NASLOV—ADDRESS s "Glasilo K. S. K. Jednote' 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Telephone: HKnderaon 3912 SE TRI MESECE traja sedanja nafta podpredsedniška kampanja Krajevna društva, podvizajte se, da doseiete določeno kvoto! Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 42. leto GESLO K. 8. K. J. JE: Vse za vero, dom in narod!" --- ----- m i i -------- Entered m Second Class Matter December ltth. IMS at the Post Office at CMaad. Ohio, Under the Act of Aifut 14th. IMS. Accepted (or Malting at Special Rate of Postave Pre* ♦ N J Ided ter In Section 11M. Act of Oefc »bor Srd, UIT. 4 Latkertssd sa May ttnd. 1911 NO. 43 — ŠTEV. 43 CLEVELAND, 0„ 22. OKTOBRA (OCTOBER), 1935 LETO (VOLUME) XXI. VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN DVA JUBILEJA 35-LETNICA DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 53/ WAUKEGAN, ILL. - šE ŽIVEČI USTANOVNIH —V Rockdale-Jolietu, II!., je umrl rojak Alojz Mlakar, doma iz vasi Veliko Trebelovo, fara Litija, star 49 let. Bolehal je tri leta . Zapušča sina in hčer. Istotam je umrl rojak Andrej Vidic, doma nekje od Zužem berka, star 49 let. V JoHetu zapušča brata Franka, v Cleve landu pa sestro. —Declo, Idaho. Anton 2ni daršič, star 28 let in rojen \ Ameriki, se jo zadnje dni smrt no ponesrečil pri avtomobilsk nesreči. Avto, v katerem j» \ozil svojo ieno in neko bolni carko, je ušel po klancu in st trikrat prevrnil. On je bil n mestu mrtev, bolničarka pa tež ko pobita in njegova žena lahko. Pokojnik je bil sin Antona i nidaršiča, znanega rojaka, k vedi restavracijo in kateri j. doma iz Male vasi pri Dobrem polju. —Renton, Wash. Tu je umri za sušico Jerry Plut, star 47 let in doma od Črnomlja. Tu zapušča ženo in dva majhna si nova. —V West Allis, Wis., se jc penesrečil rejak Mike, Krevel, k-je delal v tovarni Cutler Hammer Co. Poškodovan je na dss ni nogi. —Iz Fuller, Kans., se poroča da je tam preminul Valentin Gartner, ki je bil pred nekaj tedni nevarno pobit v jami. Star je bil šele 23 let. Zapušča starše, več bratov in sester. —Buhl, Minn. Tu je umrla 16-letna Ana Markovič. Zapušča očeta in tri sestre. V Rooc Hospital, v Hibbingu, Minn., st nahaja 21-letni Ludvik Kovačič Pcdvreči se je moral operaciji. V isti bolnici se nahaja tudi 21-letni sin Marka Deviča, ki sc je po nesreči obstrelil v trebuh ko je čistil puško. —Chisholm, Minn. F. Špraj car, star 41 let, se je smrtn< ponesrečil v rovu. — Operaciji je podlegel George Perkovič. —Willock, Pa. Dne 8. okto bra je umrla Antonija Moravec stara 64 let in doma iz Sotl< pri St. Rupertu v krškem o kraju. , —Gilbert, Minn. V bolnišni ci v Virginiji je umrl 15. t. m rojak Anton Kušljan, star 46 let in doma s Planine pri Logat cu. —Indianapolis, Ind. Tu ji umrl Frank Luzar, star 46 let in doma iz Potovrha pri Šmihe hi na Dolenjskem. V Amerik, je živel čez 30 let in tu zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. —Rojak Val. Marcina, Rock Springs, Wyo., ki je bil tam 12 let v policijski službi, je bil te dni imenovan za načelnika paznikov na državni kaznilni far mi v Rivertonu, Wyo. -o- Novi jugoslovanski poslanik na potu v Ameriko '/toneva, Švica, 14. okt. — Začetkom, tega tedna je odpotoval od tukaj Dr. Konstantin Fotič, ki je doslej zavzemal mesto jugoslovanskega delegata pri Ligi narodov. Odpravil se je v Združene države ameriške, kamor je poslan kot novi jugoslovanski poslanik v Washingto-nu. Odplul bo s parnikom Nor-mandie v sredo. Srebrni jubilej Slovenske Dobrodelne Zveze Prihodnjo nede'jo, dne 27. oktobra se vrši v obeh dvoranah Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. proslava 25-letnice naše lokalne ali domače podporne organizacije Slovenske Dobrodelne Zveze, kamor spada tudi lepo število članstva naše K. S. K. Jednote. S. D. Zveza jt bila ustanovljena 13. novembra 1910, inkorporirana pa 13. marca 1914. Njen glavni so-ustanovnik ter večletni glavni predsednik Mr. John Gornik je edaj glavni tajnik. Uredništvo našega lista izraža tem potom naši domači so-bratski organizaciji povodom njenega srebrnega jubileja iskrene čestitke. Naše iskrene čestitk? druitvu sv. Jožefa št. 53 Zadnjo nedeljo tekočega meseca, dne 27. oktobra bo na slovesen način obhajalo najstarejše slovensko podporno društvo v Waukeganu, III., društvo sv. Jožefa št. 53 KSKJ. svojo 35-letnico. Natančen program prinašamo na tem mestu, tako tuli sliko še živečih ustanovnikov omenjenega društva. Tčm prigod o m naj veljajo vsem še živečim ustanovnikonr tega društva naše iskrene čestitke z iskreno željo, da bi navedeno društvo povodom svoje 50-letnice štelo dvakrat toliko članstva in da bi svoio blagajno potrojilo. -o- SMRTNA KOSA Zadnji petek, dne 18. t. m. seje odpeljal 21-letni Viktor An-žlovar, sin trgovca Antona An-žlovarja v Clevelandu, O., s štirimi drugimi mladimi fanti proti Tiffin, Ohio. Hoteli so videti tekmovalno football gro, tekom katere je imel nastopiti Viktorjev brat Frank, ki igra pri St Ignatius teamu. V bližini me -ta Tiffin, na Route 18 pa se j^ avto, katerega je vozil mladi Viktor, ponesrečil. Viktorja sc, odpeljali v bolnico v Tiffin, kjei je pa čez nekaj ur na posledicah poškodb preminul. Trij^ arugi mladi fanti v avtomobilu so dobili večje poškodbe, dočim je James McGrail, ki je sedel v "rumble seat," ostal nepoškodovan. Sicer ga je vrglo iz avtomobila in je padel tako, da je zgubil zavest, toda v eni uri je zopet prišel k sebi, nakar je poklical mimo vozeče avtomobiii-ste na pomoč. Football tekma se tudi ni vršila, kajti bus, ki ie vozil igralce iz Clevelanda v Tiffin, se je tudi ponesrečil v bližini Wakeman, Ohio. Pokojni, prerano umrli mladenič zapušča poleg staršev dva brata, Antena in Franka, ter sestro Elsie. Pokojni Viktor Anžlovar,.ki je obiskoval univerzo v Alaba-mi, je bil zelo blag mladenič in priljubljen; njegova tragična smrt je iznenadila vso našo np.selbino. Naj v miru počiva. Naše iskreno sožalje prizadetim staršem. -o- Vse s* vero, dom in narod Sloga, bratstvo, pomoči To y 13' avtomobilov fa-oktobra. Zbirale se bomo pri1"?1™ cerkve sv- Križa- ki 90 meni; le pridite, da nas bo ve- skufaJ z dvema redarjema dali liko število doslim gostom častno spremst- S sosestrskim pozdravom, Ivo do župnijske šole. Skoro dve Mary Petrich, tajnica. uri pred prihodom so se ljudje začeli zbirati okoli cerkve za Društvo sv. Helene, št. 193, I sPrejem. Kmalu po 12. uri so Cleveland, O. avtomobili veselo pritrobili, na- Vabilo na izvanredno sejo ;Znajajoč prihod prevzv. g. nad-S tem uljudno vabim vse čla- škofa- Pred cerkvijo je pozdra-nke našega društva na izvan- ivila Pre vzvišenega deklica Kri-redno sejo, vršečo se danes, 23.!stina Zedravec v imenu birman-oktobra (v sredo) ob 7. zvečer jcev> društva Krščanskih mater, r.a domu tajnice, 15606 Holmes Marijine družbe, društvo sv. Jo-Ave. Treba je, da pridejo pravica, v imenu cele fare, vse članice ker zadeva je velika Nato se je cerkev hitro napol-in jako nujna, zato se potrebu-j nila z verniki. Domači g. žup-je pomoči od vseh članic, ne pa nik je v kratkih besedah pred-samo od petih ali desetih. Ka-j nesel dobrodošlico in prosil za teri je društvo še kaj pri srcu/ nadpastirski blagoslov. S pri- srčnimi besedami se je Prevzvišeni zahvalil vsem za prijazni sprejem in podelil sv. blagoslov. Srečno je bilo ljudstvo, čuti g. nadškofa govoriti v milem ma-ternem jeziku. Solze veselja so marsikomu zaigrale v očeh. V svoji stari domovini niso nikoli imeli te sreče, da bi mogli čuti govoriti svoje&a nadpastirja, kakor govori oče svojim otrokom. Daleč od domače grude pa so ta dan že drugikrat v kratki dobi desetih let poslušali prijetni glas maternega jezika iz ust škofa. Ko so ljudje nato spremili Prevzvišenega v župnišče, so se razšli na svoje domove. — Nikdar bi ne bili pričakovali, da bo mnogo ljudi tako srečnjh, da so mogli večer pred sv. birmo biti pri spovedi pri mil. gospo-, du nadpastirju. Pozno v noč so spovedanci oblegali nadškofovo spovednicp. Vreme, ki je bik) prav ugodno v soboto, je za nedeljo kazalo prav žalostno lice, pa vendar se je malo pred slovesnim vhodom v cerkev zjasnilo. Točno ob devetih se je oglasil cerkveni zvon. Iz župnišča se je razvila procesija ministrantov in duhovnikov, katerim je sledil Prfevzvišeni med špalirjem ljudstva v cerkev, ki je drugikrat skoro dvakrat prevelika, ta dan pa je bila ravno tolikokrat premajhna. Gospod ndškof je v jedrnatem govoru ljudem razložil visoki pomen in milosti dneva sv. birme. V tako poljudni obliki, da ga je vse menda ravno tako jasno razumelo kakor množica sv. Petra na prvo binkoštno nedeljo. Pri slovesni sv. maši, katero je Prevzvišeni opravil ob asistenci zbranih duhovnikov, se je cela cerkev oglasila z zbornim petjem. "Pevajoči misijonar," Father Odilo se je kar pomešal med ljudi in jim dal s svojim £ lasom tako korajžo, da niti e-tlen ni ostal tiho. Po sv. maši je pristopilo k sv. birmi 133 birmancev. čeravno je celo opravil^ vzelo celi dve uri, je ta čas tako hitro potekel, ca se nihče ni spomnil na to, da še ni imel danes zajtrka, ker je f koro cela cerkev na veliko veselje Prevzvišenega pristopila k sv. obhajilu, katero je g. nadškof sam delil. Kar človek rad ima, to bi si hitro rad prilastil. Srečno prekmursko ljudstvo je kar naenkrat začelo širiti govorico: Mil. gospod škof zagvišno morajo biti od nekod iz Prekmurja, ker Čisto po našem gučijo, da jih vsako reč lahko razumemo. Ni mogoče, da ne bili naš rojak. Kakor zjutraj, tako je bila vde-ležba tudi pri popoldanski služ bi božji splošna. Bil je to nas vseh res dan, katerega je gospod naredil, da smo se ga resnično razveselili in duhovno poživili. Seveda ni manjkalo tudi telesnega poživljenja, ker so imeli v skoro vsaki družini po enega ali več birmancev. Milo nam je bilo, da so morali Prezvivšeni že takoj naslednji dan proč od nas na daljno pot med druge svoje rojake. Hvaležne molitve naše bodo Prevzvišenega spremljale na njihovih potih, da jih dobrotljivi Bog o-hrani in! še pripelje v našo sredino. Bog plati! Poročevalec. TUJE PRVI IN Mg SEDANJI URADNIH DRUŠTVA SV. JOŽEFA ŠT. 53 Pri vsakem društvu so trije važni uradniki sledeči: predsednik, tajnik in blagajnik. Precej redko in pomembno je dejstvo, da so pri društvu sv. Jožefa št. 53, ki obhaja dne 27. tega meseca svojo 35 letnico Še vsi trije prvi važni uradniki in ustanovniki društva še pri življenju in bodo kot še vedni člani lahko to slavnost obhajali. Dasiravno so ti trije pijonir-ji društva označeni že na večji in posebni sliki na prvi strani te številke lista, prinašamo njih sliko tudi na tem mestu ia razloga, ker so poleg njih označeni tudi trije sedanji glavni uradniki navedenega društva. Gornja slika nam predstavlja torej sledeče: Od leve na desno je prvi blagajnik Jakofc Rade, prvi tajnik John Umek. Navedenec je bil začetnik in glavni ustanovitelj društva, in je Še danes vedno agilen v društvenem delovanju. Zraven njega sedi sobrat John Jerina, prvi predsednik. Se danes je vnet za društvo, dasi- ravno šteje že 76 let in je najstarejši član tega društva. Vsa čast in priznanje tem Jožef o v-cem za njih trud in delovanje pri društvu v dolgi dobi 35 let! Nad letnico 1935 pa vidite sedanji odbor društva sv. Jožefa št. 53 in sicer so od leve na desno: brat Frank Jerina, predsednik, ki vrši ta posel neprestano že 15 iet. Poleg njega vidite sedanjega tajnika Josip Zorca, ki je v tem uradu ie od leta 1927. Sobrat Zore se osobito zanima za pridobivanje novih članov. Danes šteje to društvo v obeh oddelkih 474 čL Namen br. Zorca je pa, doseči kmalu do števila 500. Tako je sedanji tajnik tudi zelo agilen med mladino pri njenih športnih aktivnostih in je začno predsednik društvenega športnega kluba. Zadnji v vrsti na desno je pa blagajnik sobrat Mike Opeka, sin našega gl. Jednotinega predsednika, ki .vestno vrši službo blagajnika že 4. leto. Nadškof dr. Greigorij Rožman v Pittsburghu, Pa. Pittsburgh, Pa.—Trije dnevi 29. in 30. september ter 1. oktober bodo ostali pittsburškim Slovencem trajno v spominu. Te tri dni smo namreč imeli pri nas v gostih prevzv. nadškofa Dr. Gregorija Rožmana, metropolita ljubljanskega. Cez 50 avtomobilov z čez 200 osebami mu je pohitelo na postajo naproti ob njegovem prihodu. Počastiti smo hoteli nadškofa našega rodu in naše ožje domovine Slovenije. Vedeli smo, da dajemo na ta način čast ljubljanski nadškofiji in njenemu ljudstvu in potom tega čast vsemu našemu narodu in Jugoslaviji, čeprav nas je nadškof obiskal neuradno. Ko smo pa našega nadškofa zagledali, smo bili kaj hitro prepričani, da moramo posvetiti vso čast tudi njemu osebno, in sedaj skoraj vemo, da če bi nje gove osebnosti ne bilo, Slovenci tudi nadškofa ne bi imeli. Pred nami je namreč stala postava visokega krepkega moža v najboljših letih, z izredno inteligentnim licem, živahnih sinjih oči, oseba, ki na prvi pogled vzbuja simpatijo do sebe, zaupanje in, ne manj, spoštovanje vseh, ki pridejo z njo v dotiko, mož, ki se zdi ustvarjen za voditelja, za vladiko. Njegov neprisiljen nastop med nami, njegove prijateljske besede, ko nam je podajal roko, njegova brezdvomna odkritosrčnost, vse to in ono, kar navadno imenujemo simpatičnost, nam je dokazovalo, da imamo pred seboj celega moža, po postavi, po razumu in volji, po srcu in duši. In to je bil naš nadškof, Slovenec, kakor smo mi! Zato smo ga pozdravili z zadoščenjem in ponosom. Hitro smo se vozili s penn-sylvanske postaje na 57. ulico, kjer so čakali na naš prihod vsi šolski otroci in vse polno naroda. Naš visoki gost je najprej stopil v cerkev, kjer je bilo izpostavljeno Presv. Rešnje Telo, da se pokloni Odrešeniku; bil je namreč prvi dan 40-ur ne pobožnosti. Ob prihodu iz cerkve ga je predvsem pozdravila naša šolska mladina, trije dečki in tri deklice za vse otroke. Za otroci so prišle na red matere Društva Krščanskih Mater, gospe Gorup, Gašper in Hotujec. Nato so pristopile tri dekleta v i-menu Marijine družbe, gospice Garašič, Butala in Sumič. Društvo Presv. Imena so zastopali: Ivan Golob, Jurij Veselich in Ivan Golobič. Vsi so imeli pozdrave napisane. Papirji so bili pozneje izročeni nadškofu. Ljudstvo, zbrano pred cerkvijo, mu je še zaklicalo trikratni "Slava!" sicer ne preglasno, iz spoštovanja napram izpostavljenemu Rešnjemu Telesu, zato pa ni£_ manj od srca. Kaj naj rečemo o škofovih pridigah? Ljudje so se menili: "Tako govorijo, kakor da bi vsakemu posebej na dušo govorili," in "Tako govorijo, da jih vsak lahko razume, Čeprav visoko in učeno govorijo." Vse ga je z veseljem in z največjim zanimanjem poslušalo, ne samo zaradi njegovega dostojanstva, ampak vsled važnosti tvarine in prepričevalne jasnosti njegovega izvajanja. Ko pravimo, da je bilo v cerkvi tiho, mislimo, da je bik) tiho, tiho, kakor ploboko v brezvodni podzemski jami. Dobra pridiga gre iz srca v srce. Take pridige je imel pri nas nadškof Rožman. Poset nadvladike v Pittsburghu je bil velik versko-moralni uspeh. Njegovo tridnevno bivanje med nami pa zaznačuje če nekaj več, napredek v narodnem oziru. Počutili smo sc namreč, kakor da smo v ljubljanski nadškufiji. Razdalja do stare domovine se nam zdi veliko krajša, in Atlantski ocean ožji. Zdi se nam, da nismo več odtrgani od domovine, da smo zopet živa veja na drevesu slovenstva in jugoslovanst-va. Ta zavest nas bo krepila, da slovenstvo vx Ameriki ne bo tako hitro zamrlo, kakor se mnogi izmed nas boje. Dajte nam več Rožmanov iz domovine, pa se bomo obdržali za stoletja! Cast in hvala nadškofu Dr. Rožmanu! M. K. ZAHVALA Prevzv, Dr. Rožmanu, nadškofu- metropoli tu ljubljanskemu Prevzvišeni! . Povzdignili ste naša srca k Bogu, g svojo gorečo besedo ate vzpodbudili našo voljo za dobro, okrepili ate naše duša z zakramenti sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, blagofelovili ste nas in naše otroke; navezali ste nas na Boga in na domovino našo in naših očetov. Zato bo ostal Bog in domovina vedno v naših srcih in v srcih naših otrok. Hvala Vam in slava Vam! Pittsburški Slovenci Vas ne bodo ponbilil Cerkveni odbor slovenske cerkva Marije Vnebovxete, v Pittsburghu, Pa. -o- PONOVNI KRATKI ZGODOVINSKI PODATKI DRUŠTVA SV. JO&EFA ST. 53 Uspehi (n koristi društva tekom zadnjih 35 let Tekom svojega 351etnega poslovanja je gori navedeno društvo vedno in v obilni meri rado pomagalo svojim članom, tako tudi drugim, ki so bili prizadeti v nesreči. V enakem smislu je bilo tudi pripravljeno pomagati z denarjem svoji mladini pri raznih športnih igrah. V teh letih je društvo izplačalo svojim članom $27,133.94 bolniške podpore, dedičem se je pa izplačalo za pogrebne stroške $3,675.00. V tem času je umrlo 41 članov in 8 članic; torej skupaj 49 Čl. Izplačila za Jednotin ases-ment znašajo dosedaj $131,-381.54. Za razne izvanredne stroške, uradne in upravne izdatke, razne darove cerkvi in drugim in za podporo športnega programa pri društvu za mladino znašajo skupna izplačila $17,706.80. Skupna izplačila iz društvene blagajne znašajo dosedaj $179,897.28. -o- SLEPEC — PISATELJ Leta 1924 je umrl sloveči slepec Maurice de La Sizeranne, živ dokaz, kaj zmoreta vztraj-n6st in volja. V detinstvu se je učil slikanja; ko pa se je nekoč igral v domačem grajskem parku, mu je priletela puščica v oko, nakar je popolnoma izgubil vid. Maloštevilni mladostni vtiski so mu pustili za vselej oster do-jem za vnanjo prirodo in smi-Sf.4 za barvite popise. Svojo vzgojo je nadaljeval po Braille-vem sestavu v pariškem zavodu za slepce in dosegel diplomo glasbenega profesorja. Da bi olajšal usodo svojim sotrpinom slepcem je obšel vso Evropo, po-setil vse strokovne šole in de-! tavnice, izumitelje, tiskarne in: po svojem povratku napisal brošuro, prožeto z optimizmom in odločnostjo: "Koristni slepci." Sizerannova t r u d o 1 j ubivost nadkriljuje vsako domišljijo. Zlasti po nesrečni francosko-pruski vojni je imel neumorni mož obilega posla; iz njegovih šol za slepce so izhajali: izuče-ni ščetarji, maserji, organisti, celo duševni delavci. Manj znano pa je, da se je v počet k u moral boriti s hudimi gmotnimi ovirami .:navezan je bil zgolj na darove. Tako so "Braillevo biblioteko," ki danes kroži v kakih 100,000 izvodih po Franciji, dolgo sami prostovoljci nadaljevali, in sicer na papirju, ki so ga poklonili veliki tvorni-čarji. Nasprotno pa se je v anglosaksonskih deželah vlada takoj v pričetku prijela naloge, kako skrbeti za slepce. La Sizeranne je napisal nekaj sestavkov, ki nudijo ostroumna, nova opazovanja: "Kaj vidi slepec na potovanju," "Slepec o slepcih," "Slepe sestre" i. dr. Vsakdo med nami bi se mogel okoristiti s "sluhovnimi vohov-nimi in tipovnimi dekoracijami" pokrajin, toda vid nas dela pre-lene za take potankosti . . . Fawcett, "postmaster general" Gladstonovega ministrstva, Campbell, ki je zlezel na Moni Blanc, kipar Vidal, to so zgledi dobrotvornih slepcev, ki jih La Sizeranne često navaja v izpod-budo svojim učencem. Kdor ga je videl, kako pleza po lestvah. ko si je gradil svoj zavod, mu je moral verjeti. --o- Cenzura iger v Turčiji Od 681 iger, ki so jih napisali preteklo leto razni turški pisatelji, je vlada prepovedala 322 iger. Zabranjena so vsa dela, ki obravnavajo zakonsko nezvestobo, nadalje burke, ki se gode v spalnici in končno vse igre, ki slikajo sultane v lepi luči. -o- Predraga jajca. Mož ženi: "Koliko si plačala za ducat teh jajec?" Žena: 38c. Mož: "Mi smo preskromni da bi lahko tako draga jajca uživali, nesi in shrani jih v kleti, da se cena jajec zniža." Baragova Zveza Bar»gova Zveza ima namen: 1.—Razširjati med verniki zanimanje za neutrudljivo misijonsko življenje škofa Baraga in« za njegovo gorečo delo med pnganskimi Indijanci. i—Napeljevati vernike k posnemanju njegove velike ljubezni do Eoga in do bližnjega in njegovega pobožnega če-ščtnja Marije, Matere božje. 3.—Razširjati med verniki goreče zasebne molitve do Boga, da bi On v svojem neskončnem usmiljenju uslišal naše ponižne prošnje, in dodelil veliko milost, da bi mogli enkrat škofa Baraga častiti kot -blaženega v nebesih. * » * Za nadaljna pojasnila se obrnite na uradnike Baragove Zveze: Rev. John Plevnik, predsednik, 810 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Rev. P. Odilo Hajnšek, OFM, tajnik, Box 4G4 Decker Ave., Johnstown, Pa. Rev. M. J. Hiti, pomožni ta jnik, 810 N. Chicago St., Joliet, Illinois. 1 Rev. P. Alexander Urinkar, OFM, propagandni urednik, 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. » * ♦ Vsak dar v ta namen Baragove Zveze bo hvaležno sprejet. Članarina Baragove Zveze za društva znaša dva dolarja, za posameznike pa en d,lar in se pošilja na: Rev. M. J. Hiti, 810 N. Chicago St., Joliet, 111. BARAGA ADVOKAT INDIJANCEV P. Hugo (v koledarju "A. M." 1935) (Nadaljevanje) Gotovo pa je, da je Baraga s svojim delom že v Lapointu proti sebi nagromadil toliko 4ob-težilnega* materiala pri protestantih v L'Ansu, da so mu vsaj tam takoj v začetku skušali zve-zati rr-ke in ga izigrati. Ker pa mu drugače niso mogli blizu, so ga začeli na državni urad za indijanske zadeve tožariti kot nekakega zgagarja, ki vsepovsod prindse razdor meti krščanske veroizpovedi, kjerkoli se vgnez-di. razdor, ki silr\o ovira skupno kulturno delo indijanskih misijonarjev'. Za tako natolcevanje je bil prav takrat jako ugoden trenutek. V podrejenem drž uradu za indijan. zadeve v Detroit u, Mich., je sedel mož ki se ni zavedal, da je v Anreriki loboda vere ustavno zajamčena in da morajo biti državni uradniki kot taki versko pravični in nepristranski. Zopet zastonj! — Kljub temu je še iz L'Ansa ponovno, 2G. dec. 1843 in 6. feb. 1844, obrnil se nanj, vsaj slutim, da v isti zadevi. Bil je pač v veliki zadregi. Koj po sfojem prihodu v L'Anse je odprl katoliško šolo z 51 učenci. Bil je pa naravnost praznih rok. Končno je le dobil odgovor. A kakšen! S tem, da je odprl katoliško šolo, s katero je metodistom cdjedel katoliške otroke, je za netil ogenj v njih strehi. To je do svojega Vam določenega de- učitelje tole odredbo: Obžalovanja vredno je in ta urad ne more dopustiti, da bi se razne krščanske veroizpovedi v indijanskih misijonih, med seboj prepirale, mesto da bi jim oznanjale blagovest miru. Radi tega odreja, da kjerkoli je ena veroizpoved zastavila svoje misijonsko delo in cdprla šolo, se ne sme nobena druga veroizpoved vmešavati v njen delokrog. To zahteva pravičnost napram vsem veroizpovedanjem. Ko se to izvede, bo konec vseh prepirov, ki jih to medsebojno kosanje i>ovzroča. Vsako vmešavanje enega misijona v drugega ima tedaj prenehati. Veroizpoved, ki bi se tega ne držala, bo zaigrala vsa podpora, ki jo prejema za svoje šole. Podpisan je Robert Stuart, poslujoči superintendent. Baragi je to okrožnico dostavil še s posebnim pismom, datiranim dva dni pozneje, kater«;-j+a vsebina je nakratko sledeča; "Zvedel sem, da ste zbrali precejšnje število učencev. Zelo pa obžalujem, da si niste izbrali kakega drugega mesta za svoj misijon in šolo. Kajti dosedanja skušnja priča, da je skrajno krivično, če se dvoje veroiz-povedanj zastavi v istem kraju. Medsebojni prepir in ljubosumnost sta neizogibna, kar gotovo ne vpliva dobro na misijonsko delo in vzgojo. Da se to prepreči, Vam bo Mr. Ord izročil neko okrožnico "Vojnega odseka" v tej zadevi. Upam, da si boste izbrali kak drugi kraj, da boste tako upravičeni bil zanje izzivajoči vojni pripetljaj. Pritožili so se na* super-intendenta Mr. Stuarta, svojega patrona, češ, da je radi otvoritve katoliške šole v L'Ansu medverski boj neizogiben. Oni so pa našli pri Mr. Stuartu odprta ušesa in srce. Takoj je poročal vrhovnemu uradu v Washington, o pretečem izbruhu verskih bojev med metodisti in katoličani v L'Ansu. Obenem mu je sugestiral, kako bi se dali ne samo 1'anški, ampak slični verski boji v kali zadušiti. Na nobenem misijonskem polju med Indijanci naj ne zastavi več ko eno krščansko sekto. Katera je Lila prva, tista in samo tista ima tam pravico. To je bil njegov predlog. Vrhovni urad je ta predlog, vsaj kot je Mr. Stuart -izjavil, sprejel in njega pooblastil, da ga izvede. Ko si je tako zavaroval hrbet, je sestavil neko okrožnico in jo 3. apr. 1814 naslovil na vse krščanske misijonarje med Indijanci. Nje-i.a kratka vsebina je sledeča: leža iz državnega zaklada za vzgojo. To je bil Mr. Stuartov odgovor na Baragovo moledovanje za šolsko podporo. Prejel ga je na potu. To se vidi iz njegovega pripisa na okrožnici. Zabeležil je: "Prejel po pošti na krovu jadernice Algonquin, kapitan Smithwick 18. maja 1844 solvent. Takole kot izšolan jurist brani svojo pravdo: "Imenovana okrožnica kot postava, ne more biti obvezna pred dnevom, ko je bila objavljena. To jo splošno pravilo v tej zadevi, priznano po vsem civiliziranem svetu. Dan objavljenja te postave pa je za nas 18. maj 1844 in ne more biti prej, ker je pošta pred tem dnevom ni dostavila. Od tega dneva sem po pravici vezan na to postavo in imam namen tor Vas zagotavljam, da se je bom zvesto držal. Toda pred tem dnem, dragi moj gospod, ta postava ne more vezati nobenega misijona in nobene šole, ker nobena postava ne more biti obvezna pred svojo objavo. A za časa te postave sta bila moj misijon in moja šola v tem kraju že skoraj pol leta v obratu." Nato pa prerešeta vzroke, ki so dovedli do te okrožnice in so v njej kot taki omenjeni. "V okrožnici stoji," tako pravi, "da kjerkoli je bil ustanovljen kak misijon, ali kaka šola, se ne more dopustiti, da bi se kaka druga sekta vmešavala. To, gospod, je res nova postava v A-meriki, ki se ponaša s svobodo vere in vesti. Pa bodi kakor je, jaz sem pripravljen zvesto držati to postavo, ko je dana, a za nazaj, preden je obstojala. i»e morem biti vezan nanjo. Svoj misijon in šolo sem ustanovil zadnjo jesen, ko je bila verska svoboda še v svoji polni moči. Ustanovil sem ju mirno in na željo ter prošnjo Indijancev, ki so se zdaj priklopih mojemu misijonu. Poslej se hočem iz pokorščine do te postave bolj kot kdaj čuvati vsakega "vmešavanja" v metodistovski misijon, čeprav, lahko Vas zagotovim, Mr. Stuart, če smem resnico govoriti (ker Vi ste od tukaj dobili mnogo napačnih informacij), od moje strani ni bilo nikakega vmešavanja." To potem obširno in podrobno dokaže oz. zavrne vsa ta natolce- Vania- to**,..* V pripisu mu kar naravnost pove, da njega smatra za očeta te postave zamišljene z namenom, njega spraviti iz L'Ansa "Mr. Stuart," pravi, "ker ne morem zamolčati svojega vtisa, da Vam ni nič drugega, kot moj prihod v L'Anse, ki Vam ni bil ljub, dal povod, da ste "Vojnemu odseku" navdihnili imenovano okrožnico, ki je pa za te širokcgrudne, svobodne in zato srečne Države pravo presenečenje. Morda je moje mnenje zmotno, gospod, in če je, blagovolite mi oprostiti." Baraga pa svoje indijanske pravde ni branil samo pred Mr. Stuartom, ki je bil le podrejeni uradnik, ampak je apeliral tudi na najvišji urad za indijanske zadeve v Washington. Da bi bila zmaga bolj gotova, je pritegnil v svojo pravdo še škofa. Zbral je vse zadeve tikajoče se dokumente in jih njemu poslal, da jih osebno ponese 'Vojnemu tajništvu" v Wash- Friderik Baraga." Ta pripom-1 ington pridejal mu je še po- ba ni brez pomena kot bomo takoj videli. Silno ga je ta okrožnica zadela. Takoj si je bil na jasnem glede njenih vzrokov in posledic, ako se uveljavi. L'anški metodisti so ga pri svojem pa-tronu Mr. Stuartu tožili, ostalo je zamislil on, a se je skril za hrbet Washingtona, odnosno vrhovnega urada za indijanske zadeve. Uveljavi j en je okrožnice bi pomenilo, da mora oditi iz L'Ansa. Saj to doseči je bil njen glavni namen, četudi je bila navidez splošnega značaja. Obenem bi to pomenilo, da bodo poslej katoličanom vsepovsod Vrhovni urad za indijanske zaprta misijqnska vrata, kjer- zarieve v Washingtonu je bil ob-vePčen, da so se med misijonarji in učitelji raznih krščanskih sekt, ki misijonarijo med Indijanci pojavile težave, ki se bodo koli so se že protestanti vsedli. Preveč osebnih in splošnih katoliških interesov je tedaj stalo na kocRi, da bi bil Baraga mogel molčati. Zato se je začel najbrž še stopnjevale, če se to takoj oboroževati za boj. pravočasno ne prepreči. In di Dne 29. maja 1844 je naslo-se prepreči, je podpisani dobil vil na Mr. Robert Stuarta obod omenjenega urada ukaz, naj širno spomenico, obsegajočo 4 v njegovem imenu naslovi na strani velikopolne oblike. Iz vse indijanske misijonarje in nje se zrcali Baraga, pravni ab- sebno informativno pismo o celi aferi. V tem pismu, datiranem 3. junija 1844 v L'Ansu, pravi med drugim: "Strašno preganjanje se je dvignilo proti meni, radi napačnih informacij tukajšnjih metodistovskih predikantov, ki so jih podali Mr. Robert Stuartu in katerih posledica je bila ta okrožnica, po kateri je zatrta svoboda vere, katoliškim misijonarjem pa vrata v indijanske kraje domala zatvorjena." Nadalje piše: "Ta okrožnica je bila skovana samo z ozirom na mene, da bi me pregnali iz L' Ansa." Svojo trditev opira na splošno znano dejstvo da je Mr. Stuart velik protektor 1'anških metodistov in mu je bilo radi tega silno nevšečno, da se je tu započel katoliški misijon. Odtod njegovo prizadevanje, da bi njega izrinil od tam. Ker tega ni mogel naravnost doseči, je zamislil in^ izposloval to o-krožnico. "A sem ' prepričan," dostavlja, "da mu ne bo vspelo, če pravica še ni očitno pogaže- na." Zato prosi škofa, naj priložene dokumente nemudoma nese vojnemu tajnika $ .Washing tbn, kot najvišji ffnStanci, k najbrž o tej zadevi nič ne ve, če pa ve, se gotovo ne strinja z njo, "ker je svobodni ameriški državljan." Je li škof to izvršil, nisem mogel dognati. Vsekako Barage o tem ni obvestil. Kajti v njegovem pismu 8. avgusta 1844 iz La*Pointa, kjer se je Baraga takrat začasno mudil, mu piše: "Upam, Monsignor, da ste prejeli moje pismo z dokumenti. Prosil sem Vas, da bi šli do vojnega tajnika. Morda ste ga pa videli v Detroitu. Sem jako radoveden, kak bo konec tega izrednega postopanja." In kak je bil konec? Baraga je zmagal. To je razvidno iz njegovega pisma škofu j datiranega 27.' avguste 1844 v La Pointu. Piše, da mu je Mr. Stuart zagotovil, da njegova okrožnica ne bo imela ni kakih zlih posledic za njegov misijon. In da jih res ni imela, priča njegova nadaljna zgodovina. Baraga je ostal v L'Ansu, misijonaril kot prej in vodil svojo misijonsko šolo. Se-ve, naklonjeni mu poslej Mr. Stuart in metodisti tudi niso bili. V istem pismu toži, da je on edini katoliški misjonar tamkaj, ki ima proti sebi petdeset krivih prerokpv. Nadalje prosi škofa, da bi mu preskrbel kaj semenskega krompirja za njegove Indijance. "Res je," piše, "da je v L'Ansu državni pooblaščenec za Indijance, ki dobiva mnogo krompirja zanje, a niti enega še ni naklonil kakemu katoličanu. Zdaj, po preganjanju Mr. Stuarta bo to še manj storil." Za svojo šolo Baraga res ni dobival nikake podpore iz državnega šolskega sklada, kot so jo prejemali protestanti. A to ni bila v okrožnici zagrožena kazen zanj. Kake take podere tudi preti tem ni prejemal, dasi je bila nakazana. Zakaj ne, izvemo iz poročil protestantskih misijonarjev. Že od zgoraj nan) znani Rev. Hali piše 6. decembra 1849: da je sam Mr. Stuart predlagal glavnemu uradu v Washingtonu, da bi se šolska podpora delila meti vsa veroiz-povedanja, ki imajo svoje misi-jone med Čipavci. In sicer naj bi baptisti dobivali letnih $100. metcdisti letnih $750, katoličani pa letnih $250, a ti le pod pogojem, da bodo res imeli primerno šolo, ki je zaenkrat nimajo. To je bila sicer čudna delivna pravica, vendar je Mr. Stuart^ tem vsaj načelno priznal, da so tudi katoliški misijoni upravičeni do državne šolske podpore, četudi skupno s protestanti de lujejo. S tem predlogom je kajpada molče umaknil svojo grožnjo, da katoliške šole te podpore ne bedo dobivale, če protestantskim delajo konkurenco. Za vzrok, da katoličani te podpore dejansko niso dobiva li, navaja Rev. Hali tole, ker do zadnjega leta (1848) niso imeli lastne šole. Ta pa, ki zdaj obstoja, je pravzaprav francoska, kakršne vlada nima namena podpirati. Deloma je bilo res, da je Baraga imel s svojo misijonsko šolo večne težave. Manjkalo mu je moči, zlasti angleških učnih moči in sredstev seveda, da bi jo mogel popolnoma po ameriškem vzorcu urediti in stalno voditi. Glavna učna moč je bil navadno sam. Pa ni učil samo verouka, ampak tudi druge nujno potrebne predmete. Če je šel on po misijonskih opravkih, je kajpada šola trpela. V pismu iz L'Ansa 22. februarja 1847 toži škofu glede tega. Pravi, da je povprečno štiri mesece v letu odsoten in ves ta čas imajo šolarji počitnice. Kljub temu pa se mu je zdelo krivično, če protestantske šole dobivajo toliko državne podpore, katoliške pa nič. Tudi to šolsko pravdo je hotel z državo izvojevati. Dne 24. maja 1848 je iz L'Ansa naslo- vil na škofa obširno pismo, v katerem mu to vladno krivico obširno utemeljuje, ter ga prosi naj ji jo na podlagi njegovih informacij dokaže. Kajti "Vai vpliv pri vladi,"' pravi, "je na ravno mnogo večji kot naš, k smo tujci." Med drugim piše da so katoliški misijoni mnoge močnejši kot protestantski ir zato so tudi katoliške šole veliko bolje obiskovane kot protes-. tantske, o Čemer se vlada vsak dan lahko sama prepriča. R& da se katoliške šole s protes tantskimi ne morejo kosati glede šolskega aparata in splošne žolske vzgoje, ker jim manjka moči in sredstev. Vendar p*: niso izključno verske, ki kot take ne bi bile upravičene de državne podpore. So tudi splošno vzgojne. Kot take bi p? vlada morala prav tako podpi rati, kot protestantske. Nimam pozitivnih dokazov, d:; bi bil škof v tej zadevi res naravnost na Washington apeliral. Menim pa, da je storil pri merne korake. Kajti težko je misliti, da bi bil Mr. Stuart h lastnega nagiba predlagal, naj bi bile vladne podpore deležne tudi katoliške šole. In to je storil, kot smo zgoraj videli Saj je bil ta predlog proti njegovi okrožnici. Nanašal se jc pred vsem na protestantske ir. katoliške šole 1'anškega misijo na. Iz tega bi upravičeno skle pal, da se je škof tozadevno o-brnil če že ne na Washington, vsaj na Mr. Stuarta v Detroitu samem. Odtod Mr. Stuartov |>*ed!og, ki ga je naslednje lete vladi priporočal. Tako je Baraga napram vladi vsaj načelno dobil še drugo indijansko pravdo. Iz vsega je tedaj jasno, da Baraga res ni bil le skrbni oče svojih Indijancev, ki se je \ vsem žrtvoval za njih duše, ampak je bil tudi všeč, zgovoren ir. neustrašen advokat njih pravic. Vse je zastavil, celo svoje življenje je izpostavi! za zmago njih pravde. Ni mu bilo na tem, da hi š^hi Omagal, samo na tem. da zmaga pravica. Vse svoje boje je vodil sub specie seterni, v žaru vekotrajnih vrednot. Tudi v tem je vpodo-fcil na sebi svojega vzornika sv. Pavla, velikega advokata neob-rezanih kristjanov proti njrh cbrezanim nasprotnikom. In z njim je lahko dejal: Dober boj sem bojeval ... in zdaj mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal Bog, pravični Sodnik! (Konec) j-ti dela in truda pred no se i-gralce izvežba ter oder potrebam primerno uredi. Radi tega je dolžnost našega občinstva, da se te igre udeleži v številni meri da se poplačajo vsaj stroški in trud katerega se zahteva. Naj bo še omenjeno, dj je ta jgra v prid pevskega in dramatičnega duštva, tako tudi za naš Slovenski Dom. Ker igra zahteva sedem različnih slik ali prememb odra, smo preskrbeli za naše posetni-ke lepo zabavo med dejanji ko bo igral na tamburice naš hrvatski orkester Aces. Pozdrav in na svidenje! George Vidina, član dr. št. 50 KSKJ. Iskrena zalivala Cleveland (Collinwood), O.— Spodaj podpisana si štejeva v dolžnost, da se javno in najpri-srčneje zahvaliva vsem, ki so sodelovali o priliki ponovitve nove sv. maše najinega sina Marsel Marinshka OFM, da se je vsa slavnost tako lepo vršila. Najprej prav iskrena hvala našemu župniku, Rt. Rev. V. Hribarju za njih trud in ker se je slavnost vršila v njih župniji, oziroma cerkvi. Največjo in najprisrčnejšo zahvalo pa smo dolžni dati milemu nadškofu Gregoriju Rožma-nu iz Ljubljane, ki so nas nad vse razveselili da so se udeležili slovesne ponovitve sv. maše. V vse večjo čast nam, Bogu pa v d'avO je bila njih pridiga pri tej davnesti. Gotovo je bilo to prvič v zgodovini in morda tudi zadnjič, da so imeli nadškof iz ;tare domovine slavnostno pri-ligo na novi maši v Ameriki. Prisrčna hvala nadškofu g. dr. Rožmanu za poset v dvorani, kjer se je vršilo slavnostno kosilo. Prisrčna jim hvala za njih napitnico in pozdrav. Bo^ naj iim stotero povrne. Prisrčno zahvalo smo dolžni našim čč. gg. duhovnikom: Rt. Rev. V. Hribarju, Rev. L. Kuž- niku, Rev. V. Virantu. Veliko in našo prisrčno zahvalo izreka- zabljeni, malouvaževani in prezirani od strani naše stare domovine; pač se je ondi nad vse odobravalo in visoko cenilo poslane težko prislužene in prihranjene naše dolarčke, med tem ko so nas vladne oblasti le gledale skozi prste. Šele zadnje desetletje se je stvar nekoliko zboljšala. Zdajpazdaj je prišel semkaj kak umetnik (ca), (pevec), kateri je nam prinesel pozdrave naše rodne grude in je nas s premilo našo slovensko pesmijo navdušil. Prvi važen dogodek se je vršil tudi leta 1926, ko smo imeli čast pozdraviti med nami tri višje cerkvene dostojanstvenike ob priliki mednarodnega evharističnega kongresa v Chicagu. Takrat nas je obiskal prevzvišeni ljubljanski škof Dr. Jeglič, dalje škof Dr. Gnidovec in ljubljanski kanonik Msgr. Opeka. Tega prvega obiska naših starokrajskih odličnih gostov ne bomo nikdar pozabili. Da pa še bolj utrdi vez med našo staro domovino, je baš sedaj škofu Jegliču sledil tudi njegov naslednik, ljubljanski nadškof Dr. Rožman, ki je prišel kot odposlanec Slovenije v Cleveland, O. odkrit spomenik najbolj zaslužnega ameriškega Slovenca pok. škofa Baraga. Naš sedanji gost is Slovenije nadškof Rožman se je odločil ostati tukaj cele tri mesece, da mu bo dana prilika obiskati skcro vse bolj znane in večje naše slovenske naselbine širom Unije; vrnil se bo šele začetkom januarja v belo Ljubljano. Kakor smo pred devetimi leti pozdravil* in re veselili prihoda tedanjih naših starokrajskih odličnih gostov, ravno tako, in še v večji meri se veselimo prihoda prvega slovenskega nadškofa v Jugoslaviji, Dr. Rožmana. Iz krajev, katere je dosedaj že obiskal se poroča, da ga sprejemajo z največjim spoštovanjem, ponosom in častmi. Baš te dni se nahaja v naših za-padnih državah Colorado, Montana in Wyoming. S prihodom ljubljanskega nadškofa dobivamo tudi ameriški Slovenci v širši javnosti ugled, spoštovanje in priznanje. Dne 18. sept. ga je na postaji v Clevelandu poleg številne deputa-cije pričakoval tudi namestnik župana ter mu izročil ključ mesta v znamenje dobrodošlice. Štiri dni zatem, 22. septembra povodom odkritja Baragovega spomenika v Jugoslovanskem kulturnem vrtu je stal na govorniškem odru poleg ljubljanskega škofa tudi governor države Ohio Martin L. Davey. Na governer-jevih prsih smo celo v ideli Baragov znak. Kako je bil governer ponosen na ameriško Slovenijo, ki je dala tudi njegovi domovini tako zaslužnega in velikega moža kakor je naš Baraga! Da, v resnici, glavna in velika privlačna sila za povečanje slavno3ti odkritja Baragovega spomenika je bil navzoči ljubljanski nadškof Dr. Rožman. Tako bo tudi on gotovo povzdignil naše ime in sloves kamorkoli pride ne samo med našim ljudstvom, ampak tudi v splošni javnosti. Takih obiskov si želimo ne samo na vsakih 9 let, ampak vsako leto. -o- PODPIRAJMO BARAGOVO ZVEZO! Ameriški Slovenci imamo razne Zveze in Jednote, katerih namen je skrbeti za rojake v gmotnem oziru, ali jih podpirati v nesreči. Leta 1930 je bila pa ustanovljena med nami še ena Zveza (Baragova), ki ima pa povsem drugačne blage cilje in namen, in sicer: 1.—Razširjati med verniki zanimanje za neutrudljivo misijonsko življenje škofa Baraga in za njegovo gorečo delo med paganskimi Indijanci. 2.—Napeljevati vernike k posnemanju njegove velike ljubezni do Boga in do bližnjega in njegovega pobožnega češčenja Marije, Matere Božje. 3.—Razširjati med verniki goreče zasebne molitve do Boga, da bi Gn v svojem neskončnem usmiljenju uslišal naše ponižne prošnje, in dodelil veliko milost, da bi mogli enkrat škofa Baraga* častiti kot blaženega v nebesih. Navedena Zveza je dosedaj še dosegla, da je bil po mar-(iuettskem škcfu imenovan postulator v svrho beatifikacije škofa Baraga. Tako je marquettski škof dne 6. jan. 1933 tudi potre!5! sledečo molitev za vernike njegove škofije: Vsencrjceni Bog, Oče luči, ki od Tebe pride vsak dober dar in 1 i si nam v svojem služabniku škofu Frideriku Baragi poslal idilična učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in po-\c':čaj ca, da bo pred vesoljno sv. Cerkvijo prištet zveličanim. Po Kristu Gospodu našem. Oče naš. . . , Češčena Marija. . . . Cast bodi. ... Pokojni škof Baraga Ima med Amerikanci v severnem delu države Michigan že neizbrisen in velik spomenik, okraj (county) Baraga in mesto Baraga. V Marquette, Mich., kjer počiva, ga slovi škofijska katedrala, šola in trg. • V Clevelandu, O. imamo v kulturnem vrtu njegov spomenik; zdaj se pa zavzemimo še za najbolj "poglaviten spomin in čast našega velezaslužnega škofa Baraga, da delujemo na tem, da bi bil po milosti božji kmalu prištet med blažene. Prav ta namen ima Baragova Zveza. Ker so s poslovanjem te Zveze gotovi stroški, je treba tudi finančne pomoči. Letna Članarina za društva znaša samo $2; za posameznike pa $1. Članarino je pošiljati na Rey. M. J. Hiti, jlO N. Chicago St., Joliet, 111. Vsako društvo naše Jednote, vsak njen član in članica bi moral spadati k tej Zvezi! Jože Grdina: CLEVELAND, SLOVENSKA METROPOLA Ponatis iz Spominske knjige, izdane o priliki odkritja Baragovega spomenika (Nadaljevanje.) . Dokler še Slovenci niso imeli svoje župnije, je za nje skrbel v dušnem pastirstvu Rev. Fur-dek, ki je bil rodom Slovak in je kot dober in zaveden Slovan razumel tudi slovenščino. Ta mož je dosti pomagal slovenskim naseljencem tudi z raznimi, ja-ko modrimi nasveti. Njegov nasvet je bil, da se Slovenci organizirajo v društvo. Rev. Fur-dek je bil velik organizator a-meriških Slovakov, katerim je organiziral odlično slovaško organizacijo "Prvo katoličko slovensko jednoto." On je bil Slovakom to, kar je bil Rev. Šušteršič Slovencem, razen, da so ga Slovaki še vse bolj spoštovali. Da so imeli Slovenci glede tega stike s Slovaki oziroma Rev. Furdekom, dokazuje že to, da so prvemu društvu, katerega so ustanovili 1. 1890 dali slovaško ime "Marijin spolek." Spolek je samostalnik, ki po-menja v slovenščini "društvo." Ko se je ustanovila župnija sv. Vida so ta "Marijin spolek" prekrstili na "društvo sv. Vida." Tukaj je jasno, da je igral važno vlogo Rev. Furdek. Župnija sv. Vida Župnija sv. Vida je bila ustanovljena 1. 1893. Organizator župnije je bil Rev. Vitus Hribar, sedaj monsignor in župnik slovenske župnije Marijinega Vnebovzetja v Collinwoodu, ki je z uspehom dokončal bogoslovne študije ter bil posvečen v mašnika 29. julija, 1893, po škofu Rt. Rev. Ignacij Horst-mannu. Prvo sv. mašo je daroval v češki cerkvi Marije Lur-fke, kjer je bil za župnika Rev. Furdek, katerega župljani so napravili novomašniku lep banket. Na to slavnost nove maše je prišel iz stare domovine oče novemašnika g. Hribar, ki je ostal par mesecev tukaj in se nato vrnil v domovino. Takoj po mašniškem posve-čenju je tedanji elevelandski škof Rt. Rev. Horstmann naročil novomašniku, da organizira v župnijo Slovence in Hrvate. Ni bilo prijetno to delo, toda Rev. Hribar je šel takoj pogumno na delo ter prosil Rev. Westerholta, župnika nemško župnije sv. Petra na Superior in E. 17. cesti, da bi mu odstopil šolsko kapelo, kjer bi Slovenci imeli božjo službo. Rev. Westerholt je prošnji ugodil in Božji, toda v počast prvemu župniku so določili kot patrona te slovenske župnije sv. Vida, ki je bil zaeno patron prvega župnika. Ker je bila cerkev majhna in pa lesena je bila v kratkem času dograjena in že dne 4. novembra istega leta jo je slovesno blagoslovil Rt. Rev. Monsignor Boff, ki je v njej opravil sv. mašo. Kot pobornika za ustanovo župnije sv. Vida se omenuje tudi Rev. Francis Bajca, župnika iz St. Paul, Minn., ki se je že preje enkrat mudil v Clevelandu ter imel 1. 1892 v cerkvi sv. Columbkilla misijon za Slovence. Rev. Bajec je pri tem gotovo spodbujal Slovence za svojo lastno župnijo. Kot glavni organizator župnije pride seveda v poštev Rt. Rev. Hribar, ki je imel najbolj trdo delo pri organiziranju in napredku žup- let v miru in slogi, so prišla pa leta nesloge. Med župljani in župnikom je prišlo do nesoglasja, ki je postajalo vedno ostreje ter doseglo svoj vrhunec v tem, da se je razdelila župnija v dva tabora. Nastala je še ena župnija. Prvotna sv. Vida, kjer je bil za župnika Rev. Hribar, in nova župnija Žalostne Matere Božje, kjer je bil za župnika Rev. Kazimir Zakrajšek, ki je s škofovim dovoljenjem opravljal službo božjo v Ulmannovi dvorani na 55. cesti in St. Clair Ave. Ker prepirov le ni hotelo biti konec, je škof Rt. Rev. Horstmann premestil Rev. Hribarja na angleško župnijo v Barberton, Rev. Zakrajška pa v slovensko naselbino v Lorain. Oba sta se tej škofovi odredbi takoj pokorila. Za župnijo sv. Vida je bil imenovan Rev. B. J. Ponikvar, ki še danes vodi župnijo. Za župnijo Žalostne Matere Božje pa je bil imenovan Rev. Štefančič, ki pa župnije ni nastopil in tako je ta župnije potem razpadla. Stvar se je potem počasi uredila. Duhovi so se pomirili, prišlo je do sporazuma in do popolne sprave. Prj tem nastane vprašanje: kaj je bilo vzrok nesporazumu? Pač različni so vzroki. Najprvo je treba vedeti, da taki pojavi niso bili takrat nobena redkost, ampak so se take stvari dogajale tudi v drugih župnijah.. Morda ne tako javno, kot pri župniji sv. Vida, a drugače pa prav tako. So bili takrat pač taki časi, da so župnika preganjali, ali da jim je enostavno ušel. Tako se je zgodilo s prvim hrvatskim župnikom župnije sv. Pavla v nije sv. Vida. Njegov položaj I Clevelandu. Prej so bili Hrvatje bil naravnost težak, toda je! je pri župniji sv. Vida, 1. 1902 krepko vztrajal pri delu za to< so se pa odločili; da bodo imeli slovensko župnijo. Pri tem se ne more odrekati zaslug pri ustanovitvi župnije Rev. Furdeku, ki se je tudi zelo zanimal za to župnijo, kar jas- svojo hrvatsko župnijo. V ta namen so dobili iz Hrvatskega svojega duhovnika, Rev. Sut-liča, ki je prišel^v največje veselje Hrvatov. Organiziral jih no dokazuje, da je Rev. Fur-i ->e v župnijo, sezidal cerkev, ter dek šel v Ljubljano in na ta iih P° dveh letih »Pustil in od-način dobil bogoslovca Hribar- v stan kraJ- Tam se Je ,z" ja. Ko so Slovenci razmišljali, | razl1- kot Ms*r- M- G Dom" kje bi postavili cerkev, je bil. ladovac v koledarju "Naša Na- nasvet Rev. Furdeka, da jo po- v starem kra->u slabo tako da bodo imeli ljudje prili- izrazil ° tukajšnjih Hrvatih in ko naseliti se okrog cerkve. Ta | deJa1' da bi ra-*ši Plačil v nasvet Rev. Furdeka je bil po-!'starcm kraJu» ne*° da bi bl1 za polnoma na mestu. Zakaj, ako j ™Pnika v Ameriki!" To je bi-bi postavili cerkev pri 30. cesti lo deloma še slabše izpričevalo kot so jo želeli župljani, bi bila danes župnija sv. Vida zelo o-samljena, kakor so druge v tistem okraju. Tako je Rev. Hribar upošteval nasvet Rev. Furdeka, ker le na ta način je po-atala naselbina res .prav slovenska, da se niso mešali med kot pa za župljane sv. Vida. Toda podobnih slučajev je bilo ne samo v Clevelandu, ampak povsod po Ameriki. (Dalje prihodnjič.) RAZNmNMIVOSTI druge, pač pa so se lahko po- Dne 24. septembra t. 1. je v ljubno osredotočili okrog cer- New Rcchelle, N. Y. umrla 52 kve- letna Mrs. H. Glogan, ki je bi- Ker so Slovenci kar trumoma la štirikrat operirana na mož- prihajali v Cleveland, je cerkev *anih- Pokojnica je nekaj ted- sv. Vida kmalu postala prema j- pov Pred smrtjo določila v svoji hna zato je bilo treba misliti oporoki, da naj ji po smrti od- na povečanje cerkve. Tudi šole je bilo treba. V Ameriki brez župnijske šole ne gre, ker v javnih ljudskih šolah se noj poučuje krščanski nauk kot v| starem kraju. Radi tega je ka-j toliška šola poleg cerkve nujno potrebna. Leta 1902 je Rev. Hribar postavil trinadstropno režejo glavo in isto izročijo v medicinsko - znanstvene svrhe Dr. H. Cushingu, specialistu na Vale univerzi, kar se je tudi izvršilo. Divje race letajo do 6500 čeV-ljev v višini, jastrebi pa celo do 20,000 čevljev. V Ameriki je en poročen par izmed treh poročenih parov brez otrok. Tekom minule svetovne vojne je v bolnišnicah umrlo 1220 ameriških vojakov ker so bili zastrupljeni s plinskimi bombami. V Ameriki ^je 23 bilijondo larskih korporacij. Med temi je 5 zavarovalninskih družb, 6 železnic, 5 utilitetnih družb, 1 oljna družba, ena jeklarska, ena avtomobilska in 4 banke. Italija je morala plačati družbi Sueškega prekopa $3.20 za vsakega vojaka in delavca, ki se je vozil na kakem italijanskem parniku skozi Sueški prekop proti Abesiniji. - V Ameriki raste 250 različnih vrst pšenice. En milijonski del enega palca (inch) je toliko, kakor 46,-000. del debelosti nove desetice. Dalje je (.000001 palca) toliko, kolikor en človeški las proti debelosti 9 palcev. Debelost čas-niškega papirja znaša eno tri-tisočinko enega palca; torej je te vrste papir 3000-krat debelejši kakor pa fcna milijonka palca. Merilo za en milijonski del palca ima Fordova tovarna v Detroitu, Mich. Patron zamorcev je sv. Peter Claver (9. sept.), katerega je 1. .1888 papež Leo XIII. prištel k svetnikom. Sv. Peter Cla ver je 40 let misijonaril med zamorci v Afriki, ter jih je krstil in spreobrnil okrog 300.000. Prvi ameriški svetniki, ki so bili nedavno prišteti med blažene so sledeči francoski mi sijonarji: Isaag, Jaques, John de Brebeuf, Gabriel Lalemant. Anthony Daniel, Charles Gamier, Noel Chabanel, Rene Gou-pil in John de La Lande. Navedeni misijonarji so bili v 16. stoletju umorjeni od Indijancev. Izvirno, na pergamentu spisano ustavo Združenih držav ameriških se hrani v kongresni knjižnici v Washingtonu, D. C. v posebni varni omari. Vsako leto na 17. sept. je ta važna zgodovinska listina občinstvu na ogled. Pri tem je važno dejstvo, da te ustave George Washington ni podpisal, ker se je mudil med svojimi vojaki, ki so se bojevali z Angleži. dne 6. avgusta, 1893, so imeli'leseno šolo , in povečal cerkev, Slovenci prvo službo božjo, ka-1 da je odgovarjala potrebam. Za tero je opravil novi župnik Rev. poučevanje v šoli je Rev. Hri- Hribar. To je bil začetek župnije sv. -Vida. Mestece Mason City, Wash., broječe 3000 prebivalcev ima pc vseh hišah napeljano električno kurjavo. V tem mestu ne vidite niti enega dimnika na kaki strehi. bar dobil šolske sestre, ki so bi le začasno nastanjene v novem; Ko je od 1. 1810—1828 vla-Zupnija sv. Vida je bila or-i šolskem poslopju ter poučevalo' dal Tshaka, kralj Zulukafrov v ganizirana s 65 družinami, in prvi cerkveni svetovalci so bili: John Novalc, Frank Pucelj, Andrej Zakrajšek in Mihael Ske-be. Dne 29. junija, 1894 so kupili na vogalu cest Norwood in Glass zemljišče za novo cerkev. Plačali so zanj $6,000.00. Kraj je bil še skoraj popolnoma prazen, toda za naseljevanje okrog cerkve je bil to najboljši pogoj. Še isto leto so pričeli z slovenske otroke v slovenščini. Afriki, je določil vsako leto en Danes so ti že odrasli možje in dan za poroke na debelo, ali v žene, ki govorijo dobro sloven- j velikem številu. V ta namen so ščino, kljub temu, da so bili ro- jeni tukaj. Ker je župnija vedno bolj na-taščala, je bilo treba duhovnega pomočnika. Prvi je bil Rev. Kerže, ki je služboval kot kaplan pri župniji sv. Vida. Toda ne dolgo, ker kmalu je odšel v bili vsi mladeniči in mladenke organizirani v vojaške polke. Na ukaz kralja se je moral polk mladeničev poročiti s polkom mladenk; za vsak par so bile določene posebne številke. Nekoč je kralj Tshaka prisostvoval ogromni poroki 25,000 ne- sesedno naselbino Nevvburgh ter > vest in ženinov. Tshaka je i- graditvijo nove cerkve in dne j tam organiziral slovensko žup- mel 400 svojih otrok, katere je 18. oktobra, 1894, je škof Rt. Rev. Horstmann slovesno blagoslovil vogelni kamen za novo cerkev sv. Vida. Prvotno je bila želja župljanov, da bi bila posvečena nova župnija Materi nijo sv. Lovrenca. Za njim je prišel kot duhovni pomočnik Rev. Andrej Smrekar, poznejši župnik župnije Marije Vnebo-vzete v Collinwoodu. V tem ko je poteklo nekaj pa pomoril. Znanstveniki in naravoslovci računajo, daf se nahaja n: zemlji 450,000 različnih vrst žuželk in mrčes j a. Prijatelji in oboževalci v A-laski nedavno ponesrečenega Will Rcgersa in -Wiley Pasta so napresili generalnega poštarja Farleya, naj jima v porast i« spomin izda posebne poštne znamke. Farley bo skušal to izvršiti. Neki delavec V Washingtonu je imel ponudbo za službo r $15 na teden; ponudbo je pa odklonil s sledečo opombo: "Jai sem na relifu in dobivam $15 tedensko; ali ste neumni, ker mislite, da bom delal samo za ?2 na teden?" -o— Slike iz stare domovine v Ameriki Še mnogi naši ljudje se spo-! minjajo slik iz stare domovino,: ki smo jih gledali pred več leti v raznih naselbinah od New Yorka do zlate Calif orni je. Takrat so bile slike iz domovine J prvi tak pojav, bile so zelo ne- j popolne in pomanjkljive, toda narod jih je povsod z velikim) zanimanjem pozdravil in gle-| dal. Od tega časa pa do danes, so se te slike vse zboljšale kakor se da izboljšati vsaka druga stvar iz skušnje poprej. Časi so pa nam tudi doprinesli novih in pomembnih slik, ka-koršnih si poprej niti nismo mogli domišljevati, da jih bomo mogli kdaj gledati. Tekoče leto 1935 pa nas je kar naravnost presenečilo z no-vimi našimi slikami v tako bogati izbirki, da se niti ne da vse popisati. Citali smo o dogodkih v stari domovini. Oni, ki so bili dogodkom priča, so se izražali, da se sploh ne da pop'isati prizorov, ki so jih očividci sami videli, toda, od teh prizorov pa imamo ves posnetek in sicer v slikah, ki so bil? posnete tam in takrat, ko se je vse to dogajalo. Slike bodo pokazale vse, še več kakor so tisti videli, ki so bili tam v paradah, kajti slikar je stal ob strani dogodkov in slikal vse v namenu, da bo narod potem zrl v slikah kar je bila vsebina dogodkov namenjena. Tako imamo v slikah veliki Evharistični kongres v Ljubljani, ki se je vršil letos koncem julija. O tem veličastnem kongresu so pisali in pripovedovali eni, ki so bili priča slovesnosti da slike bodo potrdile resnica, ki je v originalu kot priča da je bilo res tako kakor so poročali očividci. Kongres v Ljubljani je ves slikan in te slike bo za en večer dovolj, če temu pridenem) še birmo v Žužemberku in pa slovesno procesijo v Velikih l^a-ščah, bomo imeli na ta način znameniti slikovni večer, ki nas bo spomnil na naj pomenljive j še dogodke iz našega življenja iz stare domovine iz mladih let. Pri tem bomo pa tudi videli, da je domovina še tista katoliška domovina, kakoršno smo pustili tam, ko smo pustili v njej svoje drage starše, brate in sestre. Mi smo lahko že na vse tisto zdavnaj pozabili in se ti« stim idealom odtujili, toda srce naše pa še hrepeni po istih običajih, ki so še danes sveti in častni. V slikah bomo videli, da je domovina še verna, da narod v demovini dejansko pokazuje versko prepričanje; ne samo o-troci in ženice, ki tako radi nekateri to predbacivajo katoličanom, slike naj govore, ki nič ne pridenejo in nič ne odvzamejo, kakor lahko časopisje na-ledi; slike bodo govorile resnico! V slikah tega leta iz domovine bomo gledali to leto veseli katoliški živelj in to nas bo utrdilo, da Je to, kar smo skušali tul^j gojiti medseboj v duhu katoliškega živija v popolnem skladu z našimi brati doma. Imam še številne druge procesije in parade iz domovine, ki vse spričujejo, da je narod doma za.veden in navdušen, tako za narodno kakor tudi zd versko stvar roka v roki z dnigim; tukaj pa hočejo da se delimo v dva tabora! S slikami nameravam v sredi novembra pohiteti v srednji za-pad. Naselbinam bom Š3 pravočasno naznanil kdaj da prihajam, da se lahko pripravijo za to pomembne predstave. Kdor pa želi v tem še kaj več vedeti, se vsaki čas lahko obrne na podpisanega za pojasnila. Anton Grdina, lastnik slik 1053 East 62nd St. Cleveland, Ohio. Opomba: Naj bo istočasno o-menjeno tudi to, da bom imel prav tako seboj za en večer slike velike Baragove proslave v Clevelandu, za en večer pa tudi veliki narodni evharistični kongres v Clevelandu, O. Znano jc, da imam tudi slikam pri-' merno glasbo in pesmi, ki istim odgovarjajo. -o-- Vesela novica za farane sv. Roka La Salle, 111.—Dne 6. oktobra je naš g. župnik Rev. Father Paschal oznanil v cerkvi, da nas dne 21. novembra obišče prevzv. nadškof dr. Gregorij Rožman iz Ljubljane. Vsled te novico je nastalo med nami veliko veselje in že v naprej kličemo pre-vzvišenemu nadškofu: Dobrodošli ! Fara Vas t>o sprejela kot najboljšega očeta nase mile domovine Slovenije. — Kaj več o tem še sledi. p. .ft ?r ft JgPNOra. OOTOBHB 1M5 Druilvu iv. Alejalje It. 83, Fleming, K««., za Franc«« Benedik, cert. 5320, izplavalo $15. ao Društvu «v. Valentina It. 145, Beaver Fella, Pa.,'*e Imbro Brkic, cert. 26416, izplačalo $15. MLADINSKI ODDELEK Zeperedna It. 17 BLSIB BENCIN, 16619, članica dru-Itva av. Cirila in Metoda It. 101, Cleveland, O., umrla 10. septembra 1035. Vzrok smrti: Mrtvični krč (Tetanus). Prlatopila k Jednoti 30. novembre 1026. Upravičena do podpore $450, kateri znesek je bil nakazan 18. septembra 1935. Josip Zeler, gl. tejnik. IMENA ČLANOV IN ČLANIC P BI* STOPILI H V MLADINSKI ODDELEK SEPTEMBRA 1935 Razred "A" K društvu sv. Jožefa St. 7, Pueblo, Colo.: 27980 Yvonne Marie Skala, 27981 Barbara L. Edwards, 27982 Ron. aid Kochevar, 27983 Bernard Kochevar, 27984, Virginia Mishmash, 27985 Gladys Mishmash, 27986 Raymond Kra-aovec. K društvu sv. Cirila in Mttoda št. 8, Joliet, III.j 27946 Anton Tadej, 27947 Lester Tadej. K društvu sv. Barbare št. 23, Bridgeport, O.: 27948 Thomas A. Marcinko. K društvu sv. Frančiška Saleškeg3 št. 29, Joliet, lil: 27927 Mary Ann Kuzma. K društvu sv. Jožefa št. 53, Wau. kegan, III.: 27975 Ludwig Zore, 27976 Kenneth J. Petrovcic, 27977 Robert L. Petrovič, 27978 Richard Chamernick, 27979 Barbara Chamernick. K društvu Marije Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa.: 27949 Mary Grace Fortun K društvu sv. Petra in Pavla št. 91, Rankin, Pa.: 27928 Albert Marecic, 27929 Charles Marecic. K društvu sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111.; 27930 Josephine A. Erjavec, 27931 Richard Gaczkowski. K društvu sv. Jožefa št. 110, Barber-ton, O.: 27950 William Krizay, 27951 Andrew Krancz, 27962 Frank Mfhelcic, 27953 Vera Kukec. 27954 Lucy Kukec. K društvu sv. Srca Marije št. Ill, Barberton, O.: 27955 Vincent M. Kach. K društvu sv. Roka št. 113, Denver, Colo.: 27932 Eileen Glivar, 27933 Rosemary Bohte, 27934 Raymond L. Cuba, 27935 Donald J. Fisher, 27936 Harold Williamson. K društvu sv. Ane št. 127 Waukegan, 111.: 27956 Georgine Keller. K društvu Marije Pomagaj št. 147, North Braddock, Pa.: 27937 Jennie Simcic. K društvu sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn.: 27938 William Vidmar. 27939 Robert Jack Rudolph. K društvu Mgrije čistega Spočetja št. 160, Kansas City, Kas.: 27940 Charles Bratkovich. K društvu sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, O.: 27957 Jean Lavrich, 27958 Geraldine E. Hrovat. K društvu sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa.: 27959 James Vrbanac, 27941 Joseph Sepac. K društvu sv. Jožefa št. 169, Cleveland, O.: 27960 Frank Bombich. K društvu sv. Ane št. 173, Milwaukee, Wis.: 27961 Gilbert Rojten, 27962 Rudolph Rojten. K društvu Marije Pomagaj št. 18S, Homer City, Pa.: 27963 Theresa Kre-jacic, 27964 Olga Krejacic, 27965 Kristana Krejacic. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 191, Cleveland, O.: 27966 Raymond Kern. K društvu Marije Vnebovzetc št. 203, Ely, Minn.: 27967 Joseph Skala. K društvu sv. Ane št. 218, Calumet, Mich.: 27942 Dorothy Maclntyre. Razred ♦ B" K društvu sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Colo.: 27968 Patricia Ann Za-kraysek, 27969 Leonard Kapushion, 27970 Anthony Vuletich, 27971 Kenneth J. Vuletich. K društvu sv. Jožefa št. 56, Lead-ville, Colo.: 27972 Robert Krizman, 27973 Betty Jean Taylor. K društvu sv. Roka št. 113, Denver, Colo.: 27943 Rose Lillian Russell. K društvu sv. Mihaela it. 163, Pittsburgh, Pa.: 27974 Frances Robic. K društvu Marije Pomagaj št. 176, Detroit, Mich.: 27944 Mary Louise Rom 27945 Robert P. Rom. Josip Zal ir. gl. tajnik. IZ URADA GL. TAJNIKA IZPLAČANA STAROSTNA PODPORA Zaporedna št. 85 IGNATIUS HRESTAK, 7269, član društva sv. Alojzija št. 42, Steelton, Pa., izplačalo 60 let starostne podporo v znesku $409.98. IZ URADA ffl. PODPREDSEDNIKA KSKJ. Barberton, Ohio.—Cenjeni mi sobojevniki: Poletna doba, ali doba zabav v senci je za nami. V tej dobi nisem hotel stopati pred vas s prošnjami in opomini, da se z večjo močjo oprime-mo dela za agitacijo novega članstva. Toda zdaj na jesen in v zimskih tednih do zaključka kampanje (31. dec.) bo pa nekoliko več prostega časa. Zato je treba, da napnemo vse sile za pridobivanje novih članov in članic. Dragi mi sobojevniki in so-bojevnice naše HI. armade! — Vem, da je težavno v teh še vedno slabih časih agitirati za MATT OVEN, 7149, član društva sv. Jurija It. 73, Toluca, UL, izplačalo 70 let starostne podpore v znesku $551.05. JOSEPH KOSCAK, 6831, član društva sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely, Minn., izplačalo 60 let starostne podpore v znesku $381.83. MICHAEL GERDOVIC, 19967, član društva sv. Štefana št. 1, Chicago, 111., izplačalo 60 let starostne podpore v znesku $296.28. IZPLAČANA IZREDNA PODPORA Zaporedna št. 27 Društvu sv. Janeza Evangelista, Milwaukee, Wis., za Luka Urankar, cert. 23505, izplačalo $15. Društvu sv. Petra in Pavla št. 64, Etna, Pa., za John Lalič, cert. 21597, izplačalo $15. BOJ ZA PRAVICO potest f*. j. milo vri nik Jera, ki ga je nekaj časa ne-, no in pripravljeno, a vendar bi do poroke morda še ne bilo tako hitro prišlo, če bi ne bila začela zopet Jera pritiskati nanj. Zdaj je bilo Grčarju na tem, da se poroka kar najhitreje izvrši. Najbolj so Grčarja skrbeli o-klici. V tem času, dokler bi ga ne oklicali trikrat, delala bi mu Jera lahko mnogo neprilik; zato se je odločil, da vloži pri škofi jstvu in pri okrajnem glavarstvu prošnjo za to, da bi mu iz-pregledali drugi in tretji oklic. Kadar je bilo treba in če je Grčar videl, da mu je tako na korist, tedaj se je prav rad nekoliko poniževal. Z župnikom nista bila nikdar posebna prijatelja, in izogibal se je župnišča. Zdaj pa, ko ni šlo drugače, se je približal župnišču. Naznanil mu je, da bi se rad oženil, povedal mu, odkod je nevesta in kako ji je ime, dalje pa je razodel tudi željo, da bi bil rad enkrat za trikrat oklic^n, in da bi se rad precej v pondeljek po oklicih poročil. Kot vzrok za to, da se mu tako mudi z ženitvijo, je navajal to, da pri svojem velikem gospodarstvu jako in nujno potrebuje gospodinje, zlasti jd tistega časa sem, ko se mu je miožila hči. Pri tem se je hli-nil, kolikor se je dalo, delal se pobožnega in prosil župnika, da naj mu pove, kdaj naj pride k zpraševanju. župnik je bil do-jer, vsega spoštovanja vredefn -nož. Postregel je rad vsakemu, je je le mogel. Dobro mu je de-o, da se je Grčar vedel to pot ako spodobno. Ni mu hotel o-jitati njegovega dosedanjega življenja. Upajoč, da se morda poboljša in da ga njegova žena »pravi na pravo pot. .Tudi se ni dalo tajiti, da je Grčar res •ulno potreboval ženske pomoči pri hiši. To, in ne Grčarjevo prilizovanje je napotilo župnika, da je svojeročno napravil zanj :ozadevjio prošnjo na škofij stvo zaradi oprostitve dveh oklicev. Razen tega ga je še poučil, kako naj tudi napravi prošnjo na o-! groba. Tebi, predrag« naša mati pa kličemo: Naj Ti sveti večna luč in naj Ti bo lahka ameriška gruda! Žalujoči: Mary, Ana, Katarina. Veronika. Elizabeta, hčere; John, sin; ; V Chicagu en brat in ena sestra. V stari domovini mati in trije bratje. Chicago, 111., 15. okt. 1935. VAŽNO ZA VSAKOGA ČADA a pošiljata denar * lUrf kraj; • KADAR It« namanj.nl * atari kraj. KADAR telit« koča i« »tar«*a kraja: KADAR rabita kako pooblastilo ali kak« I«. ja»o sa atar? VraJ w obrnite a« m«. KARTE prodajamo ta »ae bolj*« parnik« po najnikji ceni in aaeada tudi u »»« Mata. Potniki «o • nafti■ poar«do«ani*a voda« •ado* oljni. Denarne poftiljke tirriaJeiM Utee ta zanesljivo pe dnevnem ki Za 7a Za Za V ITALIJO 10« Lir 200 Lir 44.40 »00 Lir 8».20 1.000 Lir 17«.00 2.000 Lir 26S.00 2.000 V JUGOSLAVIJO Za $ r t 100 DinjZa $ 8.S6 Za t.25 200 DinZa 18.26 '..»0 >00 Din: Za 11.75 »00 Din! Za 2S.50 1.000 Din! Za 47.00 t.000 Din! Za Navaden« cen« M podvrfteae preaaembi, kakor ia kura PoAilfamo tudi deaar brsojaeae la tzertujeaeo iapUtiia « dolar Jih V Vti'n lastnem inleraau j«. da pilita nas. prijjo aa drugje poaluiita. na eeae ta poJaanHa. Slovenic Publishing: Co. (Olas Naroda—Travel Bureau > ti« West 1« St. New Tart, N V. ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN? Tedaj naročite najnovejšo knjigo, ki ima vse podrobne podatke za državljanstvo, in ki se dobi samo pri Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. HITRA DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Po lepi in prijetni južni progi na slovet ih parnlklh Italijanske parob rodne družbe Poskusite se enkrat pejjati po tej zanimivi progi. Morje Je v obče mirno; vožnja privlačna tekom celega leta, tako tudi ekonomska. Vprašajte za pojasnila vaSega potniškega agenta in se prepričajte Izborna kuhinja, kjer se vam servira dosti vina. Potujte ha teh modernih par-nikih. ki spadajo v vrsto najhitrejših in najlepših na celem svetu Lahko dospete z brzovlakom iz Genove ali Trsta naravnost v vaš rojstni kraj. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VULCANIA. IL januarja PREKO GENOVE — 15 UR V JUGOSLAVIJO MX CONTE DI SAVOIA Najhitrejši parnik na Edini ryro-stabiliziran J«4*11 ^ plavajoči brod 1«. nov. — 14. dec. — 18. Jan. 2. nov. — 30. nov. — 28. dec. Obrnite se na kateregakoli našega pooblaščenega agenta ali na 1000 Chester Ave., Cleveland. Ohio. ITALIAN LINE w Cena nno 20c SKUPNA POTOVANJA Rojakom, ki bodo potovali v stari kraj za Božič, se nudijo sledeči dobri parniki: 30. nov—CHAMPLAIN na Havre 6. dec —MAJESTIC na Cherbourg 7. dec—ILE DE FRANCE na Havre 14. dec— BERENARIA na Cherbourg 15. dec—EUROPA na Bremen Pišite nam po vozni red in cenik parnikov. . Mi zastopamo vse linije in parnik? ter vam v vsakem slučaju lahko postrežemo. CENE ZA POŠILJANJE DENARJA Za * 2.75 100 Din[Za $ 9.25 100 Lir Za 5.15 200 DinZa 1H.20 200 Ur Z* 11.75 500 Din>Za 44.0« 500 Ur Za 2S.50 1.000 Din Za 87.60 1.000 Lir Za 47.00 2.000 Din|Za 174.00 2.000 Lir ker se cene testo menjajo, so naveden« cene podvriene spremembi *ori ali doli Potil jamo tudi v dolarjih NOTARSKI POŠLI Ako rabite pooblastilo, iijavo. po« od ho .li kako druro notarsko listino nam piiit« m nndaljna pojasnila. LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Ine. 302 East 72 St. New York, N.Y. OFFICE OF PUBLICATION 6117 St Clair Cleveland, Ohio Phone: HEmbnon 3912 NO. 43 — VOL. IX. " The Spirit of a *R*ju and remained in session until 5:00 P. M. September 20th. The purpose of the meeting wa9 to invest accumulated monies, and also to dispose of other pending financial matters pertaining to this Committee. . k Those in attendance were Messrs. Opeka, Gospodaric, Germ, Rudman, and also Supreme Secretary, Mr. Zalar. Representatives from the following companies appeared before the Committee, and presented their bond offerings: Stifel, Nicolaus & Co. Inc., M. B. Vick & Co., E. H. Rollins & Sons, Ball-man & Main, Inc. In addition to the above, bond offerings were received by mail from the following companies: A. C. Allyn & Co., and C. W. McNear & Co. The following reports were presented to the Finance Committee by the Supreme Secretary: TO THE FINANCE COMMITTEE P rot her Chairman and Members of the Finance Board: I wish to report that according to your instructions, from Jan. 1. to Aug. 31, 1935 the following bonds in the sum of $253,-887.06 (Par Value) were purchased and an additional'£25,000.00 (Par Value) were refunded. J. Zalar, Supreme Secretary. Joliet, Illinois, Sept. 19, 1935. On motion made by John Germ; seconded by Frank J. Gospodaric the foregoing report of the Supreme Secretary was unanimously adopted. Frank Opeka. Chairman Finance Committee, R. G. Rudman. Recording Sec'y Finance Committee. Jo'iet, 111., Sept. 19, 1935. / TO THE MEMBERS OF THE FINANCE COMMITTEE Brother Chairman and Members of the Finance B„ard: I wish to report that according to your approval and order the following Real Estate Loans have been made between Jan. 1, and Sept. 12. 1935. J. Zalar, Supreme Secretary. Joliet. 111., Sept. 19, 1935. , REAL ESTATE LOANS MADE SINCE JANUARY 1, 1935: State of South Dakote, Rural Credit 4*4%; 11-15-42.................................................. 1-20-35 $ 10,500.03 S a:e of South Dakoca, Rural Credit 4%%\ 6-1-47................................................... 1-29-35 - 9,904.79 Ci.y of Los Angeles, City School 5% 8-1-6L......................................................-................ 1-30-35 11,446.32 City of Los Angeles High School 5%; 8-1-6».................................................................... 1-30-35 1,153.22 I City of Los Angeles, City School 5%; 8-1-60........................................................................ 1-30-35 5,707.65 , City of Los Angeles, High School 5%i 8-1-60...................................................................... 1-30-35 4,506.12 i Flint, Michigan, School \ 3-1-37...................................-............................................... 1-31-35 3,000.00 ' Flnt, Michigan, Sewer 5% ; 3-15-1943, 1044 and 1945........................................................ 1-31-35 7,085.98 Jersey City, N. J., School 4V*%\ 6-1-40............................................................................... 1-31-35 9,766.30 Camden, N. J, Municipal Building 4Ya%\ 7-1-58.,............................................................ 1-31-35 19,000.00 Jersey City, N. J., S-hool \Va/3%-, 10-1-53.............................*.............................. 2-15-35 416.60 Home Owners' Loan Corporation 2X%; 8-1-49.........................................-....................... 2-28-35 997.00 State o fArkansas Road District, Refunding, Series B; Interest—None; 1-1-49.......... 3-25-35 12,920.46 Central Falls (City), Rhode Island, High School and Grade Crossing 4%; 4-1-56.... 5- 8-35 5,368.23 Jefferson County, Alabama, Court House and Jail 1-1-56.................................. 5-11-35' 16,570.01 Cock Ccunry, Illinois, Poor Relief 5%; 2-1-52..................................-........................... 5-11-35 10,890.58 Los Angeles County, California, Sanitary District No. 1, 5-1-49........................ 5-11-35 10,506.21 Los Angeles County, California, Sanitary District No. 2, 5'A%; 5-1-58 and '61.......... 5-11-35 5,366.03 Jersey City, New Jersey, Water 4H%; 10-1-61................................................................ 5-14-35 16^14.87 U. S. of America Treasury ; 3-15-60.............................t............................................. 5-17-35 25,406.25 Tarrant County, Texas, W. C. I. D. No. 1, 4'/j%; M. and Š. 15; 3-15-49...................... 8- 6-35 10,738.52 JUVENILE DEPARTMENT Cicero-Stickney Twp., High School Dist. No. 201, Cook County, 111., Ref. 5%; 1-1-47 l-3l"-35 10,982.43 State of Arkansas, Rd. Dist. Ref. Series B; Interest—None; 1-1-49.............................. 3-25-35 • 550.00 'ndianipolis, Indiana (City), 4'ArA; 6-1-51........................................................................ 8- 1 35 10,764.68 Lvnwood School Tistrict, Los Angeles County, California, 5%; 1-1-59 and '60.......... 8- 7-35 11,038.94 Ham I on Townshio, New .le-sev, Refunding 4!4r/,; 6-1-1939 to 1942 inclusive.......... 8- 7-35 10,312.80 Camden County, New Jersey, County Building and Highway 4lA%\ 1-1-56................ 8- 8-35 10,765.05 Joliet Boosters Issue Si Regular Meeting Call 10,000.00 _ Joliet, 111.—The regular monthly meeting of the Joliet KSKJ Booster Club is scheduled for Monday, Oct. 28, in 2o!oooloc [ the clubrooms at 7:30 p. m. loiooo.oo All members are asked to at- 10,4i66o:tend and t0 help make the i,ooo!oo meeting more interesting now *5ooooo and throughout the winter is'ooo.oo months. 10/100.00 1,000.1) 5,000 00 4,000.00 3,000.00 7,000.00 EMERY DUST Br M tea Step 10,000.00 10,000.00 5,000.00 15,000.00 25,000.00 10,000.00 Name and description of prop. Lot 19 Block 60 in Sub. of Sec. 19 Twp. 39 N. R. 11 E. of 3rd PM. in Cook County 111. WV2 of Let 17 in Nelson-Bennett's Sub. cf SE \\ of SE Vx East of Illinois Central R. R. in the City of Chicago Cook County III. N. 40 ft. of Lot 4 in Block 40 in No. Joliet. Southerly 27 ft. of Lot 3 in Block 40 in No. Joliet Will County 111. Lot 23 and Lot 24 in Block 6 Lake Ave. Addn. Sub of Block 40 Uplands Park County of Pueblo State of Colo. Lot 4 in Block 16 in James II. Bowen's Addn. to So. Chicago Cook County Illinois. Lot 8 and N. 22 ft. of Lot 9 in Goebel's Subdivision in Will County Illinois. Lot 23 in Block 10 in Blvd. I Its. Sub. of NW V\ cf SW »/i Sec. 4 in Will Co. Illinois. Lot 3 in Katherine Bannon's Sub. of Lots 2 to 7 in Block 13 in the City of Joliet Will County Illinois. Lot 1 in Block 43 in No. Jo-iiet City of Joliet Will Co. Illinois. E. 100 ft. of E i/2 of Lot 2 Assessor's Sub. SE. Cor. N cf SW 14 of Sec. 9 in the City Joliet Will Co. Illinois. Sub-Lots 53-59-60 in a Re-Survey of Mix King's Sub. Part of Lots 8 and 11 in Cuyahoga County Ohio. Lots 1-2-3-4 in Block 1 in Cassidy's Addn. to Joliet located on W Vt of the NW »4 cf Sec. 10 in WiU Co. 111.' Lot 13 Fender's Sub. of B'ock 1 Canal Trustee's Sub. of the W V2 of Section 9 in Will County Illinois. Lot 1 except the E. 50 ft thereof in Bowen's Sub. of Block 8 in Will Co. 111. Lot 7 in Block 15 in Cassidy's Addn. to Joliet in Will County Illinois. S 12 ft. of Lot 13 and the No. 38 ft. of Lot 16 in the E Vt Of Block 13 in Will Co. Illinois. Sub-Lot 27 of A. L. Moses' Sub. of part of Orig. Euclid Twp. Tract 15 in Cuyahoga County Ohio. Lot 7 in L. E. Ross' Sub. of the E Vfe cf Lot 1 in Wm. Hutchins' Sub. in Will Co. Illinois. Sub-Lot 219 in Lake Shore Land Co. Sub. of part of Due 1-10-40 Date 1-10-35 Amount > 3,300.00 1-15-10 5 1-15-35 5,800.00 1-30-10 5 1-30-35 11,500.00 5-20-40 5 5-20-35 1,000.00 5-24-40 5 5-24-35 1,000.00 5-29-40 5 5-29-35 3,000.00 5-29-40 5 5-29-35 1,400.00 5-31-40 5 5-31-35 1,500.00 6- 4-10 5 6- 4-35 12,000.00 6- 5-40 6 6- 5-35 1,000.00 6-10-40 5 6 10-35 1,000.00 7- 1 45 4i/2 7- 1-35 70,000.00 7- 9-40 6 7- 9-35 1,700.00 • 7-12-40 5 7-12-35 15,000.00 7-22-40 5 7-22-35 15,000.00 7-30-40 5 7-30-35 1,500.00 6-15-38 6 8-19-35 2,900.00 8-28-40 5 8-28-35 600.00 6-15-40 6 8-31-35 2,190.00 $218,669.84 §209,337.06 10,000.00 550.00 10 «000 00 10,000.00 10.000.00 10,000.00 Grand total. S273.083.74 $259,887.06 Or'ginal Peser'oMon No-th Litt'e Ro-k Viaduct, Ark., Pulaski County, Fist. No. 1,5^: 4-1-43 and '44 Gulfoort (Citv), Miss., Stret Impr. General Obi. 5 '/4 'A ; 2-1-35 Amount BONDS REFUNDED FROM JAN. 1 TO AUG. 31, 19.15 New Description Arkansas, State of, Road District Ref. Series A, 3%: 1-1-49......................................................................515,000.00 Gulfport (City), Miss., Refunding 3-1-1946 and 1947.......................................................................... 5,000.00 The entertainment committee held a conference and made plans for a card party. The date will be announced later All members are asked to fully co-operate and make it a success as all others have been. C. L. P. JUVENILE DEPARTMENT Mississippi Tounty, Ark., Road Impr. Dist. No. 1, 6'/, ; 9-1-43 The first medal awarded an American citizen for distinguished service to his country was presented to George Washington by the Continental Congress on March 25, 1776, for his recapture of Boston. $20,000.00 _0_ No one is useless in this world who lightens the burden for Grand total..............................................................$25,000.00 someone else. Arkansas, State of, Road District Refunding, Series A, 3%; 1-1-49..................................................................... 5,000.00 6-15-40 5 9-1- 35 2,976.48 9-10-40 5 9-10-35 11,500.00 9-15-38 5 9-11-35 1,189.74 9-15-40 5 9-11-35 2,897.00 9-15-38 5 9-12-35 2,160.00 Orig. Euclid Twp. Tract 16 Cuyahoga County, Ohio. Sub - Lots 130-131-132-133-134 in Glenside Allotment of Orig. Euclid Twp. Tract 15 in Cuyahoga County Ohio. Lots 11 and 12 in Block 20 Rockdale Will Co. 111. S. D. Berwick Sub-Lots 54-5-6-7 Orig. Lot No. Euclid Tr. ^-10 in Cuyahoga Co., O. S. D. Plat Vol. 63 of Maps P. 27 Cuyahoga County Orig. Let. No. Euclid Tract 15. S. D. A. L. Moses' Sub-Lot 297 Orig. Lot Euclid Twp. Tr. 15 in Cuyahoga County O. On motion made by Frank J. Gospodaric seconded by John Germ the foregoing report of the Supreme Secretary was unanimously adopted. Frank Opeka. Chairman Finance Committee, R. G. Rudman. Recording Sec'y Finance Committee. Joliet. IP.., Sept. 19, 1935. It was unanimously adopted by the Committee that the matter cf loans on the following properties which are now in default be referred to the legal department of the KSKJ. with instructions to foreclose: 525 Jackson Street, Eveleth, Minn. 1105 No. Broadway, Joliet, III. 8857 Mackinaw Avenue, South Chicago, 111. 10401 Avenue M, Ssuth Chicago, 111. 807 Moen Avenue, Rockdale, 111. 9456 Commercial Avenue, South Chicago, 111. 9634 Ewing Avenue, South Chicago, II!. 1410 No. Nicholson Street, Joliet, 111. 314 Midland Avenue, Rockdale, 111. * 811 No. Hickory Street, Joliet, 111. A letter was received from Glenn Ratcliff, Attorney for West Matanzas Drainage & Levee District, County of Fulton, State cf Illinois, dated August 28, 1935, regarding RFC proposition. It was unanimously agreed to accept their offer. A letter was received from Dickson & Company regarding lirevard County Road & District No. 3 Bonds in default. This proposition was rejected. In regard to Elkin, North Carolina Bonds, the Board approved the refunding program as outlined by Attorney Cecil Smith, our representative in this matter. Should the town afti-rials refuse to accept said refunding program, then the KSKJ. is wi ling to participate in a law suit with other insurance companies and bond holders. Unanimously adopted. The town cf Bessemer City, North Carolina Refunding Plan, dated August 1, 1935, was unanimously accepted. It was unanimously agreed to exchange our Hennepin Drainage & Levee District, Putnam County, Illinois Bonds for State of Arkansas Highway 3% Bonds. It was also unanimously agreed to exchange our Glades County, Florida Highway Bonds and Palmdale Special Lake County (Formerly DeSoto County) Road & Bridge District No. 9 Bonds for State of Arkansas Highway 3% Bonds. A real estate loan on property located at 881 East 222nd Street, Euclid, Ohio, in amount of $27,000.00 was unanimously approved. The proposals submitted by the various bond companies were carefully investigated at length, and it was decided to purchase the following bonds: A. C. ALLYN & Co. KNIGHT COMMENTS ON KSKJ ACTIVITIES Brooklyn, N. Y.—Now thaJ the warm weather is gone foi another year and the basebal and swimming suits are pu away, basketball, football anc bowling will be the chief topic: for Our Page. What does fate hold in store for the different active societies of the Union? > What societies will be tht 1935-36 champions in the vari ous fields of athletics? Will it be the same story al. over again, or will we hear from some new athletic district? Will some unheard of society snatch the various trophies donated by the Athletic Board to sponsor and encourage activities? In the East, will the Knight? of Trinity find the long sough KSKJ competition that they've been looking for in both bas ketball and bowling? In the West, who will be the newly crowned champions? Can the Knights resume where they left off with their enviable string of basketball victories? Will the various tournament? come East as far as Connecticut or New York? Who can truthfully answer all these questions? Time alone will tell the tale and fate alone will be the ex ecutioner. At the present time, with the cold weather setting in, rhythm is creeping into the bones of those musically and dancing inclined and entertainment committees are busy making up social programs for the winter season. Also, those societies dramatically inclined are already putting in weeks of hard rehearsals to put over their comedy or drama. There also seems to be a feeling of high tension among officers of various societies due to the waning of the official year. vind up their year with numer->us successes in order to be igain favored at the elections; )thers are nonchalant, not car-ng what happens because their erms will soon expire. This time of the year is the :urning point of every society vhether it be for the worse or 'or the better. This feel of expectancy dom-nates until the new or re-elect-•d officers take hold and moothen out the difficulties ?or another year. If yoju happen to be in arrears in your dues and assessments through your own fault, pay up before the end of the vear so that the new officers '.an get off at a good start with 1 clean slate. This is the time of the year a'hen you car. do your society he most good with your presence at the meetings. Come down, have your say. ?ive suggestions, help your officers and in this way you will be a true KSKJ member. Loyalty and respect demands loyalty and respect. John P. Staudohar. ST. JOSEPH'S JUBILEE (Continued from Dage ?) Mary Treven, Frances Lesnak and Jennie Cepon; Al Cepon, accordion soloist, and the Mother of God Church choirs under direction of John Kovacek. The members of the entire board of St. Joseph's Society are as follows: Andrew Kosir, vice president; John Miks, recording secretary; Board of Trustees: Frank Zorc Sr., Joseph Umek and Frank Drass-ler. Members of the committee planning out the program for the 35th anniversary are as follows : Frank Jerina, chairman; Frank Opeka Sr., John Umek, the Rev. M. J. Butala, Andrew Kosir, Joseph Zorc, Frank Zorc Sr., Math Slana Sr., Frank jDrassler, Joseph Umek, John Some are working hard to Miks and Mike Opeka. F — 4.65 Basis — Mature March 15, 1957. Mr. Gospodaric, Secretary of the Finance Committee of $20,000.00—Knoxville, Tenn. 414% School Bonds — 4.60 (the KSKJ presented numerous applications for real estate loans /c Basis — Mature June 1, 1955. BALLMAN & MAIN, INC. $20,000.00—School District No. 99, Cook County 111., 5 Bonds — 4.04 Basis — Mature Jan. 1, 1-951. E. H. ROLLINS & SONS. $17,000.00—City of Mt. Vernon, New York 4% Bonds — 3.60 Basis — Mature 1954—1958. M. B. VICK & CO. $20,000.00—City of Akron, Ohio 4*4% Bonds — 4.25 Basis —Mature 1947. STIFEL, NICOLAUS & CO., INC. $20,000.00—State of Louisiana 5% Highway Bonds, Series from various applicants. Xhe applications were all thoroughly checked, and the following were unanimously approved: $1750.00—on property located at 1510 Cora Street, Joliet, 111. $3500.00—on property located at 1310 Vine Street, Joliet, 111. $2000.00—on property located at 59th & Greenwood Avenues, Milwaukee, Wisconsin. $19,500.00—on property of Franciscan Monastery, Lemont, 111. $1700.00—on property located at 15622 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Frank Opeka, President, Frank J. Gospodaric, Secretary Finance Committee, R. G. Rudman, Recording Secretary. ON PARADE: Spring to the average person means new togs to be in tune with nature's blossom time. Fall, though it ushers in a season of overcoats and >coal bills, may be excused temporarily because of its beauty. Ohio has no oranges or grapefruits or for that matter a sunny sun, the pride of the West, but it has a glorious fall that sends one scurrying for paints and brushes. At this writing Ohio is on parade in a fashion strut saturated with color. Its rolling wooded hills are a sight to be-holcL This bit was not inspired by the Chamber of Commerce, but is the response of a color-struck individual who advises you to take a peek at Ohio in its autumnal parade. PROGRESS: Newspapers print daily the note of science's progress and tell in detail the marvels of modern communication. They tell you all modern science is bent on radio-phon-ing, televising, teletyping, etc., pictures of modern war machines in action to give you, dear reader, a picture of wholesale slaughter before the echo of the gun subsides. We are patiently waiting the time when one of the radio chains will broadcast right from the front. Perhaps they have the mikes set up and will go on the air when the b.'g boys of the present melee get to the front—or don't they? And if hey do, will it be in the lingo of a sports broadcasts? Such, "This is great war! What a war.! A good war in anybody's country!" Will they have commentators to give the big-gun roars by the innings and add, "So-and-so isn't up to par"? WANTED: Following a little reading this commentator learned that a defensive war is justified. But who justifies the aggressor? There can be no defensive war, because defense follows aggression—and there is no provision for aggression. In the past years, usually after a war, we learn of all the heartaches and whatnot inci-ient to a war. But just stir up a war, and what do you have? A lot of lingo on pride, glory, etc. Why doesn't someone paint a real picture of war. something gorry and dripping with blood? Even if one did. it would be sidetracked with, "But they are' placing their blood on the altar of their nation." Brother, what are you doing? Or is it I? SHOW US: From time to time I noticed great stock is taken in the youth of the KSKJ. Is it justified? I read a lot about booster clubs' ideals of the KSKJ and what the young people think. The young people may think well, they may have the right idea, but it takes more than thinking to be in tune with the KSKJ. It means that the KSKJ is now in the midst of a membership campaign. What are the young people doing about it? If they are, they are silent about their work. Or maybe they feel this campaign business is an affair of the old-timers. In the social field the booster clubs merit recognition, so why not fall in the so-called practical field? This latter statement means, "After this vice presidential campaign is over, let the booster clubs sponsor a membership campaign." Surely, such successful groups as booster clubs who marvel on success could be' successful in recruiting new members for the KSKJ.