. Šušteršiču 200.000 K in Tostiju 150.000 K, Mi smo to takoj označili kot govorico, ki §e tudi po Ljubljani razširja. O- Tosti se je te, govorice ustrašil in nas naprosil, koti-statovati, da se govorica glede njegove osebe rie potrjuje. Tej želji g. Tostija smo včeraj ustregli. Sjtvar pa je ravno radi te izjave prešla v drugi tir. Namreč: pri ti govorici najbolj prizadeta »Ljudska po-sojijnica" in dr., Šušteršič, še do danes nista podala njkake izjave, aa govorica vsaj glede prpvizije dr. Šušteršiča ne bi bila resfiična. Dokler oba prizadeta take izjave ne .podajta, smatramo kot resnično, da »Ljudska posojilnica" v slučaju prodaje mengeške pivdvartie dr. Šušteršiču izplača 200-000 K provizije., »Ljudska posojilnica" Pd to provižijo sedaj tem lažje izplačala, ker se g. Tostl na vse kriplje bržini onih 150.000 K, ki Mu jih je zgoraj Omenjena . govorica naštela,
Trpinčenje dijakov. Ko so prišli Učenci IL drž, gimnazije ljubljanske po počitnicah zopet v Šolo, so bile vse sobe nezakurjene. Dijaki so se pritožili profesorjem (adi mraza, ali pomagale niso te pritožbe nič iq tako so učenci VI. razreda pustili za štiri ure pouk, Enako so storili tudi učenci Vil. razreda. Ko sta pa hotela še dva druga razredi zapustiti šolske sobe, jih je suplent Š„ ki se je sprehajal ha hodniku, zapodil npžaj V razrede ,in dijaki so morali štiri ure sedeti v suknjah ptl nezakurjenih Žfcležnih pečeh. Res, lepe razmere!
Čldhl slovenske opere. Ga Lily Nbrd-gartova, .dveletna primadona slovenske opere, je angažirana na veliko opero v Aa-cnenu ha Nemškem, g. Alojzij Fiala, tenorist opere, pa je angažiran na operO narodnega gledališča v Brnu.
Slovensko gledališče v Gorici. Gostovanje slovenskega deželnega gledališča iz Ljubljane priredi sVojo otvoritveno predstavo dne 2. aprila; uprizori se slavna poljska komedija Žapoljske: »Morala gospe Dulske".
Pevsko in bralno društvo „Triglav“ v Radovljici uprizori dne 3. t. m. v dvorani g. R. Kunstfelja J. Štoko v o burko »Moč uniforme"; pevske točke je vglas-bil H. O. Vogrič. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Igri sledi godba in ples. Ker je čisti dobiček predstave določen za izpopolnitev qdra, je upati najštevilnejše udeležbe od strani domačega občinstva, kakor tudi od strani gostov, ker so jako primerne železniške zveze.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na belo nedeljo dne 3. aprila še igra v tukajšnjem »Narodnem domu" francoska -----------------------------------
burka v treh dejanjih »Klofuta, za stotisoč frankov". Igra je francoskega izvira ter vzbuja zelo mnogo smeha. Pričakujemo, da občinstvo obilno posuti to predstavo, .ki bo nudila mnogo zabave.
Zopetno izzivanje Belgijcev. Sinoči, okolu 7. ure sta prišla dva vojaka 27. pešpolka v slovensko slaščičarno g, Bisphofa v Židovski ulici. Eden je šej v trgovino ter kupil nekaj slaščič ter jih plačal z desetico iz katere je hotel imeti denar Še nazaj, ČeŠ. da je plačal s krono. Ker mu g. Bischof m hotel dati denarja, pač pa mu je pokazal desetico, mp je vojak zabrusil psovko »Du off civill". Zunaj stoječi tovariš je pa podprl njegovo psovko z odurnim smehom. Ko je ta odšel iz trgovine, sta še oba skupaj psovala g. Bischofa na razne načine. Kaj še ne bo miru? Mislimo, da je tega vednega izzivanja ljubljanskega prebivalstva po nemških vpjakih že več kot preveč.
Z Vrhnike in Podpeči dovažajo letos raznovrsten materijal po vodi y Ljubljano. Včasih se je to dovažalo po železnici. Ker so se vozni tarifi lani zvišali, se železnice vsakdo ogiba. Tako je Ljubljanica postala nehote nekak konkurent južni in vrhniški železnici!	.
Delavcev manjka v Ljubljani. DoČim smo imeli v našem mestu druga leta v tem času že po 800 do 1200 delavcev in zidarjev, jih je letos komaj polovica tUI Mnogo stavbnih podjetnikov ne more vsled manjkajočih delavskih moči Z zidarskimi deli nadaljevati in z novimi pričeti! Vzrok? -n- Preslabe plače! V Ljubljani pa tišči ljudstvo na vseh oglih uprav židovska draginja k tloml .
Sneg po notranjskih hribih. Od srede na četrtek v jutro je. močno snežijo po notranjskem hribovju. Zlasti obilo ga je padlo na Šnežniku, Vrhu nad Idrijo in Javorniku. Temperatura je padla pod ničlo.
Š trga. Cena buko.vim dryom je poskočila zadnji čas od 22 na 24 K — za stari seženj, krompir stane zdaj 100 kg 5 K 60 v, poprej 4 K-
Karambol z avtomobilom. Ko se je neki , posestnik iz Motnika vračal z sejma (na Dolenjskem) domov in je prišel z vozom blizu Černuč, ga dohiti neki avtomobil, vozeč v smeri od Ljubljane. Konji, komaj da se zaslišali pisk avtomobilovega roga, so se splašili, skočili na stran in zdirjali čez polje, dokler so v vrbičevju obtičali, Sreča za dotičnega posestnika, da ni bil isti fas na vozu, ampak je držal konje za Vajeti, katere pa je izpustil, ko so konji odskočili v stran. Pri vozu se je zlomilo oje, potrgala se tudi jermena. Lastnik ima škode nad 30 K. Avtomobilist je bil baje neki ošabni aristokrat; niti zmenil Se ni ne za povzročeno škodo, ampak je hitro zdirjal naprej. Ga priporočanto varnostnim oblastim.
Jame pred ljubljansko realko. Na hodniku pred realko so nastale že take jame, da bi bilo dobro* če se jih g. baron Schwarz kot predsednik novega znanstvenega društva za preiskovanje jam, s svojim odborom vred ob priliki ogleda. Včeraj je nek gospod telebnil čez nje in bi se bil kmalu vbil. Kar ni ravnega naj se zjednači, govori sv. pismo, mi pa pravimo, škandalozen hodnik pred realko naj se popravi.
Zakaj je pa to dobro? Od hotela »Union" dalje ob Miklošičevi cesti, krasi ta svet razdrapana ograja v spremstvu jedna-kovrednostnih žic. Te žice so posebno damam,pa tudi gospodom s svršnikom, nevarne. Včeraj si je neka dama ob njih raztrgala krilo, a pozneje nek gospod spodnji del svršnika. Skrajen čas bi že bil, da ta »paradna" .ograja izgipe.
Pustolovec Kordesch v Ljubljani. Znani pustolovec Kordesch, rodom Ljubljančan je včeraj v spremstvu izgonskega
vodje dospel iz Dunaja v,Ljubljano. Visoki gospod, ki se je po Dunaju predstavljal kot glumač itd. ima baje na vesti toliko lepih čednosti, da ga danes izroče deželnemu sodišču.
Burja prevrnila 3 vagone ? Sinoči je krožila po Ljubljani vest, da je bila v Poreču taka burja, da je prevrnila tri železniške vagone.
Nova zima. Od več strani prihajajo poročila o novo zapadlem snegu tpr 0 hudih sneženih viharjih. Sneg je naletaval tudi v Ljubljani in sosednji okolici. Vreme se zboljšuje.
Čudno vreme na Dolenjskem. M Novega mesta se poroča: Pri nas imamo pravo božično vreme. V torek je gromelo, toča je padala, da je bilo grdo. V sredo popoldne je začelo snežiti, da je bilo kmalo vse pobeljeno. Včeraj zopet sneg in burja taka, (la ,hoče vse preobrniti.
Nepreviden voznik. Včeraj dopoldne je v Mostah neki hlapec, baje iz kemične tovarne, prevrnil mlekarski voziček posestnice Marije Zagorjanove. Voziček je stal ob kraju ceste, hlapec pa je naglo privozil, zadel ob voziček ter ga prevrnil. Zagorja-riova jma 9 K škode, voznika zasledujejo.
Ratrona na železniškem tiru. Nek, doslej še neznan zlikovec je včeraj blizu Laverce položil na tir dolenjske proge nabito patrorlo. K° je tovorni vlak privozil iz Ljubljane, se je patrona z glasnim pokom razletela. Vlakovodja je takoj ustavil vlak. Ko so se prepričali, da ni nobene poškodbe, je vlak nadaljeval svojo pot. Pravijo, da so dotičnemu zlikovcu že na sledu.
Viharen občni zbor gostilničarske zadruge;
Menda odkar obstoji zadruga gostilničarjev, kavarnarjev i. t. d. v Ljubljani, ni bilo še tako burnega občnega zborovanja, kakor včeraj v Mestnem domu. V žadrugi so se pojavili nezadovoljneži že davno pred občnim zborom. Njih stremljenje je bilo: odstranitev dosedanjega načelnika g. Tostija, na katerega mesto naj bi se izvolil g. Kenda, kot mlada in delavna moč. Pa to pot se ta načrt žalibog še ni mogel izvesti, kot je to razvidno iz nastopnega poročila,
Malo pred 3. uro popoldne otvori načelnik g. Tosti zborovanje. Konstatira sklepčnost, povdarja v svojem pagovoru veliko mlačnost članov ene prvih zadrug v naši deželi. Po njenem vzorcu se je ustanovilo tudi mnogo drugih po deželi. V pretečerieih letu je zadruga zelo napredovala in dosegla v vsakem oziru lepih vspehpv. Do Uje se obračajo tudi druge Zadruge izven Kranjske v svfho raznih nasvetov. — Zapisnik o zadnjem občnem zboru se odobri brez ugovora.
—	Nato prečita tajnik g. Pintar letno poročilo iz katerega posnemamo:
Zadruga je izpolnila sklepe lanskega občnega zbora. Tako n. pr.: UpeLjava delavskega reda v gostilničarski obrti, kakor ga je zahteval pomočniški zbor zadruge. Nekateri gospodarji so se protivili dovoliti nadomestni počitek v predpisani meri. Uporabljale so se celo kazni. A nekateri uslužbenci, posebno vajenci, so to izrabljali. Namesto spočiti, pa so prihajali na delo zmučeni in za službo nezmožni. Začetkom p. 1. je zadruga sodelovala pri prvem kuharskem in servirnem tečaju, prirejenem od deželne zveze za tujski promet. Glede akcije za nakup slovenske pivovarne je dala zadruga le inicijativo, prepustivši vse drugo posameznim interesentom. Največji vspeh zadruge pa je bil gostilničarsko-kuharski in servirni tečaj, ki ga je zadruga priredila sama, ter bila v tem oziru, razven Dunaja, prva v Avstriji. Priglasilo se je 84 gojenk
Mali listek.
Književnost. gledallSče, umetnost.
Slovensko gledališče. (Kritika Dunajčana, o Sabski kraljici.) Včeraj zvečer smo se poslovili pri,reprizi »Samske kraljice" od mnogih članov slovenske .opere, ki jim mpramo priznati njih delo in marljivost v pretekli sezoni. Predstava e bila jako lepa, ker smo že po premijeri japisali daljše poročilo o operi, naj za danes omenimo samo sledeči zanimivi fakt. Reprize opere »Sabska kraljica" se je ude-ežil tudi zelo muzikalen in glede gledališča zelo razvajen DunajČap-:Nemec. Ta se je našemu poročevalcu izrazil takole o predstavi: Videl sem Že mnogokrat »Sabsko kraljico" na dunajski dvorili operi in v dru-;ih večjih mestih. Pod utisom teh iiprizo-Jtev.sem pričakoval v Ljubljani naravno le smešno karikaturo, kajti ta opera'je v pevskem in muzikalnem oziru izredno težka, ter zahteva glede Opreme razkošnega sijaja.
V	svoje veliko presenečenje pa pem , videl že v I. aktu, da sem zašel v resnp ,, gl$da-liščev.ki in)* .najvišje,mmgtnišfce.ambicije. Solistke v in SOHsiUp M.neop.qn£ni;(tadš}-
los), skomj vsi..prav	pa
zelo, dpstojni pevci;'zbor je čišto zadovoljiv, a 'orkester jako dober, dasi premajhen in v inštrumentih1 nepopoln; zlasti sem pogrešal harfe, a to me ni motilo preveč. In-
1
scenacija je prav čedna in kostumi primerni. Primadona je resnično mlada umetnica, a tenor zelo simpatičen. Bil sem vobče prav zadovoljen s to predstavo; Slovencem je le čestitati, da imajo tako zelo (hochanstandige) opero." Ko mu je naš poročevalec povedal, s kakimi borimi sredstvi se vzdržuje naša opera in kake sovražnike ima ndše gledališče v klerikalcih, je Dunajčan zmajal z glavo in vzkliknil: »Potem je vodstvo gledališča naravnost čarovniško (der reinste Zauberer), a Vaši klerikalci so največji kulturni barbari sveta!" Priobčujemo nemško kritiko strokovnjaka brez vsakega komentarja, ker pove sama dovolj. _______
Tresk.
Šjnoči so prišli v mojo šdbo trije 'jniadi iimeiniki. Dva šta bila litefdta. V imenu Človekoljubja me;je bilo sram za vse dne, ki igahejo rirdlte, da bi pomigali. Eden
etiiiltuAiveržo m bbg^jle./Holm 'biti ‘kulturen narod im pustimo brez r_foči "dne,'ftrmbrejo edltii rtitiPŽiti 'tb kulturo, ki so umetniki in znanstveniki. Mi
skrbimo za vdove in sirote, dočim lačni iščejo mladi ljudje, kje dobe za večerjo. Zato je bilo potrebno, da bi se zganili časopisi. Dokler ni preskrbljeno za pisatelje, ,ne moremo nič dati vdovam in Sirotam. Slovenski literat navadno prej umrje, predno se utegne oženiti. Xudi mu sploh ne kaže oženiti se, če ni bodočnost kako zasigu-rana. Večina je neoženjena. Cernu torej skrbeti za vdove in Sirote. Ne rečemo, da se lahko zgodi slučaj, da ostane po pisatelju družina. Gotovo bo javnost sama skušala pomoči, ampak nepravilno je podpirati družino z denarjepi pis. podpornega dru-'štva, ki mora podpirati pisatelje in teh imamo tpliko potrebnih, da sredstva podpornega dmštva niti zanje rie zadostujejo. Zato bi se bilo moralo protestirati prosti sklepu slov. podpornega društva in Sploh zoper njegovo delovanje. Rekel šem že, da ne poznam nobenega, pisatelja, M bi ga 'to -pisateljsko društvo podpiralo. Za ht o v.am^o odločno in moramo zahtevat.i-jatv-Ippjs t J. V iii^np . Človekoljubi ja in 'morale. .Z 29.009 kronami bi‘še dalo marsikaj rešiti in podpreti.
Slbv. ipodpotno ‘pisateljsko društvo naj si Vtrattie ža zgled Češko 'pis. i phdporrib 'drijštvo »Svatobor*. Društvo daje mmdim 'pisateljem-podpofe, nagrhde na defa, ipato-Valhe štipendije in objavlja svoje [prispevke po časopisih. Predsednik je pisatelj Jirdsek.
Društvo »Svatobor" da n. pr. podporo pisatelju za delo, ki ga šele piše ev. hoče pisati. Ako kdo za svoje delo potrebuje, da vidi kak kraj, ga pošlje društvo na svoje stroške tja, oziroma d& potovalno štipendijo. Sploh pazi, da se mladi talenti ne zgube v bedi, ampak da se jim dobi primerno mesto, kjer morejo delati. To se pravi podpirati. Kdntrola je javna in zato dobe vsi, ki so potrebni. Ravno s tem, da se nagrade in podpore objavljajo — seveda to ni kak beraški dar, kakor si morda gospodje pis. podpornega društva predstavljajo — ravno s tem je zanimanje za »Svatobor" tudi med širšo javnostjo, društvo dobiva vedno prispevke in spominjajo se ga mnogi v oporokah. S tem ima vedno dovolj sredstev in včasih daje res velike podpore, ozirbma razpiše nagrade na nova dda- Sploh »Svatobor* vpliva .■zelo blagodejno ne ozirajo se na to, da Češki pisatelj lahko dobi založnika, ki dobro ho-
učij Hi, žaložriika ne dtibiš, ako
J .	’	.»mi.*	U-J.	t.
te morda 'Še 'Ča-
Bjya, slabo ^honorira
in gojencev, sprejeti se jih je moglo le
20—24. Društvo je dobilo podpore od: ministrstva za javna dela 1350 K, od dež. odbora 800 K, od mestne občine ljubljanske 500 K, trg.-obrtne zbornice 600 K- Gojenke so plačale 1200 K- — Izraža se priznanje g. Kendi, ki je brezplačno potoval na Dunaj, kjer se je v interesu zadruge mnogo žrtvoval.
—	Nadejati se je vresničenja zgradbe gostilničarske obrtne šole v Ljubljani. Predloga na vodstvo državne zveze na Dunaju, v svrho izposlovanja ministrske odredbe, da družinski člani državnih uslužbencev z 2400 K dohodkov ne dobijo gost. koncesije, je imela zaželjeni vspeh. — Posredovalnica je delovala v 500 slučajih. — Članov začetkom leta 239, pristopilo 39, izstopilo 33. Umrlo jih je 6 (Bončar, Grošelj, Gorenc, Lenče Kaiol, Marovt, Mikuž). Število članov koncem leta 245. Vajencev začetkom leta 21, oproščenih 8.
Računski zaključek:	Dohodkov
3317 K. 60 h, stroškov 2438 K, preostanek 1279 K 60 h. Čistega premoženja je 2164 kron 86 h.	_
In zdaj se je začel razvijati vihar. G. Predovič zahteva pojasnila glede uporabe upravnih stroškov. Načelnik pojasni, da se je denar uporabil za neki proces. Gospod Kavčič zahteva pojasnila, ako in kje je naložena imovina. Vmes posežejo gg. Kenda, Maček in Predovič. Padale so ostre besede, očitanja, da je načelnik denar hranil doma, namesto da bi ga bil plodonosno naložil. Isti izpove, da se je glavnica 1000 K naložila v trgovski banki, a preje pa ga je rabil za vsakojake potrebe doma pri rokah. Šlo se je za izgubo obresti okrog 60 kron. G. Maček brani načelnika, očita pa gosp. Kendi kot odborniku, da ni že preje vršil svoje dolžnosti. Zato plačaj ves odbor to izgubo, pa bo mir. (Veselost.) G. Dachs predlaga posebno mesto blagajnika; temu se večina pridruži.
Poročilo revizorjev: G. Pogačnik izjavi, da je bilo vse v redu. G. Leon pa trdi, da je manjkalo 380 K v blagajni. To je. bil, pravzaprav glavni vzrok opozicije proti Tostiju.
Podpredsednik g. Krapež izjavi, da so vsi napadi in sumničenja neopravičeni. Tudi g. Predovič brani načelnika. Najmanj zadovoljna sta gg. Dachs in Lovšin. Včasih nastane vsesplošni hrup. Maček vpije: dokažite goljufijo ! Stvar v kratkem povedana : Tosti je porabil iz zadružne blagajne ne 380 K, ampak le 349 K v blagajno podjetja sodavice. Revizorja sta ta nedostatek našla, a g. Križ je namesto g. Tosti ja to stvar takoj popravil, tako da zadruga ni trpela nobene škode. Ker se hrup le ni hotel poleči, je o^ tej zadevi apelirani magistratni svetnik g. Sešek kot obrtni komisar pojasnil : Zgodila se je sicer napaka, ker blagajne raznih društev nimajo med seboj nobene zveze, četudi jim ena in ista oseba načeluje. Tudi ni bilo prav, da je tajnik rabil denar iz bolniške blagajne za zadružne potrebe. Glavne napake pa je kriv odbor, ki je dopuščal, da je bil načelnik obenem tudi blagajnik. Treba je izvoliti posebnega blagajnika.
Šele po tej izjavi se je odobril računski zaključek.
Prememba pravil, in sicer § 14. Tudi tu se je vnela daljša razburljiva debata. Končno so se zedinili: Vsak novo pristopivši član, ki dobi novo koncesijo, ali jo. pa najme v zakup, plača 50 K (namesto predlaganih 100 K) pristojbine. — Soglasno sprejeto.
Volitev načelnika. Tu je vihar dosegel svoj višek in konec. Opozicija je bila proti ponovni izvolitvi g. Tostija, ki se je preje sam odpovedal; hotela pa je imeti g. Kenda za novega načelnika. Gg. Maček m Dachs sta imela glavno besedo. Prvi za, drugi proti Tostiju. G. Predovič, kakor ves čas, je bil tudi tu pomirjevalni angelj. Po dolgotrajnem viharnem prerekanju je vendar prišlo do glasovanja. Izmed 54 navzočih je dobil g. Tosti 28, a protikandidat g. Kenda le 19 glasov. G. Tosti je bil to rej zopet izvoljen.
Ker dosedanji podpredsednik gospod Krapež odklanja novo izvolitev zase, se predlaga kavarnar g. Stritar, ki je bil tudi soglasno izvoljen. Odložili so odbor-ništvo. Komaj je bila izvolitev dovršena, izjavi g. Kenda, da odloži mesto odbornika. Isto izjavijo za njim tudi drugi. Med hrupom zapusti opozicija dvorano.
Ostali del volitev se je vršil mirno Izvoljeni so bili gg.: Josip p0lak, kot blagajnik, Fran Kavčič, drugi odbornik, obenem
kot Član v nadzorstvo, Namestnika: eg. An
ton Bončar in Filip Jakob. —- 12 delegatov v zvezni občni zbor: gg. Tosti, Stritar, Kavčič, Lampert, Pollak, Kenda, •Kržišnik’ Plankar, Petsche, Filip, Bončar in Škulj.
Raz noter o st i: G. Tostiju- se dpvoli zn pretečeno leto 400 K nagrade. G.- Pfe-dovič priporoča skupno delovanje odbora z'mestnim magistratom.
, . G.'Maček predlaga razpust posredovalnice.
*iišeSek p<?Jastljuie’da bi bil°
to proti določbam zakona.
tem >se je občni zbor ob 5. popoldne mimo zaključil.
Najnovel^a telefonska in brzojavna poročila.
Novi italijanski kabinet.
Rim, 31. marca. »Popolo Romano" in »Messagero" izražata svoje zadovoljstvo, da se je posrečilo sestaviti nov kabinet in izrekata prepričanje, da bo novo ministrstvo našlo povsod krepko podporo.
Senzacijonalna obravnava.
London, 31. marca. Tu se vrši zanimiv proces proti grofu Hochwardu, prijatelju nemškega prestolonaslednika. Pri obravnavi se je prebralo pismo prestona-slednika, datirano z dnem 11. januarja 1907, v katerem govori o nekem političnem govoru s svojim očetom Viljemom II. Imenuje se mornarja, katerega ne puste na krov, dasi. bo . v kratkem poklican stopiti na čelo vsemu moštvu.
Potovanje vseučiliških profesorjev in dijakov.
Trst, 31. marca. Tu sem so dospeli profesorji in mnogo dijakov dunajske univerze z rektorjem Swobodo. Nahajajo se na znanstvenem potovanju. Cesarjev namestnik princ Hohenlohe jih je povabil na večerjo v »Deutsches Haus“.
Železniška nesreča pri Muhlheimu.
Kolin, 31. marca. Luksuzni vlak Hamburg-Genua je zadel v vlak, vozeč vo-jake-dopustnike. Mrtvih je 20, 30 pa ranjenih. Vlakovodja luksuznega vlaka zatrjuje svojo nedolžnost, dasi je dokazano, da je bila prekoračena določena vlakova hitrost. Vlakovodja trdi, da le videl signal »Prosta vožnja", nasprptno pa zatrjuje službujoči uradnik Roger, da je bil semafor napravljen na »Stoj". Roger je bil tekom, dneva aretovan in je uvedeno proti njemu preiskovalno postopanje.
Berlin, 31. marca. »Vossische Zei-tung" poroča, da je zopet umrl eden mušketirjev, ki. je dobil ob železnični. nesreči pri Muhlheimu nevarne poškodbe. Vlakovodja luksuznega vlaka je bil ■ aretovan. Pravi vzrok nesreče se še ne da zanesljivo navesti.
Razpust vojaške lige.
Atene, 31. marca. Vojaška liga se je razpustila. Vsi častniki so oproščeni one častne besede, katero so dali ob ustanovitvi lige.
Ogrska vlada in volitve.
Budimpešta, 31. marca Poročevalec »Pesti Hirlapa" izjavlja, da je imel pogovor z ministrskim predsednikom grofom Khuen-Herdevaryjem, o katerem je ta kot glavno nalogo vlade imenoval. predpriprave za volitve. Ker ima vlada z ureditvijo in zasjgu-ranjem svojih mandatov še mnogo .posla, odrejene bodo volitve na zadnji mogoči termin.
Otvoritev mednarodne terapeotične razstave.
Pariš, 31. marca. Ob 10. dopoldne je bila tu otvorjena tretja mednarodna tera-peotična razstava. Zastopana je tudi Ogrska. Nasprotno se je mnogo opažalo, da Avstrija pri otvoritvi ni bila oficijelno zastopana.
Etna bluje.
Rim, 31. marca. Poroča se še vedno o novih izbruhih Etne. Erupcija traja neprestano, dasi intenziteta trajno pojema.
Snežena katastrofa na Dunaju.
Dunaj, 31. marca. Vsled snežnih zametov je bil promet tukajšnje cestne železnice delj časa otežkočen, dokler ga niso popolnoma ustavili. Na progi je sneg v najkrajšem času tako narastel, da vozovi niso mogli naprej. Skoro vse telefonske in električne žice so pokvarjene.
Vlaki imajo znatne zamude, ker avtomatični premenjalci vsled snežnih zametov ne delujejo in vlaki ne morejo niti voziti na postajo, niti iz postaje.
Poročajo celo o enem smrtnem slučaju zaradi snežnih zametov.
Clemenceau v Karlovih varih.
Pariš, 31. marca. Bivši ministrski predsednik Clemenceau se poda v kratkem čez Stuttgart in Norimberg v Karlove vare k zdravljenju.
Luiza saška toži grofico Vaughau.
Bruxelles, 31. marCa.1 Luiza saška je pri tukajšnjem tribunalu Vložila proti grofici Vaughau tožbo glede 137.000 frankov, katere je porabila grofica Vaughau za nakup neke vile v Ostende. Luiza vzdržuje svoje pravice do tena posestva in jih hoče sedaj sodnijskp uveljaviti
Odliko vanje J[gppnskih;;g:p^tOY.
Dunaj, 31. marca. Nečak japonskega Mlkada, Fushimi je bil odlikovan od cesarja s Stefanpvim ,redom., njegova soproga pa s Fran Josipovim redom.
_ ,	v	5+ . v < ‘ A • t i iV,
srbski kralj Peter pri posvetitvi cerkve na; čist Karagjorgje.
Bel grad, ,31. marca. Poročajo, da
podjat krjlji Peter v) ^rtigi'(polovici aptfia L	(er	P^sostvuje	slovesnfposve-
4itvi Cfcrkve v spomin ustanovitelja dinastije Karagjorgje.
Tittoni poslanik v Parizu.
» Pariz, 31. marca. Iz Rima poročajo, da bo bivši italijanski zunanji minister Tittoni postal poslanik v Parizu.
Zanimiva aretacija v Petrogradu.
Petrograd, 31. marca. Tu je bil aretovan šef petrograjskih preiskovalnih zaporov vsled poneverjenja.
Nevarno gibanje v Mongoliji.
Petrograd, 31. marca. V Mongoliji se je pričelo nevarno gibanje zaradi pro-gona Dalai Lame. Razburjenje in sovraštvo se obrača proti kitajskemu vojaštvu.
Grozna burja v Trstu.
Trst, 31. marca. Tukaj divja naravnost grozna burja, ki je že predpoldne dosegla brzino 97 kilometrov na uro. Po najbolj burji izpostavljenih točkah so napete vrvi, v varnost pasantov. Temperatura je padla od + 16° Celzius na 4° Celzius. Pričakovati je, da temperatura po noči pade še pod ničlo, kar se je tekom vse minole zime pripetilo le dvakrat ali trikrat. — Obenem naletavajo snežinke. Tekom minole noči je sneg zapadel do Piščancev nad Rojanom.
Ura 4. popoldne. Burja še vedno narašča. Dosedaj -je že dosegla brzino lQ8 kilometrov na uro. Prehod po nekaterih ulicah je skrajno nevaren.
Trst, 31. marca. Burja je dosegla tu velikansko hitrost do 130 km na sekundo. Rešilna postaja je posredovala v mnogih slučajih ponesrečenja vsled burje. Vsa dela v luki so ustavljena.
Braico priznal umor.
Trst, 31. marca. Senzacijonelna in dosedaj tajnostna preiskava zaradi umora Abrama ,se je končala se^aj j s .priznanjem aretovanega, umora osumljenega Braica, da je<res izvršil umor, - •	- -	 -
— 	- ■	' " P K. \ 1 "l"i 11.	i—«.i.—..-.
Po sklepu lista.
Dr. Jeglič — nadškof Zadrski! Dr. Lainpc knezoškof ljubljanski!
(Izvirna brzojavka.)
Dunaj, 1. aprila. Tukaj je vzbudila kolosalno senzacijo, ravnokar. razglašena novica, da je ljubljanski knezoškof Jeglič imenovan za nadškofa v Zadru in da pride nav njegovo dosedanje mesto dr. Lampe. (Žal H
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek SO vin.
-Okassion prodaja! Kostum za dame od
K 8--^- naprej, krila od K 3-— naprej, bluze od K 2-— naprej. — Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
...■M.—-...	.	..rt. » LL-i ■ i -V .1 '	 ;_____
Poslano').
Ker so mi znani vsi gg. dopisniki, ki so si dovolili neslape šale v dopisu lista »Jutro" z dne 21. t. m. »Kaj je letos sv. Jožef dobrega prinesel" in govorili o neki ugledni rodbini in o neki ljubezni ob Grubarjevem kanalu, jih prosim in sicer kar po vrsti:
Prvega gospoda uradnika W.: Ako ima toliko denarja za take športe, naj mi rajši povrne mu posojeni znesek, ki je bil že pred več meseci plačljiv.
Drugemu gospodu, trgovcu P. svetujem, naj povrne dolg, katerega je napravil njegov oče pri naši hiši.
Tretjemu gospodu E. pa želim več pameti in naj se briga za svoje otroke.
Albin Ihžlč.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in y^liko zalogo oblek. 13/5210
Najugodnejša prilika za nakupi mestnih hiš, vil, hiš z gostilniškimi obrti in različnimi J trgovinami v mestu in nal deželi, večjih in mai\jših po-J sestev, tudi z gostilnami in trgovinami na Spod. Štajer-J skem in Kranjskem nudi prometna pisarna
Dva krojaška pomočnika sprejme takoj za trajno veliko in malo delo Jernej Gro-Šeljf krojaški mojster v Spod. Šiški.
Tržaškim gostom in vsem, ki prihajajo v Trst priporočam, da se poslužijo moje gostilne
„AII ’ Ginasio“
v ulici Scuero nuovo št. 7, pri glavni pošti. Priznana izvrstna vina, izborna mrzla in gorka jedila, cene zmerne. — Preskrbim tudi prenočišča. — Za obilen' obisk se priporoča udani	Hinko Kosič.
Klavir se proda za 80 kron. Kje, pove uprava »Jutra".
Gospod išče hrano in perilo v boljšej hiši, plača 50 do 60 K. -1- Pontidbe na upravo »Jutra", pod šifro »Dobra hrana" do 28. t. m.
i
Krojač Jožef Pettauer naznanja sl. občinstvu, da se je preselil iz Gradišča št.'6.
na Kongresni trg št. 3, fer se sl. občinstvu priporoča za nadaljna naročila. Točna-postrežba, solidne cene. — S spoštovanjem Jožef Pettauer, krojač.
Okasslon-prodajal Otročje pralne obleke od K 150 naprej, otročje obleke iz blaga od K 4-— naprej, klobuke za moške od K 2-— naprej, klobuke za dečke od K 1'— naprej. — Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Edino zastopstvo hygien. oblačila za delo vseh poklicev: mantile?za’zdravnike:fn lekarnarje iz črnega satina K 7T5, marttile ža trgovine iz^plavega^gfatila K 5-40, man-tile za trgovine iz sivega gradi a' K 6T0, sako-e za slaščičarne, pekarije in brivnice iz belega kepera K 4^60, tnahtile aa-elaSči-* čarne, pekarije in brivnice- iz t)elega"kepera K 6-35, thatttile za 'ahtomobilMe.TiČprčfndč-ljive K 14-45, mantile za atitomobiliste iz satina K W>, mantile za kleti fž cvilha‘K 740. — Ahgleškov 'sklddlšče obfek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Prodam fine nove »Elsgle" citre; cena dogovorno, fteslOv uprava »Ju(ra“.
IBSil
»Estetika/
šifro sporočim.
Pisma ni ria pbStrrhbvo Amri.
v Ljubljani,
Šls:o£3a, ‘uOicpa št. ±0.1
Vsi vešči strojepisci ee strinjajo'‘8-tem; daje DNDERWO0D pisalni stroj najhitreje in najtrpež-nejši. Zato največ sijajnih priznanj.
Uverite se o tem, ter naložite svoj denar plodonosno z nakupom
p-aderwood-a.
ttji
Ivan Perko
IjjTO.-bljaaa.a,
Kl*i j in okusno pijačo daje le dr.
m 1 ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLADIN" I Pije še brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
MaAT S tem prihranite 50°/o na
lllUu ■ denarju pri gospodarstvu. . Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarhe pl. Trirkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v frahko.
1.***. ■ t *« d rc&ntt oov1'
Tbresho obvestilo po-_ 1 ■ potrjujejo mnogo-b roj na priznalna pisma.
J&LJ ^	.i*o<	'.ti	"	k
50% prihranka!
Zahtevajte ^^“pri svojem trgovci I ^Iadm čaj" hi sfadna kava, katere hranilna moč se' deloma vsldd žganja -uniči!	.	-	-
■mmmhmhmmmiL
ijač F. in
se ira.eila.eioa, sedaj
v ŠelenburgoTi ulici štev. 1
nasproti Kazine.
	m 1 1 1 1	P 1 I 1
		
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar In zastopnik švicarskih tovarn „union“ v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Klavirje
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj „Glasb. Matice" in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Breznik
v Ljubljani, Gradišče št. 11
(poleg restavracije pri „Kroni“). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v	_
Stefan Bergant
lastnik.
* *
Oglejte si največjo zalogo
polj edelskf h	stroj ev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge : :	v železnino spadajoče predmete. : :
©
m
N^jvečja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Dusseldorfske oljnate tara
v pušicah za umetniko in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
  Eirneži, olja in retnše za slikarstvo === Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim	temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A ol "f TTcm rrf-m a rm prva kranjska tovarna oljnatih barvj illiUll Ud U|J uILlCtllllj firnežev, lakov in steklarskega kleja.
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik
„Directoire“ P. D.
Od c. kr. vlade dovoljena šola za
prikrojevanje in izdelovanje ženskih oblek
Ljubljana, Knaflove ul. 5. (Nar. tiskarna) pritličje desno.
Učenke se sprejemajo vsak dan.
Priporoča se lastnica:
Marija Nachtigal-Slavčeva.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
prodaja
zaradi ogromne izbere konfekcije za
dame, gospode, deklice, dečke in otroke
pod vsako ceno brez konkurence
0. Bernatovič.
■\7’ed_2n.o In v	ancLnožIni je dololtl:	^
Zarezano strešno opeko prve vrste, z j'amstvom za nje trpež-===== nost skozi pet let in opeko za zid	------
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, dalje stavbni kamen za zidanje iz
domačega kamenoloma v Podpeči, pri
I. KNEZ-U v LJUBLJANI.
Delniška glavnica: E 3,000.000.
9/10-1
Rezervni fond: E 400.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritar j eva ulica štev. 2.
========= Podružnice v SpUetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|0.