Stev, 5 V Trst«, v torek S. Januarja 1920 Letnik XIV |*haja vsak dan, odi ob nedeljah In pf»2QiWlw potraj. — UteđiriStvo: nHca Asiftesa Rev. 20, L nadiirepje. — Dopisi naj se pošHjaJ© ured-fgtvu. — Nefc»n*teaiu pisma se ne sprejemajo, rokepis! se ne vratajo. — §z4a jatelj in odgovorni urcdntk Štefan O od in«. — Lasfcaik koascreij Hrta «dino*ii, — Tisk tokarne Edinoat — KarcČnlni insia na m&sec L 3 —, pol leta L 15-_ in celo leto L 36 —. — Telefon nrcdsiiiva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 statiuk. — Oglasi se računa/o * iirokoatl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtniliov mm po 20 stoL: osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 sto*., oglasi denarnih zavodov mnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L !*—. Oglase sprejema Inseratiti oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se paflljajo iiJilJuPno upravi Edinosti. Uprava ia inseratnl oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Franći&ka As 2(L Bz Jugoslavije. Valutno vprašanje. BELGRAD, 5. Člairi valutnega odbora iz na- tth novih p »krajin s Pravda* javlja: Vprašanje o majetju posedla v Ameriki se ne bo moglo rešiti, preden se ne reši vprašanje odškodnine in ratifikacije miru. Zaenkrat 'Oibstaja uradna ameriška penudba za posojilo 100 milijonov dolarjev. Pred volitvami v Sloveniji. BELGRAD, 5. »>Beogradski Dnevnik* piše: V vsej Sloveniji se čuti predvolitveno vrvenje. V Sloveniji se bodo začetkom leta vršile občinske vditve. Interesantno je, da je za bodoče volitve v Sloveniji izbran sistem splošne volilne pravice, kar dokazuje, da se bo moleti rarod svobodneje in v večjem številu udeleževati volitev občinskih funkcionarjev. Na ta način bo podana splošna podlaga, po kateri se bo moglo us-tvariti merilo za predstoječe volitve za konstituanto. Odprava vladnega poverjeništva na Cetinju. BELGRAD, 5. Zdi se, da so v črnogorskih političnih krogih govorili o ukinjenju vladnega poverjeništva na Cetinju. Vse kaže, da so vladnemu pove:jeništvu na Cetinju šteti zadnji 'dnevi. Za prehrano in obnovo Bosne. SARAJEVO, 5. Ministrstvo za. prehrano in ic.cnovo zemlje Je odseku za prehrano in obnovo v Sarajevu nakazalo 15 milijonov kron. 5 nriiijc-acv kron naj se odda konzumnim organizacijam kot brezobrestno posojilo za leto dni; 10 milijonov kron pa naj bo za obratno •glavnico odseka za prehrano in obnovo. Po-5eg tega je odseku za prebrano odkazano 900 t:»oč dinarjev kot mesečna dotacija z naslovom istega obratnega kapitala. Dr. Cvijić ▼ Belgradu. BELGRAD, 5. Dr. Cvijić, ki se je pred par dnevi vrr.il iz Pariza, je včeraj posetil pred-sedninka Davidoviča in ga informiral o svojem delu r.a mirovna konferenci. Znano je, da je prof. Cvijić predložil vrhovnemu svetu izvestje o narodni razdelitvi v Baranji. Dr. Ploj v Bel g radu. BELGRAD, 5. Dr. Miroslav Ploj, bivši svetnik vrhovnega upravnega sodišča v Avstriji, bivši predsednik jugoslovanskega poslanskega kluba, sedanji predsednik likvidacijske komisije na Dunzju, je kot član jugoslovcnske delegacije v uradnih pcslLh bival 15 dni v Bel-£radu. Dr. Mavoalav Ploj je posetrl predsednika vlade Davidoviča in mu poročal o delovanju k emisije. Država SKS dobi Pečuškc rudnike za pet let. ZAGREB, 5. »Jutarnji Last* poroča iz Pariza: Razgovori glede koncesij za našo državo se bližajo svojemu koncu ter se bodo končali naši državi v korist. V kratkem bo izdal vrhovni svet svoj odlok glede avansa. Naši državi se bodo prepusiiii v eksploatacijo pečuški premogovniki da uredi svoj promet. Naša država bo imela rudnike v svoji upravi pet let, ne bo pa imela pravice okupirati teh pokrajin. Sedaj se vrše pogajanja ali naj se računa ta rok cd enega trenutka ko je bilo premirje ikle^eao ali pa od trenutka ko je vrhovni svet o tem vprašanju odločil. Zadnje izjave o jadranskem vprašanju. ZAGREB, 5. »Jutarnji List od nedelje pri-Jiveša bcjje iz krogov zunanjega ministrstva tele izjavo: Odgovorni šefi vlad v zavezniških deželah so cbmili splošni interes na svoje izjave, ki so >;h cfc'i zaicfc^e dri v parlamentih, da ;e 1*43, odhod proti Trstu ob 3. ori. — Ori en t-ekspres ima od 1. (januarja samo spalne ia jedilne vozove, tako da odpadejo tudi vozovi prvega razreda. — Novi brz o vlak Ljubljana—Belgrad vozi po naslednjem voznem redu: Odhcd iz Ljubljane ob 20*21. — V nasprotni smeri pripelje brz o vlak Belgrad—Ljubljana v Sisak cb 1*6 ter odhaja proti Zagrebu ob 1'14. Prifcod v Zagreb na državni kolodvor ob 2*10, odhod ob 3. uri. Prihod v Zidanmost ob 4*50, odhod ob 5'15. Prihod v LjiJbijano ob 6*37. „Ta dva nova brz o vlaka imata samo vozove prvega in drugega razreda. S 1. januarjem, je odpovedalo zagrebško ravnateljstvo državnih železnic dosedaj vozeč brzo-vlak št. 5301 in 5802 med Zagrebom in Bel-gradom. — Osebni vlak št. 36 na progi Ljubljana—Celje ne vozi več. NameaLu njega pa vozi vilak št. 38 b, ki odhaja iz Ljubljane ob 4*15, torej pel ure prej, kakor dosedanji vlak št. 36. Goriomenjeni novi brzovlik je odšel prvikrat iz Ljubljane dne J. januarja 1920, Dolenjske ž leznice. - LJUBLJANA, rJ. -V se je pod pred- sedstvom -dvornega svetnika Šukljeta vršil izredni občni zbor delniške družbe »Dolenjske železnice«, ki je v glavnem veljal izpremembi itarif. Občni zbor je sprejel to izpremenitev. § 3 se odslej glasi: »Akcijska družba ima svoj sedež v L$tsbljairi.'« § 7. ->Razglasi, katere oddaja družbta v zmislu pravil, razglase se pravočasno z enkratno obgavo v »Uradnem listu-za Slovenijo. Razen tega se morejo družbeni razglasi objaviti tudi v onih listih, katere določi upravni sve*, med katerimi mora biti zlasti eden v Ljubljani izhajajoči časnik.« — Nadalje je občni zbor sprejel resolucije, ki poživljajo upravni svet, da za prihodnji cbčni zbor iszpremem družbena pravtila v tem zmi-slu, da se ostaE paragrafi .pravil prilagodijo državnopravnomu in dejanskemu položaju družbe; da se preskrbi slovensko besedilo družbe-rih pravil; tako prirejena pravila naj se pri« hodnjjemu občnemu zboru predložijo v pretres in potrdilo. Resolucije naročajo nadalje upravnemu svetu, naj se pogaja z vlado kraljestva SIIS v s vrbo, 4a se preskrbi nova obratna pogodba, da se pregleda m iznova uredi pogodba radi dobave premoga in da se zakonitim potom reši pereče vprašanje družbenega obdavčenja. Slednjič se naroča upravnemu svetu naj nemudoma prične pogajanja z ostalimi zasebnimi, ozir. deželnimi železnicami v Sloveniji v itej smeri, da se z dolenjek'mi železnicami »fuzionirajo v eno železniško družbo s skupno upravo.« — Nalo prečita ravnatelj deželnih uradov Zamid-a v imenu deželne vlade nastopno izjavo: Deželna vlada za Slovenijo pozdravlja premestitev sedeža delniške družbe > Dcdenjske železnice« na domača tla, želeč, da bodi njeno delovanje uspešno in vedno prikladno interesom naše države. Dolenjske železnice so bile zgrajene s požrtvovalnim sodelovanjem tmucgih občin, .kreditnih zavodov rn zasebnikov, ki so podpkali znatne zneske za glavinske delnice. Tako so prevzeli Kranjska hranilnica za 100.000 gld, ljubljansko mesto, Trboveljska premogokopna družba in knez Auersperg vsak za 50.000 gld. glavinskih delnic; 350.000 g|Ld. pa so podpisale razne občine i in privatniki. — Glede glavinskih delnic so j nastale 1. 1913. gotove diference, obstoječe v I tem, da ,je bivša avstrijska država na podlagi • sklepa občnega zbora Dolenjskih žcleznic dne ' 19. maja 1913 prvetne koncesijske listine premerila v sledečih točkah: 1. Koncesijska doba 90 !et je bila skrčena na 75 let, torej za tistih 15 let, ki ®o imele služiti v amortizacijo gla-vinskih delnic; 2. Avstrijska država je prevzela obrat na Dolenjskih železnicah na svoj račun proti plačilu zakupne rente, katera je služila samo za potrebščino v svrho cbrestovanja šn amortiziranja prioritetnih obveznic. Za glavin-ske delnice itorej ni nič preostalo. 3. Država je lahko vsak oas Dolenjske železnice prevzela v svojo last, ne da bi kaj drugega plačala, nego v tisti dobi še nepoplačane prioritete. — Glede na te spremembe, po katerih so bile glavin-skim delničarjem odvzeta po prvotni koncesijski listini in prvotnih pravilih ustanovljena zagotovila, in uvažuje, da :je odstraniti vse, kar bi uviralo uspešen nastop zasebnega, zlasti pa občinskega m lu-anilničnega kapitala .pri grad-K.1 *w»viK in xvri ohnekoolstaih .im,-i»-pony]ev*m predsedstvom danes v Pariz, kjer izroči predsednik mirovne konference mirovne po-1 Reve. Zaradi velikih stroškov vs!ed -.-labe valutu •ter zaradi omejene brzojavne zveizc med Parizom i in Budimpešto je vlada sklenila, da se delesacij:i j povrne v Budimpešto in da ostane v Rarrzu samo 'nekoliko ddesaiov v svrho vzdnžania .zveze. V j Budimpešti se bo med tem .pripravil načrt za cd-I govor; tako bodo imeli vsi merodajni politični krogi priložnost, da izavzamejo 6taHšČo naprauf ! mirovnemu vprašanjit Delegate bodo spremfoli ; tajniki in prevajalci. Angleški poverjenik v BmMmpešil. | LONDON. 5. (S.) Naznanja se imenovanje sini ; Thonrasa Feumonta Hcljla >za angleškega pover-i }eneka v Budimpešti. On bo vodit vso ,posle dfi | vzpostavitve diplomatskih ednošajev c MaiJžar sko Vz Češkoslovaške, Čehoslovaški bankovci. PRAGA, 5. Kakor poroča »Narodni PolTtTka* je dospelo iz Amerike iza poldrugo milijardo čehcElovaškiih (bankovcev po 1000 -kron. Na dobavljen i lOOOkronski bankovci v znesku za pol milijona -se feodta pozneje uporabili za izmene z obrabljenimi. Češko-romunska trgovska družba. PRAGA, 5. Kakor srf govori, se osnuje češko-romunska -trgovska družba, kateri bi pristopile tudi nekatere praške banke. Namen te družbe je, omogočiti medsebojno trgovino. Konvencija o letalskem prometu. PARIZ, 5. Poslanik čehoslovaške republike Os uski ,je ped pisal v imenu svoje vlade konvencijo !e ve&ti o izgredih v Italiji zelo pretirane, ker revolucije ni bilo nikjer. Nitti je naglasa!, £a ima Italija velike načrte in da č«h viefetvi, toda za to je potreben čim prejšnji končnoveljavni mir in dokončanje one moralne pobitosti, -ki tlači1 ves narod pri misli, da se je morda žrtvoval zastciis O carigrajsSfcm vprašanju ni lic tel podati nikekih Potres v Mehika. MEHIKO. 4. (S.) Zakasnelo. Včeraj je bil hud potres v raznih krajih, posebno v pokrajini Vera C niz. Tekom potresa se je smrtno ponesrečilo nekoliko tjudi in nekoHko t vernic je bilo poškodovanih. te (talile. Izmenjava novoletnih voščil med Nit ti jem m Davidovićem. »Corriere della Sera« poroča iz Curiha: Na novoletno voščilo, ki je je poslal jargoslovenski ministrski predsednik Davidovič, kakor vsem ententnim kabinetnim .predsednikom, tako tudi Nittiju, je leta odgovoril takole: "Zahvaljujem se Vam za voščilo in nočem čakati Vašega novega leta (Belgrad se ravna po pravoslavnem koledarju), da pošljem Vam in Vaši domovini najprisrčnejša voščila. Upam, da novo leto okrepi v miru naše vojno prijateljstvo in ustvari obzorje zaupnosti in gospodarskega Iter intelektualnega sodelovanja z vsemi Jugoslaveni za napredek in prospeh naših dveh narodov.« Švicarski tečaji, ŽENEVA, 5. (S.) Lira 42 40; nemška marka li'35; avstr. krona, n. 3*60, st. 2 87 *A\ angl. funt 21*30Ja; francoski frank 52'35; amer. dolar 5'61. IfOVG luč? Največje presenečenje, ki ga je vrglo kolo Časa v poiitiško življenje sodobne Italije, so gdovo inane izjave italijanskega ministrskega predsednika o možnosti rešitve jadranskega vprašanja po medsebojnem sporazumu, ki bi se imel izvršiti med oficijelno Iteaijo in državo SHS. V zvezo s to diplomatsko potezo pred- cJovbncsra uspeha, o svet pod Palck pri Clemenceauju. PARIZ, 5. (S.) CIcmcnceau je sprejel popoldne Paleka, poljskega ministra \nanjih stvari. Nittiiev prihod v Pariz in odhod v London. PARIZ, 4. Danes ob 2'35 je prispel italijanski ministrski predsednik Nitti. Na postaji so ga pričakovali člani italijanske delegacije in poslaništva. Bil je prisoten tudi Clemenceau, s katerim se ,je Nitti prisrčno pozdravil. Nitti fco imel popoldne dogovor s Cltniencćaujcm, a jutri odpotuje v London. PARIZ, 4. iS.) Nitti je imel popoldne dolg pogovor s Clemeceaujem. PARIZ, 5. (S.) Nitti in Scialoja sla odpotovala v spremstvu markiza della Torre v London. LONDON, 5. (S.) Nitti in Scialoja sta pri-rpela v Charing Cross ob 20. Na postaji sta si Ni:ti in Llcyd Gcorge prisrčno stisnila roki. P> 'a sta prisotna tudi lord Curzon in italijanski pcelanik s pesi arvi šiv enim os objem Nitti optimist. PARIZ, 5. (5.) Nitti ie sprejel snoei nekoliko za-*lr.^n:-kov tiska. : Nastl vašega ministrskega predsednika bolj živahnega nego kedaj poprej;« .— ;c rekel Nitii — popoldne s&m bil nekoliko ur 7 rim. in najin pogovor je bil zelo prisrčen. Prcpri-Csn -sem, da n:;in Francija gotovo ne bo delala cežav. podrobnih izjav; izjavil je samo upanje, da osta- sodnika NsHija je spraviti tudi njegovo o^Ijufco o avtonomiji, ki bi jo dala Italija jugosloven-skemu ljudstvu, v kolikor fci morebiti padlo pod njeno gospodstvo. Pravzaprav je dru^a gesta podrejena prvi in je, kot notranjepolitiški čin, le šahovska poteza, ki r^j pripravi potrebno razpoloženje za reševanje glavne točke celokupnega Italijanskega vojnega programa v Jadranskem morju in sicer v dvojno smer: v mejah kraljevine same in, kar je glavno, tudi v zunanjem svetu. Ta program, ki ga je ustvaril L 1915. baron Scnnino, in ga takrat Avstrija zaradi njegove obsežnosti ni sprejela, kar je imelo za posledico vojno stanje med obema sosednima državama, ije doživel ped pritiskom razmer in vedno se mencajoče vor-ne sreče več izprememb, ki jih ibo težko v doglednom ds-su .postaviti v pravo luč, ker je znana skrivnost, da se zgodovinska dejstva pod vplivom višjih sil poljubno pretvarjajo ali pa celo sploh zanikajo. In vse to v čast največji vseh umetnosti:, politiki. MachiaveSizeni vlada! in ho vladal med človeštvom vse dotlej, dokler bo odločala v njegovem življenju manjšina nad večino. Vsakomur so znane določbe- londonske pogodbe, tka raj bi bila nekaka slovesna obveza Anglije in Francoska napram Italiji za izpolnitev /njenih pc\HilAr\ rdearlov. Že samo dejstvo, da se vkljub njegovi slovesnosti ni moglo do danes rešiti jadransko vprašanje, medtem ko so se na evropskem politiškem torišču udejstvili vse večji in pomembnejši politični čini, že samo to dejstvo, pravkno, govori za nas, ki smo le daijni opazovalci vsega svetovnega politiškega vrvenja, cele knjige! Jasno je, da so nad mrtvim papirjem, ki so ga podpisali dipiconatje v Londonu, vstale vse večje in močnejše sile, ki so dosedaj preprečevaie, da se niso izpolnile vse aspiracije italijanskega naroda. -Največja teli sil je gotovo Amerika, ki ni btla po njem vezana na nobeno stran. Močen iakior, ovirajoč izpolnitev londonske pogodbe je gotovo francoski in angleški kapitalizem, .ki nikakor noče dopustili, da bi postala Italija absolutna gospodarica na Jadranskem morjUf ki tvori za vso Srednjo Evropo najkrajši preJiod na Balkan in «e naprej v daljni Orijcnl. Le na ta način si £e mogoče razlagati i-doseoan-ji neuspeh italijanskih diplomatov! Pa še neka n>oinest je, ki ga ne sinemo izpustiti iz vidika pri presojanju tega zamotanega vozla in sicer: glasovita rimska pogodba. Ta i morale biti njegove prave posledice, vse to je pojasnjeno morda za zunanji svet, za nas pa, na žalost, še ne? Po polomu Avstrije so uradni Uaiijanski krogi zanikali, da bi se bil oni znameniti sestanek vršil ped njenim okriljem. italijanska politična javnost pa je zatrjevala, da so obveze izvirajoče iz njega, vse bolj moralne nego pa praktične nravi. V zadnjem času pa so v francosko in angleško javnost butnila senzacijonalna razkritja o nete Italija in Francija veifaio z edini en i, kar ie v vzajemnem interesu. Premislite — je zakijučM Nitti — da ima naš narod 40 milijonov duš in da bo to število hitro rastlo! Kako si predstavlja »Matin« rešitev jadranskega vprašanja. PARIZ, 4. (S.) rMatin« komentira Nlttijev prrhcd v Pariz in zatrjuje, da je vzrok njegovega potovanja Reka. Nitti, eden najuglednejših evropskih državnikov, ve, da težave ne prihajajo ne s strani Francije ne s strani Anglije in da se morajo pripisati edinole dejstvu, da Ilalija ni vključila Reke v pogodbo, v kateri je določila svoje zahteve. V tem -vprašanju ima čuvstvovanje p-rednest pred interesom. Po mnenju Matina« fco Nitti naglašal, da je Italija med vojno ne samo držala svoje obveze temveč naredila še več, in da mora tudi Francija ne samo držati svcije obljube, temveč narediti še več: ona mora dovesti do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v reškem vprašanju. Italija bi morda ponudila kot odškodnino del Dalmacije. Tako bi si Francija pridobila trajno prijateljstvo latinske sestre. Predsedniško vprašanje na Francoskem. PARIZ, 5. r-Temps« pripomir;a, da se Clemenceau 17. januarja nikakor aie bo mogel udeležiti volitve predsednika, ker ne bo pripadal niti zbornici niti senatu. Gotovo pa je, da bo dobil pretežno večino vseh glasov, ako bi bil pripravljen, sprejeti izvolitev. O tem se Clemenceau še ni izjavil. Wilscn okreva!. ■PARIZ, 5. : Chicago Tribuna« javlja iz Washingtona, da je predsednik Wikcn popol-Gcrna ckreval. Pričel .fco zopet s političnim de-iovan^em in bo osebno rešil vprašanje mirovne pogodbe. Zveza narodov. PARIZ, 5. - JourndU poroča, da je Wilson naznanil, da je pripravljen, sklicati svet Zveze narodov, ki bi se sestal takoj po izmeni rati-fikacljskih listin, da določi vladavino saarskega ozemlja. Angleško vnanje ministrstvo in japonsko poslaništvo ne vc nič o zadnjih boljše viških zmagah. LONDON, 5. (S.) Reuterjeva agencija javlja, da nista dobila angleško ministrstvo vnanjvh g t vari ne japonski poslanik potrdila vesti o zadnjih boljše viških zmagah. Grška zbornica odobrila proračun. ATENE, 3. (S.) Grška zbornica je odobrila proračun in nekatere nujne zakonske načrte, a nato se je zbornično zasedanje odgodilo do 20. t. m. ^ _ Atentati na Irskem. KORK. (Irsfca), 4. (S.) V neča od sobote na nedeljo je napadlo kakih 100 sinnfcinercev -pciicijsko poslopje in neko drugo hišo v okolici Korka. Šest agentov, Iti so bili v službi, se je moralo vdati g o obupni obrambi, ki je trajala štiri ure. Sinnfeinerci so opustošili i:i oropali (prostore in so nato razstrelili poslopje z dinamitom. -Nihče izmed nHh ni bil aretiran in noben agent ni bil ranjen. akciji svaka bivšega avstrijskega cesarja Karla, princa Sfksta Burbonskega, ki je skušal doseči med Avstrijo, Francijo in Anglijo temelje za medsebojni sporazum. Nemilo zadeta po nepričakovani šahovski potezi nevidnega sovražnika, je neoficijelna Italija po svojem žlobudravem časopisju reagirala na vsebino teh razkritij, jim odrekala verodostojnost, se zgražala nad namišljeno zahrbtnostjo francoske in angleške politike itd. Zanimiva so ta pisma Karla avstrijskega, ker utegnejo marsikomu razjasniti pravi izvor in namen že prej imenovane rimske pogodbe. Nas zanimata posebno dve pismi; ki govorita obe, vsako posebej sicer v lastno smer, o italijanskih ciljih pomladi 1. 1917. Prvo pismo trdi, da je v tem času poslal baje general Cadorna tajnega emi-sarja v Švico, da bi omogočil sklep posebnega miru z Avstrijo pod pogoji, ki so vse prej nego izpolnitev obežne londonske pcgod.be. Cena za to kupčijo bi bil end del Tirolske, kjer prebivajo pravi Italijani. O Trstu in primorskih pokrajnah ni v tem času ni glasu več. General Cadorna zanika sicer vso reč in pristavlja, da se je potegoval vedno za strategično mejo ob Brennerju. Primorskih krajev se sploh ne dotika! Morda prinese kaj luči v to zadevo oficijelna izjava italijanske vlade, ki pa jo je treba presojati, kakor v?e podobne reči, s pravilnim razumevanjem. Drugo cesarjevo pismo zatrjuje naravnost, da se je Italija odrekla vseh pokrajin, kjer prebivajo Jugcslovcni. Seveda se bo najbrže tudi to pismo oficijelno ali pa neoficijelno zanikalo, a lega vendar ne razumemo, zakaj sta objavila oba lista, francoski »Opinion« :n angleški >DaHy Tele-graphc, listine, ki tako globoko kompromiti-ra;jo razmerje, ki veže baje Francijo, Anglijo in Italijo. Prepričani smo, da doživimo v tej aferi nevo komedijo najčistejšega ruachiavelllfitič-nega kova, vendar smo gotovi, da ostane, če nič drugega, na znamenitem in v odločilnem trenutku zatajenom rimskem dogovori1, nekoliko žarkov luči, ki je nenadoma zasjala skozi daljne okno neitalšijanskega časopisja. Iri v teh silah, ki delujejo za nas nevidne in še nepojasnjene, je iskati tudi vzroka za nenadno iz-spremenjenje smeri italijanske zunanje politike. S pota skrajnega imperijalizma je krenila na pot razsodnosti, ki išče rešitve v medsebojnem sporaz-umu. AH ;e ta sno^oč, nočemo danes raziskovati, pač pa menimo, iz učeni po tolikih presenečenjih, ki so šla mimo r.as v zadnjem • etu, da ni njih vrsta morda še končana..... starejših Tržačanov se ne spominja — Karla Linharta? Mož je bil žurnal is t. Začel je kot slovenski nacijonalist, dasi rodom Kučc\ec. Pet em se je iazvil v socijalno-demokratskega gromovnika. Kot takega smo ga videli in poslušali v Trstu. Prihajal je Uni na ihodc narodne stranke, kjer je grmel za deinokra' j;em. A kako je prihajal? Z razdrapanimi hlačami, razdrapanimi črevlji, ovratnikom, ki se oči-vidno že mesece ni srečal s perico. Ne vemo, ali je res mislil, ali pa je bila le špekulacija, da bedo te vnanjosti silno učinkovale na poslušalce in bodo ti poslednji te vnanjosti smatrali kot najizrazitejše dokaze o pristnosti njegovega deruokratiškega mišijenja. Zaračunal se je kruto. Naše pametno in rarsedno preprosto ljudstvo se mu je — smejalo, in je redno žalostno pogorel. Kako prav je sodilo kako dobro je pogodilo, ko ni verjelo takim vnanjostim v dokaz zvestobe do ideje, dokazuje dejstvo, da je ia isti človek pozneje prišel do popolnega moraličnega poloma kot podajač velenemškega nacij anali zna in pangermanske bcržuazije. Raztrgane hlače in OemeKrsclfo Prav mora razumevati, kdor hoče prav tolmačiti; in prav mora tolmačiti, kdor hoče pravično soditi in ravnati.' To pravilo je neizpodbitne, neizpremenljivo veljavno. Prav in pra-vilno moraš razumevati idejo, ako hočeš biti veljaven, koristen in pravičen borec za nje uresničenje. Jedro vsebine ideje fi mora bi'i glavno, ne pa vnanjosti, ki naj bi vsied krivega razumevanja in tolmačenja bile pravi in odločilni znaki vneme in zvestobe do ideje in pri-f {Uposli k njej. V tem pogledu se je ffnnogo grešilo in se še greši v nas Slovencih. Ideja demekratizma je na zmagoslavnem pohodu preko sveta, in ni-kakega dvoma -ni na r.'eđii koftčni popolni crna-^i ca tem, da bo ta ideja v podlago vsej bodoči uredbi človeške eružbe. Vse življenje, državno, peli lično, socijalno in gospodarsko, se mora d emick r^tizi r a t i, ker tako zahteva duh časa: ves razvoj in napredek človeštva. Kdor bi se hotel upirati temu velikemu toku elementarne sile, se pogubi; kdor bi hotel plavati proti tej deroči reki, ga zagrne vaJovje. kleja demekratizina se je odprla pot tudi v naš narod, in vrste njih, ki se izpovedujejo k nji, naraščajo vedno bolj. Le pozdravljati moramo ta pošav ker je razveseljiv in za bodočnost našega nareda nadobuden znak. $erazve-seljivo pa je, da se mnogi — in cesto najglasnejši klicanji po demokraciji ne poglobijo v vsebino -ideje, da ji ne skušaj marveč se obešajo na vnanjos po n^iiatvem, znak in dokaz demokratičnega mišljenja. Demos je grška beseda ia po m en j a — ljudstvo. Odtod beseda demokracija. Demp umazan ovratnik v resnici nista bila znak vneme in zvestobe do ideje, ampak le sredstvo špekulacije za hipno osebno potrebo. Sii čne pojave nepjogrobitve v ide'o smo opn-zovali med nekaterimi slovenskimi razumniki in pol ura z umnik i, ko so borbo za demokratsko idejo začeli s tisto glaso\Ko gonjo proti — • frakarstvu.« Tu se je posebr.o pokazala veljavnost reka, da je treba idejo prav razumevati in tolmačiti, če se hočeš pravilro in izdatno boriti za nje udejstvitev. Če naj po J pojmom ? frakarsiva'< razumevamo ljudi, ki mrzijo sočk!wka, ki mu ne priznavajo človeškega dostojanstva in s tem tudi nc čdoveJkih pravic, dostojnega mesla v človeški družit, potem jc res gnusen, nesodoben in no^ulien pojav, in kar nadenj z najstrožjo imičevaJno obsodbo!! Če pa kdo vidi znak sovraštva proti ljudstvu morda že v malo 'lepši s; krvji, ali v uglrjarrciššh oblikah občevanja; če vi^■ !c recimo — frak in se nc metr.i za mišljene in stremljenje človeka, na njegovem javnem uvv;-ijavljenju: pciem je taka gonja krivična; je žrlosten pojav nerazumevanja ideje, ;>.li pa ii> čedna špekulacija na nerazsodnost m se. Tudi človek v lepi suknji je Jahko demokratskega mišljenja, pri>atelj ljudstva in borec za u pra\-icc! Kot znak frakarstva« se je razkričavailo rado, čc se je kak krog razumnikov vč^rifi združeval, izključujoč veliko javnost. Kakor dane bi b?lo to povsem nabavno, če žele \Masih biti med seboj ljudje, ki so si bližji po svoji naobrazbi, {po svojem poklicu, ali pa po c-eb-nem .prijateljstvu aii celo družinskih stikih!! Saj \T.dimo tako pora z del,Rvanje cek» n^ed i* ti m delavstvom samim. Pisec teh vret se je gib:,J mnogo in se giblje med našim delavnim ljudstvom in vidi, kako se poedini delavski krogi često dogovarjajo za kak sestanek ali zabavo le med soboj. So to tesnejši znanci In prijatelji In dalje; mari ne vidimo med deaavsivom takih, tki so v svodih osebnih vnanjc-atih popol-' nema zaneniarjeni, in drugih, ki so radi iiaj-čedneje -oblečeni. Je to p-ač pvivzg'oieno: eni dev&jejo radi vse vase, drugi pa radi udi kaj nase! Mari pa je čednejša obleka na delavcu, ali pa dejstvo, da se-ne druži rad z vsakomur, znak ia dokaz nedemokraaskeg-a .mišljenja, ali celo sovraštvo proti sodelavcu? Mari je čedneje oblečeni delavec — frakar med delavstvom v tistem slabem smislu? Ne, to je pač stvar individualnega razpoloženja posameznika. Tako jc tudi med razumniki, tr.ed inteligenco. Je lahko kdo s povsem zanemarjeno vna^josljo, a vendar nima niti kaprice demokratskega olja v sebi in ne bi genil nr.kdar z mezincem /a uveljavljenje socijalne in px\iiične pravičnosti in enakosti. So zopet drugi z iepo suknjo, ki pa >e v uijih vendar živa voija ea deio za uresničenje take .pravično s ti I Zdelo se nam je potrebno, Ja iz^pregovortmo to besedo, kajti tista silepa, rMsrs-zsodna genja y ne pogio^o ^ pr(>Li rra:karslvu, jc prin€!;Ia ra-ego zla v nasamo priti do:še politično in socijalno življenje, je zast r upira-josti, ki naj bi t«,e, ja mct^£,,cojno ra2mcrjc f)C v marsikom, ki je b;l blage volje, ubila vesele in v>:Jio do dobrega dela. I.epa suluiju aii okolnost, kako in s kom se kdo druži v svojem vsakdanjem življenju, na eni; slab«a obleka in tovariieva-nje po krčmah na drugi sUaaii ne dajalo šc merila za presojanje mišljenja človeka. Mišljenje in delo za politično in socijalno pravičnost, želje, da pridi vsak sloj do primernega dostojan-•ireac$M položaja ia veljave v človeški družbi: fo je znak in dokaz prave — demokracije! kracija stremi po državni obliki, ob kateri bo oddcčevaSo ?J,udst/o v svoji skupnosti; po preu-redbi človeške družbe, primerno volji in potrebam I;,udstva. Glas in volja ljudstva naj bosta suverena! Da govorimo konkretneje: ideja demekratizma zahieva splošno ia enako vo-Ktno pravico, odpravo vsake politične, posebno pa vcMne predpravice, enakost vseh ljudi na vršenju dolžnosti in uživanju pravic, enakost pred zakonom. Demokracija kot politična stranka polaga težišče v uresničenje ljudske vcije ca paJ.jxi zakonodaje in javne uprave. Vse fjiistvo imej besedo in delež pri javni upravi in vsem življenju! Jdaj, dočim sem poprej le redko videl kako ste To je vsebina ideje deanokratizma. Enakost j JSJ; najj^n, da bi se van« laskal, ko vseh ljudi — vzvišena, odrešilna ideja. Zal Pa | pravim, da sem srečen, ko cnorem ugotoviti, Klic iz tliiljne tujine! »Usoda nas je razdelila osebno; no tv.ore pa zaprečiti, da ne bi tudi nadalje sodelovali vsak na svojem mestu na gradbi bolje bodočnosti našega naroda. Edinost prejemam da jih je mnogo, ki se — kakor je rečeno — ne poglobljajo v vsebino, marveč se obešajo ki nai označujejo idejo! Kdo na vnan$csa, PODLISTEK z ti staro pravdo. (T4) Avgu'.t Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. - Optune, spectabiiis domine,« se je nakrem-žil podban, a mali pijani očesi ste se mu pri tem svetlikali kakor jazbecu. *Seveda, ško ... škorpijoni 1 Tega jim treba, tega! Mari nismo mi gospoda?* ^Kraljevska komora mi je poslala na vrat tistega lopova Grdaka, ki mi hodi po hiši kakor jež. Ali naj! Že podkurim jaz temu komor-skemu ogleduhu, da od samega glavobola pobegne, ter poskrbim, da me moji požunski pri-Jatelji rešijo te ku^e.« »Optime dixisti,« se je zasmejal pijani pod- ban. »Ali, amicissime frater,« je vprašal Tahi, pali si ču5, kdo bo ban?« _ - - j* ^Ne — nič,- fe zajecljal ForčiC. - * -»Vsak dan se čujejo drugačni glasovi. Sedaj se govori o tem, sedaj o drugem; 4i covi bani »asrteio iz zemlje kakor g«be preko noči. Sku- šal sem v Požunu pridobiti kraljevske svetovalce, da bi bil imenovan ali stari Alapič, ali Mato Keglevič, in tako bo menda tudi.« >In to bi bilo dobro. Ta dva sta naša.« - Od dne do dne,« je nadaljeval Tahi, »pričakujem pisma od gospoda Batorja, ki mi gotovo sporoči, kaj se nam je nadejati.* V tem hipu je naznanil sluga, da kraljevski upravitelj Stjepan Grdak želi priti pred gospoda T aha. »Grdak?« zaklical Tahi jezno, »kaj hoče zopet ta stenica pri meni? Da se mi upre jed? Ali, naj vstopi! Boš vsaj vide!, aantce podban, s kakim človekom moram tu de&ti gospodstvo.« r V sobo ge vstopil Grdak, se poklonil gospodoma, a tudi gospe Jeleni. Tahi .je omeril do-šleca prezirljivo od glave do pete in ge rekel pcroglijvo: »Kaf je zopet, domine Grdak? Kje vas glava boli? Nekako kislo gledate? Vem, da bona zopet ćul kako komorsko pridigo.« t Jao. bi hotel govoriti z vami o resnih stvareh, magm-fice domine, a to po nalogu kraljevske komore.« »Govorite svobodno,« jc rekel Tahi, izpivši čašo, »tu sta le moja žena in pobratim mi podban.« rDa, da, govorite!« je zamrmljal Forčič. s Oprostite, da vas motim, ma^nificc, ali, že štirikrat sem hotel priti pred vas. Vi pa se vedno izogibate sestanku, a .jaz prihajam v službi kraljevi.« »Da čujemo,« je zazijal Tahi ter omeril zopet upravitelja stoječega pred n^im. »Znano vam je,« je nadaljeval Grdak mirno, »zakaj so me poslali semkaj, kafri prejeli ste pismo kraljevske svetlosti že okoli Božiča. Da v imenu fikusa upravljam polovico vsega posestva, dokler 6e ne dovrši pravda z gospo Uršulo Henningovo. Toda oprostite, ali sle vi, ali pa morda vaši sluge pozabili na kraljevo pisano in da tu niste vi edini gospodar. < Dalje, dalje!« je iztisnil Tahi, dočim je Forčič, potishinivši se, od strani .gledal drznega upravitelja, .>Zemlja ni samo vaša, ampak za sedaj tudi kraljeva; kmetje niso samo vaši sužnji, marveč tudi kraljevski podaniki. Došel sem semkaj pred nekoliko meseci: vi niste hoteli izročiti polovice, niti ne sestaviti popisa imetja. Zatekel sem se k vašemu provizorju Giuri, da ga povprašam, kako jc s prihodkom, ali plemenita gospa Jelena mu je zabranila, da bi mi rekel le besedico.« »Sem,« je planila Jelena. »In dobro ste storili, gospa,« je prikimal Tahi, »da čujemo dalje.« »Namesto da bi mi bili izročili polovico gradu, ste mene in moje ljudi stisnili v dve mali sobici pred gradom.« Jaz imam, amicc, veliko rodbino, a grad je majhen,« se je zasmejal Tahi, »a kaj naj vam dana drugega, nego kamrico, ko ste častnik komore?« »Jaz za svojo osebo ibi pretrpel vse to,a je rekel Grdak, > ali r.e morem zamolčati, kaj se dela tu za časa mojega bivanja tu sem se na-gledal dovolj strahote. Ne vprašujem po prošlosti, o glavi Stepanovi, o Ivanu Sabovu: za to odgovarjajte pred Bogom; ali zgražam se na tem, kar sem videl na evoje oči. Vi ste, sna-gnifice, uvedii tu protizakonit sedem novih davkov.« scem.« (Dalje.) da ia naša stara rsolzarska ; - Edinost. stoji slej ko prej neomahijivo na najpravilnejšem stališču med vsemi jugoe lov enakim i listi. So-«-zi« se kakor v prejšnjih časih. Toda, le tedar, ko mora gledati škodljivi in pogubni medsebojni boj. Ko pa treba pobijati sovražnica ter odbijati sovražni naval, se povzpenja tudi do skrajne energije, kolikor je-to Jc možno ob danih razmerah. Taka je bila vedno, taka je sedaj in taka naj ostane! Zaslepljeno in zastrupljeno strankarstvo pa je ni razumelo ne pred vojno, nc v času vrine in .je menda še ne razume tudi 6edaj. Kolike koristi bi bilo za naš narod danes, ako bi se bile vse njegove sile koncentrirale za isti cUj, namesto da so se trošile v medsebojnem boju!! Nadejajmo se, da nesreča, ki grozi našemu narodu, potreba obrambe obstanka in življenja, spameti vsaj večji dei voditeljev naroda. Jaz se pripravljam za povratek v domovine in hočem tasm nadaljevati delo za svoj narod,;: • • • Tako nam piše iz daljnje tujine za novo Ie4csed radi nas, marveč radi velike stvari, ki ji služimo po svojih skromnih močeh, ali — verujte nam! — z vso vnemo. Vsikdar je bil hladen in trezen računar, realen politik v polnem pomenu te besede. Nikdar si ni zakrival ©česa pred nevarnostmi, neugodnostmi in težavami. Nikdar ga ni zavajal slepi optimizem. Kadar je bilo potrebno, nam je govoril resno tjeseda opomina, svarila. Opozarjal je na vsako grozečo nevarnost in pa na potrebo, ki jo fe ta nalagala. Pri vsem pa je ostajal vedno neomajen — optimist v tem zmisiu, da gotovo premagamo vse, če bomo modri, delavni in odločni. Iz njegovih ust ni bilo nikoli besede raa-lodušja. Če so bili 'trenutki, ko se je dragih pelaščah čut malodušnosti in jim je duh hotel klonili, se je on — smehljal in .je z besedo iz-pedbude vzpostavljal duševno ravnotežje, toli poirebrro v pcKttčni in narodni borbi. Ni preziral nevarnosti, ali .pri tem je — pa naj se je hipna slika videla le tako porazna — ostajala v njem neomajno živa vera v bodočnost. Bil je svarilec, a tudi bcdrilec! Tak je tudi v pismu, ki smo je posneli gori. Ni to le novoletno pismo nam, marveč klic slovenskega poštenja iz daljnje tujine vsem rojakom: otr^aite se nespameti v domačem medsebojnem razmerju; povzdignite se nad zastrupljeno in zastrupljajoče stranka« Ivo; po-tirejajle osebne in strankarske občutljivosti veliki stvari naroda in obračajte svoje oko le k cilju, ki so **a veliki dogodki postavili narodu pred oko; če gredo o tem al? onem mnenja navzkriž, poravnavajte in rešujte z mimo besedo in blago voljo, kakor je to dostojno .bratov, ki so si res bratje; združite vse svoje moči v eno silo, da ne bo nihče podiral, a vsi zidali; ne ločevanja, ampek druženja sedaj so časi, kakor zahteva to veliki došli čas! Došlo nam pismo iz daljnje tujine pošilja v domovino lak klic rojakom. Mari ni vredno, da smo je priobčili tu?! iPovmem se v domovino, da bom 'tam nadalje al delo za svoj narod! Mari ni to poziv vsem, naj si s skupnim delom dogradimo in zagotovimo bodočnost?! Si li moremo misliti lepše novoletno voščilo narodu! Pošilja ga moder svetovalec, svarilcc, bcdrilec in zvest in neumoren delavec! Še eno moramo posebno in debelo podčrtati iz onega pisma: spametujejo naj 6e voditelji naroda!! Saj pada nanje v prvi vrsti odgovornost, če narod — ni pameten! ifssfl iz jušoslaulje. UoLancvno zborovanje društva »Slo£a«. (Društva žena in vdov državnih nastavljen cev in naslavljerJk) se je vvšUo v ponedeljek, 29. dec. v fjborova-lnici mestnega magistrata. Predsednica pripravljalnega cdbora ga. Strle-iova je obrazl«CIa pomen društva in njega namen. Namen dfcuštva je: 1. Sestava in oddaja \log in presoj. 2. Prirejanje shodov. 3. Podpirati in izpopolniti že obsto eča en&ka moška idrušUa. 4. Delovali v zmisiu moških organizacij za izboljšanje naših gmotnih razmer. 5. Bo-«Iti se proti neznosni draginji, ki ogroža našo eksistenco. 6. Pomirjevalno delovati v strankarskem boju, ki nas vodi do gospodarskega pogina ter nam jemlje u^led pred vsem svetom. 7. Skrbeti za vzgojo hčera in sinov javnih nameščencev. 8. Skrbeti za okrepitev zdravja firužin javnih nameščencev. 9. Delovati v zmi-ftlu proti alkoholnih društev. 10. Skrbeti za upo-kc'ence in člane njihovih družin. 11. Sodelovati pri gospodarskih podjetjih moških uradniških organizacij. — Po utemeljevanju teh točk in čitan",u pravil se je izvolil odbor. Izvoljene so b'le: predsednica: Strletova; podpredsednica: Govekarjcva: odbornicc: Grasselijcva, Debeljafcova, Bajtova. Ki balova, Forslerjeva, Veiiarjeva, dr. Zba?m'kova, Koširjeva, Accet-iova, Hrovastinova. Namestnici odjbornic: dr. Jenkova iin lillegova. Prcglcdnici računov: Milohnojeva in dr. Gei^erjeva. Članarina se je določila na 1 K mesečno. Končno je povzela besedo še ga. Deifa Ivanić, tainica -. Kola srb-fckih sestev v Belgradu, razlagajoč veliko važnost ztližanja in upoznavanja. Streli v kavarni »Slon« v Ljubljanu Dva Tr-žačana. neki Bizjak in Valerrčič, sla sedela v kavarni Slon«. Eden izmed ni'tu je bil poprej stražnik, sedaj pa sta oba veiiinlka. Valenčič je zahteval cd tovariša, naj mu posodi 2000 kron. Bizjak pa, k: je Valcnčiču že prej večkrat posojal, mu ni hotel več biti na uslugo. Zalo sta sc sporckla in Valenčič je potegnil forownig pištolo in ustrelil, hoteč tovariša t. m al o oplašiti . Valenčič šc bil nato aretiran. divjam Ahikand. Vprašanje pa jc še, koliko jih ibo vzdržalo 6- do 7daevno pot po železnici.« Tuji hujskači. Po Dolenjskem in nemara tudi drugod se klftfcif* »uinHivi elementi, ki ščuvajo proti državnemu narodnemu jedinstvu ter hujskajo zlasti preti Srbom. i\Tedavno tega sc je vezil ix Novega mesta v Metliko na sejem mož, kmetski oblečen, kakšnih 35 let star, ki je potnike ščuval proti Srbom nesramno govoreč, da so sami morilci in roparji. Zatrjeval je, da mu je prav dobro znano, da so Srbi umorili v Ljubljani že nad 50 deklet in jih skrivaj zagrebli. Za vse to ve vlada, a jc prepovedala, da se o tej stvari govori v javnosti! Dotičnik je slabo govoril slovenski, iz česar se da sklepali, da je najbrže tuj agent, ki je poslan k nam, da bi zasejal seme razdora med Slovenci in Srbi. Čudimo sc, da ni tega lopova občinstvo takej prijelo za vrat m ga izročilo bližnjemu orožni-škemu poveljništvu. Nemškntarska predrznost- Iz Rogatca pišejo: Na Štefanovo so priredili rogaški nemšku-tarji ped krinko socijalne demokracije pri Brerinschku -plesno veselico, katere se s poštenim namenom udeležil pretežni del rogaških Slovencev. Toda komaj je naslednji dan zadnji Slovenec odnesel pete iz te gostilne in se je čutil gostilničar Brezinschek sitega slovenskih grošev ter varnega med svojimi, je začel udrihati po Slovencih in naši državi. Posebno (je povdarjal: »Trije so sc zapisali Jugoslaviji, mi se pa ne fcomo. Rohitsch war deutsch in bleibt deutsch«. Ako nemskutarju ne ugaja v Jugoslaviji, bo treba pač poskrbeti, da se posije v nemški paradiž v — Avstrijo! Valutno vprašanje. : Slovenski Narod < p*šc: V odločni šladij stopa naše valutno vprašanje. Razna razglasila v časopisih delajo vtis, da ministrstvo vobče soglaša z novim projektom finančnega ministra. Neko poročilo je vedelo celo poročati, da je finančni minister že v posesti cbsežnin pooblastil. Po tem zadnjem načrtu finančnega ministra naj bi se vprašanje rešilo tako, da bi se Izdal dvoličen bankovec, ki bi predstavljal hkratu en d'nar £n štiri krone. Ta načrt, pravMo njegovi sramežljivi zagovorniki, ne dela kroni nobene krivice. Krona da ostane v prometu in sicer al pari! Hvalijo gespeda Veljkoviča, da jc našel tako lep izhod: novo Kolumbovo jajce. Mi pa pravimo, da7 če jc že tu govor o Kolumbovem jajcu, potem se nam postavlja na mizo v resnici le Kolumbov klope te c, nevaren, da zakuži celo nase gospodarstvo. Kdor se upa po tem načrtu .govoriti o nal pari«, smatra naše državljane za bedake ali pa je sam gospodarski ctročaj. Nov načrt pošilja krono, denar % prebivalstva, v -klavnico, ustvarja krivično relacijo proti dinarju po ključu ena za štiri za večne čase. Brez gospodarske upravičenosti -in preko resnične kupne sile naše krone ustanavlja umetno nad-vrediiost dinarja. Celemu mofcilnemu imetju yK prebivalstva — v bankovcih, 'hranilnih vlc-gah, vrednostnih papirjih, starih prihrankih se vzamejo na mah yK nominalne vrednosti. Načrt pomenja kapitulacijo .pred umetnostjo s ara/o v- m borznih špekulantov v Belgradu. Izzvati mora hitro dvi-garjec en vseh jonskih potrebščin od sedanje krone proti novemu dinarju. Naše delavstvo, uradništvo, stalni nameščenci bo^lo vsled te reforme najtrše prizadeti. Nadaljnje draginje tudi državne .podpore za živila ne ustavijo. Tako bodo na eni stran.i % narodnega imetja izgubljene Ibrez trohice resnega uparja, da bi prišli za tako brezbrižno žrtev -do novca z večjo kupno silo. Na drugi strani bo davila še večja draginja prebivalstvo. Preti pa Se druga nesreča. Nastopilo bo ftakej doslej neznosno pomankanje plačilnih sredstev. Že danes povsed celo za plaćanje ca^'nc mer ka gotovine. Kaj bo potem pri obstoječih visokih cenain, če se skrčijo plačilna sredstva za Pri nas vse čuti gospodarsko nesrečo, ki se bliža. Zato so vsi kregi prebivalstva, lodi celo naše časopisje — =Na-prej-, »Slovenec«, : Domovina«, »Slovenski Narod : — složno proti nameravani konfiskacij premoženja. Tudi na Hrvatskem ijc splošen in odločen odpor. Prebivalstvo je kazalo rezi-slenco že pr: markiranju krone. Prebivalstvo je prepričano, da ibi 'bila nesrečna reforma pogubna za našo državo. Ako gospodje na krmilu ne poznajo razpoloženja, v narodu, je žalostno. Zadnji čas pa je, da se pouee o resničnem položaju. Leto zaključujemo neugodno za naše gospodarstvo. Naj bi novo leto prineslo -boljšo srečo za gespedarstvo in finance v naši državi. Jej*- Sovič. Odgovorno uredništvo »Slovenskega Naroda« je v novim letom odložil upravitelj g. Valentin Kopitar in sicer v zmisiu sklepa zadnjega Longresa jugeslovenskih novinarjev v Zagrebu, da naj bo cdgovornik urednik vselej eden izmed članov uredništva samega. Odgovorno uredništvo je prevzel član uredništva, g. Božidar Vcdeb. Domače vesti. Imenovanje noveca škofa. > Štefani* poroča: S kraljevim cđtekom je bi! dovo?,en g'ede papeževega pisma, s katerim- jc fcil imenovan mons. Angelo Bartatamassi za škofa rzedinjene tr/.aško-ivoprske dioceze, kraljevi >Excq;:aiur« ftia) se izvrši). Pobiranje deželnih in občinskih dofclađ na direktne državne davke. »Osservatore Triestino« piše: Po proračunu za. leto 1920. ie dovc'leno (pobiranje dcždnih in občinskih dokiad na 'direktne državne davke :n na ržitnlno -ter kakršenkoli deželni in občinski davxk eli prispevek v ne višjem odmerku nego je bil v veljavi leta 1919. Isto vciia za dokladc na direktne državne da\4:e v l>r;d tozadevnim otiborent za kritje stroškov za jrradho in popravHanje cest. šcJ, cerkev in župnijskih hiš. Za zvišanje obstoječih prispevkov in na-Iafranje novih davkov, ki presegajo območfe deželnih zborov ali v slučajih, da bi leti ne tnogji poslovat!, mora izdrtr tozadevno dovoffer.je centralni urad za zasedena ozemlja. Dr. Š. Kureiić v Pazinu. Med {istimi, ki so jih dogodki odnesli v daljnjo tujino na nezaželeno — letovišče, je bil tudi odvetnik, in bivši ž-upan c>azinski »n dežeini poslanec istrski, dr. Sime Kureiić. Sedaj se ic povrnil tudi on po skoro'11 mesečni internaciji v Italiji. V tem času je bil v Sardiniji, potem v Rim«, kjer je stanoval c-kvpno s škofom Mahničcm, k« še ne more tiotno\\ Dr. Kure lic izgleda dobro »:i tudi o Skcfu Mahniču poroča isto. Na teletooski centrali se C-e u-Jomačila menda čudna uredba službe. Včeraj pred 4. uro popoldne je naae uredništvo klicalo to centralo in čakalo kakili petnajst minut, ne >bi bilo kaj pričakalo. Nobenega odziva, kakor da je vse izumrlo. Prosimo mero lavne činiteile, naj opozore podrejene organe, da je nekoliko točnosti «u obzirnosti do naročnikov tudi pri telefonski centrali na vse zadnje vendarle — lepa reč. Nitti zaupa — solne«! Nedeljski ^Lavoratore« (prinaša naslednjo vest iz Rima: Danes zjutral je Nitit odpotoval v London. Pozdravilo ga ie več ministrov, .podtaiiMkov in višjih državnilt rank--c-jcnarjev. Nitti ,'e bil veder, se je smehljal ter ie odpotoval, rekši, da je sijajno solnce. ki je sijato na Rim, dober znak....! Sedaj vem, kaciar bomo bo teši na lov 22, v drugih mesecih v ietu .pa ob 23; 2. Ko se zmrači mora biti- zažgana svetilika v hišni veži in, kjer je več nadstropij, druga -luč na stopnicah. V -slučaju kršitve teh -določeto se kaznuje tozadevni hišni lastnik ali upravitelj na podlagi dofcčob fčfžavTiD neredbe od 20. aprila 1854, št. 96 z golc&o cd 2 do 200 Ik cli zaporom od 6 ur do 14 dn». Razpustitev cestnih odborov. Z ©.lokom cd dne 31. decembra ie razpustil generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo cestne odbore v (gc-riško-gra-diščanski deželif iz\"zemši sežan-ski in komenski cestni cdbor. V spcraziainu s komisarjem' za de-žeino avtonomne -zadeve se poverijo oblasti posameznih odborov posebnim komisarjem. Za cestni odbor goriškega ekraja vit Anire« Perko; za cestni cdbor kanalskega okraja Josip Debenjak *z Kanala; iza cdbor ajdovskega okraja Ev-genij Pe-resson; za cdbor krminskega ekrajo: vit. Viktor grof ud- Maestro iz Medeje; oa. cibor tolminskega okraja Anton Mikisc, župan v Sv. Luciji; za odbor bovškega okraja Le&pold Jo-.ikc, bovški žu-,pcn: za orJbor cerkniškega okraja Anton Mlakar iz Cerknega. S tsledečifii cdlokcm se določi komisar tza cestni odbor kobaridskega okraja. Po določbah zakona od 21. mačnika 1894. št. 13 spadajo pokrajine cestnih cdborov trbiškega, idrske--ga-, logaškega, vipavskega in .postojnskega sodnega okraja pod goriško-gradiščansko deželno u-pravo. Izpremcraba priknka. S privoljenjem generAie-ga civilnega komisarja za Jidiisko Benečijo so izprenvenHt Elizabeta vd. SakraiscUik, rojena Rosa dne 15. februari 1844. v Trstu, in njeni hčeri Ema Viktorija in Marija Katarina, rse tri pristojne v Trstu svoj priimek v ^Brucii*; SU^i Anton K o deli a, rojen 31. julija 1879. in pristojen v Trstu, njegova soproga Argentina, rojena Meiingo, in njegovi otroci Olga Andrcina, Silvij, Evgenij in Oton Josip -so Spremenili svoj prknek v --Codelli«. Božične počitnice na ljubljanski univerzi trajajo, kakor se r.r.m sporoča, do prihodnjega ponedeljka, 12. t. m. HALI OGLASI se raCcnajD po 10 stot. beseda Najmanjša pristojbina L r—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša prisčvjbisa L PRODA sc v Kazlrah št. 73 hiša z več let vpeljano trgovino, vrtom, vodnjakom in nekaj zemljišča. kjer si jo lahko vsak ogleda. Cena po dogovoru. Josip Može. 72 PRODA sc kolo starega sistema i:i harmonika v KazVali št. 73. Josip Može. 73 BIK švicarske pasme je na prodaj v Trebčah št. 50. 74 PRODA se radi selitve angleška, velika lepa, skoraj nova spalna soba, 2 omar«, 2 postelji, omi-valna miza ® Strasnim c-gledaJom in mramor ie m. vse iz trdega- lesa za; 2500 lir. Q. M., poste re-staaite, Postojna. 3352 ODDA se mebllrana seba. Campo S. Giacomo Št. 5, IV., vt. 13. 75 IŠČE se vdova brez- otrok ali bolj priletna gospodična, ki ;hi bila zmožna v erespodinjstvu in trgovini. Ponndbe na inr. odd. Edinosti pod št. »100«. 3350 1ŠĆEM poštenega trgovca ali trgovko kot družabnika. PoniK-be na kis. odd. Edinosti pod št. »314;o Eilzi št. 17. 56 SAMO F. PERTOT, urar, nI. S. Francesco 15, II kupuje srebro in zlato po najvišjih cenah. 41 Slovensko gedalitfe o Trsta. Danes, ca sv. Treh kraljev dan, ob 15, zadnjič DeseSi brat Narodna igra s petjem v -petih dejanjih ih dveh izpremembah; po Jtirči^evem romanu dramatiziral Fran Govekar. Režiser Mari) Sila. Zvečer točno ob 20, zadnjič Ekvinokcii Drama v štirih dejanjih, spkal Ivo Vejnovio, poslovenila Hočevarjev®. Režiser Emil Uj. POZOR! Plečam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica ManzcKii št. 17, vr. 2, pritličje. 44o7 umm prej dr. BODO. Zobozdravnik dr. E CLOilFERO — in — dentist STANKO PERHAOEC Trst, trg Golđool itev. 11, II. nadstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19. Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki NAZNANILO. Naznanjam slav. občinstvu in svojim cenj. odjemalcem, da sein preselil svojo urarsko obrt in trgovino iz hiSc št. 76 v svojo lastno hišo 5t. 128, kjer sc jc nahajal do sedaj poStni urad. — Za nadaljno bl.i^o-hotno naklonjenost se priporoča tvrdka Matija Petri* in sin — Postojna. G. PIHO. zlatarnica-urarnica Trst, Corso itev. 15 Kupujem srebrne krone in goldinarje po najvišjih eenaSt. KROJACNICA Avsust Stniar ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, 111. je ed«na dobroznaua kro-jačnica v Trstu. 3367 ABSOLVENT trgovske šole išče sluibo kot kore-sporriout i3li ku^igovodja. Ponudbe pod »Služba« na šrcs. odd. Edinosti. 63 OBLEKA nova, za vitkega go-poda, se proda za 300 lir. Ugodna prilika. Ul. Vmcenzo Scussa 3, IV. naidstr. Woli. , 67 PRODAM motccikel, gramofon, harmoniko na 2 vrsti, peč, razne romane itd. Ferriera 21, dvorišče. 68 POSTRE2NICO išče majhna drežhia (3 osebe). Ulica Comcterclale št. 9« HI. nadstr., levo. vr. št. 37. B 106 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 V KOBDILJU sc cdda obdelano posestvo s stanovanjem vred v najem, ali za prepustitev enega dela prklelkov. Natančni pogoji se izve v Trstu rf. Potrcnio št. 2 ali v Ko4xiiiju št. 41. 70 KUPUJEM VREČE in cunje. Babič, uk Molin erande št. 20. 61 STROKOVNJAK pripravlja k spreeotu in odpustnim izpitom v vseh trgovskih predmetih. Ponudbe pod »Redni dn vestni učenci« na ins. odd. Edinosti najkasneje do 5. ianucrja. 39 Razpisuje se služba ORGANiSTU v Zagorju na Krasu. — Kak penzijonist ali rokodelec bi imel lepe postranske dohodke. Plača po dogovoru. — Zglasiti se je osebno. Cerkveno prcdstojnišlvo. ZOBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER v ul. 30. oktobra (prej Casermu) št. 13 ostane zaprt go tt. ianuarjet. Danes, 6. januarja priredi divaika mladina «dvorani 9. A. Oircnnsla v Divači z m, peljem in plesom, Začetek ob 18. Svira polnostsvilsn iam&ursSki zfeor. K obilni udeležbi vabi ODBOR. SOD vse velikosti se prodajo na Javili dražbi v soboto, 10. januarja, ob 9. — Ulica Lazzaretto vecchio štev. 25. Srelrn denar in zlato kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Lorenc Hncor, zlstcr, ul.Udine, (BMm) 26. Restauraiit^Al Cavslletto" Trst, ulica Rossini št. 10 priporoča svojo izvrstno domačo kuhinjo in samo domača vina istrska in iz okoiice. MiGUOR SREM6 P^R1 RaiSjollSe mazilo zo mul Italijanska tovarna PROIZVODOV BRILL Podružnica u Trsta, ul. del Toro 10 Telefon 3172 restavracija In Trst, trs OMn M fCjB»i trg) it. 1. ■■■gMMMMMRMV Prostori popolnoma prenovljeni in modernizirani. — V restavraciji v pritltčju: 3 dvorane, I., II. in III. razreda; v mednastropju : elegantna dvorana za privatna društva in družinske zabave. V hotelu : elegantne, zračne, solnčnate sobe; „Lift". — Klet bogato preskrbljena. Vsakovrstna domača italijanska in inozemska vina. Toči se okusno budjejeviško in plzenjsko pivo (prazdroj) po L 2.80 liter. Italijanska in domaća kuhinja vedno pripravljena. — Abonement dnevno (kosilo in večerja) L 8.—. V kavarni: najfinejši likerji. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Cenjenemu občinstvu se za obilen obisk priporoča NOVO VODSTVO. Stran IV. »EDINOST« šle v. 5. V Trstu, dne 6. jamiarfa 1920, ČeUo, 10. t. m., ob 16 v Konsumncm društvu pri ter k vi posvetovali o zadružnem čišćenju travnikov, prevažanju gramoza ali bat ude, o popravljanj« cest. ustanovitvi kmetijske podružnice za dobavo semen in drugih potrebščin ter o kon-Fumiii zadrugi in o drugih stvareh, ki se jim zde potrebne. Veliki CM ples 10. t. m. Opozarjamo vnovič na Jo našo prireditev, ki bo pač edina svoje vrste v iej pushiT sezoni. Vnše se velikanske ipriprave, da se vsestransko zadevc'ii občinstvo. Svirala bodeta ISva ve3»ka orkestra. poskrbljeno bo na vse mogoče načine, da se nc bo dcJgooasii prav nihče. Točilo &e bo izborno vino. za kar jamči odbor, da ne omemmo vseh drugih sladkosti, ki se bodo c.a majhen denar tkbivate v vseh paviljonih. Da tiodo pa ti iobro preskrbljeni, moramo skrbeti v«ii: vsek naj daruje nek?f. vrle gospodinje naj r>r;dno pečejo za to prireditev razne kimglitfe, torte, potice, bišlrote in druge dobre stvar«, drugi pa naj (pošljejo likerje, rujnega vinca, salame. &ttjatr itd.; \*se je dobrodošlo. Darove sprejema goipi Julija Ferfotfeva, ulica Fabio Filzi IS. I. n.. rdi pa na) se pošljejo na dan prireditve v Narodni dom. Slovensko gledališče. Danes, na sv. Treh kra-liev dan. ste v našem gledališč« dve (predstavi. Popoldne ob 15 se zadnjic ponovi narodna igra s petjem v petih dejanjih ni dveh Spremembah »Deseti brat«, Nasiovno ulogo igra g. Terčič. Kr-»av-Va pa g. SHa. Nastopi ves ansambel. Enoglasno iraieuje je. da je ta narodna igra ena izmed najboljših, kar irfc imamo. Uprizoritev na našem odru re bila brezhibna in mnogi obi teza gledairšOa so izjavili, da jim ugaja, da ne bodo izostali pri nobeni ponovitvi, j in s lase« i i T eno stanj o ni nevarno. O dogodku v kavarni »Veaezia«, ki se ie izvršil minulo seboto, smo izvedeli, da je parilo več ponočnjakov ara Lucfcna Ruggerija. Lcpcvi so ga aačeii zmeriati mi mu groziti, nakar so natakarji spodili skoz t vrata vse skupaj. Ruggeri je bil ranjen na ulici; zdi se, da ve ranjenec, kdo ga jc ranil, iia pa noče tega povedati. Rop. Na Istrski cesti so včeraj napaiJi Ivana Langejimuterja ter mu vzeli iz tedovnka zlato verižico m srebrno uro. v skupni vrednosti 300 Ur Tatvino >c javil na crožniški postaji na Istrski CCit». Tatvine. Iz gostilne Hcrminija Cehovi na v Au- Opencif Banci »n Fcrlugovci se bodo v nc-? •ustavili. Izvoščc-k trpi škodo 500 Kdo je bil pri Švedih Finland, dočim jo Finci sami imenujejo Suomenmaa (zemlja jezer in močvirja) je bila velika kneževina, združena z Rusijo saino personalno. Car ruski je bil veliki knez finski. Na severu meji z Norveško, na severovzhodu in vzhodu z Rusijo (guibernija Arhangelska in Oloneška), na jugu s Finskim zalivom, na jugo-vzhodu s petrograjsko gužbern?jo, na zapadu s Švedsko. Obal je zelo razvita, polna velikih in mafch zalivov, pred katerimi $e množina otokov in ctočičev. Značaj zemlje je zdo podoben švedskemu: kakor Švedska, tako je tudi Finska polna jezer. V glavnem je Finska visoka pla- j nota, okoli 150 m nad morsko gladino, dočim ' se na severu (v Laplandiji) dvigajo planine, j katerih najvišja točka je na norveški meji (Haldejall 1258 m). Med rekami je najvažr^ša Tornea. Vouki, ki se izliva v Ladoško jezero, in Kumno. Med večjimi jezeri sta Enave in prej omenjeno Ladoško jezero. Večina jezer je zvezana s kanali, katerih nekoliko se odlikuje z najmodernejšimi hidrotehničnimi zgradbami. Podnebje je hladno, toda zdravo, a najbolj zdravo ob obali in po gozdovih. — 40° : -»i, a -f- 30 stopinj po leti ni nič nenavadnega, droni de! Canape 3 so ukradli jiezivani tatovi vec J piora fauna imate značaj arktične, na jugu svinjskega mesa in masti, v lir. skupni vrednosti 900 subarkiičnc zone. Gozdovi so večinoma črni. Roke in jezera imajo veliko rib, toda v zadnjem ur. iskovaici na- niiilo noč neznanci v mlekarno Frrnč ta igra tako, Vc v ulici iieH'Olnro ter odnesli 'za 13 "rrnoišikc S?ks'do-13C0 lir likerjev laščL. četudi bi jih bilo uSeset. Zvečer ob 20 se zadnjič! _ V VVeissovi trgovini na Korzu so včerej od-p ono v i prekrasna Ivo Vcjnovičeva štirkle-trnka »pr,šteni= kupci kos seknenesa blagn, vred drama »Ek\iuokcij«. Glavno dogo igra ga. Silcva. Druge večje uioje so v rok-ah g. Terčiča, Sile, Požarja ter gdč. Kraljeve. Dejanje se vrši na du-brovniški cfo.li. V te} igri je veliko krasnih, \clc-dramatumh prizorov, n. pr. vihar na morju, zbiranje ljudstva -pred cerkvijo itd. Nalašč za to prestavo ;e nasMkal gledalki slikar g. Reniič nove kulise. To jc nepreklicno zadnja uprizoritev tega dete. Vstopnice in sedeži -in danes od 10 do 12 pri blagajnič-rki v veži rodnega doma. Predavanje dr. O. Ravasiiuja. »Uul pr< nega 500 lij — Mariji Pcrtotovi. stanujoči na Greti, so odpe- ČS5U je ^olov precej nazadoval 4-jaH neznani lopovi iz hleva, v katerega so prišli, uDravno je Finska razdejana v 9 gubernij s pomočjo ponarejenih ključev, kozo, vredno 300 j (pivški Lan). Površje je za okoli 373.000 km= . ! večje ne£o Italija; 41.000 km2 odpada na jezera. - S pomočjo ponarejenih ključev so vdrli mi- finska iraSL 0koli 2,800.000 prebivalcev (nekoliko več ko kraljevina Danska), tako da .prihaja kemaj 8'30 prebivalcev na 1 km2. Večja mesta so Helsiftgfors (sedanje glavno mesto), Abo (prejšnje glavno mesto), Tammerfors, Vi^rborg in Uleaborg. Prebivalstvo sestoji večinoma iz Fince v (2,350.000), ki se dele v južne (Tawaste) in severne Fince (Karele). Švedov je okoli 350.000; leti pripadajo večinoma intelektualnim slojem prebivalstva, ki rabijo švedski jezik kot družabni. Nekoliko švedskih kmetov je samo na Alatvdskth otokih in ob obalah. Razun tega Književnost m umeinost. F. Kristan: »Tovarnar. Socijalna drama je to. ki zaradi svc:e prekri-čeče tendence nuna velike umetniške vrediKJstn ter zaradi svoje neaktua-kfcosti in premajhne splo- ŽEPNI KOLEDAR EDINOSTE V obliki 6X 10 cm. Obseg: Pol. druStvo Edinost, Koledar za I. 1920, Slovanska krstna imena, dnevni zapiski, blagajnica za vsak mesec, letni obračun, prihodi in odhodi vlakov, zapisnik za rojstne dneve in godove, nasiovi, kolkovne lestvice in poštne pristni" " * zasedeno ozemlje. Koleo. i na lepem papirju in v ?zan. Ci^A 2. i® L Dobiva se : V tiskarni „Edinost", v knjigarnah katoliškega tiskovnega društva v Gorici, pri Avgustu Kraigherju v Logatcu, v Postojni, Ivan Novak, knjigarna v Pazinu. — Naročniki 50 iztisov dobijo popust. cez Vsi v Vešiki Bol , ... . , . . t , . „ ; prebava na Finskem okoli 6000 Rusov, 2000 v predprcdaji snosti nima bo-ocnosti. (Kako vse drugačna je n. . , nai-ni;L-n I ____________! Nemcev m na skrajnem severu nekoliko Lapov Na- pr. Suder man nova »Castr). Vsak dvogovor, vsaka . ' . l a ne cper-aia« ls na-ixo:'a, i* priobčimo: Biolog .prof. dr. (i. Ra-i-iii«. ki se h ravnokar povrnil iz znanstvenega ! ito\anjsa po FraJicili »n Italiji, bo predaval nocoj j veliki dvorani -4Jnio. operaia^ o teoriji po- j Trika raka., o če.ner ie nedavno v bic'io- j ih krogU* v Napo liju 1-u I.ioneu. Vstop prost. Sentjako*js3ii pevsii zbor nujno vabi vse pevce, j e p-uv gotovo udelc/e danes točno ob 20; važnega posveto\^n»a, ki se bo vršilo v dvorani »Dd. koitsamnega ivruštva^. — Načelnik. Slovenski stenosrafski tečaj v Trst«. Pouk se prične 10. t. m. ob 17 \ postotnu Družbene ■šoic na Acqtsedottu št 20, III. n. Nadaljne prijave sprejema šc" >ki tT:'jga omenjene sole vsak dan. Angleški in francoski tečaji. Kakor je bilo :av-lleno =e otvorita ta teden dva tečaja za francoski in "v n^ešk: jezik, ćn sicer za začetnike :n za one. fvi e hočejo izpopolniti. Otvori se tudi poseben tečaj za dcco. Pouk se vTŠi potem direktne "m prakti^:-e konverzacire ter jc ra^-mljiv vsakomur. Za ubožnejše po znižani ceni, in ra one, ki so popolnoma brez sredstev, breap'aćno. Prijave se sprejemajo še jutri in pojutrišnjem od 17"30 iJo 21 v prostorih Glasbene Matico v Narodnem domm ulica O alat h medncdstrop/e. pr\a vrata v hodniku na levo. in ulica Boccacclo 3 vrata št. 14. Popravljamo. Tc dcii snro Ca vil«, po ljubljanskih J^tib, Ja ie g. Jakob Stare iz Gorice kupil v Mariboru takoiroeni »Mariborski dvorec« -za K J5».!>0tJ. Kakor doznavamo sedaj, ie ta vest ue-re^i^-.a in so jo tudi že popravili Kubljauski i * - ti. ročajoč. da g. Stare ni kispec cme.ijencga pokop a v Mariboru. Kdo ve kaj? Josip Sebelja, bivši pešec Como-bran>kega ncipolka Lir 5, 10. stotiiije. vojna po-4K. rodom iz Studene št. 68, sut Ivana in roj. firmali, rojen L 1SS7.. jc bi! ujetnik v i ti ;e pisal zaciv' ?I. septembra !. 1916. mu je bal: Dcnska obJctst, -latzJ Novo Cer-J stjnica Kag2*ntekaja hata Paltovka kajta. kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: icbdja. Studena, p. Klana, Istra. j scena sili v nauk: tzdružif te se. hi ker je ta nauk rasen 4n neskrit, mislim, da ie F. Križan imel namen napisati bolj agit-toriJno namesto literarnega deU. V prvih treh dejanjih stoji razmerje med delavce iti hi deloda-alcom v osprediu. V zadnjem dejanju pa imaino pred seboj rodbinsko dramo s so-cJjrdis.ličnini ozadjem. Tu stopi prvotni okvir namesto sVrfce. šc proden ie gotova. ^Tovarna® j j71;ubi s tem šo več na svoji vrednosti, posebno i Šc zaradi tesa, ker ,jc to dejaire mnogo hla^neišc, I in tehnično slabše od prvih treh. Boljše bi bilo, da j -bi avtor os>tal pri prvotni nalogi, morda bi našel konec. k; bi dal dran>i zaokroženo tarvo trojne ! vrednosti. Karti ?*iov je bo-gata in hvaležna, a — I le istinite osebe bi morale fcedrti po realnih tleh.1 Lepi in tehnično dobri so nastopi idielavvcv. Tu je avtor doma. Premijera te dro me nas jc 'Zadovoijila. Ulrge so bHo dobro naštudirano in še boljše izvedene. Na-pređek je rzazaiamovati pri Kg. Terčič«, KraHu in Ž.:mtnc4f. Brezobzirni lm despotični nastop prvega >e stal v lepem kontrariu z mehko, neodločno igro Htugioca. (kič. Oradršarieva ijc bila v mehkih razpoloženjih boljša, kot v energičnih. Samozavestne, ukazujoče geste se ji ne posrečijo popolnoma. Ansarrbe4>ki trastopi hvalevredni. Scenerija, kakor -k> pač zmoremo. Obisk srednje dcJ-;er. Pravilno potithtnamo: zmenila, <«men:4a = po-razgovorikr) poročena, narazen, braniti. R. vsia št AUri:v DOPISI. Iz podgraj^ke občiac. V nedeJ-io -lo »Edinost« poročata nekaj o razmerah v naših krajih. Je res vse polno zanimivosti pri «cs. Več ko poionilfeni auto, ki ga jc kupU g. komisar, več ko 'zdravnuk, ki ne ziik* .prav nič slovenskega, več ko vsi sansolaški napisi po cestah, jc pa \ reuiva ta: V vasi Obrov stoji ob cesti veHka hiša. ki je občinska last. V ■toj hiši sta nastanjeni šola in pošta. Od Bcv.iČJ i naprej je pa v tej hiši tudi gostilna, kjer se pije j iti pore in pleše in raja. Ko so se nekateri pritožili zoper gostilno v šokkem pos4op;-n, je bil odgovor hitro pripravljen: V Sv. Križa so sede'i v neki baraki štirje de-I • s • v službi pri tamošnjem ces^ncm ura- v i; cizmed njih je črstil revolver. Misli! je, da je r-r; .:cn. Nepričakovano pa peči strel in krogla je / 'v' \re/.:ite, v UeJ i oKon; o z šolskega poslopja. P; ranče varira m ples-ai se naši otroci preveč nauče drugod. Krvav začetek novega leta. Iz Gorei/ega Logatca poročajo: Na novo leto zvečer cb 9. uri je prNlo v gostilni .Pri postMjonu? na Kalcitu do ■prepira mod civilisti in italijanskimi vojaki. Konec prepira: pobita okna, razbito miae, 3učf, krožniki, 3 lahko in 1 težko ranjen vo»ak in 1 mrlič. 'Na mestu ije bU ustreljen Anton Jemej-ić, 'dninar,. 53 let stat iz Blokove vasi. Krogla tmi je ški ^kav obe led i in jc bil takoj mrtev. Oblast je uvedla preiskavo in nekai udeležencev z<:ipr!a. K-aj Cc delo p«1 vod po:K>ju. ni znano, najbrže a-ikoliol. BaittšKs pokrajine. tn ci^ćinov Po veroizpovedi se deli prebivalstvo v Lu-terance (9814%), pravoslavne (1'71?Ž) ia katolike (0'03%). Šolstvo je na Finskem v zadnjem času zelo napredovalo. Že 1. 1640 je imela Finska svoje vseučilišče v Abu, ki je pa zgorelo. Danes je vseučilišče in višja tehnična šola v Helsing-fersu. Rektor vseučilišča je bil ruski prestolonaslednik. Srednjih šol {večinoma zasebnih) je okoli 108 s 14.000 dijaki. Gozdarstvo je na Finskem važnejše ko poljedelstvo. 2ito se večinoma uvaža, ker domači pridelki ne zadostujejo za porabo prebivalstva. 56% zemlje jc pokrito z večinoma črnimi gozdovi. Živinoreja je zadnje čase vsled križanja s tujimi plemeni zelo napredovala. Konji so močn: in vztrajni, toda majhni. Na severu nadome-stuje konja sob, ki prehodi po zimi do 80 km na dam. ^ Rudarstvo jc slabo razvito (železo in nekoliko z-lata), dočim se je industrija zadnje čase vsled obilice vodne sile zelo razvila. Najvažnejša je lesna industrija. Trguje se največ z Rusijo, Nemčijo, Anglijo in Dansko. Izvažajo se les in lesni produkti, mask), meso, divjačina, papir in koža, a uvažujo se žito, kava, tobak, in stroji. Glavni pristanišči sta Helsingfors in Abo. Mornarica je Smela 1902. leta 2645 ladij, med temi 301 parnik. Železniška, brzojavna In telefonska mreža je precej razvita. Denarna encita je marka s 100 penni, ki odgovarja % srebrnega rublja. Pred vojno jc bila Finska konstitucijcnalna monarhija. Z manifestom carja Nikolaja II. 1. 1829. je bila avtonomija Finske popolnoma uničena. Avtonomija Finske je temeljila že od švedske vladavine (1772) dalje na državnih temeljnih zakonih, ki so jih ruski vladarji vedno potrjevali. Finska je imela svoj stanovski zbor, v katerem je bilo zastopano plemstvo, kler, meščanstvo in kmetstvo. •Pred prihodom Fincev v današnjo domovino so stanovali v sedanji Finski Lapi. Pokrščc-vanje Fincev se je začelo v 12. stoletju. V 16. stoletju je našla v Finski reformacija zelo ugodna :tla. 1309. je proglasil stanovski zbor v Borgi carja Aleksandra I. za velikega kneza Finske. To »e bil začetek strankarskih bojev (Tenno-mani in Sveccananni). L. 1903. se jc uvedla diktatura (Plehoe). (Dalje prih.) DAROVI. _ Pevsko drtištvo »Adrija« v Barkovljah se jiagiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem -daril, ki so tako pr»pomogl:, da je »Silvestrov večer« uspel tako lepo. Živel:! \\lumobU. Ivan Rcnzi jc voz iv avtomobil z vso silo po litrski . Soboii. V bližini šole v tej ulici OJV cesti pr-.,tt je hotel 'Z m tra, hi: av; niim na i >van. Dandanes se veliko govori o baltiških pekra-ki je stc;*-I v cei'-co in prerezi.l jinab, /teda pri nas se ve zelo malo o teh 'bivših \ č jc fc'1 :;avidezna mrtev. Pokhcaii | ruskil> pokrapnah. Začasno vlada tam popoln a rešilne posta e. ki jc k:nahi prišel kaos. Vemo. da se lam bore .Nemci, Rusi, Eston-evo celico In pcd-I jetniku z umetnim i cif Letiši, Litvinci, Poljaki in ententne čete, toda nekol./io injčkeijanii prvo pomoč, nakar | ac Ve se, kdo se bori proti komu, ker se vesti, j prišel k zavesti. | ki prihajajo od >tam, večkrat protislovijo, ali \Jeraj okoli 1-pa tako nejasne, da si ni mogoče ustvariti' prave slike o tamošnjem pcJožaju. Naša naloga bo. da damo čitateljem v kratkih potezali glavne označbe teh pokrajin, ki naj omogočijo j vsaj nekoliko orijentacije v tem kaosu. Baltiške pokrajine bivšega ruskega cesar-1 stva so Estland, Livland in Kuri and. Ta no- | menklatura datira še od Petra Velikega, ki je hotel prepojiti svoje cesarstvo z zapadno kulturo in je v ta namen krstil svoja mesta in kraje z neruskimi imeni. Odtod tudi St. Peters-burg (z ukazom cd 1914. prekrščen v Petro-£rad), Oramenburg, Kronstadt, Pelerhof i. t. d. Finska. Finska ni spadala uradno k baltiškim pokra-jinam, temveč je iila posebno avtonomno telo LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Ivan B- Zagorje na Pivki: Glede one stvari, za katero ei mi pisal, sem dal trikrat vprašati, končno sem izvedel, Ta odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS li pogojMt, ki se iinijo pogoditi od slučaja do si »čija. Ea;« v Rijtia varsKlm trsiili (iifji djjjjifii). Blagajna poiluje oJ 9.30—12.30 in 11.30—li Rlunlcns Agrlatlcn dl Sicurtd u Trsta. 2sv2rova3na za^rssaa u Zssrsbu, ja eefina do^ mača zavarovalnica CDjO B Ustanovljena 1884 lata. - CEHTRAL/1: Zagreb, v lastni palači, vogal Ma. " rovske in Preradovičeve ulica. Podružnica v Trstu, uL LavaJo!© 1, Ih Ciikar obstoja družba, je bilo v vseh branzab iz- ie ^liii to"be2J "iiijc. ToJa tel. so ga liudie Ivriicga rusk^a ces^tva. Fm.ka (FimJ