» pTaFnna t gotovini Leto LXm.,$t. 230 V Ljubljani, četrtek 9* oktobra I930 Cena Din t.— tahaja veak dan popoldne, isvaemši nedelje in prasnite. — I—ti do 10 petit a Din 2—, do 100 Trot Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S—, večji lnaeratl pettt Trsta Dte 4—. Popast po dogovora. In se ratni dauek posebej. — >Sloveoeki Narode Tel j a mesečno t Jugoslaviji Din 12—, sa inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo in upravništvo LjubHana, KnaBova ni- 5 Telefon št 3122, 3123, 3134, 3125 ki 3126. PO DR02KICE: MARIBOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Kocenova ni- 2. — Tel- l^u. N0¥0 MESTO, Ljubljanska c,, tet St 36. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt Ček. zavoda v Ljubljani Št M).351. KDO JE BIL SOTTOSANTI Strašne podrobnosti o „vzgojnem" delovanju fašističnega učitelja in njegove žene v Vrhpolju — Razumljivo ogorčenje prebivalstva Pasivnost italijanskih oblasti Zagreb. 9. oktobra. V zvezi z urno-*wn fašističnega učitelja Sottosantija fr Vrhpolju in z novimi preganjanji Slovencev v Julijski Krajini, poročajo >Novoeti« zanimive podrobnosti o ozadju tega umora, iz katerih je razvidno, da ne more biti govora o k*i-k-ero političnem zločinu, marveč, la gre najbrž za osebno maščevanje. Uči telj Sottosanti, ki je prišel v Vrhpolje iz Sicilije, je bil zaradi svojega postopanja zero osovražen. Prišel je v Vrhpolje nekako pred letom dni. Bil je tako siromašen, da se je ljudem kar zi smilil. Šli so mu na roko. mu dali hri-no in ga kljub temu. da ni znal niti besedice slovenski, sprejeli z vso gostoljubnostjo. Sprva je vračal milo "a drago, kmalu pa se je popolnoma iz premenil. V šoli in izven nje je začel postopati na način, ki mu ni primere. Pritožbe proti njemu so se vsak dan množile- Deoa si skoro ni več upala v So4o in je pripovedovala strašne stvari. >Slovenski kreteni, proklete svi-nje< in slične psovke so bile v šoli vsakdanje. Otroci so bili izpostavljeni pravim torturam. Kdor je izpregovoril le eno slovensko besedo, je bil kaznovan z 20 do 40 udarci po prstih, če pa še to ni zaleglo, ga je učitelj tolkel po "ustih, tako da so otroci prišli domov cesto vsi krvavi. Ljudje so ves to še mirno prenašali, dokler ni postal učitelj Sottosanti še brutalnejši. Nekega dne je tako pretepel neko deklico, da Je oMežara nezavestna. Ko se je zgru- dila na tla. jo je s svojimi kovanimi reviji butal v prsa in po glavi tako, da }e dobila deklica zelo težke poškodbe Oče dekleta je odvedel otroka k okrož nemu zdravniku dr. Pavlici v Vipavo, ki pa je ustavil vsako preiskavo z iz govorom, da se ne peča s šolskimi zadevami Zato tudi Sottosanti ni odne hal, marveč je postopal še bolj zverinsko. V šoli so se še nadalie vršili zločini, ki pa so dobili še drug značaj Redno se ie dogajalo, da je učitelj Sof tosanti pljuval otrokom v usta. če :*«> izpregovoril i kako slovensko besedo, kazen pa je poostril še s tem, da so morali otroci njegov pljunek požirati. Ker je bil Sottosanti razen tega še tuberkulozen, si je lahko misliti, kako ogorčenje je izzvalo njegovo postopanje med prebivalstvom. To pa še ni bilo vse Videč, da mu nihče ne more do živega, se je spozab ljjal nad dekleti ter jih spolno zlorab ljal celo vpričo svoje žene. Tudi nj? gova žena. ki je bila učiteljica, se je ravnala po metodah svojega moža. Pljuvala je otrokom v usta in se z veseljem udeleževala njegovih poltnih orgij. Na vse pritožbe, ki jih je prebivalstvo pošiljalo šolskemu nadzorniku v Vipavi, ni bilo nobenega odgovora-Molčalo je tudi poglavarstvo v Vipavi, a šolska oblast v Trstu se sploh ni zmenila za pritožbe uboge sloven ske raje. Šele na ponovne najhujše sadistične zločine, ki se jih sploh ne da Važni predlogi na britanski imperijalni konferenci Povišanje carine za lO°/0 na uvoz tujega blaga v vse dele britanskega imperija ianodoo, 9. okt A A. Na včerajšnji plenarni seji imperijalne konference so poročali zastopniki delegacij n vprašanju med-imperuairnh trgovskih odnošajev. Sklenjeno je Mo, da se sestanejo jutri glavni delegati, da bodo ptoučevafi to vprašame v luči raznih predlogov in izjav. Tajnik za dominijone Thomas je v imenu angleške vlade dejal, da nudi plenarna seja priliko doramijonom, da očrtajo svoj gospodarski položaj, o katerem se bo govorilo pozneje podrobnejše v odboru. Vsi delegati imajo velike izkušnje na gospodarskem polju in so prišli do prepričanja, da je zadela svet huda gospodarska kriza. Zadnjih 12 mesecev se je kritični poktžaj ▼ trgovini še poslabšal. Obseg trgovine je bil leta 1928. za 30% večji kakor je letos. Trgovina celokupnega imperija se je zmanj-Jađa za prav tatiko. NekoHko boljši položaj je bil v AngiHi, kjer niso bile posledice gospodarske krize tako hude. Leta 1930. se je zmanjšal uvoz Anglrie proti letu 1939. samo za 12%. dočnri je pade! rzvoz za 19%. Kljnb temu je bil gospodarski položaj v An-g!5i težji, kakor pa v domrnijonih. kier so se razvile vertke industrije. Aiielrja je uvozila živil, pijač, tobaka in swovm za 790 milijonov funtov, od tega aa 2?0 mitijonov rz. raznih delov imperija. Thomson je nadalje naglasal, da bi britanski imperij mogel producirati veliko •meč živil in surovin kakor doslej in tako ▼ občutni meri zmanjšati inozemski uvoz. Dominijoni uvažajo za 235 milijonov inozemskih industrijskih produktov, ki bi se lahko večinoma producirali v Angliji. Thomson je nato omenil veliko brezposelnost, ki vlada v Angliji in težka socijalna bremena, ki jfli mora nositi angleški narod. Obubožan je AngKje mora nujno imeti težke posledice tudi sa dominijone in zato je v interesu vseh, da se skupno razpravljajo ti problemi. Kanadski ministrski predsednik Bennett je predložil nacrt sa zaščito imperijalne trgovine. Govornik je ponudil deželi materi m vsem ostalim delegatom britanskega imperija prednost na kanadskem trgu na osnovi 10 odstotnega povišanja sedanjih carin, da bi se zaščitile domače industrije. Bennett je nadalje izjavil, da je prosta Imperijalna trgovina nemogoča. Nadalje je predlagal, naj se v vsaki deželi imperija ustanovi tehnični odbor, ki bo proučil vprašanje preferenčnih carin in njih vpliv na domači gospodarski položaj. Odbori naj predloge v taku 6 mesecev za gospodarsko konferenco, ki bo prihodnje ieto v Ottawi. Avstralski ministrski predsednik Scul-hn je naglašal, da bi sporazum med avstralskimi in angleškimi industrijalci o kritju avstralskih industrijskih potreb gotovo koristil obem strankam. Avstralska vlada je pripravljena, da ožitvotvori vse tozadevne predloge. O preferenčnih carinah je dejal, da je avstralska vlada sporazumna s predlogom in da želi sodelovati pri rešitvi tega vprašanja. Končno je predlagal, naj se ustanovi odbor, ki bi predložil podrobne predloge za politiko gospodarskega sodelovanja. Novozelandski ministrski predsednik Forbes se je bavil z metodami, ki so se že izvajale za povečanje medimperijalne trgovine ter izjavil, da je preferenčna carina najboljše sredstvo za to. Nato je navedel nekaj podatkov, kako velik vpliv so imele preferenčne carine na novozelandskem trgu za imperijalne produkte. Predlagal je, naj se čim bolj razširijo carinske ugodnosti na podlagi splošnega sporazuma ali pa posameznih dogovorov med dvema ali več deli britanskega imperija. Nova Zelandija je proti razširjenju državne trgovine in vmešavanju vlade v trgovske posle preko mere, potrebne za dobrobit ljudstva. Dokler ne bodo predloženi konkretni predlogi, pa ne bo podal svojega mnenja. Južnoafriški minister Havenga je dejal, da so označili prosto trgovino za lek za vse bolezni. Južna Afrika ni tega mn> nja. Pozdravila bo razširjenje imperijalnih trgovinskih odnošajev na osnovi dogovorov, ki bodo nudili recipročno carinske ugodnosti. Ti dogovori bodo morali veljati za dalje časa in zagotoviti stabilnost trgovine. London, 9. oktobra. Senzacija včeraj* šnjth razgovorov na konferenci angleške« ga imperija, je bil predlog kanadskega mi* n istrskega predsednika Bennetta, da naj se ob popolni carinski avtonomiji vsakega dominijona in matice zavežejo matica in posamezni dominijoni, da bodo pobiran" za uvoz tujega blaga 10% dodatek na vse obstoječe carine ozir. na carine, ki bodo še uvedene. V utemeljitvi svojega predlo* ga je Bennett izjavil, da je sedanji trenu* tek prav zadnji, v katerem je še mogoče doseči ožjo gospodarsko enotnost v im* periju. S tem je iasno namignil, da si bo Kanada, če Anglija ali osta4i dominijoni ne bodo pristala na ta predlog, poiskala opisati in označiti, je interveniral vipavski glavar in vsaj za nekoliko čar-a omejil divjanje tega vzornega učiteljskega para. Stvar pa je bila kmalu zopet pozabljena in sledile so nove orgi je. Spričo vsega tega in iz dejstva, da je bil Sottosanti. kakor poročajo italijanski listi, ustreljen iz lovske puške, je več kot verjetno, da srre za osebno maščevanje, ne pa za politični zločin, kakor skušajo to dokazovali italijanski listi, želeč očividno vnaprej opravičiti nadaljno preganjanje Slovencev. Zagreb, 9. oktobra. »Jutarnji List« poroda s Sušaka: V zadnjem času se množi število beguncev, ki prihajajo čez mejo iz Italije. Begunci pripovedujejo strahovite stvari o razmerah v Julijski Krajini. Neka žena, ki je skrivaj pobegnila iz svoje rojstne vasi v bližini Trsta, je pripovedovala, da njene vasi ni mogoče več spoznati. Nikjer ni slišati petja, nikjer videti veselega obraza. V vasi so ostale skoro same ženske. Moški so, kolikor se jim ni posrečilo pobegniti, ali deportirani na Liparskem ali pa zaprti v raznih italijanskih ječah. Persekucije fašističnih miličnikov so na dnevnem redu in ljudje niso nikdar varni za svoje življenje. Sedaj so začeli preganjati tudi žene. Pazijo na to, kako govore matere s svojimi otroci in zahtevajo, da mora k) govoriti samo italijansko. Gorje staršem, ako fašisti izvedo, da so se njihovi otroci igrali v sTo ščmi ali hrvaščini. drugo gospodarsko ozemlje. Bennettov ul* timatum tolmačijo v Londonu tako, da bo Kanada iskala priključek k Ameriki, če bi bil drug svetovni del pripratvljen sprejeti 10% dodatek na carine. Kot demonstraci* jo v zvezi s tem smatrajo okolnost, da Kanada ni hotela naložiti niti najmanjšega dela svojega nedavnega 4% posojila v Londonu, temveč je ves znesek 100 milijo« nov dolarjev naložila v New Yorku. Protisovjetski blok na Balkanu Varšava, 9. oktobra. Po poročilu lista »Kurier Warszavski« iz Moskve, je sov* jetski tisk zelo vznemirjen zaradi balkan* ske konference v Atenah, ki je bila po tr* datvi »Izvestjaa sklicana, da bi omogočila ustvaritev enotne fronte proti sovjetom od Vzhodnega do Črnega morja. Po var* savski agrarni konferenci je balkanska konferenca v Atenah nadaljni korak za ustanovitev protrsovjetskega bloka. Fašistična napadalna organizacija Rim, 9. oktobra. AA. Sinoči je bila v palači »Venezzia« druga seja velikega fa* šističnega sveta. Predsedoval ji je Musso* lini. Svet je odobril statute organizacije mladostnih fašističnih udarnikov. V to or* ganizacijo se bodo sprejemali mladeniči od 18 do 21 leta in bodo odvisni od stran* ke. Poročilo zunanjega ministra Grandija o mednarodnem položaju je bilo v celoti odobreno. Svet ie pri tej priliki ponovno po vda ril zahtevo po pomorski pariteti s Francijo. Sprejeta je bila pozdravna br* zojavka bolgarskemu kralju Borisu k nje« govi zaroki s princeso Giovanno. Nato je svet razpravljal o določitvi smrtne kazni v novem kazenskem zakoniku. Nepoboljšljivi makedon-stvujušci Sofija, 9. oktobra. AA. Včeraj se je pred sodiščem v Sofiji začel proces proti morilcem Pundeva. Centralni odbor makedonske revolucijonarne organizacije objavlja danes skoraj v vseh listih deklaracijo, v kateri pravi, da je bil Pundev ubit ker je rušil edmstvo Makedoncev. Silobran, v katerem se izražava zmisei vse makedonske borbe, je naletel po nesreči na različne sankcije bodisi v Pragi, Dunaju ali Milanu. V deklaraciji dalje pravijo, da Vanče Mihailov ni dal niti pismeno, niti ustmeno naročHa za umor Pundeva. Pundev je bil kaznovan na način, kakor zahtevajo statuti VMRO. Na kraju deklaracije je dalje rečeno, da je proces proti Mihajlovu drzen političen akt proti osvobodilni borbi Makedoncev. Makedonci bodo nadaljevali svojo borbo po sedanjih potih in metodah. Razkol v Heimwehru Hroteki Heimvvehr m knez Starhemberg — Skupne kandidatne liste krščanskih socialcev rn Heimvvehra D11 naj, 9. oktobra. Kakor znano, je v dijaški četi tirolskega Heimwehra nastal odločen odpor proti politiki voditeljev po vstopu v viado V izjavi, ki so jo poslali heimwehrovski dijaki notranjemu ministru Starhemhergu, pravijo, da so po prevzemu vodstva rieimwehra po knezu Starhember-gu pričakovali strogo nacijonalno smer organizacije, poslednji odloki vodstva pa kažejo, da je izdalo program organizacije na način, ki ie presenetil najbolj črnoglede pesimiste. Po mnenju poštenega heinnveh-rovca ni mogoč sporazum med dr. Stra-fello in Heimwehrom, toda nasprotno je bil dr. Straffela prav s pomočjo predstavnikov Heimwehra postavljen na najvišji položaj in je sedaj le še vprašanje časa, ali ne bo postal cek> član in morda še voditelj Heim-wehra. Vodstvo pa je izdalo načela Heim-wehra tudi s svojo zvezo s stranko, ki je odločno proti vsaki združitvi z Nemčijo. Dunaj, 8. oktobra d. Deželni glavar dr. Buresch je imel v Grmindnu zaupni sestanek, na katerem je napovedal, da bodo kljub vsem vestem o samostojnem nastopu Heimwehra vložili krščanski socialci in Heimvtehr skupne kandidatne liste. Dos'.ej so bile te liste že sestavljene za Sp. Avstrijo. Te liste bodo predstavljale volilni blok, ki bo enoten po naziranju. kakor tudi po delovnem programu. Vsa znamenja kažejo, da bo dosegla ta skupna kandidatna lista zadostno število glasov za sestavo vlade krščanskih socialcev in Hcimu ehra. Dunaj. 9. oktobra. Bivši voditelj Heim-\vehra dr. Steidle je izjavil novinarjem, da so vesti u samostojnem nastopu tirolskega Heimwehra še preuranjene in da se bo vršil šele prihodnje dni sestanek voditeljev ti" rolskih heim\vehrovcev, na katerem bo odločeno, ali bo nastopil tirolski Iieimwehr pri volitvah s samostojnimi kandidatnimi listami ali pa skupno s krščanskimi socialisti. Zastoj v ruski pjatiletki Trimesečni gospodarski moratorij — Občutno pomanjkanje premoga Odpor proti izvozu žita Moskva, 9. oktobra. S. L oktobrom je nastopila v gospodarskem življenju sovjetske Rusije doba odmora pri izvajanju petletnega gospodarskega načrta, ki jo imenujejo sovjetski listi »trimesečni gospodarski moratorij«. Namen tega moratorija je predvsem nadomestiti zaostanke pri izvajanju gospodarskega načrta v zadnjih dveh letih v posameznih gospodar, panogah. Osrednja vlada posveča posebno pozornost celotni bilanci dosedanjih uspehov dela za izvedbo petletnega načrta ter skuša z intervencijami doseči izpopolnitev tega načrta. Vse podrejene sovjetske organizacije so dobile najstrožji nalog, da zastavijo vse sile za izvedbo gospodarskega načrta do zadnje točke. Moskovska »Pravda« naglasa, da je treba posvetiti še prav posebno pažnjo onim delom gospodarskega življenja, ki so se sedaj izkazali kot šibki in nezadostni. Predvsem velja to za premogovno industrijo, ki ni dobavila tolike množine premoga, kakor je bilo določeno v petletnem načrtu. Zato preti Rusiji resna nevarnost, da nastopi v slučaju ostre zime veliko pomanjkanje kuriva. Posledica pomanjkanja premoga bo nova zmešnjava v železniškem prometu, ki se ga je komaj sedaj posrečilo urediti. V teku treh mesecev mora sovjetska premogovna industrija nadoknaditi nič manj kakor 17 milijonov ton premoga, ki ga je doslej premalo dobavila Druga glavna naloga sovjetske industrije je povečanje produkcije železa in izpopolnitev vagonskega parka sovjetskih železnic. 20. septembra bi morale imeti namreč sovjetske železnice po gospodarskem načrtu v obratu najmanj 57.000 vagonov, kar pa se ni zgodilo, ker manjka še vedno vec tisoč vagonov. Gospodarsko moratorij pa ima tudi jtoll-tično ozadje ter ga smatrajo splošno tudi za odmor, ki si ga je Stalin sam odmeril. Z izvajanjem petletnega načrta je zvezal Stalin namreč celo svojo politično bodočnost in je prisiljen sedaj z vsemi mogočimi manevri zakriti neuspehe pri dosedanji izvedbi petletnega načrta, Pariz, 9. oktobra. Ruski emigrantski listi »Dnji« objavlja vsebino proti Stalin« naperjenega letaka, razširjenega pretekrl mesec po vsej Rusiji. V tem letaku protestira »odbor delavskih kmetskih organizacij« proti izvozu žita iz sovjetske Rusije m poziva delavce in kmete, naj ne izpolnjujejo naredb Stalina in njegovih pomočnikov. Kot sredstvo za borbo proti Stalinu priporoča letak delavcem splošno stavko, kmetjm pa izpolnjevanje gesla, naj s»e ne da Stalinu niti funta hrane. Moskva, 9. oktobra. Sovjet v Moskvi je določil nov sistem za. racioniranje živil v moskovskem okraju, ki bo stopil v veljavo 1. novembra. Od tega dneva dalje bo količina živil za podeželske delavce, zaposlene v tovarnah in železniških delavnicah, zvišana na račun drugih slojev prebivalstva. Osebe, ki se bavijo direktno ali indirektno z verskimi stremljenji aH zasebno trgovino, ne bodo v bodoče več dobivale nakaznic za živila, razen za svoje otroke pod 14. leti starosti. Državljanska vojna v Braziliji Zmagovit! revolucionarji — Bop polnem razmahu — Zvezna vlada Newyork, 9. oktobra. AA. Prednje stra* že upornikov so prekoračile že meje drža* ve Parane in prestopile na ozemlje države j Sao Paolo. Tri tisoč revolucionarjev je za* vzelo Itarro. Letala zvezne vlade so bombardirala me* sto Bellohorizonte. Vstaške čete so sestre* lile eno zvezno letalo. Po poročilu iz Man* tevidea so vstaške čete dosegle v državi Parani dokajšnj« uspehe. Vladni konj eni* ški polk, ki ga je napadlo 150 upornikov, se je rešil le z begom na argentinsko ozemlje Baenos Aieres, 9. oktobra. Po vesteh iz Montevidea z meje so se vla-de držav Pa* rana, Goyaz in Matto Gross prncljučile re» vohaerji. Uipornikj korakajo proti državi Parani. Po vesteh o spopadih v Rio Gram* de do Sul sta se dva častnika in 120 mož dolgo upirali predaji. Zasedbene čete se imele tri mrtve m 10 ranjenih. Po brzojavki iz Montevidea so uporniki usmrtili podpredsednika v ParybL Guver* nerja mest Pernambuco in Rio Grande do Norte sta po morju zbežala v Rio de J a* neiro. Guvernerja v Pianhv in Parany sta morala odstopiti. London, 9. oktobra. Posledice brazilske revolucije vzbujajo na borzah precej skrbi. V Londonu samem je za okroglo 300 milijonov fantov brazilskih Č vrednostnih papirjev, katerih tečaji so padli za 30%. Newyork, 9. oktobra. Po vesteh iz Porta Alegra, so uporniki zavzeli mesti Natal in Rio Grande de Norte. Zvezna vlada je kljub temu samozavestna in izjavlja, da bo imela v 48 urah 100.000 mož pripravljenih za boj proti upornikom. Več brazilskih bojnih in trgovskih ladij je na poti v Ri« Grande do Sni, odkjer bodo napadle vladne čete upornike z morja. Z odlokom predsednika je bilo poklicanih 10 letnikov re rervistov k orožju, tako da bo v celem mobiliziranih 420.000 mož. Uporniki so v pristanišču Rio Grande do Sul potopiti trt panrike, da bi s lem prepvečSi napade 1 med vstašl m vladnimi četami v mobifizirala pot milijona vojakov Rim, 9. oktobra. AA. Braziljsko poslaništvo je izdalo komunike, v katerem potrjuje, da so izbruhnili revolucijski upori v braziljskih državah Minas, Geraes in Bello horizonte. Uporniki so zavzeli mesto Natal in del ozemlja države Parana. V zvezni prestolnici in v ostalih 21 državah Brazilije pa vlada popolni mir in red. Zvezna država je prejela iz teh pokrajin ponovne izjave brezpogojne vdanosti in zvestobe. V vsej Braziliji je proglašeno obsedno stanje. Bančni zavodi so zaprti. Zvezna vlada zbira močne oddelke, ki jih bo poslala proti upornikom. Mornarica je odplula v Rio Grande, dočim bo letalstvo podpiralo zvezne čete proti revolucijonarcem. London, 9. oktobra. AA. Po vesteh iz Brazilije se je vnela ljuta bitka med uporniki in zveznimi četami v bližini argentinske meje. Uporniki razpolagajo z 80.000 popolnoma opremljenimi vojaki. Poveljuje jim general Muchele Costa. Mnogo zveznih vojakov je prestopilo k upornikom. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.76, Berlin 13.4075 do 13.4375 (13.42.26), Bruselj 7.S697. Budimpešta 9.8823, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 795—798 (796.5), London 274.03. Newyork 56.18—56.38 (56.28). Pariz 220.29 do 222.29 (221.29), Praga 167.06—167.S6 (167.4«), Trst 294.15—296.15 (295.15). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9. 12875, Pariz 20.185. London 25, Newyork 514.5, Bruselj 71.80—71.81, Milan 26.945.. Berlin 122.40. Dunaj 72.68, Sofija 3.73, Praga 15.28, Var-57.70, Budimpešta 90.175, Bukarešta >SLOVENSKI N A K O D«, dne 9. oktobra 1930 Stev. 230 Minister Preka v Ljubljani Inspekcija po tukajšnjih zavodih — ga vodovoda Ljubljana, 9. oktobra Dati je prispel z brzo vlakom iz Zagreba minister narodnega zdravja Preka v spremstvu Šefa svojega, kabineta dr. Ma-žarja in inšpektorja dr. S tam par ja, Qosp. minister se je takoj po dohodu odpeljal v splošno bolnico in si ogledal do 10. ure dopoldne vse oddelke. Spremljala sta ga Pole.g" imenovanih gospodov dr. DolSak, načelnik oddelka za zdravstvo pri bansKi upravi, in dr. Gerlovič, ravnatelj splošne bolnice. Gospod minister si je ogledal tudi zavod za zdravstveno zaščito mater in de-ce, kjer ga ie kratko informiral o poslovanju zavoda primarij dr. Dragaš. Iz splošne bolnice se je g .minister odpeljal v Higijenski zavod, kjer mu je razkazal vse oddelke direktor dr. Pire. Minister se je zlasti interesira! za načrt zgTad-be 120 km dolgega vodovoda v Suhi Krajini, ki ga je dal izdelati še bivši deželni odbor in ga je sedaj Higijenski zavod prilagodil novim razmeram. G. minister je obljubil, da bo dala država za vodovod za 12 milijonov dinaj-jev cevi na razpolag*), ako prevzame drugi del stroškov banovina. O vodovodni da bo razpravljal še danes na banski upravi. - Pomoč pri zgradbi 120 km doige-v Suhi Krajini j Gospod minister se je po ogledu Higi-' j enakega zavoda odpeljal v umobolnico ia Studenec, kjer mu je razkazal prostore primarij dr. Divjak. Po kratkem ogledu se je odpeljal v žensko bolnico, kjer ga je sprejel namesto zadržanega primari ja profesorja dr. Zalokarja dr. Pehani. Okoli pol 12. dop. si je gosp. minister ogledal še šolsko polikliniko na Resljevi cesti. Sprejela ga je ga. dr. Kristanova, Minister si je dopoldne ogledal v spremstvu ravnatelja dr. Bohinjca se Okrožni urad in se nato odpeljal na ban* sko upravo, kjer ga je sprejel vršilec dolžnosti bana dr. Pirkmajer. Kakor smo poučeni, se bo vršilo ob pol 1. popoldne kosilo v Unionu, nakar se minister v spremstvu dr. Mažarja, dr. Štamparja, dr. Dolšaka in dr. Pirca odpe* Ije z avtomobilom v Celje. Spotoma si bo ogledal Zdravstveni dom v Lukovici, v Celju pa istotako Zdravstveni dom in ta* mošnjo bolnico. Minister Preka se nato odpelje v Zagreb, kamor dospe od pol 7. zvečer. O vseh tukajšnjih zavodih se je mini* ster pohvalno izrekel in 9e glede na obilico poslov, ki jih vrše, izrazil, da imajo zelo mak) osobja. 78 milijonov dinarjev za stanovanjske iise Kolfko stane v LJubljani kvadratni meter zazidane ploskve Ljubljana, 9. oktobra. Kakor znano, 'smo v^ Ljubljani dosegli letos rekord v zidanju. Poročali smo že, da je bilo zgrajenih toliko hiš, kakor še nobeno leto po vojni. Od prevrata do danes je mesjna ojbčina sezidala stanovanjske hiše v Janežičevi ulici, Sredini, na Dunajski cesti, za Bežigradom 7 hiš in 13 zasilnih hiš, na Jegličevi cesti, ob Vodovodni cesti in Nušakovo vojašnico. Iz akcije tkz. obligacijskega posojila je pa gradila mestna občina stanovanjske hiše na Poljanski cesti, Delavsko zbornico, v Koleziji in za Iopničarsko vojašnico. Za zgradbo vseh ieh hiš je bila potrebna stavbna glavnica v znesku 61,933.326 Din. Stavbna glavnica je sedaj v celoti krita s posojili pri Mestni hranilnici. Za presojo, za kakšno ceno je gradila mestna občina, služijo tile podatki: Od 1. 1921. do 1924. kažejo enotne cene za etažo poslopja ogromen, potem pa padec za 30% do 1. 1925. Ko so n. pr. gradili hišo na Janežičevi cesti 1. 1921. za 612 Din m2 etaže, so L 1923.-24. gradili I. mestno hišo za Bežigradom za 1060 Din za m2 etaže. Od L 1925. so cene skoro ustaljene. Odvisne so od boljše ali slabše izvršitve ter se gibljejo od 720 do 850 Din za m2 pri •normalnih poslopjih, katerih vnanje zi-dovje je vsaj 45 cm debelo. Najcenejše so zidali kolonijo 16 hišic na Vodovodni cesti: po 535 Din za etažo, pri kateri je vnanje zidanje le 30 cm debelo. Enotne cene za m2 etaže so izračunane takole: klet in podstrešje se računa za pol etaže, enakg^ ravna betonska streha, man-sarda s popolnoma ravnimi stropi pa je računana kot polna normalna etaža. Vna-nja naprava. zveza vodovoda, greznica, vnanje stopnjice in drugo, kar ni v obsegu enotnosti poslopja, je izvzeto iz cene enotnega glavnega dela poslopja. Privatna podjetja izkazujejo točno iste enotne cene kot mestna občina pri gradnji svojih stanovanjskih hiš.. Tvrdka Tčnnies Leonid Andrejev: Mladoletje Že znano pretresljivo dramo »Dnevi našega življenja« so sinoči nanovo naštu* dirano in z novim osobjem zaigrali z moč* nim uspehom. Režiser ravnatelj drame Pavel Golia je predstavo izvrstno pripra* vil. prav lepo izrežiral ter vsem sodelujo* čim vdihnil vidno vnemo za vsak posa* mezni značaj. Kostumi in maske so bile globoko premišljene ter so vzbujale s svo* jo različnostjo in rusko tipičnostio veliko zanimanje. Predstava se je razvijata v na* petem tempu. Spočetka sicer se ne dovolj iskrena v občutju veselih dijakov na :z* letu, je predstava rasla ter se vzdržala do zaključka na višku. Olgo Nikolajevno je predstavljala prs dobro Vida Juvanova, ki je prinašala sladke sentimentalne prizore prav tako iskreno prečuteno, kakor izraze obupne upornosti in suženjske nemoči z ul'inko* vito dramatičnostjo. Nikolaja Gluhovceva je igral g. Jan, ki postaja zmerom narav* nejši in je patetično zategovanje in trga* nje govorice malone že popolnoma opu* stil. Njegova kreacija ie bila polna živ* Ijcnske resničnosti in mladostne tempera* mentnosti, vseskoz pa inteligentna in efektna. Izmed ostalih je omeniti odlično po* dajana značaja Onufrija in zdravnika v. Rankena, ki sta ju imela g. Cesar in g. Kralj, oba z imenitno masko. Prav tako je bil izvrsten podporočnik Mirovnov g. Le* var. Med dijaki so bili prav zanimivi tipi zabavni Miška (Gradiš), nemuzikalni pe* vec*Blohin (Pent), fizik (Sancin) in Arhan» gelski (Jerman). Nesrečno zvodn;co ma* ter. Evdokijo je v govorici in kretnjah nekoliko preveč ostro podajala ga. Medve* do^va: zahajala je v groteskno karikaturo. Pijanko propalico iz obupa je s tem poteg* nila v komiko, dasi ta stran ne more biti glavna na tem značaju. Kakor povedano, je predstava močno učinkovala ter je bilo v prav dobro zase* navaja kot enotno ceno 250 Din za 3 m3 poslopja, kar ustreza 850 Din m2 etaže. Tvrdka >Probuda< računa enotno ceno 800 do 850 Din za m3 etaže za normalno višino, višje trgovske lokale pa računa po 900 do 11)00 Din za m*-. Tvrdka Slokan izkazuje enotno ceno 740 do 850 Din za m2. Mestna občina ni pospeševala gradbene akcije v Ljubljani le na ta način, da je sama zgradila stanovanjskih hiš za 61.933 tisoč 3U6 Din, ampak je podprla tudi privatno gradbeno akcijo, kolikor je mogla. Prevzela je med drugim garancijo za gradbena posojila: gradbenemu društvu učitelj-stva na sedanji tehnični šoli, stavbni zadrugi >Stan in dom«, stavbni zadrugi drž. nameščeneev >Dom<, stavbni zadrugi mestnih nameščencev, stavbni zadrugi >Hera«, posameznim interesentom po pravilniku e kreditu za zgradbo malih stanovanjskih hiš in za zgradbo zasilnih stanovanj v skupnem znesku 17,510.000 Din. Privatno vzpodbudo za zgradbo stanovanjskih hiš mestna občina še nadalje podpira, ker ni pričakovati, da bo mestna občina z lastnimi sredstvi popolnoma rešila stanovanjsko vprašanje v Ljubljani. Rentabiliteta mestnih stanovanjskih bis, zgrajenih po vojni (18 jih je), je naslednja: investirana glavnica po proračunu je znašala 61.933.326 Din; od teh se je največ dalo za hiše na Poljanski cesti (15,200.000 Din — letna najemnina znaša 1,110.800 Din), za vile za topničarsko vojašnico (8 milijonov Din — letna najemnina znaša 427.200 Din) in za Delavsko zbornico (7,800.000 Din — letna najemnina znaša 417.925 Din). Izdatki za vse mestne hiSe (amortizaSna kvota in vzdrževanje) znaSa-jo letno 6,521.796 Din, dohodki najemnine pa 3,548.580 Din; dohodkov v primeri z Izdatki je 2,973.216 Din manj. Rentabiliteta je torej povojna in je pričakovati, da bo slično kakor v Zagrebu gradbena podjetnost še napredovala. denem gledališču po vseh dejanjih mnogo zasluženega aplavza. Fr. G. Koncert „Ljubljane" Pev. društvo »Ljubljana« je v ponede* ljek zvečer pod vodstvom svojega pevo* vodje g. dr. Dolinarja in s sodelovanjem orgelskega mojstra g. Stanka Premrla ter opernega tenorista g. Gostiča priredilo ▼ stolnici cerkveni koncert, s katerim sme biti v visoki meri zadovoljno. Mešani zbor »Ljubljane« rma lepo ope* te glasove, izvrsten je zlasti basovski gla« sovni materijal. Soprani so prožni in zvoč* ni, morda silijo nekatere pevke le preveč" v ospredje, čemur bo pa lahko odpomooi, alti so socnati, kompaktni, tenorji v vidi* nah nekoliko redki in kot nekateri sopra* ni, v gotovih visokih notah uhajajočih w okvira enakomerne skupne zvočnosti. Zbor zveni v pianu m srednjih legah zelo pri* j etno, izravnano, se poslužuje mirnega di* hanja in jasne ter točne deklamacije. Pe* vovodja g. dr. Dolinar je ambicijozno po* segel po skladbah velikih klasičnih moj« s trav cerkvene zborovske muzike, ki zmh* tevajo od glasov velike pozornosti, dinamične in melodične samostojnosti, katere naloge zamore uspešno reševati le inteli* g en t en zbor. Spričo številnih panog zbo* rovske umetnosti bi bilo želeti, da se naša vokalna udruženja specijalizira jo. Tako bi se posvetih, recimo, gotovi pevski zbo* ri gojitvi le narodne pesmi, drugi koncert* ni pesmi svetskega, tretji izključno le cerkveni, oratorijski glasbi itd. To se godi v inozemstvu v večjih mestih povsodi. Na tak način bi tudi pri nas dosegli visinske uspehe v vseh panogah. Univerzalnost za* more največkrat roditi le povprečnost, mnogokrat celo podpovprečnost. »Ljubrje* na.«, se mi zdi poklicana, ravno za izvaja« nje cerkvene glasbe do svojih najVisjih umetnin. To je dokazal v visoki meri njen v čer a jšn ji koncert. Uvodne besede je govorfl g. dr. Kifno* vec ter poljudno m umljivo pojasnil po« lifonsko glasbeno ustvarjanja, obreaiodbu posamezne skladbe ter pozicijo njihovih komponistov s čimer je temeljito pripomogel k razumevanju izvajanih skladb. Takih predavanj, kratkih a poučnih bi si želela publika pred vsakim koncertom. G. Stanko Premeri je samostojno na nogah izvajal z njemu lastno preciznostjo in natančnostjo Bachov lapidarni »Alla breve,«c nekoliko bolj krotko Martkiijevo »Fantazijo«, Ravanellovo prijetno »Treno-dio«, prekrasno, mojstrsko Regerjevo »Ave Maria«, poleg Bacha, najlepšo orgel« sko reč večera, Novowiejvskega slovansko občuteno »Dum k o« ter precej brezpomems ben in breaskrven Gigontov »Marche reli-gieuse.« G. Gostič je pel s sprem>Ijevan* jem orgel solistično skladbo Henschla »Jutranjo himno« iskreno občuteno, ter solo v Springerjevi kontrapunktično raz s gibani, a morda za cerkveni značaj, zlasti pa v okviru Bacha in Orlanda Lassa, pre; sladki skladbi za zbor, orgle, čelo in te« nor solo »Večer na Golgoti.« Najplemeni* tejše in najičaščenejše je bil podan Pale-stoaka v krasni a capella kompozicija »Super flumina Babvlonis,« ki je bila po« dana izmed vseh del najdovršenejše. Zbor je z njo dokazal svojo zrelost in usposob; Ljenoat za izvajanje najzapletenejših polu fonskih stvari. NekoKko manj siguren je bil v drugi Palestrinovi skladbi »O bone Jesu,« ki pa je I« dosegla močan vtis. Springerjev »Večer na Golgoti« je barvit, široko razpreden, a, kakor sem že orne* nil, v družbi s Palestrino in Lassom učin* kuje preveč rmpr e$ri jon istrčm o razneženo. Višek doseže v stopnjevanju sredine »po* čil bi se rad, tam, kjer slonel je križ,« do* čim konec omahne. Dokaj izčrpen pojem o muzikalni tvoritvi iz njegovega V. spo* kornega psalma. Ako bi bili ti odlomki tesnejše spojeni, ne tako prepleteni z od-dihi, brez vsakokratne orgelske intonacije, saj ta ni bila baš tako potrebna, bi delo doseglo še močnejši učinek. Toda tudi ta? ko jc izvajanje »Ljubljani« v čast. Pri svo* ji »Jutranji pesmi« bi si želel širšega tempa, več intonacijske točnosti, tako, da bi ne bilo treba orglam priskočiti na pomoč. Sem pa bil vendarle zadovoljen. Koncert je zaključil Golterjev plemenito živi, slo= vesno razgibani »Jubilate Deo.« Dostojen m res vsej uspeli prireditvi primeren ko* nec. Koncert bi moral biti na vsak načim, obilnejše obiskan. Na vsak način, ker je to zaslužila za svoje delo in za svoj rz* bran, lep program prav gotovo »Ljubija* Zagonetna smrt dveh Jugoslovenov na Reki Zagrebške »Novosti* poročajo z &cke: Zadnje dni sta se na Reki pripetila dva primera nagle smrti. Pred tremi dnevi je bilo v reški luki iz vode potegnjeno truplo Petra Pavletiča, bivšega gostilničarja, sta* nujočega na Reki, dan pozneie so pa p^ tegnili iz kanala drugega utopljenca, v ka* terem so spoznali Marka Bobana, rojenega 1902 v Ogulinu in stanujoč3Ja nt: Reki, po poklicu oglarja. V oben primerih so reške oblasti zadevo opravile s kratkim urad* nim poročilom, toda po Rek; se širijo čudne vesti. Baje j-; ime? Pavletić roki zvezani. Bobanu so se pa poznali na glavi sledovi silnih udarcev, na obrazu pa celo sledovi udarca s 3ekiro. Kakor zatrjujejo reške oblasti, je Bo-ban padel pred tremi dnevi okoli 11. zve* čer v vodo. Tam, kjer je padel v vodo, so ga iskali takoj člani rešilne postaje z re* flektorji, pa ga seveda niso našli. Očividci z jugoslovcnske strani kanala pa zatrjuje* ,o, da je Boban pred padcem v vodo kli* cal na pomoč in da torej ne gre za nesre* čo Ker je bilo že temno, na jugoslovenski strani niso mogli videti, kaj se godi na oni strani. Vse pa kaže, da je bil Boban pobit in vržen ▼ vodo. Izključeno je, da bi si bil Boban pri padcu v vodo tako razbil glavo. Na Reki prevladuje mnenje, da sta bila Boban in Pavlic ubita. Položaj na delovnem trgu Poročilo borze dela za avgust Delo je iskalo: Ljubljana 1548 oseb Maribor 1359 „ Celje «** ~ Murska Sobota \ » Kranj 149 - Skupaj 4721 oseb Ponujeno delo: Ljubljana Maribor Celje Murska Sobota 505 prostih msst 8*8 ~ 395 921 Kranj 32 Skupaj 2741 prostih mest Izvršena posredovanja: Ljubljana 824 posredovanj Maribor 494 Celje 122 Murska Sobota 874 Kranj 1« Skupaj 1820 posredovanj Odpotovalo In odpadlo: Ljubljana 7 Maribor 315 Celje 100 Murska Sobota 121 Kranj 1 Skupaj 544 Ostalo dne 31. 8. 1930 v evidenci: LJubljana 1317 brezposelnih Maribor 560 Celje 444 Murska Sobota 4 « Kranj 182 Skupaj 2357 brezposelnih Izplačane podpore: Ljubljana: redne 36, izredne 4, potne o, i naravi —.—, Din 6663.—; Maribor: redne 16, izredne 11, potne 2, v naravi —.—, Din 5346.—; Celje: redne 7, Izredne 2, potne —, v naravi —, Din 1713.—; Murska Sobota: redne —, izredne —, potne —, v naravi —, Din —.—; Kranj: redne 28, irred-ne 1, potne —, v naravi —, Din 2920.—. Skupaj: redne 87, izredne IS, potne 7, v naravi —, Din 16.642.—. Izdanih objav za polovično vožnjo: Ljubljana: 105 objav v znesku Din •J429.75; Maribor: 133 objav ▼ znesku Din 1*444.50; Celje: 45 objav v znesku Din 2S62.25; Murska Sobota 95 objav v znesku Din 8454.25; Kranj 2 objavi v znesku Din 97.50. Skupaj 380 objav v znesku dinarjev 27.288.25. Iz gledališke pisarne Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 9. oktobra: Zaprto. Petek, 10. oktobra: Sen kresne noči. Red E. Sobota, 11. oktobra: Kraljična Haris, pre* mijera. Red D. Nedelja. 12. oktobra: Mladoletje. Izven. Ponedeljek, 13. oktobra: Sen kresne noči. Red C. Torek, 14. oktobra: Zaprto. Ljubljanska drama. Drevi ostane ljubljanska drama zaprta. Abonenti reda E imajo prvo dramsko predstavo letošnje sezone jutri v petek 10. t. m. ob 20. uri. Vprizori se Shakespeare jeva komedija >»Sen kresne noči« v režiji prof. Šesta m premijerski zasedbi. Premijera izvirne slovenske drame. Naša drama vprizori v soboto, dne 11. t. m. Leskovčevo dramo »Kraljična Haris.« To je četrta premijera letošnje sezone v naši drami, ki je v predlanski sezoni vpri* zorila že eno Leskovčevo delo in sicer »Dva bregova.« Kraljična Haris je izredno globoka drama, koje snov ie vzeta iz so* dobnega slovenskega življenja. Režijo ima g. Lipah. V glavnih vlogah nastopajo ga. Nablocka, ga. Marija Vera. ga. Medvedo* v a, gdćna. Boltarjeva, dalje gg. Levar. SkrHinšek, Železmik in drugi. Premijera se bo vršila za red D. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 9. oktobra: Knez Igor. Red C. Petek, 10. oktobra. Zaprto. Sobota, 11. oktobra: Dolarska princesa. opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, IZ oktobra: Evgenij Onjegin. Go* stuje gospa Zlata Gjungjenac. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13. oktobra: Zaprto. Torek, 14. oktobra: Madame Butterflv. Gostuje gospa Zlata Gjungjenac. Red B. Ljubljanska opera ponovi drevi Bo* rodinovo opero Knez Igor, ki je dosegla pri otvoritveni predstavi v soboto največ* ji uspeh in splošno priznanje. Pri prvi no* oojšnji reprizi poje naslovno partijo lene* za Igorja g. Grba, njegovo ženo Jaroslavo pa gdčna. Majdičeva, Vse ostale vloge so kakor pri premijeri. Opero dirigira kapel* nik Srritof, režijo pa ima g. Primožič. Ljudska operetna predstava. V so* boto, dne 11. t. m. se bo pela FaJova ope* reta Dolarska princeza v običajni zasedbi, po znižanih, ljudskih opernih cenah. Pred* stava bo izven abonma. Kolesarjeva smola Takih zgodb je sicer vedno dovolj na vsakem koraku ampak — beseda ni odveč. Kolo je hudičeva Iznajdba, kakor Se dandanes menijo nekatere ženice, zato ni čuda, da ima večkrat hudir nad njim oblast. Kolesarji to že vedo. Ni kolesarja, ki bi ob svoji uri ne preklel kolesa. Kolo ima toliko muh in kapric, še več ko mlado zaljubljeno dekle. Kolesar se počuti varen na njem kot na tleh, a kar naenkrat se tudi znajde na tleh, vsak kolesar mora računati s padcem, četudi se vsak bana, da se ni nikdar padel. Kolo je hujše od čistokrvnega žrebca, še hujše od jeruzalemskega osla. Na tista večna popravila pnevmatike In neštetih delov kolesa se človek sčasoma še privadi, kot svetopisemski Job na svoje prokletstvo, ampak na tisto brcanje in vtra-erollje, pred katerimi ni kolesar nikdar zaščiten — nak, s tem se pa ne more sprijazniti. Da, vrag vzemi kolo! Kolo Je sicer najbolj demokratično vozilo, še celo bolj kot otroški voziček al! ljubljanski tramvaj, ampak križ je z njim vendar prevelik in smola preveč smolasta, da bi se Človek mogel zanj potegniti. Kar se mene tiče, se že ne morem — zaradi tistega tucata hlač, ki sem jih raztrgal pri kolesarskih katastrofah. Gotovo govorim iz srca mnogim. In v imenu vseh tletlh mnogih javno preklinjam kolo In ga proglašam za hudičevo iznajdbo. K temu velikemu (!) koraku me je prisililo sočutno srce, da, moje srce, ki je najpopolnejši pesniški meh, to je inštrument za >ah<-anje, 2>oh«-anje itd. MoJe srce je bilo silno ranjeno. Utripalo je v taktu velike ljubezni, sladkega opoja, ko so moje za lepoto vnete oči spremljale zaljubljenega kolesarja, ki Je v blaženstvu sreče peljal svoj boljši del. Nežni spol je peljal na prečnlku kolesa v okrilju svojih rok, nežni spol je pa držal še s svojimi milimi rokami štruco domačega kruha, ki ga Je dobil nekje pri peku. Malo zavisti se je oglasilo v mojem pesniškem mehu, a sem jo hitro potlačil ter se radoval naprej. On je peljal In peljal v sladki ekstazi presladko breme. In eksta za je bila silna. Pripeljal je do obrežja neke ljubljanske reke (on Že ve, katere) ter jo mahnil naprej ob vodi. Seveda, zlobne* ti že mislite, da ga je voda kar tako potegnila k sebi. Ampak on je peljal čisto varno naprej — seveda v ekstazi. Njegovo srce je bilo polno sladkosti Prepolno — in to je zlo: bilo je prepolno ln zato pretežko, poleg tega je pa še nežni st>i pr<^ djal štruco na levo stran in katastrofa je bila tu. Omahnila sta ter se zatrkljala po bresru rečice proti vodi. Zlobneži mislite, da sta se zatrkljala najmanj v vodo in v njej vsaj utonila. Pa ni bilo ne tega ne onega. Než ni spol se je sicer kotalil čedalje bolj zlu naproti — malo je manjkalo, zelo malo, pa je k sreči vse manjkalo, močnejši spol je pravočasno p-otegnil nežnejšosa nazaj in ujel še z drugo roko nesrečno štruco. da ni odplavala. Pr: tem pa je nežnemu bitju kikljica ušla nekoliko preveč navzgor, da so zasijale v beli dan pre'estne hlačica. Otroci in delavci v bližini so pa zagnali strašen halo. Nežno bitje je bilo vso nesrečno. Pri priči je proklelo svojega nesrečnega viteza, njegovo nerodnost in koto. Njuni srci sta se takoj ohladili, sladkost je izginila. KOLEDAR. Danes: četrtek, 9. oktobra 1930, kam lioani: Dionizij, pravoslavni: 26. sep^e-m« bra. Smrt. Jov. Bog. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Knez Igor. Kino Ideal: Žena Ervma Remerja. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Leustek, Resi jeva cesta. dr. Kmet, Dunajska cesta. Nesreče Ljubljana, 9. oktobra. Včeraj in davi se je zopet pripetilo več lažjih in težjih nesreč, katerih žrtve so morali prepeljati v bolnico. Med ponesrečenci je en zidar, ki je padel s stavbnega odra, ter dva otroka, ki ju je brcnil konj. Z zidarskega odra padel. Kakor drugod, tudi v škof j i Loki mnogo grade in je zlasti letos gradbena delavnost zelo živahna, Zal se je pri gradnji po* slopij letos pripetilo že več težkih nesreč. Nedavno smo poročali, da se je porušil oder na stavbi v Škofji Loki, pri čemur sta dva zidarja s tramovjem vred padla kakih S metrov globoko in se občutno po* bila, V bolnici so jima komaj resili življe* nje. Včeraj popoldne se je pa pri gradnji nekega poslopja v Skofji Loki zopet pripetila težja nesreča. 431etni zidar Jurij Vrhovnik iz Mengša je med delom na odru nenadoma omahnil in padel več metrov globoko. Zlomil si je več reber, za-dobil je pa tudi hude notranje poškodbe. Sinoči so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Dve žrtvi konjskega kopita. Zelo težka nesreča se je pripetila dav\ na Igu. Splašil se ie konj nekega posestnika in zdivjal po vasi. Nesreča je hotela, da je stala sredi pota poldrugoletna Pav* lica, hčerka posestnika Lavriča. Konj je v diru dekletce oplazil s kopitom po glavi. Smrtnonevarno ranjeno Pavlico so še dopoldne prepeljali v bolnico. Otrok je zelo slab in se je bati, da bo poškodbam pod* legel. — Podobna nezgoda se je pripetila včeraj popoldne v Št. Vidu pri Domžalah, zakrivil jo je pa prizadeti sam. Jože Vid» mar, 51etni posestnikov sin, je namreč na paši podil konja in ga tepel s šibo. Nena« doma je konj fanta brcnil v obraz in mu razbil vso čeljust. Težko poškodovanega dečka so snoči prepeljali v bolnico. Življenja se je naveličal. Samomorilni kandidat je bil Miloš M. ali »sinko Debelinko.« kakor mu splošne pravijo v Ljubljani. Revež je menda že ne« kaj dni stradal — delati ne more, ker Ima kronično zastrupljen je — pa se je naveli* čal življenja in ie včeraj popoldne na dvorišču gostilne pri »Novem svetu« nekaj iz* pil. Fanta so naSli zvijajočega se v krčih in pozvali na pomoč rešilno postajo, ki ga je prepeljala v bolnico. Kakor nam poro* čajo, se je njegovo stanje zboljšalo in je upati, da bo okreval. Pasaričevo in Omahnovo stanje še vedno resno. Poročali smo o grozni družinski trage« diji, ki se je te dni odigrala blizu Velike Loke, kjer je posestnik France Omahen ustrelil svojega 27 letnega sina v trebuh. Stanje težko ranjenega sina je še vedno zelo resno, njegovo življenje visi na niti. — Drugi ranjenec je 25 letni delavec Joža Pasarovič. katerega je v Šiški Hasan Ba* takovič v silobranu večkrat sunil z nožem v glavo in hrbet. Pasarovičevo stanje je še vedno nedarpremenjeno in bati se je, da bo poškodbam podlegel. TVORNICA CIKORIJE REDI LIH KAVA t mi Stev. 230 >SLO VENSKI N ARO D«, dne 9. oktobra 19S0 Strmo 3 Dnevne vesti — Napredovanje v naši vojski. Napredovali so za kapitane II. klase poročniki pehotni Vladimir Sirnik, Josip Kiler, Danilo Zobenic. Ljubomir Kolašinc, Milan Ru-belia in Franjo Cokan; artiljerijski Milan Prosen. Ernest Peterlin, Anton švajger. Josip Kružič, Slavko Par, Oton Ćuš, Zvonimir Prikril, Dragotin Helbih, Oskar Abel, Ivan Kurenc, Dragotin Dogan. Maksimilijan Makovic in Krunislav Delina; konjeniški Stanislav Pire in inženjerski Mladen Sernec. — Iz šolske službe. Z odlokom ministra prosvete S. N. Br. 21605 od 22. IX. 1930 in 21606 od 22. IX, 1930 sta postavljena sa suplenta ženskega učiteljišča v Ljubljani v 9. skupini I. kategorije 4. stopnje Marijana Zeljeznova-Kokalj, diplomirani absolvent; za suplenta moškega učitelji šca v Ljubljani v 9. skupini L kategorije 3. stopnje Ivan željeznov, diplomirani absolvent. — Osem štipendij za naše obrtnike. Kr banska uprava dravske banovine, oddelek za treovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje 8 štipendij, ki jih namerava podeliti mladini, ukaželjnim obrtnikom raznih strok, da jim omogoči »popolnitev njihove strokovne izobrazbe. Ker pridejo zlasti inozemski zavodi v poštev, je potrebno znanje nemščine. Prošnje, iz katerih naj bo razvidna prosilčeva izobrazba, njegovo premoženjsko stanje, zlasti pa podatki glede učnega zavoda, ki ga hoče obiskovati, naj se vlože pri kr. banski upravi najkasneje do 25. t. m. — Nalezljive bolezni v draveki banovini. Od 15. do 21. septembra je bilo v dravski banovini 28 primerov tifuznib bolezni, 52 griže, 50 škrlatinke, 121 davice, 17 i^ena, 5 krčevite odrevenelosti, 3 ošpic, 50 dušljivega kašlja ter po 1 nalezljivega vnetja možganov, vraničnega prisada, odrevenelosti tilnika in otrpnenja tilnika. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno glavarstvo v Mariboru, levi breg razglaša, da je po sodbi okrajnega sodišča v Mariboru prepovedano viničarskemu sinu pri Sv. Petru Feliksu Bohlu zahajati v kreme za dobo dveh let. _ Hrvatski planinci r Zasavju. Hrvatsko planinsko društvo >Sljeme< priredi v nedeljo 12. t m. za svoje člane skupni izlet na Kozje. — Za civilno pilotsko šolo v Beograda. Generalni ravnatelj družbe za zračni promet T. Sondermajer se je posvetoval te riTii s predsednikom ljubljanskega oblastnega odbora Aerokluba Rado Hribarjem o ustanovitvi civilne pilotske šole v Beogradu. Vse kaže, da bo šola otvorjena v začetku prihodnjega leta. — Nov rudnik svinca in cinka. Jutri bo otvorjen v Trebču pri Kosovski Mitro-vici na slovesen način rudnik svinca in rnka. ki ga bo izkoriščala neka angleška skupina. Otvorjena bo tudi velika žična železnica za prevoz koruze do rudniških naprav ob reki Ibru. Slovesni otvoritvi bo prisostvoval tudi angleški poslanik. K svečanosti bo vozil poseben vlak iz Beograda. — Žična žeelinica v Crni gori. Banska uprava na Cetinju je odobrila kredit za zgraditev žične železnice Cetinje - Krstač. Z deli prično v kratkem. — Zračni promet za letos ustavljen. Družba za zračni promet je v soboto ustavila promet na vseh progah. Znani pilot Striževski je izjavil, da je bila letošnja sezona mnogo uspešnejša od lanske. Nesreče ni bilo nobene. --Nameščeneko pravo I. Zvesa društev privatnih nameščencev sporoča, da dr. Ba-jfčevega »Nameščenskega prava« zaradi majhne naklade ne bo pošiljala brez naroČila, temveč naj spis naročijo inter?senrje pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani ali pa pri Zvezi društev privatnih nameščencev. — Planinci, obiskujte še Golico! Spodnja koća na Golici bo še odprta do vključenega 15. t m. in bo oskrbovana še nadalje ob lepem vremenu ob nedeljah in praznikih ter dnevih pred nedeljami in prazniki. — Jugoslovenska gasilska iveza Ljubljana objavlja: Na podlagi soglasnega sklepa starešinske seje od 4. t. m. je prenehalo s tem dnem delovanje kongresnega odbora JGZ Ljubljana in vseh njegovih odsekov, ker je ta dan zaključil finančni odsek svoje račune Odslej sprejema vse zadevne dopise, nanašajoče se na bivši kongresni odbor, predsedstvo JGZ Ljubljana. —Marinka Paulinova. V včerajšnji no* tiči o smrti te simpatične dame nam je tiskarski škrat preskočil med njenimi se* srrami go. Albino dr. Jeralovo iz Škofje Loke. Pogreb pokojne bo danes ob 15. iz* pred mrtvaške veže Leonina na Stari pot 2. _ Poin-nilo. V ponedeljek smo priobčili r>od naslovom >Pri samomoru ga je zadela kap« poročilo, da ie posestnika Blaža Križanca v Zagorju ob Savi po lastni poškodbi odnosno posknšenem samomoru zadela in 500 pa so zadele naslednje srečke št.: 8.041, 9.719, 9.721, 9.788, 16.091, 29.21T, 29.256, 29.267, 29.278, 37.751, 37.781, 36.605, 38.168, 39.507, 39.561, 44.107, 44.109, 46.602, 46.639, 46.663, 47.402, 47.456, 47.489, 47.494, 48.309, 48.363, 49.475, 57.346, 58.825, 56 843 66.439, 67.515, 68.780, 69.114, 69.155, 69.494, 72.082, 73.966, 75.004, 75.166, 75.188, 76.687, 81.281, 84.173, 87.229, 87.231, 87.244, 87.250, 87.861, 87.863, 87.869, 87.944, 89.188, 96.633, 98.161, 98.184, 98.904, 98.925, 98.964. Prihodnji razred je poslednji razred tega kola, takozvani »milijonski«, v katerem bodo izžrebam številni veliki dobitki in premije. Našim igTalcem bomo zamenjali za male dobitke izžrebane srečke, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. Izžrebane srečke nam je takoj poslati v zameno. Zadresžna hranilnica r. z. z o. t. Ljubljana« Sv. Petra c. 19 >«/tfcift og1asš< Vsaka beseda 50 par. Plača me lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko t - Na vprašanja brez znamke o* ■ ■■ nd^ovo-riamo. - Hajmanjši o&am IMn S-—- 1 vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna | 1* ubijana I S! 1 III a za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode — prodaja po zelo nizki ceni ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 46. Telefon 2820 in 25—95. 71/T MODROCE Ia afrik, močno blago. Din 260; spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše pri RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 Zahtevajte vzorce! 29/T KONTOBISTINJO spretno, iščemo za pisarno v Donji Stubici; ne začetnice! Brezhibno dopisovanje v slovenščini, nemščini in srbohrvaščini. Prav razločna pisava! Stenografija. Pisanje na stroj. — Eventualno stanovanje v hiši. Ponudbe, ki jih sestavijo same v vseh treh jezikih z zahtevo plače, sliko in prepisi spričeval priporočeno na: Evgen V. Fel-ler, Zagreb, Jurjevska 31-A. rr nannnnnnnnanoDarjorjni L Stjepušin Zim Jnlnska S priporoča oajaoUfte tambure, tiče, partiture l tre EROS« krema naglo in zanesljivo odstrani sojedce, mozolje, gube, pege, nosno rdečico .rumene in rjave lise, solnčne pege. Jamstvo: denar nazaj, če ni uspeha. Cena 12.— Din, 3 lončki 25.— Din, 6 lončkov 40.— Din. Dr. Nic. Kemenv, Košice C, poštni predal 12/E 26 CSR. inrifirifs-i bmsšci hlapovi Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagOTe zadnjih novosti za jesensko in zimsko sezijo razpošilja sta**orenomirana zaloga tvornice sukna •S1EGEL - D1HOF o Palackeho t*. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-lidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. Urejali) Josap Zupančič, ~ Za >Narodno tiskarno« Fran _ 2a opravo ia lnseratnl del Usta: Oton Christot _ Val t Ljubljana.