^ Ptuj, torek, :c--15. novembra 2005 letnik LVIII • št. 82 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT ^ Natisnjenih: -ČÍ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Sport Rokomet • Ormo-žani izpadli zaradi svojih napak Stran 7 priňSevSk^ imenom Klinc Ha Rřj^karnevala pa je postal Marko Klin a ^ONZULAr Majda Goznik Sport Nogomet • Na XIJ I Nizozemsko tudi Kro-naveter Stran 7 Sport Vaterpolo • Vaterpolisti Ptuja že igrajo prijateljske tekme Stran 8 Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Po naših občinah T. Partljič • Ko sem Ormož • Občinska postal poslanec, so me uprava delovala za- imeli za prisklednika konito Stran 3 Stran 5 Po mestni občini Ptuj • Nova vsebina in podoba Mlekarne Stran 2 Po naših občinah Kultura Po mestni občini Hajdina • Praznik Ptuj • Viktorinov Ptuj • Ustoličili celoletnih dosežkov večer: Bog krščan- princa karnevala in in sv. Martina stva - bog islama prvo vinsko kraljico Stran 5 Stran 6 Stran 16 JJF^^ Po našili občinaii [.-r^tii .MAjpm . „ " " Videm • Vroča tabla na markovski meji je spet padla Stran 12 Uvodnik Martin je iz Ormoža! Martinovanje je nedvomno tista prireditev, s katero se na Ormoškem najlažje in najbolj identificiramo. Gorice so del našega življenja. Kdor v naših krajih nima vinograda, je družbeno nesprejemljiv oziroma čudak najbolj sprevržene sorte. Zato ni čudno, da vsi tisti, ki jim je vino kruh, in tisti, ki jim je le marmelada, nestrpno čakajo Martina. Letos smo se Martinu v Ormožu dostojno priklonili. V šotoru je lahko vsak našel kaj zase, za celotno družino. V povezavi društev, zasebnega in podjetniškega sektorja, je bilo v prireditvi za hip mogoče zaslutiti, kaj bi martinovanje v Ormožu lahko bilo. Namreč vseslovenska prireditev, kajti martinovanje v slovenskem prostoru svoj domicil šele išče. Bolj ali manj ponesrečeno ga poskušajo udomačiti v različnih krajih, vendar Martin se ne da, ker je pač Ormožan. To je priložnost, da mesto in okolica opozorita nase in pritegneta goste. V prihodnje pa se bodo organizatorji morali vprašati, kam gredo, ali bodo ostali na nivoju ene izmed mnogih prireditev po Sloveniji ali pa se bodo zadeve lotili še resneje in bodo glavni. Bodo martinovanje ponujali le domačinom, ki so sicer znani po vzdržljivosti, vendar šest dni je samo za domačo publiko, tako za telo kot za denarnico, preveč. Če želijo pritegniti goste od drugod, pa bodo morali pričeti prireditev prodajati veliko prej kot letos. Več bodo morali vložiti v reklamo, kajti mediji niso dobrodelne ustanove, ki bodo zastonj propagirale komercialno prireditev, medtem ko sami živijo od reklam na trgu. Verjetno bi k domačemu vinu in prazniku bolje teknile tudi domače viže, a Parni valjak je bil tak magnet za publiko, da se mu organizatorji niso mogli odreči. Martinovanje nikakor ni le kulturno-etnološka proslava, ampak je tudi dionizična veselica, pri kateri pa se na koncu račun mora iziti. Pa še veliko črno piko moramo podeliti. Tokrat Občini Ormož. Razumljivo, da komercialne prireditve Občina ne bo financirala. Pričakuje pa se, da Občina živi z okoljem, ki jo preživlja in katerega predstavlja, ter da s primerno gesto izkaže podporo svojemu edinemu in največjemu občinskemu prazniku. viki klemenčič ivanuša Na borzi Po celotedenskem mirovanju tečajev na Ljubljanski borzi so se cene delnic borzne kotacije v petek le obrnile v pozitivno smer, tako da je indeks SBI20 pridobil pol odstotka. Izjema so delnice Krke, ki so v tem tednu prebile mejo 100.000 SIT za delnico. Kljub preboju psihološke meje pa vsaj zaenkrat ni bilo opaziti povečane ponudbe. Poleg delnic Krke so ob koncu tedna močan zagon dobile tudi delnice Petrola, ki so se samo v enem dnevu podražile za več kot 3,3 %, pri čemer so bili vlagatelji za delnico ob koncu trgovanja pripravljeni plačati že 5 % več od enotnega tečaja prejšnjega dne. 63.000 SIT pa je tudi najvišja vrednost v zadnjem mesecu in pol. Skladi KD so prodali svoj delež v Mercatorju, ki skupno znaša 7,6 %. Kupca svežnjev sta Infond Holding in Pivovarna Laško. Pivovarna Laško je za prvih devet mesecev objavila precej ugodnejše poročilo kot ob polletju, vendar pa prodaja osnovnega izdelka količinsko zaostaja za lanskim letom. Pivovarni tudi nikakor ne uspeva preboj na tuje trge, na slovenskem trgu pa je zaradi visokega tržnega deleža tudi za pričakovati, da se bo leta v prihodnjih letih znižal. Cena delnice ostaja v spodnjem delu območja, kjer se je gibala večji del letošnjega leta. Med delnicami prostega trga velja tokrat omeniti delnice Heli-osa. Družba je sicer v prvem polletju skoraj za polovico povečala prodajo svojih izdelkov, vendar pa je čisti dobiček oklestila viso- ka cena surovin, tako de je le-ta 10 % nižji kot ob polletju lani. Kljub temu pa družba načrtuje, da bo letos ohranila 11 % donosnost kapitala. Cena delnic je v letošnjem letu izgubila že več kot 20 %, sama objava pa jih je potisnila 3,5 % nižje. Ob spodbudnih prodajnih rezultatih družbe pa je ob letošnjem padcu vrednosti že povsem smiselna špekulacija na skok dobička v primeru umiritve cen surovin, tako da se je cena delnic ob koncu tedna vrnila na raven iz konca preteklega tedna. Za razliko od delnic borzne kotacije, ki so dobile zagon šele ob koncu tedna, se je cena investicijskih družb počasi vzpenjala skozi celoten teden, pri čemer so v rasti prednjačile delnice Investicijske družbe Infond in KD. Dvig cene delnic KD ID je verjetno posledica tudi bližine zapadlosti upravičenosti do izplačila dividende, ki bo ob koncu tega meseca. Verjetno pa bo imela kratkoročen pozitiven vpliv tudi prodaja deleža v Mercatorju. Matjaž Bernik, borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d. Ptuj • Odprli poslovno-stanovanjski center Nova vsebina in podoba Mlekarne Nekdanja ptujska mlekarna je te dni dobila novo vsebino in novo podobo, saj so v petek, 11. novembra, v njej svečano odprli nov poslovno-stanovanjski center, ki se razprostira na okoli 5000 m2. Ob prisotnosti predsednika državnega sveta RS Janeza Sušnika, poslanca državnega zbora Branka Mariniča, državnega svetnika Roberta Čeha, župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana, lastnikov lokalov ter okoli 200 gostov, poslovnih partnerjev in Ptujčanov so svečano predali namenu več kot 2000 m2 poslovnih prostorov od celotnega kompleksa, ki obsega okrog 5000 m2, končna vrednost investicije pa naj bi znašala okoli 900 milijonov. Kot je znano, se je Mlekarska zadruga kot večinski lastnik Mlekarne Ptuj leta 2001 odločila za pripojitev k Pomurskim mlekarnam, zato so po pripojitvi zapustili proizvodne prostore in upravni del v Ptuju. Kar tri leta je objekt sameval in klical po sanaciji. Poslovno priložnost je ujela marketinška agencija Altius iz Ptuja in se odločila za nakup teh objektov, jih sanirala in preuredila v sodobne poslovne prostore in stanovanja. V novi Mlekarni so odslej v prostorih bivše sirarne marketinška agencija Altius Boža Vukašinoviča, E-zavod, pod- jetniški inkubator Mozaik podjetništva in računalniška trgovina SAT-COM Marjana Šeruge, medtem ko sta v severnem delu gostinska lokala Feluka bar in Alibi bar Violete Rotvajn, okrepčevalnica Salsa Aljaža Čurina ter Motocenter Simone Habjanič in trgovina s kolesi Eurobike Zlatka Gašpariča, v stanovanjskem delu pa bo kmalu na voljo še 25 stanovanj, od katerih jih ponuja 13 Zdenko Medved. Mlekarna je dobila tudi novo celostno podobo, s katero komunicirajo vsi udeleženci v njej, sicer pa upodablja podjetnost, raznolikost in razvoj. Vsi udeleženci so se poistovetili z novo podobo, z njo funkcionirajo in kot celota nastopajo na trgu kot Mlekarna. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan se je v krajšem nagovoru zbranim opravičil tistim, ki so bili zaradi tega objekta morda očrnjeni, ter se zahvalil za sanacijo enega od velikih ekoloških problemov našega mesta. Tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik je v slavnostnem nagovoru čestital vsem podjetnikom za pomembno Sedem (ne)pomembnih dni Moj Brodi Po Ljubljani kroži zgodba, po kateri je predsednik države dr. Janez Drnovšek presenetil tujega diplomata. »Kdaj je bil Prodi pri vas in kdaj sta hodila po okolici Ljubljane,« naj bi ga ta vznemirjeno vprašal, Drnovšek pa naj bi samo mirno dejal: »Ne Prodi, ampak Brodi Predsednikov pes Brodi, njegov zvest spremljevalec tudi sicer postaja sestavni del njegove »celostne podobe«, da, tudi njegovega političnega delovanja. Predsednik Brodija vpleta v bolj ali manj resne pripovedi o vsakdanjih zadevah pa tudi o politiki in ga tako - ne glede na to, ali se tega zaveda ali ne - spreminja v nekakšno posebnost, ki še dodatno poudarja tudi druge Drnovškove posebnosti. Dr. Drnovšek je vsekakor v marsičem »poseben«. Njegove »posebnosti« so se začele kazati že konec osemdesetih let, ko se je nepričakovano - in na veliko presenečenje vseh poznavalcev politike - tako rekoč popoln neznanec v politiki pojavil kot kandidat za člana tedanjega kolektivnega predsedstva Jugoslavije nasproti znanemu politiku Marku Bulcu - in zmagal. Nenavaden je bil po tem, da se v »pluralnih časih« dolgo ni znal odločiti, kam, v katero stranko naj bi se vključil, na koncu Foto: M. Ozmec Ob odprtju Mlekarne, ki ponuja Ptuju in okolici tudi novo vsebino, se je zbralo blizu 200 gostov in poslovnih partnerjev. pridobitev, ki pomeni pozitivno usmeritev v razvoju Ptuja in okolice. Janez Sušnik je med drugim izrazil upanje, da bodo pomembne reforme, pred katerimi je Slovenija, gospodarstvu bolj naklonjene, ter ugotovil, da ima država slabo evidenco svojih premičnin. Ob tem, ko je opozoril na številne možnosti, ki jih ponuja proces prilagajanja Slovenije evropskim razmeram, je spomnil tudi na velike gospodarske zadrege nekaterih največjih evropskih držav, Nemčije, Francije in Anglije, saj pomenijo mili- joni brezposelnih v EU socialno katastrofo, še posebej če k temu dodamo še težave, v katerih so se znašli tudi pokojninski sistemi. Opozoril je tudi na možnosti Slovenije znotraj EU, ki bi po razpadu socialističnega sistema lahko bila bolj pogumna, predvsem pri prestrukturiranju svojega gospodarstva, ki je sicer boleče, je pa nujno, ter izrazil prepričanje, da se mestna občina Ptuj lahko opredeli za svojo prihodnost, ki jo daje prebivalstvo, kot eden glavnih dejavnikov razvoja. M. Ozmec pa se je odločil za »zmagovito« Liberalno demokracijo. Po svoje je potrdilo »nenavadnosti« tudi to, da je med množico kandidatov, ki so se po polomu prve Peterletove vlade (1992. leta) potegovali za premierski mandat (Voljč, Bavčar _), ta mandat dobil prav on in potem na mestu predsednika vlade ostal kar desetletje. Pri dr. Drnovšku je posebno tudi to, kako je sprejel hudo bolezen in kako je v bistvu zaprt sam vase, pravi samotar, zmogel neverjetno moč, da je o raku spregovoril na način, ki je opogumljal mnoge druge s podobnimi težavami in vse tiste, ki se jim je ta bolezen zdela še bolj strašna, kot v resnici je, predvsem pa takšna, da se o njej tako rekoč ne bi smelo govoriti. Drnovšek pa je govoril in jo na nek način predstavljal kot nekaj, zaradi česar ni nujno konec sveta in življenja. Dr. Drnovšek je nenavadno dolgo razmišljal in tehtal, ali naj se odloči za predsedniško kandidaturo. In končno je dr. Drnovšek po izvolitvi za predsednika nenavadno dolgo »miroval« in ostajal v ozadju. Potem pa je zadnji čas tako rekoč vse presenetil s pojavljanjem v različnih majhnih krajih in (v bistvu) na nenavadnih prireditvah ter z dajanjem različnih mednarodnih pobud, še posebej tiste o rešitvi kosovskega vprašanja. Drnovškov pohod po terenu je bil posebno preseneče- nje zato, ker je še kot predsednik vlade takšno obliko delovanja vztrajno zavračal in celo javno govoril, da njegova funkcija ni odhajanje na različne »pasje procesije«. Začudenje je še toliko večje, ker zdaj z navdušenjem govori o »neposrednih kontaktih z ljudmi« in »neznanimi, prisrčnimi kraji«, pa o marmeladah, ki jih tam dobiva za svoje zajtrke _ Še toliko boj nenavadno (pravzaprav kar šokantno) pa je bilo njegovo oglašanje v zvezi s kosovsko krizo, pri katerem teko rekoč ni sledi o »starem« preračunljivem, marsikdaj tudi neodločnem Drnovšku. Vso dosedanjo politično in voditeljsko Drnovškovo dejavnost je namreč karakteriziralo veliko (na trenutke že kar preveliko) taktiziranje, čakanje na ugodni trenutek in na »dozorevanje« posameznih problemov, marsikdaj tudi konstruiranje dvoumnih formulacij, brez jasnega opredeljevanja. Zdaj pa se je nenadoma pojavil s povsem konkretnim in nedvoumnim mnenjem in predlogom, da je treba Albancem na Kosovu zagotoviti samostojnost, srbskim sakralnim objektom in Srbom na njem pa poseben status v posebnih enklavah. Predlog je šokirajoč in »nenavaden« iz več razlogov. Predvsem nismo navajeni tako direktnega in odločnega Drnovška, Drnovškov predlog je v živem nasprotju s siceršnjo anemično slovensko zunanjo politiko, pa tudi s politiko velikega dela Zahoda, tudi Združenih narodov, ki očitno koketirajo z nekakšnim srbskim modelom, po katerem naj bi bilo Kosovo še naprej sestavni del Srbije, »nekaj več kot pokrajina, avtonomija, a nekaj manj kot samostojna drža- va«. Drnovšek je v bistvu - za razliko od vseh drugih povedal tisto, kar bi morali vsi, tudi Srbi, vedeti, da je Kosovo za Srbijo izgubljeno in da vse polovične rešitve in vsa sprenevedanja v bistvu samo podaljšujejo njegovo agonijo. Pravzaprav bi se morala predvsem Srbija zavedati, da postaja ravno zanjo »kosovski problem« čedalje večja politična coklja, čedalje hujša mora in da bi bilo predvsem v njenem interesu, da se tega bremena reši. Žal v Srbiji še vedno ni splošne družbene volje in tudi ne politične sile, ki bi že zdaj upala razmišljati v to smer. Zato seveda ni naključje, da je Drnovškov predlog naletel na takojšnjo ostro odklonilno reakcijo v Srbiji in na srbsko odpoved že dogovorjenega uradnega obiska v Beogradu. Bolj čudi to, da so se od Drnovškovega predloga nemudoma distrancirali tudi v zunanjepolitičnih vrhovih Evropske unije in naše vlade. Je pa svojevrstno presenečenj (in po svoje tudi dobro znamenje), da dr. Drnovšku vrat ni zaprla srbska pravoslavna cerkev in da ga je to soboto sprejela na »srbski sveti zemlji« na Kosovu. Zato pa je za presenečenje poskrbelo slovensko zunanje ministrstvo, ki je predsedniku to pot odsvetovalo, menda zato, ker na Kosovu te dni ni bilo formalnega upravljavca Kosova s strani Združenih narodov! V bistvu se na zunanjepolitčnem področju nadaljujejo »igre«, ki so znane še iz časov Kučanovega predsednikovanja, ko je tudi Drnovška večkrat »zmotilo« samostojno Kučanovo delovanje. Zdaj se to dogaja Drnovšku. Škoda in povsem nepotrebno. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Tednikov pogovor • Tone Partljič - pisatelj, politik, gledališčnik » Ko sem postal poslanec, so me ljudje Imeli za prisklednika! Tone Partljič - politik, pedagoški delavec, gledališčnik, pisec ^ Partljič je avtor družbeno-kritičnih komedij. Pa da ne boste mislili, da v svojih delih okara samo nasprotno stran. Prav nasprotno. Zelo rad se loteva tudi svojih političnih kolegov. »Najrajši sem jezil svoje. V večje veselje mi je bilo, če sta bila zaradi mojega pisanja v zraku Drnovšek in Rop in ne takratna opozicija, oziroma Janša,« se je nasmehnil in se razgovoril o svojih poklicih, pisateljevanju, politiki, družinskih koreninah ^ « Kateri poklic naj Vam pravzaprav pripišemo? Pisatelj, gledališčnik, politik _ »S politiko se ukvarjam najmanj. Sem na poti v pokoj. Tudi ko sem bil poslanec v DZ, sem se s politiko ukvarjal najmanj. Sam se nimam za politika, vendar ne vem, če mi je kdo kdaj to verjel. Ne vem niti, ali mi je žena verjela. Tudi ko sem bil v LDS, nisem imel v stranki nobene funkcije. Ko sem se včlanil v stranko, so mi zagotovili, da mi bodo s političnim angaž-majem dali mir in da cenijo to, da sem se jim pridružil kot kulturnik. Svoje poslansko delo sem štel kot poklic in ne kot politično poslanstvo. Čeprav je mogoče dobro, da je več strank in da so tam politiki, ki imajo politični interes. To me ni nikoli zanimalo. Če me vprašate, kaj sem, bi lahko v teh letih z napuhom dejal, da se imam za pisatelja in da bi najraje bil pisatelj. Na Slovenskem pa od pisateljevanja zelo težko živiš, še težje kot v socializmu. Za zadnjo knjigo sem recimo dobil 300 tisočakov. Knjigo pa na primer pišeš dve leti in od tega enostavno ni mogoče živeti. In zato sem poleg pisateljevanja opravljal razne poklice, ki so me v glavnem vsi veselili. Sedem ali osem let sem bil učitelj, dvajset let sem bil zaposlen v gledališču, kjer sem se počutil odlično, 14 let pa sem bil v državnem zboru. Naj poudarim, da sem se v državnem zboru počutil odlično. Srečal sem veliko odličnih ljudi in po svoje obžalujem, da so poslanci in politiki med ljudmi na tako slabem glasu. Preden sem postal poslanec, sem bil spoštovan, vsi so me imeli radi, me trepljali in mi govorili, kako fejst človek sem. Ko pa sem postal poslanec, pa so me ljudje imeli za prisklednika, ki je tam samo zaradi poslanske plače in da sem prodana politična duša. Povedati moram, da ni tako, da je delo odgovorno in težko. Kot sem že omenil, sem v parlamentu srečal veliko odličnih ljudi. Med temi je bil recimo ptujski poslanec Miroslav Luci, s katerim sva bila velika prijatelja in sem ga zmeraj spoštoval. Zelo koristno pa je bilo biti poslanec, ker sem izvedel za marsikatere stiske ljudi. Na primer zdaj vem, da se tudi danes rojevajo kakšni novi hlapci Jerneji, ki ne morejo priti do pravice. Je pa res, da so me prej vsi trepljali, ko pa sem bil poslanec, je bil marsikdo name jezen, marsikdo mi je povedal, kar ga je tiščalo, in tako sem slišal marsikatero neprijetno. Ampak to je za nekoga, ki bi rad pisal, pozitivna izkušnja.« Kateri poklic Vam je bil najljubši? Katero delo ste najraje opravljali? »Najbolj sem srečen, ko se umiri ulica, grem v svojo sobo, prižgem svoj električni pisalni stroj in sem sam z belim listom papirja v pisalnem stroju. Kar bom naredil, bo v celoti moje. Takrat sem tudi najbolj resnicoljuben. Takrat, ko sem sam z listom belega papirja, gotovo ne lažem in ne taktiziram. V službi pa moraš upoštevati tudi vse druge stvari. Vse tri poklice - učiteljskega, gledališkega in poslanskega - sem rad opravljal. V gledališču sem se najbolje počutil, kot poslanec pa sem bil najbolje plačan.« »Veseli me jeziti svoje!« Ste avtor družbeno-kri-tičnih komedij. Ali se kot pisatelj še zmeraj ukvarjate s temami, ki zrcalijo aktualno družbeno stanje? »Čeprav sem se ukvarjal s politiko in bil dolga leta poslanec, nisem pozabil na ljudi. V času, ko sem bil poslanec, sem napisal več kot takrat, ko sem bil v gledališču. Ko sem bil v gledališču, nisem imel prostega niti sobotnega večera, kajti takrat teater oživi. Takrat sem imel nekaj prostega časa samo ob nedeljah. V soboto zvečer sem se vrnil iz Ljubljane, v ponedeljek zjutraj pa sem spet moral sesti za volan in Foto: I. Vinovrški Tone Partljič: »Moje korenine segajo na Ptujsko polje in na to sem zelo ponosen.« se odpraviti proti prestolnici. Časa za pisanje takrat skorajda nisem imel. Ko sem bil poslanec, pa sem imel čas cel konec tedna in sem tako recimo napisal Gospo po-slančevo, Štajerc v Ljubljani, Politika, bolezen moja, napisal sem dobro televizijsko igro Silvestrska sprava, ki govori o dveh starcih. Sam ocenjujem, da med mojimi literarnimi deli glede na poklice, ki sem jih opravljal, ni nekih razlik. Bodisi sem služboval v teatru bodisi v politiki. Žalosti pa me, da so vsi ljudje kar naenkrat prepričani, da sem takrat, ko sem stopil v politiko, nehal s pisateljevanjem in da v svojih delih nisem upal biti kritičen. Situacija je prav nasprotna. Mene še zdaj veseli, če so politiki zaradi mojega pisanja v zraku. Ko je bila LDS še na oblasti, bi bilo od mene kot pisatelja nekorektno, če bi v svojih deli zafrkaval nasprotno stran - takratno opozicijo. Mene je bolj veselilo jeziti moje. V večje veselje mi je bilo, če sta bila zaradi mojega pisanja v zraku Drnovšek in Rop. Sam menim, da sem nekako v svojih delih sledil Cankarju, ki pravi, da umetnik, ki se prilagodi, ni več umetnik. Sam sem se morda kdaj čemu podredil nezavedno. Zavestno pa prav nikoli.« Družbeno stanje v bistvu prikazujete zelo realistično. »Res je. Čeprav bi si v isti sapi upal trditi, da to počnem z mero človeškega humorja. Nisem namreč eden izmed avtorjev, ki bi samo grobo obsojal. Vse je človeško in jaz kot pisatelj moram poskusiti človeka razumeti. Nisem bog, ki bi kazal na grehe ljudi, ampak jih poskušam razumeti, zakaj stvari počnejo tako, kot jih. Vsak človek je zame dragocen. Seveda je nekaj svinjarij, vendar stojim za tem, da smo vsi samo ljudje in smo pod kožo krvavi. Tistih, ki so vedno jezni, divji in pretirano kritični, je tako ali tako dovolj. Mislim, da je čisto prav, da nekdo nekaj slabega obrne na humorističen način.« »Tudi v Lukariji imam del srca« Vaše korenine pa segajo tudi na spodnji del Ptujskega polja. Kam natančno? »Moje korenine segajo na Ptujsko polje in na to sem zelo ponosen. Moja mama, ki je na žalost že pokojna, je bila rojena nezakonski dekli in je zgodnje otroštvo preživljala pri nekem kmetu v Gorišnici. Vem, da je bila večkrat zelo tepena in je kot šestletno dekle pobegnila iz Gorišnice v Muretince. Tja pa zato, ker je kot otrok pod Borl gonila krave na pašo. In ko je skozi Muretince gonila krave nazaj v Gorišnico, je v Muretincih za ograjo stala te-tica z velikim trebuhom, ki ji je zmeraj rekla, da takšnega otroka, ki je tako priden, bi pa tudi ona rada imela. In ko je bila mama v Gorišnici spet tepena, je sredi noči vstala ter zbežala iz Gorišnice v Muretince. Tam je potrkala na povsem tuja vrata ter spregovorila stavek, ki me zmeraj znova presune in sem ga napisal tudi kot naslov svoje črtice: 'Tetica, jaz sn te zej prišla.' Tista tetica ji je rekla: 'Ja otrok, kaj boš te ti pri nas?' 'Saj ste rekli, da bi radi imeli tak pridnega otroka,' ji je odgovorila moja mama. Tetica je pokazala na svoj trebuh in dejala: 'Glej, jaz imam tukaj notri svojega otroka in bi rada, da bi moj otrok bil tako priden, kot si ti.' Ta gospa je bila Bondrkova in je mamo vzela pod streho do njenega 20. leta. Spomnim se, da sem tudi jaz kot otrok hodil k tem ljudem na počitnice v Mure-tince. Naši mami je bilo to zgodbo, da je kot otrok služila, zelo nerodno povedati. Iz njenega pripovedovanja sem potem po koščkih kot mozaik sestavil zgodbo. Zgleda, da je imela tako mračno in težko otroštvo, da o tem ni želela govoriti. Usodo moje babice, ki je bila dekla in je povsem razumljivo, da je otroke dala služit, pa sem zapisal v televizijski igri Mama umrla, stop. Iz otroških let se namreč spominjam, da smo dobili telegram, da nam je v domu upokojencev v Mure-tincih umrla stara mama. In v teh krajih imam tudi del svojega srca.« V začetku jeseni ste bili gost Turističnega društva občine Markovci na prireditvi, kjer so projicirali tudi vaš film. Takrat so vas po občini popeljali tudi s konjsko vprego. Kako ste to doživljali? »Če bi občino spoznal samo na ta način, potem bi to bilo preoptimistično. Potem bi govoril samo, da se tukaj dobro je in da goste vozijo okrog kot velike gospode. Sam sem bil pred časom že na šoli, sem prihajam lovit ribe, tukaj smo že snemali film, odpravljal sem se tudi v krajinski park, vendar mi to zaenkrat še ni uspelo. Kar me pa bolj veseli, je, da so tukaj zelo ambiciozni ljudje in sem zelo vesel, da sem bil zraven, ko se je v DZ glasovalo za njihovo samostojno občino. Željo po samostojni občini so tukaj popolnoma upravičili. Ponekod so namreč občine, kjer ljudje samo tarnajo, da jim nihče nič ne da. Tukaj pa so ljudje, ki so vzeli usodo v svoje roke, in ko se popelješ po vasi, vidiš, da je iz propadajoče stare šole nastalo novo sodobno občinsko poslopje, zraven je odlično vzdrževana cerkev, tudi šola je v dobrem stanju ^ In da ne govorim o legendarnih kurentih in številnih kulturnih društvih. Moram reči, da so tukaj lepi kraji in izjemni ljudje.« Mojca Zemljarič Ormož • Najvztrajnejši vzdržali do nedelje zvečer Zdaj pa Je vino! V minulih dneh Je bil Ormož preplavljen z vinskimi temami, v šotoru se Je v petek in soboto trlo obiskovalcev, nedelja je bila namenjena najmlajšim. Po brezplačnem zajtrku je nastopila otroška glasbena skupina Klapovúhi iz Benedikta, polne roke dela pa je imel tudi nastopajoči čarodej. V nedeljo zvečer okrog 18. ure pa nekateri še vedno niso imeli dovolj in nekaj parov se je še sukalo ob zvokih ansambla Vandrovci. V nedeljo zvečer sta po šestih napornih dneh zadovoljna nazdravila dežurna organizatorja - Anton Luskovič iz podjetja Jeruzalem Ormož VVS in Danilo Ivanuša, predsednik Turističnega društva Ormož. V najbolj martinovih dneh v petek in soboto je martinov šotor pokal po šivih. V petek je s profesionalnim koncertom za zabavo poskrbela skupina Parni valjak, ki je po grobih ocenah v šotor privabila okrog 3000 obiskovalcev. To noč je po žejnih grlih steklo menda kar 1800 litrov vina. V soboto pa še Natalija Verboten z ansamblom Avsenik, ki je pritegnila drugačno, vendar nič manj razpoloženo publiko. Podnevi je bilo obilo kulturnega in kulinaričnega dogajanja, ki si ga je bilo mogoče ogledati tudi z domačega naslanjača, saj je potekal neposredni prenos šotorskega dogajanja preko Kabelske televizije Ormož. Predstavnika organizatorjev - Tone Luskovič in Danilo Ivanuša - sta bila ob zaključku šestdnevnega maratona vidno utrujena, vendar zadovoljna. Edina sta si bila v oceni, da je to začetek obetavnega sodelovanja in da bo prihodnje leto le še bolje, ne glede na to, kje bo stal šotor. Zadovoljna sta bila, da je celotna prireditev minila brez incidentov, čeprav so bili nekateri gosti od martina tudi opiti, pa vendar policija ni imela pretiranega posla z vročeglavci. Dobro je delovala redarska služba, ki je bila na koncertni večer okrepljena tudi s osebjem podjetja Obiskovalcem so bile na voljo tudi čudovite brezplačne razglednice, s katerimi so lahko poslali znancem in prijateljem pozdrave z ormoškega martinovanja. Varnost, ki je izdelalo načrt varovanja. Veliko je bilo tudi zanimanje za ponujeno vodenje po vinskih cestah v okolici Ormoža, Malek in drugi ponudniki so imeli minule dni dober obisk. O financah organizatorja nista žela govoriti, vendar sta si bila edina, da se bo prireditev »pokrila«, čeprav so letos prvič prireditev izpeljali brez finančne podpore občine. viki klemenčič ivanuša Bori • Martinovanje 2005 Naj Martina 2006 tokrat niso testirali No, saj mu testiranje glede na dolgoletno vinogradniško prakso niti ni bilo potrebno, je pa res, da so zato gostje v dvorani borlskega gradu ostali brez nadvse zanimivega kviza znanja, ki so ga organizatorji lani priredili za vse kandidate. Letošnji izbrani kletar občine Gorišnica in Naj Martin 2006 je namreč postal Jurij Cvitanič, ki svoje vino prideluje v slovenskogoriškem koncu gričevja. Menda je v Gorišnici v veljavi (ne)napisano pravilo, da se za to častno funkcijo vsako leto izbere vinogradnika iz enega ali drugega konca občine. In če je lani svoje delo opravljal vinogradnik iz haloškega dela, je bilo že pred izborom jasno, da bo letos izbran nekdo z nasprotnega vinogradniškega predela. Naslednje leto takšni dogovori, če bo seveda prišlo do razcepitve občine, ne bodo več potrebni ^ martinovanje pa gotovo kljub temu bo. Letos je bilo tako še skupno, v dvorani borlskega gradu, ki jo je skozi vse popoldne zapolnjevalo petje in igranje domačih skupin ter ljudskih pevcev in godcev. Že kmalu po poldnevu so se na kraju dogajanja začeli zbirati vzorci mošta, postavile pa so se tudi stojnice, ki so se kaj kmalu zašibile pod dobrotami domačih gospodinj in pod v začetku še polnimi sodi mošta. Ta ni bil čisto zastonj, zmanjkovalo pa ga je vseeno kar na hitro. Vrhunec dogodka je bil izbor Naj Martina - Cvitaniča, ki bo moral dobro poskrbeti za letošnji še skupni mošt oz. vino vseh gorišniških vinogradnikov. Pravilno kletar-jenje pri precej bučni (politični) fermentaciji gotovo ne bo enostavno, glede na pri- čakovani razvoj dogodkov pa tudi ne bi bilo slabo, če bi si omislil kakšno čisto posebno steklenico zadnjega »velikogo-rišniškega« letnika. Za dober krst novorojenca pa je poskrbel kar znani Mat-jašičev Lujzek, zato s posebno aromo in pitnostjo gorišniške-ga letnika 2006 ne bi smelo biti težav. Dokaj polno dvorano Go-rišničanov, ki so se prišli zabavat in pokušat mošte, proti večeru pa že mlado vino, je v nižjih prostorih gradu čakal še odličen srnin golaž, tako da je vse skupaj dobilo pravo podlago, sicer pa so za celotno organizacijo praznika pod pokroviteljstvom občine ter za dobro vzdušje in prijet- ne želodčne občutke poskrbeli: Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar, kulturna društva občine Gorišnica, TD in LD Cirkulane, Društvo gospodinj občine Gorišnica, Čebelarsko društvo Gorišnica in PGD Cir-kulane. SM Kidričevo • Pred 51. tovarniškim praznikom Taluma Letos štirje zlati metulji Letos mineva že 51 let, odkar je 21. novembra 1954 iz elektrolize tedanje Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem pritekel prvi aluminij. V sedanjem Talumu pripravljajo v počastitev 51. tovarniškega praznika vrsto prireditev, podelili pa bodo tudi najvišja Talumova priznanja - zlate metulje. Za letošnjega Naj Martina in kletarja občine Gorišnica je bil imenovan Jurij Cvitanič, ki je imel čast prvi odpreti sod s »krščenim« novim vinom. Kot je povedala članice uprave Taluma Brigita Ačimovič, se bodo prireditve vrstile od četrtka, 17., do vključno ponedeljka, 21. novembra. V četrtek, 17. novembra, bodo v veliki dvorani restavracije Pan v Kidričevem pripravili tradicionalno srečanje z upokojenimi člani kolektiva, ki jih bo nagovoril predsednik uprave mag. Danilo Toplek ter jih seznanil tudi z delovnimi dosežki in sedanjimi razmerami v podjetju. V petek, 18. novembra, ob 15. uri se bo v dvorani restavracije Pan v Kidričevem pričelo prav tako tradicional- no tovariško srečanje vseh zaposlenih, na katerem bodo po slavnostnem govoru predsednika uprave mag. Danila To-pleka podelili najvišja priznanja Taluma za izredne uspehe na delovnem področju. Letos bodo tako za delovne dosežke z zlatimi metulji nagradili Hermana Škrinjara iz delovne enote Energetika, ki bo to priznanje prejel za življenjsko delo, ter Stanka Frčca iz DE Rondelice, Antona Kirbiša iz DE Anode ter Igorja Toplaka iz DE Vzdrževanje. Slavje pa bodo nato nadaljevali z družabnim srečanjem sodelavcev Taluma. V soboto, 19. novembra, pripravljajo Dan odprtih vrat Taluma, na katerem bodo od 8.30 ure naprej Talumovi sodelavci skupaj s člani uprave po kratki predstavitvi v šotoru ob upravni zgradbi popeljali obiskovalce tudi na ogled tovarne, kjer imajo znova kaj pokazati. Krog prireditev ob letošnjem 51. tovarniškem prazniku pa bodo sklenili na sam praznični dan, v ponedeljek, 21. novembra, ko se bodo ob 13. uri sestali na slavnostni seji sveta delavcev, strokovnega sveta, skupaj z direktorji hčerinskih firm ter sindikata. -OM Foto: SM Hajdina • Sedmi občinski praznik Praznik celoletnih dosežkov V občini Hajdina praznujejo bolj poredko, zato pa je občinski praznik, ki ga praznujejo vsako leto v soboto pred martinovo nedeljo, toliko bolj slovesen. Z njim zajamejo celoletno praznovanje dosežkov, ki jih ni malo. Najbolj prizadevnih za razvoj občine na različnih področjih se spomnijo s priznanji, priznanja pa podelijo tudi najboljšim v skrbi za okolje. S prazničnimi prireditvami vsako leto pričenjajo že kmalu po počitnicah, zvrstijo se številne športne in kulturne prireditve ter druge prireditve, ki so zrcalna slika bogatega delovanja v vseh sedmih občinskih naseljih. V osrednje občinsko praznovanje vključujejo tudi že tradicionalni praznik Iz mošta vino - pridi na Hajdino, v okviru katerega vsako leto izberejo tudi kletarja letnika. Letos je ta čast pripadla Ivanu Maherju iz Spodnje Hajdine. Na sobotni osrednji prireditvi, ki je potekala v šotoru pred občinsko stavbo, so se Hajdin-čanom pridružili številni gostje, med katerimi so bili župani občin Spodnjega Po-dravja, poslanec državnega zbora Branko Marinič in Miroslav Luci, novi veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji in Črni gori in Romuniji. Na govorniški oder so ob županu občine Hajdina Radoslavu Simoniču, ki je bil slavnostni govornik, stopili še poslanec državnega zbora Branko Marinič, ki je Hajdinčanom čestital za dosežke in jim zaželel še veliko Foto: Črtomir Goznik Priznanja občine Hajdina so letos prejeli članice A in člani B PGD Hajdoše, OŠ Hajdina in ŠD Slovenja vas, zlato plaketo Dragica Meglič iz Skorbe in Janko Streher iz Spodnje Hajdine, zahvalno listino pa Franc Klemen iz Slovenje vasi. Foto: Črtomir Goznik Priznanje župana občine Hajdina Radoslava Simoniča za dolgoletno uspešno delo na področju organizacije in vzgoje v gasilstva ter kulture je prejel Janez Vidovič iz Skorbe. dosežkov na vseh področjih življenja in dela občine tudi v bodoče. Dogodkov, ki so zaznamovali delo in življenje občine Hajdina v letošnjem letu, je bilo veliko, je spomnil župan, ki je vesel, da občinski svet ni obremenjen s strankarsko politiko, da je njegovo delo uprto v reševanje vsakdanjih problemov in v pripravo projektov za naložbe v bodoči razvoj. Izmed pomembnejših investicij je v zaključni fazi izgradnja Poslovno-stanovanjskega centra Hajdina. V okviru priprav na izgradnjo AC Slivnica-Dra-ženci pa v tem trenutku poteka upravni postopek parcelacij zemljišč. Takoj po novem letu pa naj bi se pričela cenitev. V imenu županov Spodnjega Podravja je praznične pozdrave in lepe želje za prihodnje prinesel ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki mu je Spodnja Hajdina, ki je bila letošnja gostiteljica praznovanja, dala najlepše darilo, ženo. Toplo pa so Hajdin-čani sprejeli tudi pozdrav novega princa karnevala 2006 Marka Klinca s častno gardo, ki bo pustne običaje in tradicijo s Ptujskega prenašal po Sloveniji in v tujino pod imenom Klinc Haupt-man Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca. Svečane trenutke so s svojimi pesmimi obogatile ljudske pesnice Terezija Golob iz Dražencev, Terezija Rezika Filipaja iz Skorbe in Olga Vidovič iz Hajdoš. Bratje Gašparič pa so s pesmijo in glasbo podaljšali občinsko praznovanje pozno v noč. V nedeljo so blagoslovili še obnovljen Marijin oltar. MG 10. naslov kletarja letnika je pripadel Ivanu Maherju iz Spodnje Hajdine. Ormož • Sodišče dvakrat razsodilo v prid župana Občinska uprava delovala zakonito Senat Upravnega sodišča v Mariboru je zavrnil tožbo, ki sta jo proti županu občine Ormož Viliju Trofeniku v imenu občinskih odborov Nove Slovenije in SDS vložila njuna predsednika Alojz Sok in Branko Šumenjak. S strani občinske opozicije je bil namreč že pred letošnjim poletjem zahtevan razpis referenduma, na katerem naj bi občani občine Ormož odločali o Spremembah in dopolnitvah letnega programa prodaje občinskega premoženja, ki ga je sprejel občinski svet. Župan je pobudo zavrnil, sklicujoč se na Zakon o javnih financah in Statut občine Ormož. Zato sta Sok in Šumenjak sprožila postopek pred sodiščem. Pristojno sodišče v Mariboru je dalo prav tožnikoma in županovo odločitev avgusta 2005 odpravilo iz proceduralnih razlogov ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Po ponovni zavrnitvi pobude za razpis referenduma sta se Sok in Šumenjak pritožila tudi na drugo odločitev župana občine Ormož Vilija Trofenika. Sredi oktobra pa je senat mariborskega Upravnega sodišča potrdil pravilnost ravnanja župana in občinskega sveta. »V občinskem vodstvu smo seveda zadovoljni, da je sodišče potrdilo našo skrb za upravljanje z občinskim premoženjem. Še posebej me veseli takšna odločitev tudi zato, ker jasno pokaže, da je večinska volja, izražena na zasedanjih občinskih svetnikov, pravzaprav najvišji odredbo-dajalec za ravnanje občinskega vodstva. Če posamezni nezadovoljni opozicijski svetniki za svoje ozke poglede ne zmorejo prepričati večine izvoljenih svetnikov in se zaradi tega zatečejo v pravdanje na sodišču, to še ne more biti dovolj dober argument za zavračanje delovanja pravne države. Sedaj bosta morala predlagatelja stopiti pred javnost in opravičiti neosnovane trditve in podtikanja, s katerimi sta utemeljevala svoj spor in zbiranje podpi- sov. Sicer dvomim, do bodo opozicijski svetniki v občini Ormož to razumeli, vendar pa sem zadovoljen, da bomo lahko dokončali letošnji proračunski načrt tako, da bo občina spet deležna nekaj po- membnih razvojnih korakov, ki so v korist vsem občanom,« je sodbo mariborskega Upravnega sodišča komentiral župan Vili Trofenik. Sodni postopek je za lep čas zadržal razpisano prodajo de- Za Unterhund je, kot kaže, res prišla ura slovesa . ležev Komunalnega podjetja Ormož, podjetja Geoplin in družbe Termal. Župan je na tiskovni konferenci povedal, da je s cenitvami zadovoljen in da bo izklicna cena za čez 30 % delež komunalnega podjetja 92 milijonov SIT, z malo sreče pa naj bi se prodaja odvila še letos. Drugače pa je pri Geoplinu, kjer je vprašanje, če bodo delež uspeli kmalu prodati. Unterhund gre v zgodovino Sodni epilog je dočakal tudi spor med Občino Ormož in Kulturnim alternativnim klubom Ormož, ki je za svojo dejavnost uporabljal kletne prostore ormoškega gradu, katerega lastnica je Občina. Okrajno sodišče v Ormožu je tudi v oktobru ugodilo tožbi Občine Ormož in Kulturnemu alternativnemu klubu Ormož naložilo, da mora prostore, ki jih nezakonito zaseda, izprazniti v 15 dneh. Tudi za ta spor je župan mnenja, da je politično motiviran in da ga je inscinirala ista politična skupina kot prvega, le da bodo žrtve druge. Najavil je namreč možnost odškodninske tožbe iz naslova neplačane najemnine. Pri tem je izrazil tudi svoje ogorčenje nad demoliranjem parka in gradu, ki nastaja s strani uporabnikov Unterhunda. Opozoril je, da je grad kulturni spomenik 1. kategorije in kot tak del kulturne dediščine. Če se Unterhund ne bo izpraznil, da bo nastala še dodatna škoda, saj naj bi občina iz nekega evropskega razpisa skupaj z Avstrijci in Madžari dobila 53 milijonov (dve tretjini nepovratnih sredstev in tretjino kredita) za usposobitev muzeja in financiranje enega zaposlenega. viki klemenčič ivanuša Foto: vki Ptuj • Večer z Ano Nušo Kneževič Se znamo obnašati? V sredo je bilo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju druženje z Ano Nušo Kneževič, vrhunsko mednarodno priznano strokovnjakinjo za medsebojne odnose. Ana Nuša Kneževič je avtorica številnih knjig in priročnikov. Med drugim je avtorica priročnika O telefonskem komuniciranju, soavtorica knjig Poslovno komuniciranje in Skrivnost ustvarjalnega tima, avtorica knjige Oljka o sporazumevanju in obnašanju, njeno zadnje delo pa je knjiga Se znamo obnašati? To je knjiga o sodobnem obnašanju od A do Ž. Gre za delo s številnimi priporočili in nasveti, ki posamezniku lahko pomagajo, da živi skladno z današnjim časom in se znajde v vseh situacijah. Poglavja v knjigi obravnavajo kulturo vedenja, oblačenja, obnašanja v javnosti, poslovni bonton, kulturo obdarovanja, sodobno komunikacijo, kulturo pitja in prehranjevanja. Na Ptuju avtorica ni predstavljala zgolj svoje knjige, temveč se je s številnimi obiskovalci pogovarjala, oziroma je odgovarjala na vprašanja, ki so jih le-ti postavljali. Vprašanja so bila iz najrazličnejših področij medsebojnih odnosov od pozdravljanja, naslavljanja (tikanje, vikanje, onikanje), predstavljanja, oblačenja, nastopanja, govorjenja. Vprašanj je bilo toliko, da se je združenje z Ano Nušo Kneževič kar zavleklo v poldrugo uro. Uvodoma je direktorica ptujske knjižnice Tjaša Mrgole Jukič iz domoznanske zbirke predstavile nekaj starejših knjig, ki govore o obnašanju in medsebojnih odnosih, bilo je zanimivo prisluhniti bontonu polovice devetnajstega stoletja ter v prvi polovici dvajsetega stoletja. Fl Se o kulturnem maratonu V poročilu o tretjem delu kulturnega maratona (bil je v Majšperku) smo pomotoma med naštetimi nastopajočimi izpustili ljudske pevce Društva invalidov Kidričevo. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Ana Nuša Kneževič v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju Ptuj • Viktorinov večer Bog krščanstva - bog islama V petek, 18. novembra, ob 19. uri bo v okviru Viktorinovih večerov v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju dokaj zanimivo, pa tudi nadvse aktualno predavanje o morda celo perečem vprašanju islama v sodobnem svetu v odnosu do ostalih verstev ter prepričanj. Sedanji prelom tisočletja je tako rekoč skoraj ponovitev časa izpred tisoč let - silnega prodora islama v Evropo, časa križarskih vojn, časa, ki je zaradi neenotnosti in včasih grabežljivosti krščanskih narodov privedel našo celino v nekak geto, večstoletno osamitev, v prosluli srednji vek (tu govorimo o njegovi temni strani) in potrebno je bilo dosti časa, da se je zopet dvignila. Pa tudi vsaka beseda, ki jo zapišemo bodisi proti islamu bodisi v njegovo obrambo, je lahko dvorezna. Zanimivo je soočenje islama, ki se je v začetku prejšnjega tisočletja vedno pogosteje pojavljal v Evropi, z nadvse nenavadnim frančiškovskim verskim gibanjem znotraj katoliške Evrope, to je z versko prenovo in to prav z njenim utemeljiteljem Frančiškom Asiškim. Ta se je pridružil križarski vojni leta 1219, ne da bi z orožjem osvobajal Kristusove kraje, temveč da bi ponesel muslimanom Njegov nauk. Ob tem je zanimivo navesti odlomek iz enega od Frančiškovih življenjepisov prav o odnosu kristjani-muslimani: » Z verskega stališča je to neodpustljivo, kajti vera se ne brani z orožjem in ne vsiljuje, s političnega vidika pa je to edini možni izhod. In ne pozabimo, če želimo o tem količkaj vedeti, da je papež obenem tudi državnik, celo bolj državnik in politik kot papež. To marsikaj pojasnjuje, če že ne opravičuje. Verska vnema je bila izkoriščena v politične namene. A tudi politika je del človeške stvarnosti, ni je mogoče odstraniti s tega sveta. Sicer pa je bila to za zahodni svet obrambna vojna. Če ne bi bili papeži organizirali evropskih vladarjev, jih celo prisilili v boj, bi bila danes podoba Evrope drugačna. Navsezadnje pa so se vojskujoče države vedno trudile, da bi pridobile Cerkev na svojo stran, ker jim je bila potrebna, vsaj kot moralna sila. Tisti, ki ji najbolj očitajo zgodovinsko angažiranje, nasilno zahtevajo, naj se vključi v vojno, ki so jo sami razglasili za pravično. To so zahtevali vsi diktatorji do Hitlerja in Stalina ... Ladjevje je odplulo in z njim Frančiško-va četa. Kakšna razlika med ljudmi, ki se borijo za iste ideale! Ti zanesenjaški kristjani gredo ubijat, Frančišek spre-obračat, to se pravi oživljat. Zakaj ni govoril križarjem, zakaj ni oznanil svojega prepričanja, da se z orožjem ljudi ne osvaja, temveč zatira, da ni pomembno, kdo je osvo- jil Kristusovo domovino, do katere je Jezusu očitno zelo malo, temveč kdo je osvobodil dušo sovraštva do brata sočloveka? Njihovi nasprotniki so se prav tako kot oni borili v imenu Boga, in sicer v imenu Abrahamovega Boga. Torej se uničujejo v imenu skupnega Očeta. Tragika človeškega brezumja!« (Yves Ivonides: Večni zaljubljenec. 2005). Na takratnega sultana je napravil Frančišek tak vtis, da so smeli ostati ter delovati med islamskim svetom ravno njegovi bratje ter njihovi nasledniki, Frančiškovi manjši bratje. »Frančišek je prav gotovo govoril sultanu tudi o krščanski veri, vendar ne tako kakor njegovi poznejši učenci, ki so najprej ozmerjali »velikega preroka« in nato prišli na dan s svojo vero. Sultan ga je spoštljivo poslušal, vendar je ostal pri svojem prepričanju. Frančišek ni spreobrnil niti enega muslimana, vendar je zapustil vtis dobrega in ljubega človeka in jim tako dal vedeti, da so tudi med kristjani zelo dobri ljudje, kar ni bilo nekoristno spoznanje.« (isti) In prav pod naslovom Bog krščanstva - bog islama bo predaval p. Martin Kmetec, sicer tukajšnji domačin, saj se je rodil 10. novembra 1956 na Ptuju (doma pa je iz Vidma pri Ptuju), napravil leta 1982 slovesne zaobljube v minorit-skem redu ter leta 1983 sprejel mašniško posvečenje. V Kolbejem domu v Ljubljani je bil magister mladim, dokler ni bil poslan za kakšnih deset let misijonarit v Bejrut, v tisti nemirni Libanon, od tu je leta 2001 odšel v turški Izmir. Tako je ob svojem misijonarskem delu temeljito spoznal tako arabsko kot turško dušo, pa tudi manjšinsko krščansko prebivalstvo in se dodobra seznanil z neposrednim življenjskim islamom. Pred štirimi leti je pisal svojim sobra-tom o življenju v Turčiji: »Župnija, ki jo upravljamo, šteje dvesto ljudi. Kako upravičiti cilj naše navzočnosti tu, je veliko vprašanje. Morda bom z leti znal o tem napisati kaj več. Znamenja časa nam govorijo, da je treba ostati v islamskem svetu, naj stane kar hoče, da je treba upati, četudi se zdi, da je to upanje proti upanju. Naše poslanstvo je oznanjevati, bodi prilično ali neprilično, kakor pravi sv. Pavel.« V glasbenem utrinku bomo poslušali Štajerske kolednike s Hajdine. J. Emeršič Na knjižni polici Jose Saramago: Evangelij po Jezusu Kristusu Ljubljana. Cankarjeva založba, 2005 Danes eden največjih portugalskih pisateljev je v mladosti napisal dva romana, potem pa dve desetletji ni več prijel za pero. V slovenskem prevodu sta izšla romana Esej o slepoti (1998 in 2004) in Zapis o samostanu (1999). Esej o slepoti nas spominja na Kafkove romane in na Camusovo Kugo. Zapis o samostanu pa jepretanjena umetnina svetlob in senc in prinaša vedenje o Portugalski nasploh. Nobelovec Jose Saramago zasnuje v Evangeliju po Jezusu Kristusu literarno delo o ustanovnem mitu krščanske omike, okoli katerega so se že v samem začetku zapletle malodane inkvizicijske težave, in če bi živel nekaj stoletij prej, bi končal na grmadi. Tako je njegov pristop k obravnavi bibličnih tem svoboden in neodvisen, njegov jezik, ki zastavlja vprašanje krivde in odgovornosti, pa metaforično bogat, ki nas vodi od strani do strani. Jezus nastopa v delu kot običajen smrtnik, ki se upira diktatorskemu očetu (Bogu) in celo paktira s Hudičem. Jožef naj bi bil njegov pravi oče in zato tudi umre na križu. Dobro in hudo sama po sebi ne obstajata, vsako je samo odsotnost drugega. Resnično so stvari, kijih sam Bog ne razume, čeprav jih je ustvaril. Jožef, eden najbolj pravičnih in pobožnih ljudi, je bil tesar, za silo spreten, brez dovršenosti, če je šlo za boljprefinjen izdelek. Ni imel daru skovati reka, ki bi ga ljudje ohranili v spominu. Marija ob tistem času še ni dopolnila šestnajst let, v jutru vijoličnih oblakov, ko je angel (berač) oznanil, da je noseča, rekoč: »Blato v blato, prah v prah, zemlja v zemljo, nič se ne začne, ne da bi se moralo končati, vse kar se začne, se porodi iz tistega, kar se je končalo.« Je drobne postave, v pripovedi prevzame precej pasivno vlogo. Potem se je nenavadno vedla, pogled je imela še vedno povešen, na obrazu pa izzivalen izraz, ki ve več, kot namerava razkriti. Pretresena od notranjega drhtenja seje spraševala, kdo je resnični oče otroka. Dan rojstva in dan smrti vsakega človeka sta zapečatena in ju čuvajo angeli vse od začetka sveta. Življenje revnih ljudi je bilo težko že v tistem času in Bog ni mogel skrbeti za vse. Jožefa so ljudje pošiljali v Betlehem, naj gre žena rodit v kakšno votlino. Najboljši način, da se dokopljemo do dobre zamisli, je, da pustimo mislim prosto pot. Pripoved pridobi nekako hudomušen, ironičen prizvok. Jožef je na Rahelinem grobu prvič podvomil v smisel sveta. Slišal je vojake, ko so se pogovarjali, da bodo pobili vse otroke mlajše od treh let. Angel mu ni odpustil, pač pa očital greh, da ni posvaril ljudi pred moritvijo. Jezus je ubežal prvi smrti. Vsi mi v življenju ne počnemo drugega, kot iščemo kraj, kjer bomo za vedno počivali. Naš tesar pa je slišal, a je molčal, tekel je rešit svojega sina. Medtem se je rodil drugi otrok, ki sta ga poimenovala Jakob, za njim so prišli še Lizija, Just, Samuel. Sedem sinov in tri hčere je imel Job, Jožef tesar pa je imel sedem sinov in dve hčeri. Ko se zgodi, da Bog ne kaže, niti ne daje znamenj, da se bo kmalu prikazal, človeku ne preostane drugega, kot da ga zamenja in prileze iz svoje hiše. Včeraj, danes, jutri, so zgolj različna imena za iluzijo. Ljudje si ne izbirajo sanj, sanje izbirajo ljudi. Sanje očeta Jožefa so se preselile v sina in ga preganjale. Jezusova bolečina je povsem človeško globoka in pretresljiva bolečina nihanja med življenjem in smrtjo. Bog ne odpušča grehov, v katere nas vpelje. Jožef, Helijev sin, je bil mlad mož v cvetu življenja, križan, koje dopolnil triintrideset let. Čas je nagnjena in valovita površina, a jo lahko približa in premakne samo spomin. Marija in Jezus najdeta križanega moža in očeta. Človek je podoben sapici, njegovi dnevi minejo kot senca. Izpolnila se je prerokba. Sin človekov bo pokopal očeta, sam pa bo ostal nepokopan. Jezus se je nenehno sam pri sebi spraševal, koliko mrtvih teles je potrebno položiti v drugo skodelico, da bi jeziček na tehtnici pokazal, da je njegovo življenje rešeno. Adam in Eva nista imela otroštva! Jezus je štiri leta prebil pri Pastirju (Hudiču), kjer jepasel nepregledno množico ovc in koz. Boga je srečal v puščavi, kjer mu je razodel, da mu bo takrat, ko pride čas, dal slavo in moč v zameno za življenje. Bogu bo moral pomagati, da bo postal Bog mnogo večjega števila ljudi, kot so Judje. Njegova smrt bo boleča, nečastna in na križu. Vsako jutro, ko seje zbudil, se je Jezus vprašal: »Je danes tisti dan?« Ni bil tak, da bi okrog govoril, takšne in takšne čudeže sem naredil. Obe Mariji, Marija iz Nazareta in Marija iz Magdale, ki je Jezusa vpeljala v spolno življenje, sta čutili, da je med njima občutek tesnejše povezanosti. Človeške besede so kot sence in sence ne bi mogle nikoli pojasniti luči. Bog je čas, resnica in življenje. Jezus umira na križu, življenje ga že zapušča, nad glavo se pokaže Bog, ki pravi, da je Jezus njegov ljubljeni sin, tedaj je Jezus doumel, da se je dal speljati na led in je dejal: »Ljudje, odpustite mu, saj ne ve, kaj je naredil!« Vladimir Kajzovar Foto: Fl Nogomet Kidričani začeli in končali z zmago Stran 8 Vaterpolo Nova era vodnih športov na Ptuju Stran 8 Mali nogomet Prva je najslajša Stran 9 Odbojka Benedičanke zmagale še na terenu Stran 9 Nogomet Štore preko Stojncev do jesenskega naslova Stran 10 Šolski šport Slavila Gorišničani in Juršinčanke Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 3. krog pokala EHF, 2. tekma »Jeruzalemčki« izpadli pred vsem zaradi lastnih napak Foto: Črtomir Goznik Darian Ivanuša (Jeruzalem Ormož, beli dres) ie tudi na Portugalskem dosegel 4 zadetke, vendar ie bilo to premalo za napredovanje. Madeira - Jeruzalem 26:25 (16:14) Madeira: Blaževič (12 obramb), Teixeira (6 obramb), Galambas 2, G. Vieira 2, Silva 1, Andrade, Correia 4, Mendes, P. Vieira, Andrade 2, Moura, Kostecki 7 (4), Carneiro 8, Fernandes. Trener: Dragan Djukic Jeruzalem Ormož: G. Ču-dič (16 obramb), Dogša, Bel-šak, M. Horvat, Koražija 7 (1), Bezjak 7, Klemenčič, Ivanuša 4, B. Čudič 5 (5), Kosaber 1, D. Horvat, Grizolt, Hrnjado-vič 1, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik Portugalski prvak Madeira je končal evropske sanje Ormožanov. Slednji so zaradi številnih lastnih napak v obeh tekmah zapravili lepo priložnost za nadaljevanje evropske sezone. Podobno kot na prvi tekmi so se tudi na Portugal- skem rokometaši Jeruzalema premagali takorekoč sami. Slovenci so držali korak z domačini le do rezultata 5:5. Nato so igro v svoje roke prevzeli domačini, ki so preko razpoloženega portugalskega reprezentanta in organizatorja igre Carneire povedli z 10:7. V nadaljevanju so imeli varovanci Saša Prapotnika kar nekaj priložnosti, da bi ujeli Portugalce, a so se tehnične napake kar vrstile, ob tem pa je šepala še igra v obrambi in napadu ob igralcu več. Odločitev o zmagovalcu je padla v desetih minutah drugega polčasa. Koražija je zapravil dva protinapada, Kosaber je zgrešil t. i. zicer na črti, za nameček pa je Hr-njadovič s krila zadel le pre-čnik. Bojan Čudič in Marko Bezjak sta zapravljala žoge v napadu kot po tekočem traku in Madeira ie povedla z 22:14 V teh trenutkih je izjemno branil tujec v vratih Madeire Blaževič, ki je v drugem polčasu zbral vseh 12 obramb. Ormožanom ni pomagala niti minuta odmora. V končnici tekme so "jeruzalemčki" zaigrali obrambo 3-2-1 in ob obrambah daleč najbolj razpoloženega igralca gostov vratarja Gregorja Čudiča (16 obramb) ob koncu znižali poraz na le gol zaostanka. Zmaga in napredovanje Madeire v nobenem primeru nista bila ogrožena, saj so v Ormožu Portugalci dosegli 28 zadetkov. Omeniti je potrebno odlično sojenje slovaškega sodniškega para Brunovsky-Canda. Ur0š Krstič Izjavi po tekmi Madeira - Jeruzalem Ormož Alan Potočnjak: "Po nekoliko slabšem začetku smo prvi polčas odigrali dokaj dobro, nato v drugem začeli na vso moč, a žal smo zastreljali preveč stoodstotnih priložnosti, kar so Portugalci izkoristili in pobegnili na 8 točk prednosti. V nadaljevanju smo spremenili način igre v obrambi in začeli zmanjševati razliko, žal pa nam je na koncu zmanjkalo časa za dokončen preobrat. Še enkrat se je izkazalo, da imamo prekratko klop." Faruk Hrnjadovič: "Drugi polčas smo slabo začeli. V tem času si je Madeira priigrala odločilno prednost. V lovljenju visoke razlike smo porabili preveč moči, zapravili smo preveč strelov in ob koncu nam je še zmanjkalo časa za dokončen preobrat." Nogomet • Iz Drave Ptuj Na Nizozemsko tudi Kronaveter V nedeljo so naši mladi reprezentantje do 21. leta starosti odigrali prvo tekmo dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na EP s selekcijo Nizozemske. Selektor Branko Zupan je imel pred tekmo zaradi poškodb (Stevanovič, Ljubijan-kič) kar nekaj težav s sestavo najboljše enajsterice in tako se je odločil za vpoklic dodatnega igralca. To je bil Rok Kronaveter iz ptujske Drave. Rok je že v petek zaigral na pripravljalni tekmi proti ekipi Factorja. Na tekmi v nedeljo mladi slovenski upi niso razočarali približno 5000 gledalcev, ki so se zbrali v Areni Petrol, saj so remizirali z močno Nizozemsko. Nizozemci so bili sicer skozi večji del srečanja boljši nasprotnik, vendar so se naši mladi dobro upirali. Odlično so izpolnjevali predvsem taktične zamisli trenerja Zupana, saj so Nizozemcem dobro zapirali dostop do vratarja Handanoviča. Slednji je bil previsoka ovira za vse poskuse »tulipanov«; kar štrikrat je bil uspešnejši od Klaas-Jana Huntelaarja, najnevarnejšega moža v vrstah gostov. Mladi Slovenci (Kronaveter ni vstopil v igro) so dokazali, da se lahko kosajo s praktično vsako reprezentanco. JM Rok Kronaveter (Drava, moder dres) si je z dobrimi igrami prislužil mesto v reprezentanci Slovenije do 21 let. Priiateliska tekma Drava - Leoben 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Ziervogel (17), 0:2 Kozelsky (42), 0.3 Kozelsky (76), 1:3 Chetti (90. iz 11m) DRAVA: Štelcer, Šterbal, I. Emeršič, Petek, Prejac, Ndi-wa, Bosilj, Drevenšek, Bozgo, Sladojevič, Tisnikar. Igrali so še: Dabanovič, Kelenc, Štro-majer, Chietti, Gorinšek, Lun-der. Miliatovič. Čeh. M. Emer- šič. Trener. Milko Đurovski. Nogometaši ptujske Drave so izgubili drugo pripravljalno srečanje proti avstrijskemu drugoligašu Leobnu. Gostje so bili boljši nasprotnik v prvem polčasu, ko so dvakrat zadeli v polno. V drugem polčasu je bila ekipa Drave boljša, imela je več od igre, tudi številne priložnosti, vendar jim ni uspelo doseči več kot častnega zadetka v zadnji minuti. Danilo Klainšek Nogomet • 2. SNL Začeli in končali z zmago REZULTATI 14. KROGA: Aluminij - Supernova Triglav 2:1 (2:1), Factor - Livar 1:0 (0:0), Tinex Šenčur - Zagorje 3:0 (1:0), Krško - Svoboda 1:0 (1:0), Dravinja - Koroška Dravograd 3:0 (1:0) 1. DRAVINJA 14 9 3 2 27:14 30 2. KRŠKO 14 6 6 2 19:14 24 3. S. TRIGLAV 14 5 7 2 17:8 22 4. FACTOR 14 6 4 4 14:15 22 5. ALUMINIJ 14 5 5 4 16:13 20 6. ZAGORJE 14 4 5 5 15:16 17 7. TINEX ŠENČUR 14 3 6 5 16:23 15 8. LIVAR 14 3 5 6 16:19 14 9. SVOBODA 14 3 2 9 11:13 11 10. DRAVOGRAD 14 2 5 7 13:29 11 Aluminij - Supernova Triglav 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Fridauer (9), 2:0 Dončec (20), 2:1 Stoja- nov (23). ALUMINIJ: Rozman, Čeh, Topolovec, Vrenko, Golob, Mlinarič, Gajšek (Marinič), Ozim, Šimenko (Veselič), Dončec (Dugolin), Fridauer. Trener: E. Osmanovič. V zadnjem jesenskem krogu so Kidričani že v 9. minuti povedli: po podaji iz kota je Fridauer z diagonalnim strelom premagal vratarja Liko-zara. Dopadljiva hitra igra gostiteljev se je nadaljevala še naprej in Aluminij je v 20. minuti povečal svojo prednost. Dončec je vse opravil sam, saj je preigral tri obrambne igralce gostov in nato še zatresel njihovo mrežo. Trenutek nezbranosti v obrambi domače ekipe je že čez dve minuti izkoristil Stojanov; prosti strel za goste je izvajal Plastovski, domači vratar Rozman pa ni posredoval najbolje. Nekaj zatem je Žnidaršič zapravil priložnost za izenačenje, za domače pa Topolovec priložnosti za povišanje prav tako ni izkoristil. Maloštevilni (100) gledalci so v nadaljevanju videli obrambno igro gostiteljev, ki pa so ob vsem pritisku gostov le vzdržali. Lepa igra iz prvega dela se je razblinila, vse preveč je bilo napak in zapravljenih žog v napadu. Priložnosti so se ponudile tudi Kidričanom, a jih Šimenko, Marinič in drugi niso izkoristili in tako je ostalo pri izidu iz prvega polčasa. anc Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL Kukec zgrešil iz 7-metrovke 1. B SRL - MOŠKI REZULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja - Atom Krško 28:28, Dobova - Sviš 29:25, Mitol Sežana - Pekarna Grosuplje 33:34, Sevnica - Go-rišnica 29:24, Istrabenz Plini Izola - MIP Gorica Leasing 26:26, Cerklje - Dol TKI Hrastnik 35:36. 1. VELIKA NEDELJA 6 5 1 0 11 2. DOBOVA 6 5 1 0 11 3. DOL TKI HRASTNIK 6 5 0 1 10 4. MIP GORICA LEAS. 6 2 3 1 7 5. SEVNICA 6 3 1 2 7 6. ATOM KRŠKO 6 2 2 2 6 7. ISTRABENZ P. IZOLA 6 2 2 2 6 8. SVIŠ 6 3 0 3 6 9. PEKAR. GROSUPLJE 6 2 0 4 4 10. MITOL SEŽANA 6 10 5 2 11. GORIŠNICA 6 1 0 5 2 12. CERKLJE 6 0 0 6 0 Velika Nedelja - Atom Krško 28:28 (14:15) VELIKA NEDELJA: Kova-čec, Mesarec 2, Kukec 9 (3), Cvetko, Špindler 1, Planinc 2, Kokol, Klemenčič, Vrečar 2, Korpar 3, Kumer, Venta, Hanželič 3, Ivančič 6. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Velike Nedelje so po dobrih predstavah in seriji zmag seveda računali na nadaljevanje te serije. Žal pa tokrat proti ekipi Atom Krško niso osvojili načrtovanih dveh, ampak samo eno točko. Samo srečanje je bilo trdo, domačim pa igra enostavno ni stekla tako, kot so pričakovali. Gostje so nudili močan odpor ter na odmor odšli z zadetkom prednosti. Tudi v drugem delu tega srečanja rokometaši Velike Nedelje niso mogli zlomiti odpora gostov. V samem finišu tega srečanja pa je bilo zelo zanimivo in razburljivo. Domači rokometaši so najprej povedli z 28:27, gostje pa se niso predali in so uspeli izid izenačiti. Štiri sekunde pred koncem srečanja pa se je domačim ponudila priložnost za zmago, saj sta sodnika dosodila sedemmetrovko, ki pa je na žalost domačih na- vijačev mladi domači igralec in mladinski reprezentant ter tudi najboljši strelec tega srečanja Dejan Kukec ni uspel realizirati. Sevnica - Gorišnica 29:25 (18:9) GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc, D. Kelenc 3, Golob, Kotar, Lozinšek 2, Buzeti 4, Šterbal, Sok 2, Vincek 4, Ha-lilovič, Žuran, Stopar 1, Pisar 8. Trener: Marjan Valenko. Rokometaši Gorišnice so se z gostovanja pri ekipi Sevnice vrnili praznih rok. To je njihov peti poraz v temu prvenstvu, vendar moramo omeniti, da je ekipa močno pomlajena. Gorišničani so bili v Sevnici do 18. minute enakovreden nasprotnik domačinom. Igrali so dobro in v tej minuti zaostajali za samo zadetek (8:7). Potem pa je sledil veliki padec v igri, kar so domačini izkoristili in z delnim izidom 8:1 prišli do visokega vodstva ob odhodu na odmor. V drugem polčasu so se gostje pobrali in počasi ter vztrajno nižali visoko vodstvo Sevničanom. V 53. minuti so pri vodstvu domačih z 26:22 imeli napad, da bi vodstvo še bolj znižali, vendar niso uspeli zadeti. Tudi v preostalih minutah so bili malce prehitri v želji po čimprejšnjem doseganju zadetkov ter tako ekipi Sevnice olajšali delo. Sicer pa ekipo Gorišnice že to soboto čaka zelo pomembno srečanje z ekipo Cerkelj, ki še ni dosegla zmage v letošnjem prvenstvu. V boju za obstanek bo pač treba zmagovati z neposrednimi konkurenti. Danilo Klajnšek 1. B SRL ŽENSKE Ptuj - Zagorje 21:32 (9:16) PTUJ: Žvegla, Šincek 2, Selan 8, Senjor 2, Zorli 1, Štembergar, Korpar, Manuela Ozmec 2, Manja Ozmec 1, Boj 1, Podvršek, Nataša Potočnik 4, Anja Potočnik, Sok. Trener: Milan Baklan. Mlade rokometašice Ptuja so doživele novi poraz, tokrat proti zelo močni ekipi Zagorja. Že na začetku so gostje izkoristile nekaj napak mladih domačih rokometašic in povedle 0:5 ter to prednost ohranile do konca prvega polčasa. V drugem polčasu je bilo na trenutke bolje, vendar so ponovno nastopili krizni trenutki in Zagorjanke so svojo prednost na koncu povečale na enajst zadetkov. Danilo Klajnšek 2. SRL MOŠKI - VZHOD REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj - Klima Petek Maribor 27:38, Arcont Radgona - Šmartno 99 28:32, Radeče - Aleš Praznik 37:23. V tem krogu je bila prosta ekipa Črnomlja. 1. RADEČE 7 7 0 0 14 2. ČRNOMELJ 6 4 0 2 8 3. KLIMA PETEK MB 7 4 0 3 8 4. ŠMARTNO 99 7 4 0 3 8 5. ALEŠ PRAZNIK 7 2 0 5 4 6. ARCONT RADGONA 7 2 0 5 4 7. DRAVA PTUJ 7 1 0 6 2 Drava - Klima Petek Branik 27:38 (13:19) DRAVA: Bezjak, Belšak 6, G. Bračič, M. Bračič 9 (2), Predikaka 1, Skaza 1, Štager 4, Vajda 3, Kovačič 2, Zmavc, Pšajd 1, Kac, Ovčar. Trener: M. Muhič. Mladi igralci ptujske Drave so se vse do 21. minute uspešno upirali rutiniranim igralcem iz Maribora. Nekaj neuspešnih napadov domačinov pa so izkoristili gostje in si priigrali do odmora prednost šestih golov. Gostje so v nadaljevanju z uspešnimi obrambami onemogočili domačine v zaključnih strelih, sami pa preko nezadržnega Hanželiča (13) in okrožnega napadalca Suljiča (9) neusmiljeno polnili domačo mrežo. anc Gregor Dončec (Aluminij, beli dres) je dosegel izredno lep zadetek tri igralce gostov iz Kranja. Foto: Črtomir Goznik v 20. minuti, potem ko je preigral Vaterpolo • Vaterpolisti Ptuja že igrajo Nova era vodnih športov na Ptuju Pokriti bazen v ptujskih Termah prihodnje leto omogoča razvoj spektra vodnih športov - Vaterpolisti se zavzeto pripravljajo na pomlad - Z lastnim kadrom čez nekaj let v prvi ligi Ptujska članska vaterpolo ekipa je prejšnjo sredo odigrala drugo prijateljsko tekmo z mešano ekipo članov in mlajših kategorij vaterpolo kluba Posejdon Celje. Okrog 20 fantov trenira od začetka avgusta dvakrat tedensko v bazenih Term Ptuj pod vodstvom Mariborčana Marka Kremžarja. 27-letni Krem-žar je v lanski sezoni uspešno debitiral na klopi mariborske ekipe, pred tem je v tej ekipi igral, za sabo pa ima tudi tekme v reprezentančni kapici. Po nesoglasjih z upravo Branika ga je na Ptuju angažiral direktor Term Andrej Kla-sinc, ki ima z vodnimi športi precej visoke ambicije. Po Klasinčevih besedah bodo v naslednji sezoni z balonom pokrili zunanji 50-metrski bazen, v njem pa bi zraven vaterpola radi aktivirali še sinhro-no plavanje in skoke v vodo. Z nadgradnjo obstoječe infra- strukture bo ogromno pridobil tudi ptujski plavalni klub, Terme pa bodo s to potezo naredile velik korak v razvoju vodnih športov v Spodnjem Podravju. Podporo odločitvi uprave je že izrazila tudi Vaterpolo zveza Slovenije, ki je v ta namen darovala žoge in gole za mini vaterpolo. Vaterpolo klub Ptuj še sicer ni uradno registriran, kljub temu pa se fantje zavzeto pripravljajo na pomlad, ko se prične ligaško tekmovanje. Do takrat bodo v upravi Term bržkone poskrbeli za birokracijo. "Po koncu prvoligaškega tekmovanja se prične poletna druga liga in mini vaterpolo liga, ki je precej podobna turnirjem odbojke na mivki. S sedanjo člansko ekipo in morda dvema ali tremi okrepitvami računamo, da lahko uspešno nastopamo v enem od obeh poletnih ligaških tekmovanj," meni Kremžar in dodaja. "Zaradi gostov notranjega bazena in pomanjkanja varovalnih mrež nam je trenutno še onemogočena zimska vadba z žogo. Zato se poslužujemo bazenov v Mariboru in Celju, da lahko opravimo kakovostne treninge. Letošnjo zimo bomo morali še malce potrpeti." Precej višje ciljajo z mlajšimi kategorijami, saj trenutno že deluje vaterpolo šola. "Z osnovami vaterpola ob torkih in četrtkih seznanjamo fante od osem do trinajst let. Z leti bi radi vzgojili lastni kader, ki bi nastopal v prvi ligi. Pomagajo nam tudi v Plavalnem klubu Ptuj, kjer so stopili v kontakt s fanti, ki so prenehali trenirati plavanje. Vaterpolo je precej bolj dinamičen šport, zato upamo, da si kdo premisli in se vrne v bazen, hkrati pa vabim vse, ki bi se radi preizkusili v njem, da se nam pridružijo." UG Ptujski vaterpolisti so nastopili že na dveh prijateljskih tekmah. Odbojka • 1. DOL, 2. DOL (ž, m) Benedicanke z Ljubljančankam! zmagale še na Igrišču 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 8. KROGA: Benedikt - Sieving Venus Vital 3:1, Hitachi - Jesenice Bied 3:0, Nova KBM Branik - Luka Keper 3:0 1. NOVA KBM BRANIK 7 7 0 21 2. BENEDIKT 7 3 4 14 3. HITACHI 7 4 3 11 4. ŠENTVID 6 3 3 9 5. LUKA KOPER 7 3 4 9 6. SLOVING VENUS VITAL 7 3 4 8 7. JESENICE BLED 7 0 7 0 Benedikt - Sloving Vital 3:1 (19, 19, -17, 18) Benedikt: T. Berke, J. Borke, Kadiš, Vrbančič, Kutsay, Jureš, Kiasinc, Bernjak, Feke-nja, Geratič, Rajšp. Odbejkarice Benedikta na-daijujeje ediične predstave v prveiigaški kenkurenci ter se pe prihedu ediične Ane Kutsay v štirih tekmah zabeiežiie tri zmage, dedeijeni pa sta jim biii tudi dve tečki z dvebeja prvega krega, ke se sicer iz-gubiie s 3:2. Ket je znane, se tekme preti Sieving Vitaiu v Ljubijani zaradi pemanjkanja trenerske dekumentacije re-gistriraii 0:3 b.b. za Benedikt. Prav preti ekipi Sieving Vitai se edbejkarice Benedikta igraie v minuiem, devetem kregu. »Odigraii sme še ene debre tekme. V naši igri se še nekatere pemanjkijivesti, ki jih merame edpraviti, kijub vsemu pa merame biti zadeveij-ni z deseženim,« je pe tekmi dejai trener Benedikta Dušan Jesenke. Ljubijančanke se te-krat nekeiike beije zaigraie v tretjem nizu, ke se izkeristiie iežernejši pristep demačih, ki se nate v zadnjem nizu zneva pekazaie všečne edbejkarske predstave ter se s svejimi zvestimi navijači zasiužene vese-iiie nevih treh tečk. MŠ 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 6. KROGA: ŽOK Partizan Šk. Leka - Ecem Taber 3:0, Savinjska - ŽOK Ptuj 0:3, Brasievče - Cemet Zreče 1:3, Čuium, s. p. Vaišped - ŽOK Misiinja 0:3, Prevaije -Fermis Beii 3:0, ŽOK Kečevje - Breiine Kamnik 3:0 1. COMET ZREČE 6 6 0 17 2. ŽOK PTUJ 6 5 1 16 3. PREVALJE 6 5 1 14 4. ŽOK KOČEVJE 6 5 1 14 5. BROLINE KAMNIK 6 4 2 12 6. ŽOK PARTIZAN ŠK. LOKA 6 3 3 9 7. ŽOK MISLINJA 6 3 3 8 Odbojkarice Ptuja še naprej uspešno igrajo v 2. DOL; po dobri polovici prvega dela prvenstva so na drugem mestu. 8. ECOM TABOR 6 2 4 7 9. FORMIS BELL 6 2 4 6 10. SAVINJSKA 6 15 3 11. BRASLOVČE 6 0 6 2 12. ČULUM, S. P., VALŠPED 6 0 6 0 Savinjska - ŽOK Ptuj 0:3 (-12, -22, -14) ŽOK PTUJ: Cvirn, Draške-vič, Lerber, Nedeijke, Biia-nevič, Videvič, Andjeikevič, Rebič Pe debri peievici prvega deia prvenstva se Ptujčanke na drugem mestu v 2. DOL za ženske. Na sebetnem ge-stevanju v Šempetru se pe pričakevanjih desegie iahke zmage in še naprej ie s tečke zaestanka dihaje za evratnik vediini ekipi Zreč. Tudi tekrat ni šie brez pe-meči Lerberjeve, ki je me-raia stepiti na parket, da je eb kencu zageteviia zmage ptujski ekipi. Nekaj več težav se imeie Ptujčanke tekrat ie v drugem nizu, ki se je kenčai s tesnim izidem 22:25. V nasiednjih dveh tekmah bede Ptujčanke imeie iažje na-spretnice iz dna iestvice, eb petrebnih zmagah pa čakaje na merebiten spedrsijaj vedii-ne ekipe iz Zreč, da se pevzp-neje na sam vrh iestvice. UG 2. DOL MOŠKI REZULTATI 6. KROGA: Svit - Lcgatec 0:3 (-21, -18, -23), Terme Lubnik - KekcOprema Žužemberk 3:1, TAB Mežica - Hcče 3:0, Prigc Brezcvica - Partizan Fram 3:0, Teiemach Žirevnica - Astec Trigiav 0:3, MOK Kečevje - SIP Šempeter 1:3. 1.LOGATEC 6 5 1 15 2. ASTEC TRIGLAV 6 5 1 15 3. TERMO LUBNIK 6 5 1 14 4. PRIGO BREZOVICA 6 5 1 14 5. SIP ŠEMPETER 6 4 2 13 6. SVIT 6 4 2 12 7. PARTIZAN FRAM 6 3 3 9 8. TAB MEŽICA 6 2 4 6 9. TELEMACH ŽIROVNICA 6 2 4 5 10. KEKO. ŽUŽEMBERK 6 1 5 3 11. MOK KOČEVJE 6 0 6 2 12. HOČE 6 0 6 0 Pesem planetarnih gongov na Ptuju Pesem planetarnih gongov, uglašenih na frekvence planetov našega sončnega sistema in tibetanskih ter kristalnih skled, bo v petek, 18. 11. 2005, ob 20. uri predstavila Mojca Malek, zvočna terapevtka in umetnica. Zvok teh starodavnih, še vedno najresonantnejših instrumentov, imenovanih "motor zdravilnih moči", drsi skozi telo, da ga občutimo, ne le slišimo. Umiri delovanje možganov v delta stanje popolne vsenivojske sprostitve. Njegov zvok, čista kozmična energija vzvalovi vsako molekulo in poslušalca objame v zvočno polje in tako zdravi na vseh telesnih nivojih. Zdravilna moč velikih planetarnih gongov, tibetanskih in kristalnih skled je v tem, da uglasijo delovanje čaker (energetskih točk in poti), organov, čustev in uma. Srečanje z gongom in Mojco Malek bomo organizirali v prostorih Centra aerobike, Ormoška cesta 38/a na Ptuju (center se nahaja 50 m od nakupovalnega centra Super mesto v smeri Spuhlje, kamor vas tudi usmerja tabla z napisom KARATE-DO DOJO, CENTER AEROBIKE). Za dodatne informacije lahko pokličite 041 699 639 - Andrej ali pišete na: centera@siol.net. Vstopnina: 1000 SIT. Vabljeni! Visoka zmaga Ptujcank V petek zvečer se reke-metašice Mercaterja Ten-zerja Ptuj v prijateijskem rekemetnem srečanju z 49:27 premagaie ekipe mariberskega Branika. Demačinke se nastepiie brez Mejce Derčar, Martine Strmšek in Ane Miha-eie Ciera, ki se nahajaje na pripravah s sievenske reprezentance, ki be na-stepaia na svetevnem prvenstvu v Rusiji. DK Mali nogomet • 1. SLMN Prva je najslajša REZULTATI 7. KROGA: Temaž - Nazarje Giin IPP 2:1, Gip Beten MTO - Puntar 4:2, Temi Press Brenx - Sievenica AG. Kraves 7:3, ŠD Extreme -Debevec 5:7, Opiast Kebarid - Svea Lesna Litija 3:5. 1 GIP BETON MTO 7 7 0 0 36:19 21 2 DOBOVEC 7 6 0 1 39:25 18 3 O. KOBARID 7 4 1 2 25:19 13 4 TOMI PRESS 7 4 1 2 24:19 13 5 SVEA L. LITIJA 7 3 0 4 30:24 9 6 PUNTAR 7 2 1 4 26:32 7 7 SLOVENICA 7 2 1 4 21:29 7 8 TOMAŽ 7 1 2 4 17:27 5 9 NAZARJE GLIN 7 1 1 5 22:30 4 10 ŠD EXTREME 7 1 1 5 20:36 4 KMN Tomaž - KMN Nazarje Plin IPP 2:1 (0:0) STRELCI: 0:1 Ureš Krefiič (30), 1:1 Jure Šemenc (37 -avtegei), 2:1 Dušan Behinec (38) KMN TOMAŽ: Bedrač, Hervat, Magdič, Mikiašič, Be-hinec, Gašparič, Kamenšek, Janžekevič, D. Geričan, Lah, Mar, Cvetke. Derbi z dna iestvice se de-mači začeii z nasiednje pesta-ve: v vratih Bedrač, v peiju pa Magdič, Kamenšek, Behinec in Janžekevič. De 6. minute si nebene meštve ni priigraie prave priiežnesti, nate pa sta peskušaia najprej Magdič in minute pezneje še nevepeče-ni U21 reprezentant Geričan, vendar neuspešne. V nadaije-vanju se je zvrstiie še nekaj peipriiežnesti za ebe ekipi, gestje se najiepše zapraviii prav v zadnji minuti prvega deia, vendar je demači vratar Bedrač ediične pesredevai. Od dvajsete de tridesete minute sme spremijaii pepei-ne efenzive gestev, demače je s čudežnimi ebrambami reševai Bedrač. V 30. minuti je s streiem z devetih metrev Krefiič zasiužene pepeijai geste v vedstve 0:1. V tem deiu Dušan Bohinec (Tomaž) igre je na igrišču igraia same ena ekipa, in sicer ekipa Na-zarij, ki pa sveje pebude ni unevčiia, zate je siediia kazen. Osrednja figura demačih Be-hinec, ki je sedeievai pri vseh zadetkih, je streijai, gestje pa se nespretne reagiraii in za-tresii iastne mreže. De 38. minute sme spremijaii raztrgane igre, nate pa je Kamen-šek iepe zapesiii Behinca, ki je zadei v peine - 2:1. Fantje iz Temaža se take zabeiežiii pemembne tri tečke v beju za ebstanek med maienegemet-ne eiite. Uroš Hozyan Košarka • 2. SKL - vzhod Ob polčasu vodili za 15, na koncu zaostali za 24 točk! REZULTATI 6. KROGA: liirija - Ptuj 93:69, Prebeid - Gresupije 65:83, Nazarje -Ježica 66:96, Janče - Pivevar-na Laške B 81:73, Ruše - ŽKK Mariber 80:89. 1. ŽKK MARIBOR 6 6 0 12 2. JANČE 6 5 1 11 3. GROSUPLJE 6 4 2 10 4. JEŽICA 6 4 2 10 5. RUŠE 6 3 3 9 6. NAZARJE 6 3 3 9 7. PREBOLD 6 2 4 8 8. ILIRIJA 6 2 4 8 9. PIVOVARNA LAŠKO B 6 1 5 7 10. PTUJ 6 0 6 6 KD Ilirija - KK Ptuj 93:69 18:15, 9:27, 30:12, 36:15 KK PTUJ: M. Ferme 11, Lubaj, Cej 18, Bien 12, Šarič, Hervat 11, Heic 12, Kneževič, Avguštin, Gavrič 3 Ptujčani se v šestem kregu žai penevne izgubiii, tekrat jim je biia pretrd ereh ijub-ijanska Iiirija. Sicer se edigraii ediičen prvi peičas, v nadaije-vanju se prikazaii precej siab-še igre, maice pa se s sumiji- vimi ediečitvami v kijučnih trenutkih tekme k perazu pri-pemegii tudi sedniki. Pe izenačeni uvedni četrtini se gestje v drugem deiu igre prevzeii vajeti v sveje reke. Demači se esvejiii ie devet tečk in Ptujčani se eb peičasu vediii s prednestje petnajstih tečk (27:42). V na-daijevanju se je siika ebrniia in tri tečke zaestanka gestev pred zadnjimi desetimi minutami je napevedevaie dramatične kenčnice. Črne minute Ptujčanev se prišie šest minut pred kencem. liirijani se vediii za tri tečke, Heicu je sedniški par desedii eseb-ne napake v napadu, nate še tehnične, Kneževiču pa nekaj trenutkem za tem še namerne esebne napake. Demači ke-šarkarji se nerveze Ptujčanev izkeristiii in pe treh minutah z deinim rezuitatem 15:2 ed-iečiii tekme sebi v prid. Ziatke Marčič, trener: "Tudi zeie debra igra večji dei tekme ni biia deveij za zmage, saj sme pe neumnestih deve-iiii demačinu, da je prišei de zmage. Kijub vsemu se vidi napredek v naši igri in upam, da beme v sebete dema zmagaii preti ekipi Prebeida. Predvsem beme meraii premagati večja nihanja v igri, ki se nam de zdaj prinesia peraze in zadnje meste na iestvici." KADETI 1. SKL VZHOD KK Pivovarna Laško - KK Ptuj 89:54 26:16, 26:15, 22:11, 15:12 KK PTUJ: Cigiar 4, Žeie, Fajt 5, Traper 3, Bedenik, Ke-ket 2, Ketnik 10, Avguštin 28, Krajnc2, Kmetec Laščani tudi pe petem keiu estajaje neperaženi in naj-resnejši kandidati za prvaka. Ptujski kadeti se seiidne edig-raii preti fizične mečnejšemu in višjemu naspretniku, neve zmage pa bede peskušaii ie-viti v nasiednjem keiu preti Šentjurju. UG Ekipa KK Ptuj še čaka na prvo zmago v letošnji sezoni 2. SKL - vzhod. Foto: Črtomir Goznik Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga Štore preko Stojnčanov do jesenskega naslova 3. SNL - VZHOD REZULTATI 14. KROGA: Paloma - Zavrč 1:1, Kovinar Štore - Stojnci 5:1, Holermuos Ormož - Šmarje pri Jelšah 2:4, Malečnik - Mura 05 1:0, Pohorje - Železničar 5:0, Črenšovci - Veržej 2:1, Beltinci - Tišina 0:2. 1. KOV. ŠTORE 14 9 4 1 31:6 31 2. PALOMA 14 9 3 2 31:11 30 3. MURA 05 14 8 3 3 25:7 27 4. ČRENŠOVCI 14 8 2 4 18:15 26 5.ZAVRČ 14 7 4 3 25:13 25 6. POHORJE 14 6 4 4 20:14 22 7. STOJNCI 14 6 2 6 23:25 20 8. MALEČNIK 14 5 3 6 21:21 18 9. ŽELEZNIČAR 14 5 3 6 22:28 18 10. ŠMARJE 14 4 4 6 13:21 16 11. VERŽEJ 14 4 2 8 15:26 14 12. TIŠINA 14 3 2 9 17:27 11 13. HOL. ORMOŽ 14 2 5 7 15:26 11 14. BELTINCI 14 1 112 11:45 4 Petica Stojnčanov v FOTO: Uroš Krstič Trenerja Zavrča (Miran Emeršič) in Holermousa Ormoža (Drago Posavec) sta po končanem jesenskem v različnih položajih; Zavrč je še v igri za vrh, Ormož pa čaka težka borba za obstanek. Štorah Z 14. krogom, sicer prvim krogom spomladanskega prvenstva v 3. SNL - vzhod se je končal jesenski del tekmovanja. Malce nepričakovano bodo na prvem mestu prezimili nogometaši Kovinarja iz Štor, ki so iz ozadja tiho čakali (in dočakali) svojo priložnost. Nihče z njimi pred pričetkom prvenstva ni računal, so pa igrali izredno konstantno. V zadnjem krogu so Stojnčanom nasuli kar pet zadetkov. Stojn-čani so v zadnjih krogih nekoliko pokvarili »umetniški vtis« po dobri seriji. Derbi tega kroga je bil odigran v Sladkem Vrhu, kjer sta merila moči do tega kroga vodeča Paloma in močni Zavrč, ki je želel zmagati, da ne bi izgubil priključka. Samo srečanje je bilo na dokaj visokem nivoju, strelci pa nekoliko slabše razpoloženi, saj so oboji zadeli po enkrat, kar je vsekakor manj, kot se je pričakovalo. Tako sedaj nogometaši Zavrča za vodečim dvojcem zaostajajo za šest, oziroma pet točk, kar je vsekakor nadomestljivo, če upoštevamo dejstvo, da lahko skorajda vsak premaga vsakega. Primer je svež, kar iz tega kroga v Malečniku, kjer bi tudi največji poznavalci nogometa pripisali vlogo favorita za zmago murašem. Zgodilo pa se je ravno obratno in tako je »gladina« Mure malo padla, kar se tiče točk. Vsi so jo videli na samem vrhu, z večjo prednostjo. Ormoškim gradbenikom pa ne gre in ne gre. Tokrat so jih na njihovem igrišču premagali nogometaši Šmarij pri Jelšah. Gostje so do 56. minute imeli prednost dveh zadetkov, nato pa so v 60. minuti ostali z igralcem manj na igrišču. To jih ni nič motilo, saj so do konca srečanja dosegli še dva zadetka, domačini prav tako, kar je bilo premalo za vsaj točko. Sedaj bodo v Ormožu imeli dovolj časa, da analizirajo jesenski del prvenstva in se potem ustrezno pripravijo na nadaljevanje prvenstva. Očitno pa je, da jim manjka kakšen kvaliteten nogometaš. PALOMA - ZAVRČ 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Turk (7), 1:1 Gabrovec (45) ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec (od 83. Črnko), Zdelar, Lenart, Meznarič, Kokot, Kuserbanj, Murko, Golob, Letonja, Poštrak (od 85. Fridl). Trener: Miran Emeršič. KOVINAR ŠTORE - STOJNCI 5:1 (4:0) STRELCI: 1:0 Osojnik (69), 2:0 Štancar (26. z 11 m), 3:0 Drobne (29), 4:0 Drobne (45), 4:1 Rižnar (88), 5:1 Filovič (92) STOJNCI: Grabrovec, Rižnar, Rumež, Janžekovič, Vilč-nik, D. Bezjak (od 59. Pernek), Velečič (od 80. Herga), Krepek, Milošič (od 69. B. Bezjak), Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič. HOLERMUOS ORMOŽ - ŠMARJE PRI JELŠAH 2:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Prah (35), 0:2 Asllan (56), 0:3 Lončarič (67), 1:3 Fijavž (74), 1:4 Asllan (86), 2:4 Habrun (90) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder (35), Horvat (od 73. Zidarič), Jurčec, Habrun, Za-dravec, Ropoša, Juršek (od 85. Kolarič), Novak, Fijavž, Hertiš V sredo Maribor PL - Reprezentanca S. SNL - vzhod V sredo, 16. 11. 2005, bo ob 16. uri v Ljudskem vrtu v Mariboru na sporedu prijateljska nogometna tekma med reprezentanco 3. SNL - vzhod in Mariborom Pivovarno Laško. Seznam izbranih igralcev reprezentance 3. SNL - vzhod: Kamnik (Mura 05), Ranilovič (Paloma), Balažič (Mura 05), Jurčec (Ormož), Ka-lezič (Malečnik), Lenart (Zavrč), Novak (Ormož), Sajko (Paloma), Vidmar (Veržej), Bloudek (Železničar), Cehtl (Pohorje), Filipovič (Malečnik), Kaučič (Veržej), Krepek (Stojnci), Murko (Zavrč), Petrovič (Paloma), Prettner (Mura 05), Stojanov (Paloma), Golob (Zavrč), Osojnik (Kovinar Štore), Zlatar (Mura 05), Žabota (Paloma). Selektor reprezentance: Slobodan Djurič (Mura 05) Trener reprezentance: Drago Posavec (Holermuos Ormož). (JM) (od 63. Prapotnik), Kolenc. Trener: Drago Posavec. ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 14. KROGA: Dornava - Peca 0:1, Brunšvik - AJM Kungota 1:3, Mons Claudius - Šoštanj 2.3, Zreče - Bistrica 4:0, Tehnotim Pesnica - Mali šampion 4:1, Oplotnica - Šentilj Jarenina 0.0, Gerečja vas Unukšped - MU Šentjur 1:2 1. MU ŠENTJUR 14 9 4 1 35:14 31 2. ŠOŠTANJ 14 10 1 3 34:15 31 3. ZREČE 14 7 3 4 27:15 24 4. ŠENTILJ JAR. 14 6 5 3 21:16 23 5. AJM KUNGOTA 14 6 4 4 25.20 22 6. PECA 14 7 0 7 17:21 21 7. OPLOTNICA 14 6 2 6 21:26 20 8. TEH. PESNICA 14 6 1 7 22:24 19 9. GER. VAS UNUK. 14 4 4 6 10:16 16 10. DORNAVA 14 5 1 8 15:23 16 11. BRUNŠVIK 14 4 3 7 20:27 15 12. BISTRICA 14 4 2 8 19:41 14 13. MONS CLAUD. 14 3 4 7 19:26 13 14. M. ŠAMPION 14 3 2 9 23:27 11 Nogometni zastor je padel tudi na tekmovanje v Štajerski ligi v jeseni 2005. Največ zadovoljstva je vsekakor pri vode-čem dvojcu MU Šentjur in Šo- štanj. Med njima bo potrebno tudi poiskati končnega prvaka, saj zasledovalci zaostajajo za sedem točk in več. V 14. krogu sta bila Šentjur in Šoštanj uspešna v gosteh. V Gerečji vasi so nogometaši Šentjurja slavili tesno zmago, čeprav bi lahko domačini osvojili vsaj točko. Nogometaši Dornave so se od svojih pristašev poslovili s porazom. Visoki poraz na gostovanju v Zrečah pa so doživeli nogometaši Bistrice, kar ni nič novega, saj je njihova obramba najslabša v Štajerski ligi. Prejela je največ zadetkov, in sicer 41. Klubi iz našega področja se vsi nahajajo v spodnji polovici prvenstvene razpredelnice in v zimskem premoru jih čaka veliko dela. DORNAVA - PECA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Brdik (64) DORNAVA: Gomboc, Jurič, Belšak, Makovec, K. Ratek, Plohl (od 61. Kokol), Serdin-šek, J. Ratek, Cvetko, Trunk, D. Novak (od 69. R. Novak). Trener: Metod Verle. GEREČJA VAS UNUKŠPED - MU ŠENTJUR 1:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Marot (36), 0:2 Marot (75), 1:2 Sel (90) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Sagadin, Novak, Ciglar, Kaisesberger, Krajnc, Sel, Kokot, Vtič, Rozman, Hertiš (od 84. Jakopec). Trener: Ivan Ornik. ZREČE - BISTRICA 4:0 (3:0) STRELEC: 1:0 Tirovič (11), 2:0 Tirovič (22), 3:0 Tirovič (43), 4:0 Tirovič (85) BISTRICA: J. Stegne, Simon-čič, Modrič, Jelenko, Robar, Zupanič, Hajšek, A. Stegne, Pol-janec (od 46. Obrovnik), Hruš-man (od 46. Hrovat) Drosk (od 76. Ilek). Trener: Marjan Pečnik. BRUNŠVIK - AJM KUNGOTA 1:3 (0:2) STRELCI: 0.1 Paradiž (10), 0:2 Simonič (33), 1:2 Pek (67), 1:3 Zrnko (90) BRUNŠVIK: Vigec, Pek, Finž-gar, Voglar, Keršič, Habjanič, Jo-vič, Plavšič, Režonja, Grahovac, Mustafa. Trener: D. Trantura. Danilo Klajnšek M. nogomet • Turnir na Vičavi Zadovoljni so bili vsi ŠD Panorama-Vičava Ptuj je poskrbelo za imenitno športno in družabno srečanje, na katerem so ekipe spodnjega Po-dravja merile moči v malem nogometu. Strokovni del tekmovanja je bil zaupan Branku Žgeču, tehnično pa ga je »per excelence« vodil organizacijski odbor v sestavi ing. Janez Gornik, Milan Štalcer, Anton Vidovič, Dušan Šprah, Igor Hrženjak, Anton Si-monič in Henrih Erlih. Izidi: Polfinale: Bar Chers - Vičava 1:1, 4:5 (po 6-m), Kino Cafe - ŠD Panorama 0:1 Za 3. mesto: Bar Chers - Kino Cafe 4:1. Za 1. mesto: ŠD Panorama - Vičava 1:3. Za zmagovalno vrsto Vičave so nastopali: Sergej Rimele, Martin Pongračič, Roman Ha-zimali, Franc Simonič, Božo Ljubec, Marjam Cafuta, Luka Leben. Ivo Kornik Spominski posnetek po finalni tekmi na Vičavi Športni napovednik ROKOMET 1. SRL - moški ZAOSTALI TEKMI 9. KROGA (sreda, 16. 11., ob 19. uri): Cimos Koper - Jeruzalem Ormož, Gold Club - Gorenje. REZULTATI 9. KROGA: Slovan - Ribnica 30:33 (13:17), Trimo Trebnje - Rudar Trbovlje 28:25 (11:10), Termo - Prevent 24:21 (10:5), Krka - Celje Pivovarna Laško 27:35 (13:17). VRSTNI RED: 1. Celje PL 18, 2. Trebnje 13, 3. Gorenje 12 (tekma manj), 4. Gold Club 9 (tekma manj), 5. Rudar Trbovlje 9, 6. Cimos Koper 8 (tekma manj), 7. Prevent 8, 8. Jeruzalem Ormož 8 (tekma manj), 9. Slovan 6, 10. Termo 5, 11. Ribnica 4, 12. Krka 4. Šolski šport Slavila Gorišničani in Juršinčanke Medobčinsko prvenstvo OŠ v rokometu za starejše učence (letnik 1991) ... Gorišnica - Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v rokometu za starejše učence je postreglo z izvrstno športno predstavo, srečanja pa si je ogledalo blizu 400 vrstnikov in njihovih staršev. Že uvodna tekma je pokazala, da so obetavni rokometaši Gorišnice premočan tekmec za ostale udeležence prvenstva. Kar so pokazali gostitelji v boju za laskavi naslov medobčinskih prvakov, je moderna šola rokometa. Odigrali so igro, v kateri so osnovne vrednote učinkovitost, hitrost, moč in dobra tehnična podkovanost. Rezultati: Gorišnica - Mar-kovci 16:3, Juršinci - Lj. vrt 15:19, Markovci - Destrnik 10:12, Destrnik - Gorišnica 4:18. Za 3. mesto: Destrnik - Juršinci 7:14 Za 1. mesto: Gorišnica - Ljudski vrt 15:3 Zmagovalna vrsta OŠ Gorišnica: Aleks Leben, Jani Vaupotič, Tadej Arnuš, Boštjan Turk, Dani Petek, Thomas Kosec, Niko Leben, Niko Kokot, Luka Pravdič. Vodja: Gorazd Šket učitelj športne vzgoje, trener: Tomaž Valenko. ■ ■■ in učenke Juršinci - Športni zavod Ptuj in OŠ Juršinci sta poskrbela za privlačno športno tekmovanje, kjer sta se srečala dva različna pristopa: igra s poudarkom na moči, vendar v dovoljenih mejah, in igra s poudarkom na tehniki. Ekipe Juršincev, O. Meglič, Ljudskega vrta in Cirkovc so pokazale zavidljivo tehnično raven in so bile dokaj izenačene, tako da je odločalo trenutno razpoloženje igralk in športna sreča. Rezultati: Ljudski vrt - Cir-kovce 7:5, Olge Meglič - Jur-šinci 6:11, Gorišnica - Ljudski vrt 3:9, Cirkovce - Gorišnica 9:2. Za 3. mesto: Cirkovce - Olge Meglič 8:5 Za 1. mesto: Juršinci - Ljudski vrt 11:10 Zmagovalna vrsta OŠ Jur-šinci: Sandra Matjašič, Meraj-ka Toplak, Sanja Ivančič, Maja Čuš, Veronika Mikulič, Patricija Rajh, Anja Križan, Amadeja Lovrec, Manuela Krajnc, Sabina Matjašič, Rosvita Fekonja, Mihaela Zorko. Vodja: Stanko Podvršek. Z obeh tekmovanj se prvi dve ekipi uvrstita na področno tekmovanje. Ivo Kornik Foto: Športni tavod Ptuj Mladi rokometaši iz OŠ Gorišnica so bili brez konkurence najboljši. Foto: Športni tavod Ptuj Zmagovalna ekipa deklet iz OS Juršinci s trenerjem Stankom Pod-vrškom AvtoD^M Prenovljeni Hyundai getz napada evropski avtomobilski trg Ko so pri Hyundaiju predstavili model getz, so z njim zapolnili vrzel v segmentu majhnih enoprostorcev, hkrati pa je pomenil tudi oblikovni preskok in konkurenco zahtevnemu evropskemu trgu. Po več kot treh letih in 550.000 prodanih primerkih je prišel čas za posodobitev prodajno najuspešnejšega hyundaijevega modela. V Evropi getz predstavlja kar tretjino prodaje znamke, zato so si Korejci vzeli čas in malčka premišljeno obnovili. Sedaj želi še odločneje poseči med mlade kupce in jih navdušiti s svežim videzom, več opreme, predelanimi motorji ter predvsem z ugodno ceno. Prenovljeni getz je nekaj daljši, drugače pa dimenzijsko nespremenjen, vidnih sprememb v primerjavi s prejšnjim modelom pa ni ravno veliko. Najprej ga boste prepoznali po spremenjenih sprednjih žarometih, drugačni maski na motornem pokrovu in športnem pridihu, h kateremu pripomoreta meglenki, ki sta sedaj vgrajeni v sprednji odbijač. Osvežena je tudi sredinska konzola, ki ob dodani imitaciji aluminija deluje moderneje ter ponuja cel kup odlagalnih površin in predalov; končna izdelava pa je za stopničko višje kot pri predhodniku. Nekaj pozornosti so namenili tudi zvočni izolaciji, saj je v kabini manj hrupa, še posebej če ste za pogon izbrali različico z dizelskim motorjem. Trivaljni motor je le še zgodovina (na sploh se mi zdijo zaradi vibracij in glasnosti trivaljniki povsem zgrešeni in so jih proizvajalci razvili v glavnem zaradi nižjih proizvodnih stroškov), zamenjuje pa ga štirivaljni 1,5-litrski agregat; »sposojen« pri kiji cerato. V getzu je na voljo v dveh izvedbah: z močjo 88 KM in 110 KM, kar je glede na velikost vozila ogromno. V ponudbi so tudi trije bencinski motorji: povsem nov 1,4-litr-ski s 95 KM največje moči, vrh ponudbe pa zaokrožuje že znani 1,6-litrski motor s 105 KM. Če igra cena najpomembnejšo vlogo pri nakupu avtomobila, boste izbrali osnovni 1,1-litrski bencinski motor, ki ima sedaj 65 KM. Vsi motorji izpolnjujejo okoljski standard euro 4 in so povezani s 5-stopenjskimi menjalniki. Hyundai getz je opremljen z zadnjimi sedeži, ki jim lahko spreminjamo naklon, omenjena funkcija pa je v avtomobilskem svetu dokaj nerazširjena. Bogatejši paket opreme ponuja tudi deljivo zadnjo klop, kar omogoča dvojno zlaganje in s tem povečevanje prtljažnega prostora. Prtljažnik v osnovi meri 254 litrov, s podrtimi zadnjimi sedeži pa solidnih 882 litrov. V primerjavi s konkurenco getz nikoli ni oblikovno ali tehnično izstopal, s prenovitvijo pa ponuja več »avtomobila« za podobno ceno. S spremenjenimi barvami notranjosti je dobil nekaj energije, ki naj bi pritegnila predvsem mlajše voznike. Fiesta z nekaterimi »kozmetičnimi« popravki Če se omejimo na evropski avtomobilski trg, se Ford najbolje prodaja v Angliji, kjer so lani prodali več kot 100.000 fiest. V novo modelno leto 2006 vstopa z nekoliko spremenjeno zunanjo podobo in uporabo drugačnih barvnih kombinacij pri oblazinjenju ter z novimi, na otip kvalitetnejšimi materiali v notranjosti. Kot pri večjem mondeu je tudi prenova fieste v glavnem kozmetična, tako navzven kot tudi v notranjosti, spremembe pa prinašajo tudi nekoliko bogatejšo serijsko opremo. Fiesta je dobila nov par zaobljenih sprednjih žarometov ter izraziteje oblikovan sprednji odbijač, ki je poslej zmeraj v barvi karoserije. Podobno velja tudi za zadnji odbijač in samodejno sklopljiv par vzvratnih ogledal. Po vzoru trenutnih oblikovnih trendov so spremenjene tudi zadnje luči, ki imajo bolj tridimenzionalni videz. Merilniki so poslej lažje berljivi, serijska oprema pa obsega tudi zavorni dodatek ABS ter sistem za elektronsko porazdelitev zavorne moči EBD, sprednji ter bočni zračni vreči in po višini nastavljiv servo volan. Na spisku opreme za doplačilo se nahaja sistem za elektronsko stabilizacijo vozila ESP, pa tudi klimatska naprava s samodejno kontrolo temperature, ki jo je moč nadzorovati z glasom, omenjeno tehnologijo pa lahko uporabite tudi za upravljanje mobilnega telefona ter nastavitve pri poslušanju glasbe. Četrt stoletja za varnostno zračno blazino Mercedes je pred 25 leti izdelal prvi avtomobil, ki je bil opremljen z varnostno zračno blazino ali tako imenovanim airbagom. Tedanji model razreda S so izdelali v Sindelfingenu in je predstavljal prvi serijski avtomobil z omenjeno varnostno tehnologijo in opremo. Začetki razvoja varnostne blazine sicer segajo v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, patent pa je bil registriran že leta 1953. Po intenzivnih in uspešnih pogajanjih ter pregovarjanjih vodilnih mož pri Mercedesu z ameriškim inštitutom za cestno varnost se je leta 1980 zračna blazina začela serijsko vgrajevati v njihove avtomobile. Naj še dodam, da je takrat »doživel« svojo premiero tudi tritočkovno varnostni pas, 8 let kasneje (1988) pa so razvili še zračno blazino za sopotnika. Pripravil: Danilo Majcen Moje cvetje Zdravniški nasvet Razvrstitev sladkorne bolezni Sladkorna bolezen tip 1 - zbolijo mladi ljudje, bolezen nastane hitro in jo je potrebno zdraviti z insulinom. Ima jo okrog 10 % sladkornih bolnikov; sladkorna bolezen tip 2 - zbolijo starejši ljudje, navadno se odkrije slučajno ali pri sistematskih pregledih, ob odkritju so ljudje lahko brez težav. Ugotovimo jo pri okrog 90 % vseh sladkornih bolnikov. Zdravimo jo s prilagojeno prehrano - dieto, primerno telesno aktivnostjo, z zdravili v tabletah ali tudi z insulinom; sekundarna sladkorna bolezen - je posledica drugih bolezni ali delovanja nekaterih zdravil; nosečnostna sladkorna bolezen - se pokaže v nosečnosti in izgine po dojenju. Sladkorna bolezen je še vedno neozdravljiva bolezen, jo pa lahko z dobrim sodelovanjem bolnika uspešno zdravimo in preprečimo pojav poznih zapletov. Le-ti so posledica intenzivne ateroskleroze večjih žil-arterij v možganih, srcu, spodnjih okončinah (makrovaskularni zapleti) ter prizadetosti drobnih žil (mikrovaskularni zapleti), ki vodijo do okvar vida, pešanja delovanja ledvic, okvar živčevja. Posledica kombinacije omenjenih zapletov je diabetična noga, ki lahko privede tudi Foto: Črtomir Goznik Marta Simonič, dr. med., spec. interne medicine do izgube okončine - amputacije ter posledične invalidnosti. Sladkorni bolniki predvsem tisti s tipom 2 sladkorne bolezni, ki imajo tudi povišan krvni pritisk in povišane vrednosti krvnih maščob, še pogosteje zbole-vajo in umirajo zaradi srč-no-žilnih bolezni (možgan- ska kap, angina pektoris, srčni infarkt). Zato je zelo pomembno zdravljenje vseh dejavnikov tveganja, sprememba življenjskega sloga, redno in ustrezno jemanje predpisanih zdravil in seveda spremljanje kazalcev uspeha zdravljenja. Zato, da bi ljudem s sladkorno boleznijo omogočili čim kvalitetnejše življenje, niso potrebna samo najboljša zdravila, najboljši insulini, najboljši pripomočki, ampak predvsem razumevanje širše družbene skupnosti, ki bo na ta način omogočila izvedbo boljših preventivnih in drugih vzgojno zdravstvenih programov. Na to je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni vendarle potrebno opozoriti. Marta Simonič, dr. med., spec. inter. medicine, Diabetološka ambulanta Hajdina Za nami so »krompirjeve« počitnice Vreme v tednu, ki je za nami, je bilo idealno za delo na vrtu. Mnogi ste izkoristili skrajšan delovni teden tudi tako, da ste s tremi dnevi dopusta imeli lepe počitnice. Upam, da ste izkoristili lepe dneve tudi za sprehode v naravi. Tam se lahko še vedno najde veliko koristnih rastlin, ki nam lahko pomagajo tudi pri našem delu na vrtu. Ob enem pa smo lahko uživali v prelepih barvah, s katerimi je letošnja jesen obarvala rastline. Dobro bi bilo, da na naravno lepoto opozarjamo tudi otroke, saj so ti postali kar preveč odvisni od elektronike. Opazovanja narave in prepoznavanja njenih lepot jih je potrebno naučiti. Sobne rastline Še ta teden je potrebno zatemnjevati božične zvezde, čeprav so se vršički že rahlo obarvali rdeče. Če ste jih pozabili presaditi spomladi, kar bi bilo najboljše, še lahko to storite sedaj. Vendar pri tem samo postavite celotno koreninsko grudo v nov, večji lonček s svežo prstjo. Korenin pri tem ne vznemirjajte, saj sedaj ni pravi čas za presajanje. Ker pa je božična zvezda hitro rastoča rastlina, ji tudi korenine hitro rastejo in še ene zime v starem lončku in predvsem stari prsti ne bo preživela. Odpadali ji bodo listi, vprašanje je, če bo nastavila cvetne popke, v tem primeru se tudi ne bodo obarvali vršički, predvsem pa je v večji nevarnosti, da jo »utopimo« sami s preveč zalivanja. Božične kaktuse zalivamo redno in tudi dognojujemo z gnojili za cvetenje, saj imajo že nastavljene popke. Vsi, ki vas moti odpadanje popkov, morate kaktuse prestaviti na hladno. Kurilna sezona se je že začela in suh zrak kurjenih prostorov pogosto povzroči odpadanje cvetov. Tudi zelene sobne rastline je sedaj potrebno bolj redno pregledovati, saj se z začetkom ogrevanja pričnejo razmnoževati tudi škodljivci. Pozorni bodite na prekomerno odpadanje listov, na pojave mastnih lis na listih, ki ne izginejo kljub čiščenju, na pojave sajavosti, spreminjanje barve listov in podobne. Vsi ti znaki so lahko tudi posledica hitrejšega razmnoževanja kaparjev, predvsem pa pršic in tripsov, ki jim suh in topel zrak ogrevanih stanovanj najbolj odgovarja. Če imate dovolj časa, priporočam, da rastline stuširate z mlačno vodo vsaj enkrat na mesec. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Podaljšana jesen je podaljšala tudi cvetenje balkonskega cvetja, zato so mnoge pelargonije še vedno na oknih in balkonih. Potaknjence je dobro že prestaviti v zimo-vališča, ki pa morajo biti hladna. Zato priporočam, da so v teh prostorih okna vsaj čez dan odprta. Paziti pa je potrebno, da po rastlinah ne piha. Matične rastline, ki jih bomo prezimljali, pa naj kar še ostanejo na prostem, saj še vedno ni pričakovati močnejše ohladitve. Na prostem obvezno ostanejo vsi nageljčki, saj se ti najbolje počutijo ravno sedaj. V zavetje prestavimo bu-genvileje, hibiskuse, okrasne javorje in citruse. Rožmarin in lovor, pa tudi oleandri, ostanejo še vedno zunaj, samo v zavetje hiše jih raje prestavimo. Poskrbimo tudi za koristne živali V tem času pa poskrbimo tudi za naše male prijatelje na vrtu, to so tisti, ki nam celo leto pomagajo pri boju s škodljivci. Za ježka, ki je velik požrešnež in poje veliko bramorjev, mravelj, tudi gosenic metuljev in manjših žuželk, pripravimo zimska počivališča, kupe vej z nekaj listja na bolj odročnih kotičkih parcele. Za ptice postavimo krmilnice in jih povsem po malem pričnemo tudi zalagati s hrano. Le toliko zrnja na-sujemo, da bodo ptice vedele, kje ga lahko najdejo, ne smejo pa še postati odvisne od njega. V krmilnico lahko dajemo tudi semena vrtnega cvetja, ki ga pospravljamo ravno sedaj. Tako ne bomo imeli prevelikih stroškov. Predvidite pa tudi prostor v bližini krmilnice, kjer boste pticam pozimi, ko bo vsa naravna voda zamrznjena, lahko ponudili tudi vodo. Ob suhem zrnju je potrebujejo še več kakor poleti, ko so njihova glavna prehrana žuželke in sočne jagode. Miša Pušenjak Korenjaki so po nekajminutnem delu s pomočjo »podpornikov« uspešno odvijačili tablo in jo z gromkim aplavzom vseh prisotnih položili na tla. Videm • Krajani uresničili svojo napoved »Vroča« tabla je spet padla! Pravzaprav ni padla, niti ni letela v zrak, ampak je bila na sivo martinovo nedeljsko popoldne lepo »odšraufana« s kovinskih nosilcev (ruvanja se tokrat niso lotili, saj naj bi bila tabla v tleh pričvršče-na s tremi kubičnimi metri betona) ob burnem aplavzu približno 50 zbranih Videmčanov, med katerimi so bili tudi župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič in lep kos občinskih svetnikov ter drugih funkcionarjev. »In še bo padla! Vedno, ko jo bodo Markovčani pritrdili, jo bomo mi odstranili,« je bilo skupno neomajno mnenje vseh prisotnih. »Vemo, zakaj Markovci postavljajo to tablo. To je dokaz njihovega apetita, ve se, kakšnega. Mi te samovolje ne dovolimo in ne bomo dovolili, dokler ne bo znana razsodba sodišča! Sodbo, kakršnakoli že bo, bomo upoštevali! Doslej smo tablo že trikrat odstranili, tudi tokrat smo jo in jo bomo vrnili v Markovce. Prosimo jih, naj je ne postavljajo več, ker jo bomo vedno odstranili, na enak način, kot smo to naredili danes,« je v nagovoru pred samim dejanjem odstranitve povedal Andrej Rožman, potem pa še dodal: »Mi si ne želimo takšnega izzivanja naših ljudi, tokrat že četrtič po vrsti, to je podpihovanje sovraštva in napetosti med sosedi! Vedno je bila sredina struge Drave meja!« Kdaj se bo »zmigalo« upravno sodišče, sicer ni znano, vprašanje pa je, ali bo to hitro. Spor se namreč vleče že nekaj let, kot kaže, pa tudi morebitna razsodba ne bo kar tako rešila mejnih nesporazumov, saj je nanjo pričakovati pritožbe. Z videmske strani prav gotovo, če bo morebitna odločitev sodišča v škodo tej občini. »Če pogledamo v enciklopedije starih občin iz leta 1937, je vidno, da so pod Videm spadale vse vasi, tudi Šturmovci. Ti nikoli niso bili pod občino Markovci. Zgodovina tako dokazuje, da je bilo to ozemlje vedno videmsko. Poleg tega je celotna infrastruktura, od cest preko vodovoda in elektrike financirana in urejena s strani občine Videm! Markovci niso prispevali nič! DZ je res potrdil neko administrativno mejo, pri tem pa ni upošteval ničesar od povedanega, nobenih dejstev. Mislim, da je bila napaka naših občinskih predstavnikov v prejšnjem času le v tem, da niso takoj sprožili spora okoli te meje, ki je vedno tekla po sredini Drave ali zdaj pač po sredini umetnega jezu. Takšna meja bi bila edino poštena,« je pojasnjeval Jože Milošič, ki se je tudi udeležil protestnega shoda. Po kratkem nagovoru je sledilo tisto glavno: nekaj vi-demskih korenjakov se je z orodjem povzpelo na tablo in začelo delo, dokler je ni nepoškodovane snelo z nosilcev in zmagoslavno položilo na tla. Množica je »padec« table pospremila z glasnim aplavzom in vzklikanjem ter se komaj umaknila od jeze zariplemu traktoristu, očitno »občinsko zavednemu« Markovčanu, ki je akcijo nekaj časa nemo opazoval, potem pa s pritajenimi kletvicami besno zavozil čez mostiček skozi zbrane protestnike. Marinič: »Markovčani škodijo dobrim medsosedskim odnosom!« »Nikoli nisem za neka nasilna dejanja. To danes ne bi bilo potrebno, kajti oba župana sta sorodne politične opcije, imata svojega ministra za okolje in zato bi toliko lažje sedli skupaj ter po mirni poti rešili to težavo. Naslednji korak, za katerega bi bilo prav, da ga naredita oba župana, bi bil korak do svojega ministra. To početje ni najboljša opcija. Z ministrom bi lahko skupaj pregledali dokumente, ki so zgodovinska dejstva, in kot danes pravijo občani Vidma, je meja bila zgodovinsko določena po sredi struge reke Drave. Ta meja je tudi zame najmanj sporna! Sodišče sodbe še ni dalo, dobro bi bilo pospešiti dogovore, najti rešitev in šele takrat postaviti table, ki označujejo vstop v eno ali drugo občino. Videm table ravno zaradi tega razloga ni postavil, pa čeprav je imel in ima svoje označevalne table. Menim, da v tem primeru markovski občinski svet s svojim sklepom po postavitvi table izsiljuje župana, ki te sklepe pač mora realizirati. To nikakor ni dobro in škodi dobrim medsosedskim odnosom,« je svoje k dogodku povedal poslanec Marinič. Na naše vprašanje, ali bo tudi sam poskušal najti pot za re- šitev težave, pa je dejal: »Seveda bi oz. se bom zavzel za ta problem, čeprav moram povedati, da me do danes ni nihče pozval. Danes sem bil obveščen, da bo protestni shod. Zadeva mi je sicer poznana, saj tukaj živim. Pripravljen sem storiti vse na pristojnih ministrstvih, da se zadeve čimprej razrešijo v dobrobit občanov obeh občin!« Tablo so Videmčani, vsaj po zagotovilu Rožmana, vrnili občini Markovci že v ponedeljek preko hitre pošte, čeprav so jo najprej nameravali kar sami prenesti pred občinsko stavbo: »Po razmisleku smo se odločili, da tega ne storimo, ker nočemo hoditi po njihovem ozemlju, povzročati prepirov in izzivati, kot to počnejo oni. Mi hočemo dobrososedske odnose, ki so bili v zadnjem letu že vzpostavljeni, zdaj pa so jih Markovčani s tem dejanjem ponovno porušili!« Župan Bračič: »Mi ne posegamo na njihovo zemljišče!« Videmski župan Friderik Bračič, ki pravi, da je še pred tem poskušal pregovoriti markovskega župana Kekca, naj vendarle ne postavljajo sporne table, je prepričan, da bodo občani še naprej vztrajali pri rednem odstranjevanju: »Morda pa lahko vseeno upamo, da bodo Markovčani uvideli nesmiselnost tega početja in da bodo s strpnostjo počakali na razsodbo sodišča. Morebitne tožbe po tem dogodku preko sodnika za prekrške, kot jih napoveduje župan Kekec, gotovo niso prava pot, vodijo le v zaostrovanje odnosov. Mi ne posega- mo na njihovo zemljišče, naši občani pa, kot vidite, ne bodo dovolili poseganja v svojo zemljo!« Da so z odstranitvijo table morda storili kakšen prekršek, zbrani niso niti malo podvomili. »Poglejte, najprej je bila ta tabla postavljena precej bolj v notranjost Šturmov-cev, ob vsaki odstranitvi so jo Markovčani postavili bližje jezu. Že to samo po sebi pove, da gre zgolj za izzivanje, ne pa dokazovanje neke meje!« Poleg tega je Andrej Rožman pokazal na mejnik ob potoku, ki naj bi označeval mejo med občinama. V tem primeru je tabla resnično stala približno meter in pol od mejnika v notranjost, torej na ozemlju občine Videm. To pomeni, da so Markovčani s postavitvijo table posegli v ozemlje druge občine, drugega lastnika, ki ima seveda potem vso pravico odstraniti »tujek« na svoji lastnini. Za konec policijska intervencija ^ Uspešno izvedena akcija zrevoltiranih Videmčanov se je nato nadaljevala ob dobrem martinovem novem vinu, kjer je poslancu, ki je sicer kar hitro pobrisal, ušla izjava, da »če bo treba, bomo pa šli ponovno v gozdove« za svoje imetje. Kaj takega danes menda ne bo potrebno, bi pa bilo zanimivo videti, kdo bi bil v prvih bojevniških vrstah _ Še preden pa so videmski protestniki v osrčju Šturmov-cev dobro nazdravili svoji akciji, je čez jez že pridrvela policijska »marica« s tremi policisti, za njo pa še druga policijska patrulja z delujo- Pa brez zamere Kaj pa, če je vse res? Sodobne teorije zarote če bi bili teoretik zarote, bi vam bil današnji čas pisan na kožo. Toliko materiala, kot ga teoretikom zarote ponuja sedanjost, menda svet še ni videl. Pravzaprav je o vsem možno postaviti svojo teorijo zarote. O cenah nafte, ameriški vladi, terorističnih napadih, davčni reformi naše vlade, o sosedovem novem avtu in tako dalje. Seveda, malokdo se bo našel, ki vam bo verjel. Velika večina ljudi se vam bo posmehovala ali vas v najboljšem primeru imela za paranoidnega bebčka. To je pač treba vzeti v zakup, če ste teoretik zarote. A teorije zarote v sebi vseeno nosijo ost, kije tudi največji zasmehovalci ne morejo prezreti. V sebi nosijo tisto majhno, a vseeno nadvse žgoče vprašanje - kaj pa, če je vsaj nekaj od tega res. Sicer vemo, da vse ni res in da so to blodnje, a vseeno v nas vrta črv dvoma in ne moremo mimo tega, da se ne bi vsaj enkrat vprašali, ali vseeno kaka komponenta teh blodenj ne drži. In res, če začnemo o teh stvareh razmišljati, pridemo do zaključka, da je pravzaprav (razen v ekstremnih primerih) mejo med fikcijo in realnostjo zelo težko določiti. V določenih primerih se vsakemu človeku zazdi, da je vsaj malo teoretik zarote. Kajti realnost je včasih bolj čudna od fikcije. In v današnjem svetu so možnosti, da se vaše blodnje uresničijo v realnosti, večje, kot pa so bile pred sto in več leti. Kompleksen svet, kompleksna realnost. Tudi to je cena napredka, ki jo plačujemo. Recimo, poglejte naslednji primer: navodila. Navodila, kako kaj narediti. Vsi smo navajeni nanje. Kadar kupimo kako novo stvar, jo najprej odmotamo, si jo ogledamo, nato pa takoj začnemo iskati navodila, kako to stvar sestaviti, jo uporabljati ali pač samo namestiti. In se nam vse zdi povsem normalno in okej. Ampak, če pogledamo malo bolje, so stvari vseeno malce čudne. Kajti vprašati se je treba, ali so res povsod potrebna navodila. Ja, vem, taka je zakonodaja. Ampak, ali smo res postali tako bebavi, nesamostojni in maloumni, da nam morajo na vsakega hudiča pisati navodila. Spomnim se, da je v eni najboljših knjig, Štoparski vodnik po galaksiji, nastopal lik, ki se je odločil, da se mu bo zmešalo, kajti v svetu, kjer ti še na zobotrebce napopa-jo navodilo, kako jih uporabljati, nekako ni hotel več sodelovati. In res, če dobro premislite, smo postali tako odvisni od navodil, da si brez njih ne predstavljamo nekega izdelka. Saj ni važno, če izdelku, ki smo ga kupili, manjka pol sestavin, ampak če mu manjkajo navodila, potem smo v resni krizi. Pa čeprav bi za montažo, namestitev ali kaj drugega zadoščal že kanček zdravega razuma. Da, tistega razuma, ki se mu imamo zahvaliti, da smo se postavili na dve nogi in se začeli širiti po zemeljski obli. In res, presenečeni bi bili, koliko stvari bi znali opraviti, brez da bi prej par deset minut buljili v večkrat katastrofalno prevedena ali napisana navodila. Ampak enostavno smo se navadili delati po navodilih. Takih in drugačnih. To je dandanes dejansko naravna drža. Kajti tako smo vzgojeni. In če bi bil teoretik zarote, bi rekel, da se nekdo prekleto dobro trudi, da bi čimmanj razmišljali s svojo glavo. Se pravi, da bi bili bolj in bolj pasivni, kar pravzaprav v tem primeru pomeni, da bi bili bolj butasti. Kajti ljudem, ki svojega razuma ne uporabljajo najbolj (= so naravno luč razuma zamenjali za butalsko rezoniranje), je najlaže vladati. Teorija zarote? Morda. A dejstva vseeno ostajajo. Aja, da bi prebrali ta članek, morate v roke vzeti časopis, ga odpreti na ciljni strani ter se z očmi sprehoditi po znakih, ki se vam prikažejo. In upam, da morate pri tem vsaj malo vključiti tudi pogon na sive celice. Gregor Alič čimi svetlobnimi signali. Za mimoidoče prava ameriška kriminalka, ki jo je bilo nadvse zanimivo opazovati. Policisti so se najprej ustavili ob zevajočem, praznem ogrodju, kjer je še malo pred tem stala tabla, potem so prav atraktivno obrnili avtomobila nazaj v notranjost Šturmovcv proti Vidmu in oddrveli iskat povzročitelje »tabelske praznine«. Po prvem neuspelem poskusu jih potem drugič ni bilo težko najti, kaj prida pa niso mogli storiti, saj table med zbrano druščino ni bilo nikjer (več). Ker razigranih Videmčanov niso mogli proglasiti niti za begunce, nedeljska druženja pa v naši demokraciji niso prepovedana, so se po kratkem pogovoru z županom pač obrnili in odšli, od koder so prišli ^ Napoved markovskega župana, da bodo v primeru odstranitve table posredovali tudi preko policije, se je torej uresničila, rezultat pa je bil vseeno bolj boren ^ Razmišljamo Ptuj • Stanko Čurin, priznan vinogradnik in vinar Neinformirani Razstava na svetniki Vsaka štiri leta volimo župana in občinske svetnike. Tiste, ki zastopajo interese občanov, se pravi javnosti. Nemalokrat se na občinskih svetih debate in razprave odvijajo v povsem napačno smer. Če se sploh odvijajo. Ponekod svetniki brez pripomb županov predlog potrdijo, drugod ne. Prava sreča mora biti, da je razprava na občinskem svetu tehtna. Da imajo svetniki argumente in primerne informacije. Če jih nimajo, kaj to pomeni? Da prihajajo na seje sveta gret samo svoje sedeže? In da se nekateri po občinskih svetih, ki so za svoje delo plačani in tja postavljeni v imenu ljudstva, v večurni razpravi sploh ne priglasijo k besedi. Kaj naj si mislimo za takšne? Sploh vedo, za kaj dajejo svoj glas? Težko je reči. O tem, koliko je komu jasen kakšen odlok ali sklep, ki ga potrdijo, vedo sami. Nemalokrat se svetniki pritožujejo tudi nad pomanjkanjem informacij. Kdo naj jim da informacije? Saj so vendarle oni pristojni za to, o čemer odločajo in za kaj dvigujejo roke. Zakaj v občinskih svetih vedno za-hrumi takrat, ko je že prepozno. Poglejmo samo primer Eko les v obrtni coni Novi Jork. Zakaj se svetniki o tem, kar prihaja v njihovo občino, niso pozanimali takrat, ko so odločali o sprejetju odloka o dejavnostih, ki se smejo umestiti v obrtno cono. Zakaj se je parcela prodala, nato pa so svetniki proti nečemu, kar so posredno že potrdili, izrekli negativen odgovor. Zakaj si informacij niso poiskali prej? Zakaj jih mora na to opomniti neka tretja oseba - civilna iniciativa - ki pa za svoje delo ni plačana? Enak primer se poraja v Dornavi. Kanalizacija namreč. Občinski svet je vedel, o čem bo odločal. Maja so potrdili nek sistem kanalizacije, zaradi česar se sedaj, pet mesecev ptujskem gradu V četrtek je bilo v pedagoški sobi na ptujskem gradu odprtje razstave z naslovom Stanko Čurin, priznan vinogradnik in vinar s Koga, ki jo je pripravila kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj, enote v Ormožu, Zdenka Kresnik. po sprejetju sklepa, krešejo mnenja. "Svetniki nismo imeli informacij, da bi se lahko odločili,"opozarjajo. Po toči zvoniti je prepozno. Izvajalca so izbrali, kanalizacija se gradi. Zakaj se zdaj medsebojno obtožujejo, kaj bi lahko bilo boljše. In če neke informacije svetniki izvedo iz medijev, čeprav bi sijih lahko pridobili tudi sami, je vik in krik. Vsega smo naenkrat krivi mediji, ki najdemo tisto, kar bi morali iskati tisti, ki so na svoje položaje postavljeni od ljudi, od javnosti, ki pa ima vsekakor pravico izvedeti, kaj se dogaja z javnim davkoplačevalskim denarjem. Sicer pa ... Kjer je denar, je tudi moč. In kjer je moč, je tudi politika in razpolaganje z javnimi sredstvi! In smo v začaranem krogu. Mojca Zemljarič Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: BLITVA, REKORD, ADEMIR, ZI, ASA, INES, VLADIMIR, KOK, INAR, OKSA-NA, NIC, RIOJA, BK, AJ, BROZ, VIAGRA, IGROKAZ, OTT, SI, VALJARNA, OZNANJANJE, NIORT, KLEY. Ta razstava je že bila na ogled v Ormožu, prikazuje pa številna priznanja, ki jih je prejel Stanko Čurin za svoja vina. Stanko Čurin in njegova žena sta se resno začela ukvarjati z vinogradništvom in vinarstvom v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Že leta 1971 je začel vino »flaširati« kot eden redkih zasebnikov. Leta 1973 se je udeležil vinskega sejma v Ljubljani in za pridelano vino dobil eno zlato in eno srebrno medaljo. Tako se je zapisal v zgodovino kot eden prvih zasebnih pridelovalcev vina v tedanji Jugoslaviji, ki je za svoje vino dobil zlato medaljo. Kasneje so Čurinovi vsako leto sodelovali na sejmih v Ljubljani in Gornji Radgoni ter tudi v tujini. Leta 1985 so pri Čurinovih prvič pridelali ledeno vino. To je bilo prvo ledeno vino v Sloveniji - sorta laški rizling, ki je bil potrgan v decembru. Pri Čurinovih vinogradništvo in vinarstvo ne bo zastalo, saj se sedaj s tem poslom ukvarja že tretji rod. Leta 1988 se je to uspešno vinogradništvo preimenovalo Prejeli smo Leto obletnic Kar troje slovenskih dramskih gledališč praznuje letos okrogle obletnice. Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice in Slovensko ljudsko gledališče iz Celja svoji petdesetletnici, Mestno gledališče Ptuj pa bo letos decembra staro deset let. Iz majhne dvoranice tako rekoč podeželskega Solkana je v petih desetletjih v Novi Gorici zrasla najmodernejša gledališka stavba, gledališče z okrog 80 zaposlenimi, od tega 24 igralci. Ljudsko gledališče v Celju ima prav tako več kot 20 igralcev. Mestno gledališče Ptuj je najmanj s svojima festivaloma Monodrame in srečanjem komornih gledališčpostalo v kratkem času pomemben slovenski gledališki »pojav«. V Štajerskem tedniku sem pred Stanko Curin s soprogo pred odprtjem razstave v Vinogradništvo in kletarstvo Čurin - Praprotnik. Na ptujskem gradu je na ogled zbirka priznanj Stanka Čurina in njegove družine. So dobitniki 27 šam-pionov, 208 velikih zlatih medalj, 479 zlatih medalj in 86 srebrnih medalj. Najpomembnejši dosežek pa je šampion za sorto laški rizling, letnik 1999, ledeno vino. Omenjeno priznanje je bilo podeljeno na svetovnem ocenjevanju vin v Bruslju leta 2002. Ob odprtju razstave je o Stanku Čurinu govorila kustodinja Zdenka Kresnik, spregovoril je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, razstavo pa je odprl mag. Jože Protner. V kulturnem programu je sodeloval ormoški oktet, prireditev pa je vodila Valerija Vnuk. Franc Lačen časom prebral, da mu grozi drastično zmanjšanje programskih sredstev. No, krasno! Če smo prvih deset let lahko z zadovoljstvom spremljali program(e) na odru in se po tihem sramovali zunanjosti stavbe, bo poslej morda drugače: zadovoljni bomo s prenovljeno stavbo od zunaj, notri pa bomo gledali - kaj? Nesrečne gledališčnike, ki bodo sicer imeli svoje plače, ne pa tudi denarja za resne projekte?! Brrr^, kar zmrazi me Sem že toliko star, da vem dvoje: nobena »župa« se ne poje tako vroča, kot se skuha in torej morda vseeno ne bo tako črno, kot iz članka v Štajerskem tedniku kaže. In drugo: ko se govori o krčenju sredstev, se še nikoli ni zgodilo, da bi jih bilo potem nekega lepega dne nenadoma več . Zaposlenim v Mestnem gledališču Ptuj ob desetletnici njihovega zavoda čestitam za doseženo, za ves trud in požrtvovalnost, da bi nam, občanom in občinstvu, pripravili čim kvalitetnejše predstave. Za vaš rojstni dan, kolegi, vam privoščim kakšno lepo darilo v oblikipoveča-nja programskih sredstev in začetka celovite obnove gledališča! To si namreč ob desetletnici zasluži Mestno gledališče od svojega ustanovitelja - mesta. Radi rečejo, da je bilo novogoriško gledališče ustanovljeno, da bi zadržalo italijanske vplive na zahodu, da pomeni Slovensko narodno gledališče v Mariboru zaščito slovenstva na severni meji in da je bilo Ptuj nekoč nemškutarsko mesto . Oprostite, vem, zvenelo bo bogokletno, ampak Nemci so za gledališče (po)skrbe-li, kot je treba. Ptuj hvala bogu ni več nemškutarski; ne ogrožajo nas več tujci, ampak to, da sami malo marimo zase. Samo M. Strelec, Ptuj Foto: Fl Ptuj • Energetska zasnova Mestne občine Ptuj Kako zmanjšati energetski račun? Predstavniki podjetja Eco Consulting, d. o. o., specializiranega za vprašanja energije, okolja in ekonomije iz Ljubljane, so prejšnji četrtek v ptujski gledališki kleti skupaj z ZRS Bistra predstavili vmesno poročilo o energetski zasnovi MO Ptuj. Naročnik projekta je MO Ptuj, ki je za organizacijo in izvedbo projekta pooblastila ZRS Bistra. Vrednost projekta, ki ima za cilj doseči učinkovito rabo energije pri vseh porabnikih, predvsem pa v javnih zavodih, uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin), sistemov daljinskega ogrevanja, energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kjer obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji, informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije ter zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije v industriji ter široki porabi, je 11,4 milijona tolarjev. Ob MO Ptuj ga je financiralo ministrstvo za okolje in prostor - Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov. Podatke so predstavili Mojca Golc, univ. dipl. ekon., ki je vodja projekta izdelave Energetske zasnove MOP Ptuj, Aleš Šaver, direktor Eco Consultinga in Aljoša Pajk, iz ZRS Bistre pa sta sodelovala direktor dr. Bojan Pahor in Mojca Šibila, vodja projekta Energetske zasnove v ZRS Bistra. Predstavitve se je udeležilo manj kot dvajset udeležencev, zainteresirane javnosti skorajda ni bilo. Eden redkih, Franjo Rozman, se je zavzel za uveljavitev pozitivne diferenciacije med porabniki, saj nekateri veliko vlagajo v to, da bi porabili čim manj energije in se zavedajo pomena učinkovite rabe energije. Mestna občina Ptuj se med prvimi v Sloveniji loteva energetske zasnove na svojem območju, ena prvih je tudi med mestnimi občinami, tudi pri ustanavljanju Lokalne energetske agencije naj bi ji v kratkem uspelo, prvi poskus iz lanskega leta ni uspel. Interes ne bi smel biti problem glede na podatke o porabi energije, saj znaša energetski račun v MO Ptuj za eno leto blizu 200 milijonov tolarjev. Dejstvo je, da se da na energiji največ prihraniti. Če država podpira prizadevanja za učinkovito rabo energije v občinah oziroma javnih ustanovah, je ta trenutek še bosa sama pri sebi, saj se projekt Energetske zasnove MO Ptuj loteva samo javnih ustanov. Projekt Energetske zasnove MO Ptuj je v tej fazi pripravljen v 80 odstotkih, do popolne analize manjka še nekaj podatkov. V drugem delu bodo pregledali potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v MO Ptuj, ocenjeni bodo tudi potencialni prihranki pri porabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo lete. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno prispeva k zanesljivosti oskrbe občine s toploto in električno energijo. V zaključni fazi projekta bodo podani predlogi za izboljšanje stanja pri porabi in oskrbi energije. Izdelan akcijski načrt z ekonomskimi in časovnimi roki za izvedbo omenjenih projektov bo sprejel svet MO Ptuj, to naj bi se zgodilo februarja leta 2006, s tem bo prevzel tudi odgovornost, da bodo ti ukrepi tudi dejansko realizirani, v posameznih segmentih porabe energije je to mogoče zmanjšati tudi za polovico. Po nekaterih podatkih naj bi leta 2020 že okrog 20 odstotkov električne energije pridobili iz obnovljivih virov energije, leta 2050 pa že več kot 50 odstotkov. Zastarela javna razsvetljava izstavlja visok račun V analizi stanja in nekaterih ukrepih, ki so prilagojeni za MO Ptuj, so posneli stanje pri petih glavnih skupinah odjemalcev v individualnih stanovanjih, podjetjih, javnih ustanovah, kotlovnicah in daljinskem sistemu. Stanovanja, ki se ogrevajo z individualno kurilno napravo, uporabljajo predvsem kurilno olje, les in zemeljski plin. Z elektriko se jih ogreva pet odstotkov, dva odstotka pa s premogom. Pri- merjava podatkov za individualno ogrevana stanovanja MO Ptuj s stanovanji v Sloveniji pokaže, da gospodinjstva v mO Ptuj v povprečju potrošijo za ogrevanje stanovanj približno enako energije kot povprečno slovensko gospodinjstvo. Podjetja, ki jih zajema analiza, za svoje ogrevanje in tehnološke procese uporabljajo zemeljski plin in kurilno olje. Pri vseh podjetjih, ki so večji porabniki energije, bi bilo smiselno opraviti energetske preglede, na ta način bi ugotovili, kakšni so potencialni prihranki energije. Veliko bi prihranili, če bi se priključili na plinovodno in toplovodno omrežje. Trenutno podatki za porabo energije v osnovnih šolah kažejo na 100 in več odstotkov večjo porabo energije od priporočljive, za vrtce pa naj bi bili podatki celo katastrofalni. Te je demantiral vodja energetike iz KP Ptuj Franc Polanec, ki je opozoril, da so pripravljavci vmesnega poročila dobili napačne podatke o porabi energije pri ogrevanju javnih objektov, kjer so zajeli samo stroške energenta, ponekod pa fiksne in variabilne stroške. Direktor Eco Consultinga Aleš Šaver je povedal, da je pridobivanje podatkov največji problem pri vsaki raziskavi, ko bodo vzpostavljena energetska knjigovodstva v javnih stavbah, do teh napak več ne bo prihajalo. Po letu 2006 Foto: Črtomir Goznik bodo morali vsi objekti, večji od 1000 m2, imeti opravljen razširjen energetski pregled in izdelano energetsko izkaznico. Mestni proračun stane letna poraba energije v javnih zavodih več kot sto milijonov tolarjev. Drago plačuje tudi stroške javne razsvetljave, za lani so znašali skoraj 60 milijonov tolarjev, od tega je bil račun za električno energijo skoraj 29 milijonov tolarjev. Brez javne razsvetljave sta trenutno še dve naselji v MO Ptuj, Grajenščak in Krčevina pri Vurberku, pa tudi nekaj mestnih ulic. Po strukturi prevladujejo visokotlačna živosrebrna svetila, večina nekaj nad 4000 svetilk pa je že precej stara, v povprečju več kot 15 let. Zamenjava živosrebr-nih svetil z natrijevimi prinaša zelo velike prihranke, tudi 50 odstotkov in več, z zamenjavo bi veliko prihranili tudi v MO Ptuj. Pri oceni možnosti uporabe lokalnih energetskih virov se Energetska zasnova MO Ptuj loteva uporabe lesne biomase, bioplina, zelene elektrike, geo-termalne, sončne in tudi vetrne energije. Občine naj bi imele po novem energetskega menedžerja, ki je občinski strokovnjak za energetske zadeve, obenem pa se ukvarja z učinkovito rabo energije v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občine. MG Optyl Uspešno in izvozno usmerjeno podjetje z dolgoletno tradicijo na področju proizvodnje o~al znanih blagovnih znamk vabi k sodelovanju zanesljive, komunikativne in natančne sodelavce na naslednjih področjih: 1. VODJA RAZVOJA 2. VODJA OBRATA 3. KONSTRUKTER I 4. KONSTRUKTER II 5. TEHNOLOG I Pogoji za zasedbo: pod št. 1 - univerzitetni diplomirani inženir strojništva ali univerzitetni diplomirani gospodarski inženir - strojništvo, - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, - aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika, - poznavanje osnov računalništva, - samostojnost in samoiniciativnost, - naravnanost k inovativnosti in timskemu delu; pod št. 2 - končana visoka izobrazba tehnične smeri (strojništvo ali gospodarsko inženirstvo), - 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja ljudi, - aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika, - poznavanje osnov računalništva, - samostojnost in samoiniciativnost, - naravnanost k inovativnosti in timskemu delu; pod št. 3 - končana univerzitetna ali visoka izobrazba tehnične smeri (konstruk-ter), - 2 leti delovnih izkušenj na področju konstruiranja (Catia V5 -CAD-CAM), - aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika, - samostojnost in samoiniciativnost, - naravnanost k inovativnosti in timskemu delu; pod št. 4 - končana višja ali srednja izobrazba tehnične smeri, - 2 leti delovnih izkušenj na področju konstruiranja (Catia V5 - CAD/ CAM), - pasivno znanje angleškega ali italijanskega jezika, - samostojnost in samoiniciativnost; pod št. 5 - končana visoka ali višja izobrazba tehnične smeri (tehnologija ali gospodarsko inženirstvo - smer strojništvo, - 2 leti delovnih izkušenj na področju tehnologije in programiranja CNC strojev, - znanje angleškega ali italijanskega jezika, - naravnanost k timskemu delu. Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: CARRERA OPTYL, proizvodnja očal, d. o. o. Ljutomerska 38/a 2270 Ormož IMarodte v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ .AROČILNKAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: Davčna številka: Telefon:_ I Datum naročila: I Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6 | 2250 Ptuj I AER^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA mE IN PRIIMEK Neza Lenart Janežovski Vrh 8/a, 8853 Destrnik Nagrajenka prejme nagrado po pošti. Prireditvenih Torek, 15. november 9.00 Ptuj, prostori Centra za socialno delo Ptuj, Trstenjakova 5a, seminar s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij in elektronskega poslovanja, »Integracija IKT v proizvodne procese« 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, badminton 19.00 Ormož, vinoteka hotela, Predstavitev delovanja mladinskega parlamenta Ormož - Ptuj, v CID si lahko ogledate razstavo ob 50-letnici društva in zveze pri- jateljev mladine na Ptuju Sreda, 16. november 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 17.00 Kidričevo, restavracija PAN, tedenski tematski pogovor z naslovom Energije v okolju in v nas, moderatorka Antonija Krajnc 18.00 Ptuj, CID, Potopisno predavaje o Tuniziji Četrtek, 17. november 10.00 18.00 18.00 18.00 19.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo Ormož, glasbena šola, koncert učencev Glasbene šole Ormož Rače, Bela dvorana gradu, predavanje o Zgodnjem odkrivanju bolezni dojk s prim. Mojco Senčar, dr. med. in prim. Gabrijelo Petrič Grabnar, dr. med. Ptuj, slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, predstavitev zadnje knjige pisatelja in pesnika Ivana Cimermana, Čriček - Zmuzniček, z ilustracijami slikarja Ivana Petkovška Ptuj, CID, filmski večer Velika riba KOLOSEJ Maribor Torek, 15. november, ob 16.30, 19.00 in 21.30 Hudič v Emily Rose. Ob 15.30, 17.50, 19.50 in 21.50 Nočni let. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 Rad mora imeti pse. Ob 15.55, 18.30 in 21.10 Elizabethtown. Ob 18.10 in 20.40 Gol! Ob 15.50 in 18.00 Morski deček in deklica iz lave. Ob 17.20, 19.20 in 21.20 Amityville: Hiša groze. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Legenda o Zorru. Ob 16.00 Zvok grmenja. Ob 20.10 40-letni devičnik. Ob 17.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 17.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 22.00 Odklenjena skrivnost. Ob 20.00 Lovci na družice. Sreda, 16. november, ob 16.30, 19.00 in 21.30 Hudič v Emily Rose. Ob 15.30, 17.50, 19.50 in 21.50 Nočni let. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 Rad mora imeti pse. Ob 15.55, 18.30 in 21.10 Elizabethtown. Ob 18.10 in 20.40 Gol! Ob 15.50 in 18.00Morski deček in deklica iz lave. Ob 17.20, 19.20 in 21.20 Amityville: Hiše groze. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Legenda o Zorru. Ob 16.00 Zvok grmenja. Ob 20.10 40-letni devičnik. Ob 17.30 Skrivnost bratov Grimm. Ob 17.10 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 19.10 in 21.40 Odklenjena skrivnost. Ob 20.00 Lovci na družice. Lahkota prihodnosti Tudi letos ob tovarniškem prazniku v Talum-u odpiramo vrata. Vse, ki si želite ogledati, kako nastaja aluminij in kaj se »skriva« za upravno zgradbo, vabimo, da nas ta dan obiščete. Vrata tovarne bomo odprli 19. novembra 2005. Pričakujemo vas ob 9.00 uri pred upravno zgradbo. Prisrčno vabljeni! TALUM d.d., KIDRIČEVO Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. V grobu mirno spis, v domu našem je praznina in srcih naših bolečina. V SPOMIN Boleč je spomin nas 15. november, ko nas je za vedno zapustil naš dragi ati Stanislav Topolovec IZ DEŽNEGA 15 PRI PODLEHNIKU Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: Nada, sin Goran in hčerka Petra »Ko pomagamo drugim, pomagamo sebi. Vas zanima odlično, donosno in zabavno druženje ob delu. Mednarodno podjetje z 18-letnimi izkušnjami zaradi povečanega obsega dela in novih programov nudi prosta delovna mesta svetovalca in distributerja s področja zdravega življenja. Vabimo Vas, da nas obiščete: - vsak torek med 18. in 19. uro v gostišču Savaria, Cesta 8 avgusta, Ptuj - vsak torek med 17. in 19. uro in sredo med 16. in 19. uro na Effenkovi 61 (Dom učencev) v Velenju - vsak torek od 17. do 18. ure, Gostišče Hochkraut, Tremerje 3, relacija Laško -Celje (sledite rumenemu znaku). Zainteresirani za druge države, predvsem Hrvaško in Srbijo pokličite 05 612-20-00.« Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. ZAPOSLIMO krovca in pomožnega delavca za delo na strehi ter monterja dimnikov. Zelo dobro plačilo. Šabeder, d. o. o., Zgornja Korena 4a, Zg. Korena. Gsm 041 698 889. Vsak četrtek ob 20.00 uri močrn 7 7 7. Slovenski muzikantje - Zimski večer 6. Anja Burnik z Brigito Šuler - Lastovka 5. Štirje kovači - Kdor zimo rad ima 4. Ans. Simona GajSka - Važno je, da se vrti 3. Ans. Tineta Stareta - Bife stoji 2. Aplavz - Stari časi 1. Jože Galič In glasba Iz Slovenije - Izbirčno dekie 1. Rebeka Dremelj - Slovenski superboy 2. BrendI - Daj me pusti maio gor 3. Turbo Angels - Naj se dviga 4. Pop n'dekl - Soiza 5. Rok Kosmač - Zbuja se drugje 6. Stane Vidmar - Če bi bog mi dal moči 7. Darja Gajšek - Poje mi morje Poskočnih 7 Veličastnih 7 Ime in priimek: , Tel. številka: _ _ Giasujemza:_ . Naslov:_ GlHsavnice poiUite na á b na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfeičkove SMS glasbene iel|e: 041/818-666 Nagrado pre|me: Marija Matjažič, VttomarcI 2a, 2255Vitoman:i RAZNO ZA POTREBE GLEDALIŠKE predstave potrebujemo cca. 32 kvadratnih metov rabljenih, ohranjenih desk starega klasičnega talnega poda. Info: 041 361 940 ali Mestno gledališče Ptuj, 02/749 32 50. KMETIJSTVO SADNO DREVJE: jablane, novih in starih sort na šibkih in srednjih podlagah, hruške, breskve, marelice, slive, češnje, višnje, nektarine, nešplje različnih sort. Na zalogi so tudi jablane in hruške na seme-njaku. Vse to vam nudi drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci, pri gasilskem domu Grabšinski breg. Inf. na tel. 02 758 08 91 ali 041 391 893. PRODAM pujske. Tel. 766 38 91. MINI koze do 50 cm rasti, prodam par, samička breja, menjam tudi za drva. Tel. 031 733 112. PRODAM svinjo težko cca. 200 kg. Markovci 21, tel. 041 317 510. NEPREMIČNINE PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem. Tel. 051 336 307. MOTORNA VOZILA AVTO na tri kolesa z volanom, letnik 2000, prodam. Tel. 755 52 71. DELO RABLJENO cisterno za olje, 2000-l, ugodno prodam. Tel. 041 723 927. PRODAM štedilnik na trdo gorivo in motor za seata cordobo. Telefon 719 54 46. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DOPONEDEUKAZJVTRU DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTUJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite. 5 Arion Itd I Pomagali smo mnogim, zakaj ne bi tudi vam? J ASTROLOGIJA VEDEŽEVANJE 090 43 61 mljaza sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo s prilogo V novembrski številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o rasti češenj na različnih podlagah, uporabi ročnega refraktometra, opravilih v kleti, istrski malvaziji; v prilogi Vrtnine pišemo o biotičnem varstvu navadne pršice in zimski pridelavi Vrtnin. Naročite lahko tudi Katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetijstvo in knjigo Sadni izbor. Revija Sad - 16 let z vami. Naročila: 040 710 209. Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 2. 11. 2005, opr. št. st 6/2004, v stečajnem postopku nad dolžnikom ESI, Servis elektroinstalacij, bele tehnike, oljnih gorilcev in obdelovalnih strojev, Zvonko Brumec, s. p. - v stečaju, Pongrce 33, 23 26 Cirkovce objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB Predmet prodaje je: idealni delež - 1/2 stanovanjske hiše v naselju Pongrce, tlorisne površine 240 m2 s pripadajočim stavbiščem v izmeri 72 m2, dvoriščem v izmeri 505 m2 in njivo v izmeri 794 m2, vse vpisano pri vl. št. 455, k. o. Šikole, št. parcel 518/2, 518/3 in 95.S, po najnižji prodajni ceni 2.300.000,00 SIT. Interesenti morajo ponudbe poslati v 10 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za Zvonko Brumec, s. p. - v stečaju". Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri Novi KBM, d. d., Ptuj, št. 02150-0255372281. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudniki morajo plačati kupnino v 15 dneh od dneva prejema o izbiri. Nepremičnina se prodaja po načelu vidno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603-946. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-posta: sou@ptuj.si Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Občine Hajdina, vabi na DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt za območji P10-S8/2 in P10-S8/3 na Zgornji Hajdini, ki bo v četrtek, 24. 11. 2005, ob 13. uri, v prostorih Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 45 Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Hajdina, Zgornja Hajdina 45, ter tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast OBČINA MAJŠPERK Majsperk 32 a 2322 MAJŠPERK JAVNA DRA@BA NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Obveščamo vas, da bo dne 23. 11. 2005 ob 15. uri v sejni sobi občine Majšperk javna dražba nezazidanega stavbnega zemljišča, in sicer parc. št. 264/13, k. o. Skrblje, v velikosti 993 m2, parc. št. 264/14, k. o. Skrblje, v velikosti 990 m2 in parc. št. 264/15, k. o. Skrblje, v velikosti 928 m2. Izklicna cena za m2 je 2.100,00 SIT. Podrobnosti javne dražbe so objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izšel 11. 11. 2005. Za dodatne informacije lahko pokličete na občinsko upravo v delovnem času na telefonsko številko 02 795 08 30. Občina Majšperk Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 2. 11. 2005, opr. št. st 872004, v stečajnem postopku nad dolžnikom STROJNI OMETI, FASADERSTVO IN SPLOŠNO ZIDARSTVO, Slavko Majer, s. p. - v stečaju, Bukovci 82, 2281 Markovci objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB Predmet prodaja je: 1. Stanovanjska hiša (klet, pritličje in mansarda) uporabne površine 174 m2 z gospodarskim poslopjem v izmeri 54 m2 in pripadajočim zemljiščem v izmeri 2.249 m2, vpisano pri v. št. 1128, k. o. Bukovci, št. parcel 376/3, 377/1 in 377/2, po najnižji prodajni ceni 5.100.000,00 SIT 2. Idealni delež 1/3 kmetijskega zemljišča, ki v naravi predstavlja njivo v izmeri 6.306 m2, vpisano pri vl. št. 145, k. o. Bukovci, št. parcel 9/1, 9/2 in 9/3, ter gozd v izmeri 712 m2 in travnik v izmeri 2.807 m2, vpisano pri vl. št. 73, k. o. Bukovci, št. parcel 987/230 in 978/308, po najnižji prodajni ceni 500.000,00 SIT. Interesenti morajo ponudbe poslati v 10 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za Slavko Majer, s. p. - v stečaju". Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM, d. d., Ptuj, št. 02150-0255349389. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudniki morajo plačati kupnino v 15 dneh od dneva prejema o izbiri. Nepremičnina se prodajo po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946. Ptuj • Martinovanje po ptujsko Ustoličili princa karnevala in prvo vinsko kraljico Pod letošnje Martinovanje po ptujsko so se kot organizatorji napisali PS Perutnina, Gostinstvo Perutnina, Ptujska klet, LTO Ptuj in Radio-Tednik Ptuj, veliko ponudbenega in vsebinskega dela pa so prispevali tudi člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, čeprav jih »uradno« ni bilo med organizatorji. Programski in ponudbeni del se je letos odvijal na prostoru pred ptujsko tržnico in na dvorišču Ptujske kleti kot neke vrste poskus, da bi v letu 2006 celotno martinovanje umestili na ptujsko tržnico kot osrednji prireditveni prostor. Dvodnevnemu ptujskemu mar-tinovanju se je v nedeljo pridružilo martinovanje po Črtomir Goznik Novi princ karnevala Marko Klinc s prinčevskim imenom Klinc Hauptman Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca. kleteh srednjih Slovenskih goric. Jesenski pust radi poimenujejo martinovanje, saj je z njim povezano veselje s hrano in pijačo, ki je podobno pustnemu oziroma je povezano z vsem, kar so ljudje med letom ustvarili, zredili in pridelali. Sicer pa se na martinonovo nedeljo končuje jesensko delo vinogradnikov, mošt se spremeni v vino, ki ga je potrebno pokusiti, zraven pa se po-veseliti in kaj dobrega pojesti. Na ptujskih martinovih stojnicah sicer ni bilo vsega, kar bi lahko v teh dneh ponudili obiskovalcem dvodnevnega Martinovanja po ptujsko, vendar dovolj, da nihče ni bil lačen in žejen. Dovolj je bilo tudi kulturne in zabavne ponudbe, da pa bi lahko bilo vsega še več, se zavedajo tudi organizatorji. Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko je povedal, da je letošnje izredno klimatsko muhasto leto zredčilo Foto: Črtomir Goznil< Z letošnjim martinovanjem so se »vrnile« vinogradniške igre. pridelek grozdja, na celotnem Štajerskem ga je bilo manj za 40 odstotkov, tudi na Ptujskem, kljub temu bodo vina sadna. Ptujsko martinovanje je dalo tudi novega princa karnevala; to čast je za leto 2006 prevzel Marko Klinc iz Spuhlje, ki je že desetletja zvest ptujski pustni tradiciji in njenemu osrednjemu liku - kurentu. Ptujsko tradicijo bo poosebljal kot Klinc Hauptman Listopada zmrzlina, je svečana ne bo. Foto: Črtomir Goznik Prinčevska malica in vino sta ljudem teknila. Razdelil je več kot 400 porcij golaža, steklo je sto litrov vina. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Zapihal bo jugozahodni veter. Popoldne bodo v zahodnih krajih že možne manjše padavine. Najnižje temperature bodo od -1 do 5, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C. V sredo bo večinoma oblačno, padavine se bodo z juga razširile nad večji del države. Meja sneženja se bo v noči na četrtek spustila do nadmorske višine okoli 1000 m, padavine pa bodo do jutra večinoma ponehale. V četrtek se bo deloma zjasnilo. Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca. Javno je zaprisegel, po pravilih pa je napočil čas svoboščin in martinovih norčij ter pustnih predpriprav. Prvič pa so na ptujskem martinovanju okronali vinsko kraljico, Svetlano Širec, ki prihaja iz znane vinogradniške družine iz Krčevine pri Vurbergu. Z veliko častjo in ponosom bo prva ptujska vinska kraljica predstavljala, zastopala in varovala koristi vinogradnikov haloškega in slovenjegoriškega območja ter Ptuja. Dobra dela, ki jih bo opravila za ptujski vinorodni okoliš, bo vpisovala v poseben dnevnik. Uvedli so tudi prvo vinsko knjigo Ptuja, v katero bo svoja dobra dela popisoval mestni viničar Franc Emeršič. Kronanje prve ptujske vinske kraljice pa so spremljali tudi predstavniki Slovenskega reda vitezov vina in Združenja evropskega reda vitezov. Prokonzul Tomislav Kovačič je med drugim povedal, da so vitezi vina vitezi miru, vino povezuje ljudi in plemeniti vsakega posebej. Že Anton Martin Slomšek pa je zapisal: »Ako se bo vino pilo za potrebo, bo zdravilo, kar pa se čez mero žre, živi strup seveda je.« Čeprav so se letos v večjem številu kot prejšnja leta med obiskovalce martinova-nja pomešali tudi obiskovalci od drugod, nekaj je bilo tujcev, se bo za večji obisk potrebno še bolj potruditi, v ponudbenem in promocijskem vidiku. Resnično škoda je, da tudi najstarejše vinske tradicije in bogastva ne znamo unovčiti na pravi način. MG Osebna kronika Rodile so: Darja Korez, Stražgonjca 43, Pragersko - Tima; Alenka Rakuša, Obrež 73, Središče - Luka; Štefica Cifer, Med-ribnik 30, Cirkulane - Boštjana; Barbara Mesarič, Senešci 39, Velika Nedelja - Aneja; Barbara Pocak, Ul. 5. Prekomorske 12, Ptuj - Aljaža; Brigita Marinič Kuhar, Senešci 68, Velika Nedelja - Kimi; Klavdija Vozlič, Zamušani 4, Gorišnica - Žiga; Andreja Tašner, Grajenščak 79/a, Ptuj - Klemna; Bernarda Horvat, Mo-škanjci 81/b, Gorišnica - Jaka; Darja Pučko, Vitan 2, Kog - Re-neja; Ivanka Jurgec, Mihovci 41/a, Velika Nedelja - Blaža; Silva Toš, Gabrnik 45, Juršinci - Leona in Žana; Simona Zemljič, Veliki Brebrovnik 92, Miklavž pri Ormožu - Reneja; Nataša Šeruga, Juršinci 19/a - Domna. Poroke - Ptuj: Sebastjan Letonja in Mojca Kerle, Tovarniška cesta 13, Kidričevo. Umrli so: Marija Herega, Grajenščak 51/b, umrla 29. oktobra 2005; Ana Petek, Hranjigovci 14, umrla 31. oktobra 2005; Rudolf Frank, Župečja vas 1/a, umrl 3. novembra 2005; Marija Bajec, Gruškovec 116, umrla 4. novembra 2005; Franc Podgorelec, Hum pri Ormožu 43, umrl 6. novembra 2005; Ernest Jamer, Mladinska ul. 4, Kidričevo, umrl 4. novembra 2005; Janez Novak, Ciril Metodov drevored 4, Ptuj, umrl 3. novembra 2005; Jožef Rihtar, Zagorje 19, umrl 8. novembra 2005; Katarina Pleteršek, Mihovce 2, umrla 6. novembra 2005; Rozina Malek, Doklece 27, umrla 5. novembra 2005; Franc Golob, Moškanjci 53, umrl 5. novembra 2005; Marija Lozinšek, Mestni Vrh 98, umrla 6. novembra 2005; Rozalija Majerič, Podvinci 80, umrla 10. novembra 2005; Jožef Einfalt, Prežihova ul. 16, Ptuj, umrl 10. novembra 2005. Crna kronika v Ormožu umrl voznik osebnega vozila Foto: Nil