■o
Im ir-
ico
ic> "o
Ir-
Časovna banka - ura kidanja za uro nasveta
O ovirah države na plečih jeklarjev
Marjan Mačkošek, generalni direktor Štore Steel
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 5/Leto 68/Celje, 18. januar 2013/Cena 1,50 EUR
Politika je imuna za zimsko idilo
Sneg sredi januarja je še kako normalen pojav. Če nam jo kakšen jekleni konjiček preveč zagode, pridejo prav močne roke. Kdo bo na koncu nasankal in kam se bo kdo odsmučal v politiki - tega pa nam čarobne snežinke, žal, ne razkrivajo.
RADEČE - Agoniji papirnice ni videti konca

SLOVENSKE KONJICE -Vinska kraljica je bodoča odvetnica z vinogradom

ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Kako je Zoisov štipendist postal reven
Do mednarodnega uspeha z videom
110 J
Obtoženec sodnici: »Ti nisi bog!«
NA KOLESIH
Električni taksi za čistejši zrak
115 J
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
UVODNIK
Siti kombinatorike
A
f * f"
k
BISERKA POVSE TAŠIČ
Včasih se človeku zdi, kot da še vedno guli šolske klopi, sledeč učitelju matematike, ki nam je vtepal v glavo permuta-cije in kombinacije. Pa je bilo vse življenje pred nami in smo dokaj zvedavo in obetajoč zrli v prihodnost. Danes pa... no, če prisluhnem gostilniški razpravi ob srebanju kavice s kolegico ali poklepetam z znancem, slišim več ali manj isto: kaj nam je vsega tega treba, politične kombinatorike namreč, ki nas vztrajno iz dneva dan bolj sesuva. Se mi zdi, da postajamo kot narod nekakšni sadomazohisti. V en glas zatrjujemo, kako nam ta politika že preseda, a človek ne zmore niti dveh stavkov, da ne bi spet poslušal prav o njej, politiki. In nehote odkriješ, da ljudi konec koncev le zanima, ali bomo še imeli vlado, to ali kakšno drugo koalicijo, predčasne volitve...
Menda naj bi premier iz rokava potegnil še zadnje adute in obračunal z nasprotniki z levice, ugotavlja prvi, drugi podvomi v verodostojnost same protikorupcijske komisije, ki jo tvorita nekdanji novinar in nekdanji sotrpin nekdanje notranje ministrice, tretji spet doda, kako se nam bliža najbolj krvav obračun doslej, kajti slaba banka naj bi vendarle razgalila vse nečednosti tistih, ki menda vlečejo niti iz ozadja, čeprav so bili na nedavnih parlamentarnih volitvah sramotno poraženi. In tako si zabijamo žeblje v koleno iz dneva v dan bolj, tem za razpravo pa ne zmanjka. Čeprav...
Tako na drugo žogo si skoraj vsakdo prizna, da preigravanje vseh, menda vsaj petih možnosti po nedavno sproženi politični krizi v državi ne bo bistveno izboljšalo kakovosti posameznikovega življenja. Kajti živimo tukaj in zdaj in bi radi dihali s polnimi pljuči, se smejali, imeli upanje, ustvarjali, sanjali, načrtovali. In se končno v tej vse bolj zatohli mikro državici začeli ukvarjati s pravimi vprašanji. Kako povečati domačo porabo? Kako doseči zagon večjih naložb ? Kako začeti povečevati realni dohodek prebivalcev, ki se po letu 2009 zmanjšuje drastično bolj od zasebne porabe? Kako ustvarjati dodano vrednost, torej doseči, da bo denar začel krožiti in bomo prodajali izdelke in storitve, ki bodo na trgu konkurenčni? Zakaj posmehovanje gospodarstvenikom, ki iščejo nove priložnosti na tujih trgih? Na tnalu se je znašel Pahor, ko je bil pri Gadafiju, zdaj Janša, ko je v Azerbajdžanu zagotavljal na nekaterih trgih pač neizogibno politično zaledje za prodor gospodarstva? Se ne morem znebiti občutka, da se pridušajo predvsem tisti, ki še nikoli v življenju niso sami nič zaslužili na trgu. Saj bi bilo pravljično lepo, če bi lahko prodajali samo preverjenim demokratičnim državam (naštejte mi jih, no, na prste ene roke), ampak te, kamor bi mi želeli prodirati, očitno ne potrebujejo tega, kar znamo in zmoremo, ali pa vsaj ne v zadostni meri, da bi lahko naši izvozniki tam preživeli.
In ker vsi v državi seveda nismo Škrabci, ki bi lahko gradili energetske objekte na tujem, in bo treba znati služiti tudi na slovenskem trgu, veselijo primeri, ki jih najdemo tudi na Celjskem. Konjiška občina in prodorno podjetje, ki zagotavlja sodobno ulično razsvetljavo, sta združila moči in nastal je zanimiv projekt, ki za občane in Zemljo pomeni manj svetlobnega onesnaženja. Med pravimi problemi, s katerimi bi se morali ubadati, je tudi sto potencialnih delovnih mest v radeški papirnici, ki jih ne znamo rešiti, a bi jih lahko. Če bi le vedeli, od česa se živi! In če bomo znali dojeti, da so spremembe v življenju nujnost, ki se ji ne bomo mogli izogniti, potem bi se tudi pristojni v različnih zavodih, tudi celjskem za zdravstveno varstvo, morda bolj potrudili poiskati odgovore na vprašanja, ki jih žulijo ob napovedani reorganizaciji oziroma centralizaciji tovrstnih ustanov v državi. Če bomo povsod pustili vse po starem, potem pač nič ne bomo spremenili. Drža, kako smo vsi nenadomestljivi in nezamenljivi, na dolgi rok ne bo zdržala.
Kaj nam torej še preostane? Morda, da država in njene ustanove v službi državljanov začno reševati zadeve v naše dobro. V dobro tiste matere, ki nas je obupana obiskala v redakciji in povedala, da se je odpovedala možnosti, da bi hči prejemala Zoisovo štipendijo, ker ji le-te pač ne more namazati na kruh. Marsikatera slovenska družina se je namreč po izgubi dodatka za socialni položaj soočila s kruto resnico, da si revnejši pač ne zaslužijo višje štipendije za nadarjene. In takšne anomalije v družbi bi morali spreminjati. Ali kot v intervjuju za Novi tednik ugotavlja tudi generalni direktor jeklarskega podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek:« ... Ni ga v državi, ki bi prevzel odgovornost in povezal več področij. Preveč stvari se birokratsko rešuje iz pisarn, nihče ne gre na teren, vse se slepo prepisuje...«
S pravimi vprašanji in pravimi ljudmi, ki iščejo odgovore nanje, bi lahko živeli lažje in boljše danes ter upali še na obetavnejši jutri.
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
	H		111
			
mm	mmi		
Štefan Tisel (SDS):
»Za Slovenijo bi bilo najboljše, če bi ta vlada ostala in delala naprej, druge inštituci-je, vključno z organi pregona in sodstvom, pa naj opravijo svoje delo. Vlada je dobro štartala, a vse še ni narejeno. Prav zdaj so odprta številna pomembna vprašanja na čelu s spremembami delovnoprav-ne zakonodaje in najslabše bi bilo, da bi vlada zdaj prekinila svoje delo. Naj torej v dobro vseh državljanov in države ta vlada dela še naprej.«
Matjaž Han (SD):
»Optimalen scenarij se glasi: čimprejšnja menjava vlade. To se lahko zgodi ali s predčasnimi volitvami ali z novim mandatarjem v sedanji vladi. Poudarek je na čimprej, brez iskanja stranpoti, ki bi omogočale, da na oblasti ostanejo stara imena. Torej vlada brez ljudi, ki so osumljeni protizakonitih dejanj, pri čemer seveda mislim na Janeza Janšo in Zorana Jankoviča.«
Politična zimsko ic
Slovenija je na razpotju. Zadnji vihar je povzročilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, kjer so s prstom pokazali na predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankoviča in predsednika vlade Janeza Janšo. Oba naj bi večkrat kršila protikorupcijsko zakonodajo, kar seveda oba zavračata in vsaj zaenkrat še ne govorita o odstopu.
Zoran Jankovič je predse- prevzela poslanka PS Alenka dovanje Pozitivni Sloveniji Bratušek, po rodu iz Celja. »zamrznil«, včeraj je vodenje Stranka SDS je z večino pod-stranke do volilnega kongresa prla svojega predsednika Jan-
Stanko Stepišnik (PS):
»V ospredju nam mora biti interes države, zato menim, da potrebujemo dobro koalicijo ali tehnično vlado. Dobra koalicija mora biti sestavljena na novo, sam se zavzemam tudi za veliko parlamentarno koalicijo vključno s SDS, a zagotovo brez Janeza Janše. Želim si, da pri našem delu ne bi bilo zastoja, da ne bi izgubljali dragocenega časa. Leto 2013 je namreč po mojem ključno za preboj iz dosedanjega stanja, ko vsi kazalci padajo, v gospodarsko rast. In ta je ključna.«
Marija Plevčak (DeSUS):
»Naj Janša in Jankovič takoj odstopita z vseh svojih položajev, z njima vred pa tudi vsi tisti, ki imajo maslo na glavi, čeprav še niso odkriti. Želim si, da bi obstoječi sestav državnega zbora zmogel sestaviti novo koalicijo in da bi z novim mandatarjem dobili vlado, ki bi peljala voz naprej. Če se bo ta ustavil, bo to prineslo posledice prav za vse ljudi. A sem glede tega kar malo skeptična. Poslanci smo predstavniki ljudstva, vendar je med nami veliko takšnih, ki to pozabljajo ali se tega premalo zavedajo. Prepričana sem, da tudi predčasne volitve ne bi prinesle dovolj novih obrazov. Zato tudi tako množični protesti.«
Jakob Presečnik (SLS):
»Glede na stanje in položaj, tudi glede na poročila protikorupcijske komisije, bi bilo po mojem prepričanju najbolj sprejemljivo, če bi SDS oziroma Janez Janša ugotovila, da je najbolje za Slovenijo, če delo prevzame drug mandatar in ga nadaljuje s sedanjo koalicijo. Veliko stvari je ostalo napol dodelanih in jih je treba dokončati, od reševanja bank do delovnopravne zakonodaje. Predčasne volitve so po moje zadnja od možnosti, ker pomenijo štiri do pet mesecev mrtvega teka, pa nihče ne ve, kaj se bo vmes in potem zgodilo.«
Politika kuka tudi iz naročil
Obisk slovenskega premierja Janeza Janše v Azerbajdžanu zaradi različnih vzrokov vzbuja precej ironičnih pripomb, ki bodo verjetno zameglile gospodarske učinke tega obiska. Predsednika vlade namreč spremlja precej gospodarstvenikov, ki naj bi sklepali različne posle. In ki hkrati iz tujine opozarjajo, da za normalno delo potrebujejo stabilne razmere, saj je njihov ugled odvisen tudi od ugleda države.
Tudi gospodarstveniki da bi bili delavci zadovoljni. na Celjskem priznavajo, da Vendar je to pogosto ome-v letu neka vlada ne more jeno s trdo zakonodajo, ki s premakniti gore, hkrati pa pomočjo sindikatov obrav-nenehno slišimo tudi opo- nava bolj kot ne samo sta-zorila, da mnogi sprejeti rejšo generacijo,« ponazarja zakoni kažejo, da na vrhu direktor podjetje Store Steel vlada kaos. Kot primer na- Marjan Mačkošek. Po njego-vajajo zadnjo dajatev za vem prepričanju je premalo elektriko, ki bi praktično posluha za urejanje težav udarila vsa podjetja. »Go- mlade generacije. »Gre samo spodarstvo umira, oni pa si za zagovarjanje starih prido-izmišljujejo nove dajatve,« bljenih pravic. Ta zakonodaja trdijo gospodarstveniki v je v razmerah, ko govorimo upanju, da predlog novele o konkurenčnosti, primerlji-ne bo obveljal.	vosti in fleksibilnosti, popol-
Sicer med pluse sedanje noma nesprejemljiva. Zato vlade štejejo sprejem pokoj- smo veliko pričakovali, zdaj ninske reforme, med največje pa se bojim, da bodo zaradi minuse pa nesprejetje nove političnih sprememb ti pro-delovne zakonodaje. »Jasno cesi sprejemanja zaustavljeni je, da tudi delodajalci želimo, oziroma prestavljeni nekam
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
kriza nam krade
J ^ I ^^ Po gospodarski imamo še politično krizo. O tem kam bo krenila jI I I M ^ Slovenija smo povprašali poslance s Celjskega, predstavnike družbe in tudi gospodarstvenike
šo. Koalicijske stranke grozijo z odhodom, če bi sedanji premier vztrajal na položaju, možno je tudi glasovanje o zaupnici vladi.
Kako preseči ne le trenutno vladno krizo, ampak zagotoviti trdnejše temelje demokratične družbene ureditve v Sloveniji, je vprašanje, na
katerega aktualna politika ponuja različne odgovore. Nekateri govorijo o predčasnih volitvah, drugi o novi vladi, tretji iščejo imena za mandatarja za tehnično vlado ... O možnosti, ki bi bila najboljša za Slovenijo, smo najprej povprašali poslance, izvoljene v naših krajih.
Pogosto se med možnimi rešitvami omenjajo predčasne volitve kot način prečiščenja politike, ki je Sloveniji krojila sedanjost in prihodnost doslej. Z vprašanjem ali bi torej predčasne volitve resnično prečistile politično sceno v državi in bi novi obrazi prinesli tudi novo politično hi-
Na seznamu 50-članske gospodarske delegacije v Azerbajdžanu so s Celjskega Celjske mesnine ter turistična podjetja, kot so Medical center Rogaška, Terme Olimia in Thermana. »Interes, ki ga čutimo na strani Azerbajdžana, so naložbe v turizem, živilsko predelovalno industrijo in morda še kaj,« je omenil minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, ki je kot konkreten primer, ki ga rešujejo, navedel Rimske terme, interes investitorjev pa je, da bi te terme prevzeli. »Obstaja tudi tradicionalna navezanost Azerbajdžancev na Rogaško Slatino, na donat... Skratka, so stične točke, ki jih je treba izkoristiti.«
v prihodnost. Ob tem, da bi morala biti nova delovno-pravna zakonodaja sprejeta včeraj.«
Predvsem stabilnost
Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno, meni, da v tej togi zakonodaji tiči tudi dodaten razlog za visoko brezposelnost. Primer je njihovo podjetje, kjer bi sicer lahko dobili dodatna naročila in zaposlili nove sodelavce. Vendar, kaj pa potem, če se karkoli zalomi
in če podjetje zaide v težave? »Tudi zato se v mnogih podjetjih raje ne odločajo za širitev. Ta delovna zakonodaja bi morala biti bolj liberalna, pa bi bilo bistveno lažje,« trdi Strašek, ki iz izkušenj drugih podjetij še opozarja, da država premalo ščiti slovenska podjetje in izdelke: »S konkurenčnimi izdelki bi morala imeti naša podjetja prednost pri poslih, ki jih investira država in subvencionira EU. Sam pa večkrat slišim, da jih še zraven ne spustijo.«
Mnoga razmišljanja povzema Mačkošek s stavkom, da si v gospodarstvu, kar se tiče politike, želijo stabilnih in normalnih razmer, saj vplivajo na odnose s partnerji. Slovenska podjetja trenutno politično nestabilnost kaj hitro začutijo skozi naročila. Jasno je, da če živimo v politično nestabilni državi, kupci ne želijo živeti v strahu, če bodo pogodbene stvari realizirane. »Ta psihološki vidik se hočeš nočeš takoj prenese na poslovne partnerje. Zato si želimo, da se politika dogovo-
NE PREZRITE
Tudi podjetje lahko diha samo toliko, kolikor ima zraka
stran 16
Generalni direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek je v pogovoru z Urško Selišnik povedal: »V podjetju imamo 530 zaposlenih, od tega četrtino mlajših od 30 let. Verjetno smo na Celjskem med najmlajšimi kolektivi. V zadnjih osmih mesecih smo nadomestili 300 novih delavcev, a nismo nikjer obravnavani kot delodajalec, ki odpira nova delovna mesta. Lani smo zaposlili precej Alposovih delavcev, tako je zdaj podjetje Štore Steel največji delodajalec za občino Šentjur.«
gieno in način obnašanja v zakonodajno in izvršno vejo oblasti, smo se obrnili na nekatere intelektualce v Celju, ki jim je, tudi po službeni dolžnosti, tako ali drugače blizu knjiga.
URŠKA SELIŠNIK IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
ri, kakorkoli že, in da začne delovati v prid državljanov Slovenije,« pravi Mačkošek, Strašek pa dodaja, da je treba s pravim delom začeti takoj. »In za vodenje države dobiti ljudi, ki so dovolj etični in pošteni, da jim bomo lahko zaupali.«
Sicer lahko v grobem povzamemo, da gospodarstveniki na Celjskem niso naklonjeni predčasnim volitvam, ker bi vsi potrebni postopki in v končnem tudi negotov volilni izid preprosto vzeli preveč časa.
Božo Mulej, solastnik Knjigarne in antikvariata Antika v Celju:
»Bojim se, da predčasne volitve ne bodo prečistile političnega prostora, vsaj ne temeljito. Razlogov za to je več. Prvi je zagotovo ta, da se nekateri pač znajdejo v vsakem položaju; drugi je obstoječ volilni sistem, ki omogoča razdeljenost izvoljenih predstavnikov ljudstva na dva pola; ob tem pa se mi zdi, da zdaj v ozadju že čaka veliko tistih, ki smo jih pred leti že videvali, zdaj pa bi se radi kot novi obrazi vrnili na politično sceno morda tudi skozi nove stranke. Zagotovo bi bil sam tako kot vsi ljudje najbolj vesel, če bi se kaj spremenilo, to je konec koncev tudi res nujno. A tisto, kar se je kopičilo in stopnjevalo več kot desetletje, je nemogoče zdaj čez noč zamenjati. Korak naprej bi predčasne volitve morda le pomenile, a za vzpostavitev novih pravil obnašanja in nenazadnje tudi nove morale in etike bo potrebnega več časa. Ne bodo zadoščale zgolj ene volitve, sploh če bomo volivci lahko izbirali med tistimi, ki se po začasni zamrznitvi znova resetirajo in vrnejo.«
Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje:
»Razmere v Sloveniji so se zaostrile do te mere, da vladajoča politična elita, razen pri nekaj odstotkih >pravovernih< privržencev, nima več podpore pri državljanih. A od kje izvira oblast? Iz ljudstva. Prvi cilj vladajoče politike mora biti prav delo za ljudstvo. Če ljudje ne zaupajo več oblasti, je čas, da se ta pripravi, da ponovno čim prej preveri svoje zaupanje med državljani. Zato vsako drugo začasno rešitev prepoznavam kot zelo kratkoročno. Še posebej v času krize, ko so ukrepi prepotrebni, taka politika ne more biti učinkovita, ker nima širokega družbenega konsenza.«
Tomaž Črnej, vodja celjske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti: »Nobene volitve, kaj šele predčasne, nam ne morejo nič pomagati, če se bodo na kandidatnih listah spet znašli isti ljudje. Morda so med obstoječimi politiki tudi izjeme, ki jim delamo krivico, a delim mnenje z ljudmi, ki zahtevajo spremembe. Res so potrebni
novi obrazi, da bomo to dosegli, pa bo po mojem potrebnih nekaj sprememb. Zagotovo je največja ovira obstoječi volilni sistem, ki volivcu praktično ne daje nobene možnosti, da bi njegov glas res dobil kandidat, ki ga je obkrožil na glasovnici. Uvedba močnega preferenčnega glasu je minimalno, kar bi morali storiti. Zdaj ne volimo ljudi, temveč stranke - in te so že davno >pogruntale< sistem, kako se elite obdržijo na površju. Ljudem se to upira, zato tudi tako nizka volilna udeležba zadnje čase. Sam predlagam, da bi na primer postavili tudi prag volilne udeležbe - če bi prišlo na volišča manj kot 35 ali 40 odstotkov volivcev, tako izvoljen državni zbor ne bi bil legitimen in bi moral takoj odstopiti, nihče med kandidati s teh volitev pa se za naklonjenost volivcev na prihodnjih ne bi smel več potegovati.«
Mateja Zvižej, knjižničarka v Osrednji knjižnici Celje:
»Predčasne volitve bi bile odlična rešitev - a samo pod enim pogojem. Da bi namreč volivci na kandidatnih listah lahko izbirali med dobro ponudbo, da bi bila na glasovnicah zapisana imena ljudi, ki imajo čisto vest. Da bi se za to, da se spustijo v predvolilni boj, odločili pravi ljudje, takšni, ki imajo dovolj poguma, znanja in poštenja, da kaj spremenijo in da interese države in vseh nas postavijo v ospredje, pri tem pa pozabijo na svoje lastne in strankarske interese. V tem primeru bi bile predčasne volitve odlična rešitev, najboljše, kar se lahko zgodi naši državi. In prepričana sem, da bi bila ob takšnih kandidatih na volitvah tudi rekordna udeležba volivcev. Takšna, kot je v Sloveniji še nismo imeli.«
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Agoniji radeške papirnice ni videti konca
Bo papirnica končala kot staro železo, nekdanji zaposleni pa znova na ulici?
Precej težak je tudi položaj v hčerinski družbi Muflon. Podjetje s 110 zaposlenimi, od katerih je polovica invalidov, sicer deluje, vendar je delovanje Muflona precej odvisno od bank. »Muflon visi na nitki. Samo slab dan nekoga na NLB lahko pomeni stečaj. Sicer se je invalidsko podjetje ohranilo in upamo, da se bodo sedanji direktor in NLB dogovorili in da ne bo prišlo do stečaja, ki bi še dodatno povečal brezposelnost v Radečah,« je omenil Stane Klanšek.
Želje sindikalistov sta predstavila Stane Klanšek in Janez Posedi.
Prihodnji teden naj bi se sestali člani upniškega odbora - gre pretežno za banke upnice - družbe Radeče papir v stečaju. Ravno njim in stečajnemu upravitelju Borutu Sokliču je bil namenjen poziv sindikata Pergam, naj zagotovijo potreben denar, da bi v radeški papirnici znova zagnali vsaj stroj štiri za tiskanje papirja. Tako bi zaposlili 100 delavcev, ki jim bodo kmalu prenehale pravice na zavodu za zaposlovanje.
»Delujoče podjetje pa bi tudi lažje prodali,« je prepričan predsednik Pergama Janez Posedi, ki je poudaril, da gre v Radečah za papirnico z dolgo tradicijo, velikim potencialom in slabo realizacijo. Stečaj naj bi bil tudi posledica neresnega lastnika, ki pa ga v papirnici ni več. Zato Posedi pričakuje, da bodo banke in največji upniki zagotovili sredstva, da se v papirnici zažene minimalni proces proizvodnje. Tako bi zavarovali premoženje in dosegli optimalno ceno za potencialnega investitorja. Če bi papirnica delovala, bi odpadla številna vprašanja
glede tehnologije, okolja ... To je tudi edina možnost, da se podjetje proda za več kot 6 milijonov evrov. Milijon, ki so ga ponujali Turki, je po oceni sindikalistov cena starega železa.
»Le tako bi se videlo, da so bili problem družbe Radeče papir finančni in lastniški, nikakor pa ne proizvodni.
Vedeti pa je treba, da so zadeve v papirniški industriji dolgoročne. Pričakovali smo, da bodo banke to ugotovile, pa očitno doslej ni bilo prave pobude niti banke niso imele interesa, da bi zavarovale premoženje.« Med največjimi upniki družbe Radeče papir so NLB, Abanka Vipa, NKBM in Raiffeisen bank.
Očitki upravitelju
V sindikatu opozarjajo, da je papirna industrija tako investicijsko in tehnološko kot tudi kadrovsko zahtevnejša in da bi zato družba potrebovala bolj aktivnega stečajne-
ga upravitelja. Ideja o ponovnem zagonu podjetja tli že dlje časa, vendar izgleda, da to praktično nikogar ne zanima. »V bistvu smo tam, kjer se je zgodba s stečajem ustavila, torej pri 3 do 5 milijonih evrov,« je ocenil Posedi. Tako so sedaj naslednja poteze na strani upravitelja Sokliča, ki so ga sicer sindikalisti obtožili, da je premalo aktiven pri vzpostavljanju ponovne proizvodnje. »Pričakujemo, da bo upravitelj uporabil vse vzvode, ki jih ima, in poskrbel za zagon proizvodnje, kar je po naše edina realna rešitev,« so prepričani v Per-
gamu. Občinsko podjetje za zagon papirnice oziroma najem enega od strojev, ki naj bi ga občina ustanovila preko komunalnega podjetja, je menda v mirovanju, ker banke niso podprle poslovnega načrta.
Znova na protest?
V papirnici je bilo zaposlenih več kot 220 delavcev. Nekateri so našli nove zaposlitve, vendar bi se menda vrnili. Še vedno pa je na zavodu prijavljenih več kot sto delavcev, ki bi jih potrebovali za zagon stroja štiri. Večini nekdanjih »papirničarjev« bodo pravice na zavodu prenehale januarja, nekateri pa jih bodo lahko koristili do aprila. Kot je napovedal nek-
Janez Posedi:
»Stvar mora delati, če hočemo, da jo nekdo kupi. Tudi če nekdo kupi rabljen avto, ga pred nakupom vžge.«
danji sindikalist v papirnici Stane Klanšek, bodo pozvali stečajnega upravitelja, naj izplača del odpravnin.
Smo pa v Radečah slišali tudi napovedi, da se bodo bivši delavci zbrali na protestu. Kot je napovedal Posedi, bodo s protestom počakali na pravi čas, da ne bi njihovo izražanje nestrinjanje z dogajanjem po stečaju padlo v kakšno drugo protestno zgodbo, drugačno, kot bi želeli nekdanji zaposleni. Da bodo zagotovo pripravili proteste potem, ko bodo videli, kakšna bo odločitev glede papirnice, pa je napovedal Klanšek in omenil, da bodo delavci znova protestirali tudi v Ljubljani.
US, foto: SHERPA
Kot je pojasnil stečajni upravitelj Soklič, je pobudo sindikatov že decembra predstavil upniškemu odboru. Po njegovem pa je težava v tem, ker v ozadju ni neke resne pobude, kot stečajni upravitelj pa ne more posredovati med radeškim občinskim podjetjem in bankami.
Visoka, skoraj 20-odstotna brezposelnost skrbi tudi ra-deško županjo Rafaelo Pintarič. Očitno pa številke niso dokončne, saj je županja poleg bojazni za obstoj podjetja Muflon izrazila tudi skrb, da se bo brezposelnost še povečala na račun zapiranja prevzgojnega doma, o čemer so sinoči na izredni seji razpravljali tudi radeški občinski svetniki.
Orodjarna želi pod nebo
Nepovratna sredstva za okoljske naložbe
Eko sklad bo občanom tudi letos ponudil 20,8 milijona evrov nepovratnih sredstev za naložbe v učinkovito rabo energije na stanovanjskih stavbah in za vozila, ki manj obremenjujejo okolje.
Tehnične zahteve posameznega ukrepa, ki je predmet spodbude v stanovanjskih stavbah, bodo v primerjavi z lanskim javnim pozivom spremenjene pri vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Prav tako bodo z namenom optimi-ranja energijsko učinkovite gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš, kjer se kot pomemben kriterij izpostavlja njihova velikost, spremenjene površine, za katere bo mogoče dodeliti nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Spodbuda za nizkoenergijske ali pasivne eno- ali dvostanovanjske stavbe bo še vedno določena glede
na energijsko učinkovitost, vrsto in volumski delež izolacijskega materiala v toplotnem ovoju stavbe ter neto ogrevano površino stavbe, vendar se bo lahko dodelila za največ 150 kvadratnih metrov za samostojno stoječo enostanovanjsko hišo (prej 200 kvadratov).
Za nakup stanovanja v večsta-novanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu, bo lahko dodeljenih največ 250 evrov na kvadratni meter, vendar največ za 80 kvadratov neto ogrevane površine stanovanja. Pogoji dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud za nakup okolju prijaznih vozil ostanejo v primerjavi z lanskim letom nespremenjeni. Vsi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev so odprti do konca leta oziroma do objave zaključka.
US
V Gorenjevi hčerinski družbi Gorenje Orodjarna, ki je »zaslovela« zaradi izdelave osemkole-snikov, so lani zaključili obsežno tehnološko prenovo proizvodnje.
Investirali so v tri nove stroje - visokohitrostni 3-osni vertikalni obdelovalni center CNC, stroj za žično erozijo in 5-osni vertikalni obdelovalni center CNC - s katerimi so povečali svojo konkurenčnost, saj so produktivnost v lanskem letu povečali za 8 odstotkov, stroške iz naslova kooperacij pa zmanjšali za polovico v primerjavi z letom 2011. Poleg tega si s prenovljeno tehnološko opremo obetajo nove
Stečajna upraviteljica družbe Ceste mostovi Celje Milena Sisinger je pristojno sodišče obvestila, da bo pogodbo za izvajanje rudarskih del v kamnolomu Velika Pirešica sklenila s podjetjem Ecobeton.
Uradno je med premoženje družbe CMC sodil tudi kamnolom v Veliki Pirešici, za katerega je stečajna
posle, med drugim tudi vstop v letalsko industrijo. Skupna vrednost naložb v nove stroje presega 900 tisoč evrov.
Ključna pridobitev za podjetje je 5-osni vertikalni obdelovalni center CNC, s katerim bodo bistveno skrajšali čas obdelave geometrijsko najbolj zahtevnih orodij ter izboljšali natančnost izdelave. »Lani smo izpolnili zastavljene cilje glede prihodkov in dobičkonosnosti, hkrati pa z obsežno prenovo tehnološke opreme postavili izhodišče za uspešen razvoj Gorenja Orodjarne tudi v prihodnje. Vlaganje v razvoj novih tehnologij in znanje je namreč ključni element pri ohranja-
upraviteljica v soglasju s pristojnim sodiščem pripravila razpis za zbiranje ponudb za izvajanje rudarskih del. V razpisanem in predvidenem roku je upraviteljica prejela tri pravilno izpolnjene ponudbe. Poslali so jih celjski Voc, podjetje Ecobe-ton in podjetnik Peter Podržaj.
Kot je obvestila Sisingerjeva, je pogodbo o izvajanju rudarskih del
nju konkurenčnosti na svetovnem trgu,« poudarja direktor Orodjarne dr. Blaž Nardin.
Letos bodo manj investirali, bodo pa razvijali projekte, s katerimi bodo izboljšali produktivnost in optimizirali stroške. V Gorenjevi Orodjarni, ki je druga največja v Sloveniji, je 212 zaposlenih. Njeni prihodki od prodaje so lani znašali 12,4 milijona evrov. Od tega so večino ustvarili z orodji za avtomobilsko industrijo, kjer neposredno sodelujejo z največjimi proizvajalci vozil in velikimi tujimi dobavitelji avtomobilski industriji.
US
v podpis poslala podjetju Ecobeton, ki je za izvajanje del ponudil najvišjo ceno in poslal tudi vsa potrebna dokazila o usposobljenosti za izvajanje rudarskih del. Gre za podjetje iz Latkove vasi, uradno v lasti Edite Gmajner, med večjimi partnerji pa najdemo na primer avstrijski Stra-bag pa tudi celjsko cinkarno.
US
Dodatna ugodnost, ki jo bo Eko sklad ponudil investitorjem občanom, je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe občanov. Ti lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira in ki skupaj presežejo 10 tisoč evrov priznanih stroškov, kot so opredeljeni v javnih pozivih. Javni pozivi so objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada.
V kamnolom prihaja Ecobeton
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Ulica z inteligentno razsvetljavo
Od Grahovih avtomobilskih do cestnih svetil
SLOVENSKE KONJICE - V Ulici Toneta Melive so začeli uporabljati inteligentni sistem krmiljenja cestne LED-razsvetljave. Ta pilotski projekt omogoča centralno vodeno reguliranje svetilk ter pridobivanje povratnih podatkov o toku, napetosti, temperaturi in porabi energije. Uporabljajo ga od torka.
Projekt, za katerega pravijo njegovi nosilci, da je kot takšen v Evropi uporabljen prvič, je nastal v sodelovanju med tovarno Grah Lighting, nemškim proizvajalcem sistemov za javno razsvetljavo Voosloh Schwabe ter Občino Slovenske Konjice. »Krmiljenje javne razsvetljave prinaša to, da lahko sami določimo režim delovanja javne razsvetljave ponoči, med jutranjo in večerno prometno konico,« poudarja Andraž Mlaker iz konjiške občinske uprave. Med konicami bo tako tolikšna jakost razsvetljave, kot je določena po zakonodaji,
ponoči bodo z energijo varčevali, kolikor je največ mogoče. Nov sistem želijo nadgraditi še s senzorji gibanja, ki bodo omogočili v primeru, ko se bo na ulici pojavil pešec, močnejšo jakost razsvetljave.
Tudi za Porsche
Konjiška naložba v Ulico Toneta Melive, kjer je šestnajst svetilk, naj bi se amortizirala v šestih letih. Naložba v svetilke z višjo porabo energije naj bi se povrnila že v dveh do treh letih, omenja Aljaž Križanič iz tovarne Grah Lighting v Slovenski Bistrici. Tovarno s petdesetimi zaposlenimi so preselili lani tja iz Slovenskih Konjic, kjer je bila v najeti hali. Njeni izdelki cestne LED-razsve-tljave so se na trgu pojavili leta 2009, takoj po začetku krize v avtomobilski industriji. Njena svetila je mogoče najti celo v avtomobilih znamk Porsche, Mercedes Benz, BMW ter Maybach. V
tovarnah skupine Grah, ki so doma in v Srbiji, je v celoti okoli tisoč zaposlenih.
Sledili
evropski uredbi
Lighting je del velike konjiške skupine Grah, med drugim s tovarno SG Automotive v Slovenskih Konjicah, ki izdeluje svetila za avtomobilsko industrijo. Glavni lastnik je domačin Robert Grah. Najdemo ga tudi na lestvici 100 najbogatejših Slovencev. Grahovemu poslu z javno razsvetljavo
MMA
Niso pozabili na nevarno zemljino
seveda dobro kaže, saj bo treba v Evropski uniji po evropski uredbi do leta 2016 zamenjati kar 95 milijonov svetilk javne razsvetljave. V tovarni v Slovenski Bistrici bodo prav tako začeli izdelovati notranjo razsvetljavo za pisarne, skladišča in proizvodne prostore.
BRANE JERANKO
Konjiška občina je bila leta 2010 med prvimi, ki je pripravila načrt obnove celotne javne razsvetljave in jo začela tudi izvajati. Kot je povedal župan Miran Gorinšek naj bi imeli do konca tega leta obnovljene že okoli tri četrtine od celotne javne razsvetljave. Občino je stala inteligentna javna razsvetljava v Ulici Toneta Melive okoli sedemsto evrov, večina denarja je iz razvojnih sredstev Graha Lightinga in nemškega Voosloha Schwabeja.
CELJE - V predlogu letošnjega občinskega proračuna je za varstvo okolja predvidenih nekaj več kot 620 tisoč evrov, od tega okrog 500 tisoč evrov za sanacijo okrog 6.500 kubičnih metrov izkopanega materiala na območju stare cinkarne.
Kot je znano, je bila ta s težkimi kovinami močno onesnažena zemljina izkopana ob izgradnji komunalne opreme na tem območju. Mestni občini Celje je kasneje okoljska inšpekcija izdala odločbo za ureditev zemeljskega izkopa. To mora storiti v skladu s predpisi, na to pa je opozoril tudi nedavni opomin Evropske komisije.
Dejstvo je namreč, da je to zemljino treba na okolju neškodljiv način odstraniti. Nihče natančno ne ve, kako to storiti, a vsem je jasno, da 500 tisočakov ne bo dovolj. Tako se je denimo Urša Drugovič (Zeleni Slovenije) ob obravnavi proračunskega predloga vprašala, ali se v mestni občini trudijo, da bi dosegli moratorij na to zahtevo, saj bi bila vsakršna
začasna sanacija nesmiselna. Zanjo bi namreč šlo ogromno denarja, dejanski problem pa bi bil le odložen. Ob tem jo je še zanimalo, kje je obtičal že pred leti napovedani zakon o okoljski sanaciji Celjske kotline. V Celju po besedah župana Bojana Šrota eno od možnosti za »odstranitev« te zemljine vidijo v projektu strokovnjakov biotehniške fakultete, ki so predlagali dokaj preprosto rešitev. Ker je pri onesnaženi zemljini sporno prašenje in izpiranje v preostalo zemljo, strokovnjaki predlagajo, da bi jo cementirali oziroma preprosto predelali v zidake, ki bi jih kasneje lahko koristno uporabili, saj ne bi bili več okoljsko sporni. Slaba stran tega predloga pa je dejstvo, da gre za zelo drag projekt, ki ga Celje nikakor ne zmore samo financirati. Kot je še poudarila direktorica občinske uprave Tine Kramer, rešitev že dobro leto iščejo skupaj z okoljskim ministrstvom, vendar do konkretnejših odločitev še niso prišli.
IS, TC
Obetajo nova delovna mesta
ŽALEC - Gospodarska kriza ne prizanaša niti občinam v Spodnji Savinjski dolini. Prav zaradi tega si na Občini Žalec želijo sprejemati čim več občinskih podrobnih prostorske načrte, ki bodo podjetnikom omogočili investiranje in odpiranje novih delovnih mest.
Zavedajo se namreč, da le uspešno gospodarstvo ohra-
nja pravičnost in socialno povezanost med občani. Kot pravi župan Janko Kos, imajo kar neke vrste srečo, saj po podatkih Zbornice zasebnega gospodarstva delovna mesta v občini Žalec niso v upadanju, ampak celo v porastu: »Občino Žalec stečaji podjetij niso prizadeli. Kot sedaj kaže, se celo obetajo nova delovna mesta. Podjetje Novem na-
merava zgraditi logistično-transportni center, kjer predvideva odprtje do 150 novih delovnih mest. Verjamem, da jim bo uspelo, tako kot uspeva podjetju Omco Fe-niks. Nova delovna mesta se obetajo tudi v računalniškem centru, kjer bodo morali glede na prejeta evropska sredstva zaposliti trideset ljudi.« Kos kot dober primer izpostavlja
tudi številne posameznike, ki so samozaposleni in v teh težkih časih preživljajo sebe ter svoje družine. Sicer pa se je bila povprečna stopnja registrirane brezposelnosti lani oktobra v občini Žalec nekaj manj kot 13 odstotkov, kar pomeni odstotek nižja kot v letu 2011, še vedno pa je bila za odstotek nad slovenskim povprečjem.	ŠO
Turistična ponudba v prospektih
SLOVENSKE KONJICE - Izšli sta novi turistični zloženki, ena s predstavitvijo celotne občine ter druga za avdiovo-denje po Žički kartuziji.
Zloženke, ki so obiskovalcem občine na voljo v TIC Slovenske Konjice, so tudi v štirih tujih jezikih, prav tako so v tujih jezikih na voljo zloženke za avdiovodenje po Žički kartuziji. Gre za projekt Slovenske Konjice - mesto cvetja
in vina v zvoku in besedi, v okviru katerega so prav tako nabavili 15 avdiovodnikov za Žičko kartuzijo, med njimi dva z induktivnima zankama za osebe z okvaro sluha. Projekt je nastal v sodelovanju med TIC Slovenske Konjice, občino in konjiškim turističnim društvom, delno ga je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
BJ
Ker naj bi po nekaterih izračunih za odstranitev zemeljskega izkopa na območju stare cinkarne potrebovali okrog 2 milijona evrov, zdaj v občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo skupaj z ministrstvom preverjajo še druge, morebiti cenejše rešitve. »Na podlagi spremenjene zakonodaje s področja ravnanja z odpadki te možnosti obstajajo,« so pojasnili in dodali, da zaenkrat še ne morejo natančno odgovoriti, katera rešitev tega problema bo najprimernejša. Sredstva v proračunu pa so namenjena ne samo odstranitvi te sporne zemljine, pač pa tudi stroškom izdelave potrebne spremljajoče dokumentacije.
Zdravstvena postaja spomladi
VITANJE - V občinskem središču, kjer urejajo zdravstveno postajo na novi lokaciji, nameravajo dela dokončati v spomladanskih mesecih.
Obstoječi prostori zdravstvene postaje, ki so v delu stanovanjskega bloka, so namreč neprimerni, saj morajo starejši občani in invalidi po stopnicah. Prav tako se pojavljajo težave s parkiranjem. V občini so problem začeli reševati lani, ko so v središču kraja kupili prostore nekdanje trgovine, ki jo od septembra letos preurejajo za potrebe zdravstvene postaje. Trenutno izvajajo v stavbi notranja zaključna dela. V novih prostorih zdravstvene postaje bodo med drugim ambulante za splošnega zdravnika, zobozdravnika in patronažno službo.
BJ
osfcrfe s plinom in toploto
javno podjetje, d.o.o.
Smrekarjeva 1, Celje	tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
H VB	■ ■ ■	■
Tržnica jih povezuje
PREBOLD - Kot je znano, je občina poleti v Dolenji vasi ob reki Bolski odkupila kmetijo Režaj, v kateri je že takrat uredila Tic Prebold, na njenem dvorišču pa je konec lanskega leta zaživela tudi tržnica, na kateri domačini prodajajo lokalne proizvode.
Zanimivost tržnice je med drugim, da se na njej poleg različnih razstavljavcev, predstavljajo tudi krajani različnih delov te majhne spodnjesavinjske občine. V
mesecu decembru so za brezplačno pogostitev občanov poskrbeli krajani Krajevnih odborov Dolenja vas in Prebold - center. Jutri (sobota) pa se bodo med 8. in 11. uro predstavili krajani naselja Na zelenici. Delili bodo kuhano vino, čaj in sladke dobrote.
Sicer pa Turistično društvo Prebold organizira živahno sejemsko dogajanje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Sledenje je tudi ena izmed nalog novou-
stanovljenega preboldskega turističnega društva, ki je pred leti že delovalo, a je nato zamrlo. Preboldčani so bili tako deset let brez organizacije, ki bi spodbujala razvoj turizma v občini in koordinirala turistične prireditve. Turistično društvo je sedaj priložnost za obogatitev tradicionalnih in večjih prireditev, urejanje okolja, razvoj turistične infrastrukture in izboljšanje prepoznavnosti kraja.
ŠO
VSAKO SOBOTO ob 12.15
J
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Upravitelj med osamosvojitvijo bolnišnice in predstavnik zaposlenih v svetu zavoda Albin Apotekar, namestnik v. d. direktorice mag. Egidij Čretnik, v. d. direktorice Valentina Winkler Skaza, pomočnica v. d. direktorice za področje zdravstvene nege, sestra mag. Anita Goričan, in prvi direktor samostojnega javnega zavoda Daniel Lajlar so ob 20-letnici samostojnosti bolnišnice pripravili novinarsko konferenco.
V središču pozornosti že od nekdaj bolniki
Psihiatrična bolnišnica Vojnik 20 let samostojen javni zavod
VOJNIK - V soboto je minilo natančno 20 let, odkar je takratna Vlada RS Psihiatrično bolnišnico Vojnik z odlokom razglasila za samostojen javni zavod. Pred tem je psihiatrija v sicer isti stavbi delovala pod okriljem Splošne bolnišnice Celje. Jubilej so zaslužni za osamosvojitev in sedanje vodstvo vojniške bolnišnice počastili pretekli petek in poleg osvetlitve prehojene poti zaupali nekaj načrtov za prihodnost.
Pobudnik in glavni »krivec« za nastanek samostojnega Javnega zavoda Psihiatrična bolnišnica Vojnik ter tudi prvi direktor bolnišnice, psihiater Daniel Lajlar, pravi, da je bila zahteva po osamosvojitvi izjemno pogumna, a kot se je kmalu izkazalo, pravilna odločitev. »Bili so krizni časi, tudi odcepitev Slovenije od Jugosla-
Valentina Winkler Ska-za je mesto v. d. direktorice prevzela pred letom, prejšnji teden pa ji je svet zavoda mandat vršilke dolžnosti do imenovanja novega direktorja še podaljšal. Javni razpis je bil namreč neuspešen, po napovedih pa bo zavod sprejel nov statut. V njem ne bo več zahteve, da mora imeti direktor izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri, tako bodo lahko za položaj na primer kandidirali tudi ekonomisti. V tem primeru bo direktorju oziroma direktorici bolnišnico pomagal voditi strokovni direktor. Statut naj bi po napovedih sprejeli čimprej.
vije nemalo pred tem pa nas je spodbudila, naj gremo na svoje, če tam, kjer smo, nismo zadovoljni,« se spominja. Podpore celjske bolnišnice niso imeli, sta pa idejo podprla tako zdravstveno ministrstvo kot zdravstvena zavarovalnica. »Ne vem, zakaj smo bili odgovornim tako simpatični, ampak očitno so uvideli, da lahko manjši zavod veliko bolje deluje kot zdravstveni center, ki je vsako leto končal v velikih izgubah,« razlaga Lajlar in doda, da je Psihiatrična bolnišnica Vojnik kot samostojen zavod že prvo leto končala v pozitivnih številkah.
Kakovostna psihiatrična obravnava
Glavno poslanstvo bolnišnice je bilo takšno, kot je še danes. Regiji z okoli 300 tisoč prebivalci nuditi kakovostno psihiatrično obravnavo. V sedmih oddelkih z dobrimi 200 posteljami letno hospi-talizirajo okoli 1.200 bolnikov, približno 15 tisoč oseb oskrbijo ambulantno. Lajlar pravi, da se je oskrba bolnikov v zadnjih dveh desetletjih zagotovo spremenila, na trg so prišla nova zdravila, tudi nove metode obravnave bolnikov. O napredku po njegovem mnenju sicer največ povedo ankete med bolniki. Ena od njih je, kot pravi, vojniško bolnišnico po zadovoljstvu pacientov med okoli 25 slovenskimi javnimi zdravstvenimi ustanovami uvrstila na tretje mesto.
Skupnostna psihiatrija
Vršilka dolžnosti direktorice Valentina Winkler
Skaza tudi za letošnje leto napoveduje razvoj in uvajanje novih metod zdravljenja. V prihodnjih tednih oziroma mesecih naj bi v bolnišnici začeli izvajati tako imenova-
no skupnostno psihiatrijo, ki je v večini psihiatričnih bolnišnic že ustaljena, Vojničani pa od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije doslej za ta program niso dobili
denarja. Metoda bo združevala pet strokovnjakov, psihiatra, kliničnega psihologa, delovnega terapevta, diplomirano medicinsko sestro in socialno delavko, ki bodo za posameznega pacienta skupaj pripravili program zdravljenja in ga izvajali na bolnikovem domu. »Tako naj bi preprečili ponavljajoče se hospitalizacije pri bolnikih, ki so do nas nezaupljivi, ki odklonijo terapijo in ambulantne preglede, s tem se jim bomo poskušali čim bolj približati,« pravi Valentina Winkler Skaza in dodaja, da bodo letos po tej metodi zdravili okoli 30 pacientov.
Združeni pod eno streho
V Psihiatrični bolnišnici Vojnik se letos obeta še ena
pomembna novost, ki so jo sicer načrtovali že več let. Dislocirano enoto iz Raven pri Šoštanju bodo namreč prestavili v matično enoto v Vojniku. Tako bodo poskrbeli za racionalizacijo poslovanja, prav tako bodo tudi tamkajšnjim bolnikom zagotovili 24-urno zdravniško varstvo. Prostore oddelka s 30 posteljami bodo uredili nad oddelkom za zdravljenje odvisnosti. Po zapletih s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in izborom izvajalca del so težave zdaj le rešili. Dela se bo začela v drugi polovici januarja, v. d. direktorice pa preselitev oddelka predvideva čez približno pol leta.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Osrednja stavba vojniške bolnišnice je predlani obeležila zavidljivih 120 let. Pravijo ji stara dama, v zadnjih desetletjih pa se ji je pridružilo še več novih stavb. Zadnja leta jih energetsko prenavljajo. Lani so uspešno končali prvo in drugo fazo, ta mesec bodo uredili še kogeneracijo oz. soproizvodnjo toplotne in električne energije. Bolnišnica vsako leto za vzdrževanje objektov in naprav ter naložbe nameni okoli pol milijona evrov.
Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik je doslej vsako leto končal v zelenih številkah, se pa vodstvo pri poslovanju zaradi krčenja prihodkov srečuje z vedno večjimi težavami. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za psihiatrično dejavnost za letos napoveduje med 10- in 15-odstotno znižanje cen zdravstvenih storitev, kar bi za vojniško bolnišnico pomenilo zmanjšanje proračuna za okoli 600 tisoč evrov. V. d. direktorice Valentina Winkler Skaza upa, da se napovedi ne bodo uresničile. Kot pravi, programa dela v nobenem primeru ne bodo spreminjali.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE - Večina zaposlenih v Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) ostro nasprotuje združitvi devetih območnih enot ZZV in Inštituta za varovanje zdravja RS v dva popolnoma nova zavoda - Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Tako so se pridružili vseslovenskemu zbiranju potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma Proti centralizaciji, za zdravje v regiji.
Združitev desetih javnih bra. V celjskem ZZV opozar-
zavodov v dva nova inštituta predvideva novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je državni zbor sprejel novem-
jajo, da je bila reorganizacija sprejeta brez strokovnih, organizacijskih in finančnih podlag. »Predlog je osredotočen
izključno na pravno-formalno spremembo, jasnih vsebinskih predlogov in ciljev pa ni. Prav tako stroka pri preoblikovanju ni sodelovala, politika je pri odločanju o usodi javnega zdravja argumente strokovnjakov povsem prezrla,« pravi direktorica Alenka Štorman in dodaja, da zavodi do danes še niso dobili pojasnil, kakšne spremembe se z združitvijo
Prizadevanja ZZV Celje in ostalih območnih zZv proti reorganizaciji (IVZ, ki beleži rdeče številke, združevanje podpira) sta na torkovi novinarski konferenci zavoda podprla tudi poslanec Srečko Meh in celjski župan Bojan Šrot, pismo podpore pa je poslal velenjski župan Bojan Kon-tič. Meh je poudaril, da je v državnem zboru glasoval proti reorganizaciji, saj da so bili pri pripravi novele strokovni argumenti premalo slišani. Šrot, ki se prav tako boji centralizacije javnega zdravja, je med drugim celo predlagal, da občine iz celjske regije, če bo do reorganizacije prišlo, s skupnimi močni ustanovijo svoj regijski zavod, katerega naloge bodo podobne sedanjemu delu ZZV.
Podpise za razpis referenduma proti združitvi vseh ZZV in IVZ pobudniki zbirajo še do 6. februarja. Do začetka tega tedna so jih po vsej državi zbrali slabih dva tisoč.
Z referendumom proti centralizaciji javnega zdravja
Zavod za zdravstveno varstvo Celje predstavil argumente proti reorganizaciji - Na več vprašanj nimajo odgovorov
obetajo pri njihovem delu in pristojnostih. Tako tudi še ne more odgovoriti, ali bo ZZV Celje, če bo zakon obveljal, lahko na primer ohranil vse obstoječe in že dobro utečene projekte ter dosedanjo ambulantno dejavnost. Po njenih besedah konkretnih odgovorov niso prejeli niti v ponedeljek, ko je zavod obiskala državna sekretarka zdra-
vstvenega ministrstva Brigita Čokl s sodelavci.
Kaj bo z denarjem po reorganizaciji?
V ZZV Celje so ob tem prepričani, da predlagana reorganizacija vodi v centralizacijo javnega zdravja, zaradi katere bodo regije in zdravje tamkajšnjih prebivalcev dolgoročno prikrajšani. Bojijo se, da bodo usahnili regionalni programi varovanja in krepitve zdravja, da bodo razpadle številne že spletene in učinkovite preventivne mreže, da se bo zmanjšala odzivnost na konkretne težave v posameznih regijah in da se bodo neenakosti pri zdravju še poglobile. Štormanova in njeni sodelavci ob tem poudarjajo, da ZZV Celje, ki deluje na območju 35 občin celjske zdravstvene regije, kjer živi okoli 300 tisoč prebivalcev, za izboljšanje javnega zdravja uspešno skrbi že desetletja. Učinkovito obvladuje epidemije, izvaja številne preventivne programe, v lokalnih skupnostih spodbuja zdrav način življenja, izvaja laboratorijsko dejavnost. Pri tem, kot izpostavljajo, zavod ves čas posluje pozitivno in za državo ne predstavlja velikih stroškov, saj v okoli šest milijonov evrov in pol težkem letnem proračunu država zagotavlja le okoli
400 tisoč evrov, ostalo zavod pridobi s projekti in tržno dejavnostjo. Koliko denarja bo za celjsko regijo na voljo po predvideni reorganizaciji, ne vedo.
Manj delovnih mest?
Čeprav na ministrstvu za zdravje pravijo, da reorganizacija ne bo vodila do odpuščanj zaposlenih v obstoječih območnih enotah ZZV - v celjski jih je 121 - in da bodo število zaposlenih zmanjševali le z nenadomeščanjem bolniških in porodniških dopustov in upokojevanj, se na celjskem ZZV bojijo, da ne bo tako. »Glede na izkušnje v luči podobnih centralizacij se bojimo tudi za delovna mesta. Pa ne toliko zaradi sebe, kajti sposobni strokovnjaki si lahko najdemo zaposlitev tudi drugje, temveč usihanje naših delovnih mest v celjski regiji nedvomno pomeni izgubo tudi za zdravje prebivalcev naše regije. To je tisto, kar nas skrbi,« pravi sindikalna zaupnica sindikata zdravnikov in zobozdravnikov v ZZV Celje prim. dr. Alenka Trop Skaza.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da je poglavitni cilj predlaganih sprememb in ustanovitev novih inštitutov krepitev jedrne dejavnosti javnega zdravja. »Presežena bo sedanja razdrobljenost strokovnjakov in opreme, večja pa bo tudi racionalnost in učinkovitost poslovanja. Združevanje istovrstnih dejavnosti pomeni združevanje sinergij, ki bodo izvirale iz doseganja kritične mase strokovnjakov, enotnega vodenja in administracije ter hkratni možnosti specializacije na področjih, kjer je to smotrno,« so zapisali. Strokovnjaki in oprema bodo po navedbah ministrstva ostali na sedanjih lokacijah zavodov za zdravstveno varstvo. Očitke o centralizaciji ministrstvo zavrača.
Sneg ni ustavil padca mehkih jezov
CELJE - V okviru protipoplavnih ukrepov, ki jih izvajajo na porečju Savinje, te dni na območju mestne občine rušijo tudi oba mehka jezova. Prvega, nasproti mestnega parka, so začeli odstranjevati že konec minulega tedna in tudi sneg ni ustavil začetih del.
Oba mehka jezova predstavljala posebnost pri uravnavanju vodostaja Savinje v rečni strugi, a ju zdaj odstranjujejo, ker ne služita več svojemu namenu. Delavci bodo najprej porušili oporne zidove, nato odstranili vreče, obstoječa posega v rečno strugo pa bodo nadomestili s talnima pragovoma. Kljub temu, da je konec minulega tedna zima vendarle pokazala zobe tudi v obliki snežnih padavin, v Celju ne načrtujejo večje prekinitve del. Za dela na porečju Savinje bi bil namreč veliko bolj kot sneg moteč visok rečni vodostaj, vendar je ta po besedah koordinatorja protipoplavnih ukrepov v mestni občini Romana Kramerja zadnje tedne zelo nizek in delavcem več kot naklonjen. Med večjimi posegi, ki bodo v Celju na vrsti že v kratkem, so gradnja nove Splavarske brvi čez Savinjo med središčem mesta in parkom ter tam, kjer je to mogoče, urejanje varovalnih nasipov, na območju Polul, kjer je prostora ob Savinji zelo malo, pa bodo zgradili armiranobetonski parapetni zid.
Po Kramerjevih besedah pri urejanju protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje ni večjih težav, kljub njegovemu odprtemu pismu predsedniku vlade Janezu Janši in obetavnemu odgovoru okoljskega ministra Franca Bogoviča pa vendarle še ni bilo storjenega koraka naprej pri odpravljanju birokratskih ovir. Tako urejanje protipoplavnih ukrepov napreduje nekoliko počasneje, kot bi sicer, vsekakor pa bodo dela na Savinji skozi mesto končana do oktobra. To je pomembno, saj je po dosedanjih izkušnjah Savinja Celju vselej zagrozila na jesen, najbolj nevaren mesec pa je bil november.	IS, foto: GrupA
Tudi sneg ni ustavil rušenja mehkih jezov na Savinji.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Lambrechtov dom na sodišču
Kongrad zahteva denar za »dodatna dela« - V pričakovanju prvostopenjske sodbe
SLOVENSKE KONJICE - V kraju ter širše z zanimanjem pričakujejo sodbo celjskega sodišča v zadevi Lambrechtov dom. V preteklih letih so zelo odmevale različne pomanjkljivosti pri gradnji tega doma za starejše občane, ki ga je kot investitor gradila država. Približno tri leta po izgradnji doma je tožbo vložil graditelj, domače gradbeno podjetje Kongrad, ki toži Lambrechtov dom in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaradi plačila »dodatnih del«.
Primopredaja nove stavbe Lambrechtovega doma je bila novembra 2008, Kongrad je tožbo za dodatna dela vložil šele po približno treh letih. Gospodarski spor rešuje Okrožno sodišče v Celju, ki je prvo obravnavo junija lani prestavilo, na vrsti sta bili novembra in decembra. Prvostopenjsko sodbo pričakujejo v tem ali prihodnjem mesecu.
Dodatna dela?
Konjiški Kongrad, ki je srednje velika delniška družba, zahteva na sodišču 123 tisoč evrov za plačilo »dodatnih del«, poleg tega terja še obresti. Direktor Franc Lasič omenja, da zahtevajo plačilo med drugim za dodatna
dela v lekarni, mrliški vežici in arhivu ter za spremenjene garderobe ter spremenjena vratna krila. Za dodatna dela, ki s projektom naj ne bi bila predvidena, naj bi iz Kongrada na ministrstvo pošiljali predračune ter pisne ponudbe, ki jim v Ljubljani naj ne bi nasprotovali, še pravi. »Na dodatna dela smo na operativnih sestankih ves čas opozarjali tako naročnika, to je ministrstvo, kot tudi uporabnika, Lambrechtov dom,« trdi direktor.
Ni mogla odločati
»Postopek o zadevi na sodišču še ni končan, zato posameznih dejanj v tem času ne moremo komentirati,« so odgovorili iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Nekdanja direktorica Lam-brechtovega doma Valerija Lesjak nam je odgovorila, da je bila gradbena pogodba med ministrstvom in Kongradom »na ključ«. »S podpisom take pogodbe je Kongrad tudi izrecno potrdil, da se vnaprej odpoveduje vsakršnemu zahtevku iz naslova nepredvidenih pogojev za delo, nepopolne ali neustrezne dokumentacije ter da se zavezuje, da bo tovrstne pomanjkljivosti
ustrezno saniral na lastne stroške,« omenja Lesjako-va, ki se je odzvala na trditve direktorja Kongrada. Je kot direktorica zares zahtevala dodatna dela? »Trditev, da naj bi kot direktorica od Kongrada zahtevala, da nekatera dela naredijo drugače, kot je bilo zapisano v pogodbi, je neresnična in zlonamerna,« odgovarja nekdanja direktorica. Pripominja, da ni mogla odločati o ničemer, vseeno je takrat pripominjala in opozarjala, da bi se poznejšim težavam izognili. Če bi bila izvedena dodatna dela, bi bil Kongrad po pogodbi sklenil z ministrstvom aneks, ki naj ga ne bi iz gradbenega podjetja niti predlagali. Ob primopredaji novogradnje je direktor Kongrada podpisal končni obračun, iz Kongrada naj ne bi nikoli pozneje poslali kakšnega računa za dodatna dela ali opomina. Tako pravi nekdanja direktorica Lam-brechtovega doma, ki je na različne pomanjkljivosti pri novogradnji (te z »dodatnimi deli« niso tesno povezane) dolgo glasno opozarjala. Lesjakova lani, po objavi razpisa za direktorja doma, soglasja ministrstva ni prejela, dali pa so ji ga tako svet zavoda kot občina.
BRANE JERANKO
Na delu nove civilne iniciative
VELENJE - Krajani zaselka Ložnica so s pomočjo Krajevne skupnosti Šentilj ustanovili civilno iniciativo, ki se v teh dneh že trudi, da bi pristojnim predstavila svoje nestrinjanje z umestitvijo nove trase hitre ceste v njihovo okolje. Krajani so prepričani, da bi trasa uničila preveč kvalitetnih kmetijskih zemljišč.
Civilna iniciativa (CI) z imenom Ponikovski kras, ki prav tako nasprotuje predlagani trasi F3b, ki Velenje preko Podloga povezuje z avtocestnim križem, je zaživela tudi v žalskem Podlogu. Obe CI sta se že povezali, saj imata enako stališče glede neustreznosti trase ceste, ki bi po njihovem mnenju močno posegla v zaščiten naravni prostor.
Kot smo že poročali, so v občinah Velenje, Polzela in Žalec predstavljene nove rešitve za traso od avtoceste do priključka Velenje-jug. Javna obravnava te različice bo v četrtek v Velenju, prihodnji ponedeljek pa v Žalcu in na Polzeli.
US
Svetniki za dogovor z zadružniki
BISTRICA OB SOTLI - Občinski svet Bistrice ob Sotli je na torkovi seji soglasno podprl dogovor občine in Kmetijske zadruge Šmarje o ureditvi lastniških razmerij v veliki stavbi zadružnega doma.
Vodstvi občine in zadruge sta se namreč po dolgoletnih pogajanjih pred kratkim sporazumeli, da bodo lastniška razmerja v stavbi uredili po dejanski uporabi prostorov. Zadruga bo tako obdržala poslovne prostore, občina bo postala lastnica prostorov kulturne dvorane, knjižnice ter za društva. Kot smo že poročali, je zaplet nastal pred štirimi desetletji, ko je nekdanja šmarska občina dala zgradbo v last Hmezadu (pravnemu predniku zadruge), ki se je med drugim obvezal za investicijsko vzdrževanje stavbe. Občini je takrat za nekatere prostore ostala le pravica uporabe.
BJ
Lambrechtov dom za starejše občane v Slovenskih Konjicah. Glavni izvajalec zahteva s tožbo plačilo »dodatnih del«. (Foto: BJ, arhiv NT)
Pomanjkljivosti doma starejših
V javnosti so v preteklih letih odmevale različne napake pri novogradnji Lambrechtovega doma, ki je v lasti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Na ministrstvu so se nanje odzvali šele, ko so na različne težave v novi stavbi opozorili novinarji.
Novo streho doma so zaradi zamakanja morali popraviti, vendar po ugotovitvi sodnega izvedenca drugače, kot terja stroka. Zaradi neustreznih fitingov, vodovodnih spojk, ki so pokale, je prišlo do tako močnega zamakanja, da je domsko dvigalo ob neki priložnosti pristalo v vodi. V Zavodu za gradbeništvo Ljubljana so celo ugotovili, da bi bilo treba vodovodni sistem v gradnji nemudoma preurediti. Poleti vlada v delu novogradnje huda vročina. Klimati, prezračevalne naprave naj ne bi dosegali zadostne količine zraka, celo tretjino manj, kot je določeno po projektu, kjer je določena minimalna vrednost pretoka zraka. Nekdanja direktorica je na vse to glasno opozarjala.
Iz Kongrada so odgovarjali, da v Sloveniji ni novega objekta, za katerega ne bi bilo reklamacij, za gradnjo so imeli na voljo kratek rok, trinajst mesecev. Gradnja Lambrechtovega doma, ki so ga delno gradili s podizvajalci, je stala 4,5 milijona evrov.
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Celjski Metropol lani z rekordnim obiskom
Mestni kino Metropol pred zahtevnim projektom digitalizacije
»Slovenija je druga najbolj podhranjena evropska država na področju digitalizacije. S tem problemom se na žalost soočamo tudi v Mestnem kinu Metropol,« pojasnjuje Samo Seničar.
Bodo prireditve v Mestnem kinu Metropol tudi letos rekordno obiskane?
Mestni kino Metropol, s katerim od leta 2004 upravlja društvo Filter, je ena osrednjih in tudi zadnjih kulturnih ustanov z neprekinjenim programom v celjskem mestnem jedru. Ustvarjalci vsebin so z lanskim programom prireditev na različne filmske projekcije in koncerte privabili številne gledalce in poslušalce, zato upajo, da bodo lahko ohranjali bogat program tudi letos, ko jih čaka še posebno velik izziv. Posodobiti bodo namreč morali filmsko opremo.
V Mestnem kinu Metropol, ki je eden od članov Art kino mreže Slovenije, so lani pripravili kar 465 projekcij. Kljub temu, da so ustvarjalci programov lani prejeli najmanj finančnih sredstev za izvedbo programa od leta 2004, so na prireditvah zabeležili malo manj kot 15 tisoč gledalcev, kar je rekorden rezultat. Prvič jim je tudi uspelo, da je bil program sestavljen samo iz evropskih in svetovnih avtorskih kinotečnih filmov. Že petič so gostili in so-organizirali Festival kratkega dijaškega filma DiFifest in osmič Festival lezbičnega in gejevskega filma. Med najbolj obiskanimi pa je bil Ciklus gorniškega filma. V širši regiji so postali tudi prepoznavni džez koncerti v sklopu projekta Džjezz do it, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Hišo kulture Celje.
Letos še festival gorništva
V Metropolu bodo aprila na podlagi uspešnega Ciklusa gorniškega filma gostili še istoimenski festival. Sedmi Festival gorniške-ga filma bodo lahko ljubitelji gora letos spremljali vzporedno v Cankarjevem domu in Mestnem kinu Metropol. Od 15. do 19. aprila bo tako na ogled več kot deset filmov s tovrstno tematiko, festival pa bodo Celjani obogatili s predavanji in z obiskom gostov povezanih z gor-ništvom.
Obiskovalci si lahko trenutno v Mestnem kinu Metropol ogledajo ciklus Liffe po Liffu, filme, ki so jih predhodno že predvajali na ljubljanskem filmskem festivalu. Prav tako tudi letos pripravljajo že omenjeno serijo džez koncertov in koncerte glasbenih solistov. Kot pravi Samo Seničar, vodja programov v Mestnem kinu Metropol, si letos želijo predvsem zagotoviti neprekinjen filmski spored. Trudijo se namreč zagotoviti vsebine tudi v digitalni obliki, kar je nenazadnje povezano z zahtevnim projektom digitalizacije.
Ključna posodobitev
Kot še dodaja Borut Kramer,
vodja Mestnega kina Metropol, program v naslednjih šestih mesecih še ne bo ogrožen. Kaj bo potem, še ni povsem jasno. Ukinili bodo namreč najstarejši filmski
standard, to je 35-milimetrski trak. Kar pomeni, da bodo morali Celjani do junija posodobiti oziroma kupiti digitalne projektorje, kar predstavlja tudi velik finančni zalogaj. Glede na izkušnje ostalih članov slovenske Art kino mreže
cena digitalizacije znaša od 50 do 90 tisoč evrov. Le nakup digitalnega projektorja pa bo omogočil nemoteno in neprekinjeno delovanje kina še naprej. Sredstva za nameravajo pridobili iz evropskih razpisov, prijavili pa se bodo tudi
na razpis Filmskega centra Slovenije. Ker gre za finančno zelo zahteven projekt, bodo morali kar nekaj sredstev zbrati tudi sami.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA (arhiv NT)
Slovenska mesta v Galeriji Plevnik-Kronkowska
Kyle Milne in Matija Plevnik ob zemljevidu Celja v Galeriji Plevnik-Kronkowska
V Galeriji Plevnik-Kronkowska je od petka na ogled interaktivna inštalacija ameriškega kiparja Kylea Milnea, poročenega s Celjanko. Umetnik je svoj tokratni projekt naslovil Kartiranje izkušenj, kar pomeni, da lahko vsak obiskovalec, ki obišče galerijo, soustvarja interaktivno inštalacijo, v kateri avtor na domiselni način prikaže Slovenijo s kartonastimi zemljevidi.
Za ameriškega umetnika Kylea Milnea, magistra kiparstva, ki je, odkar je poročen s Celjanko, že večkrat obiskal Slovenijo, so značilne prostorske inštalacije, v katere vpleta materiale, ki jih najpogosteje recikliramo, in sicer opeko, karton, gume, žico. Kyle Milne se tokrat v celjski galeriji predstavlja z zemljevidi slovenskih mest, izrezanimi iz kartona, in povezanimi z žicami, ki predstavljajo prometne komunikacije. Vsak obiskovalec lahko soustvarja interaktivno inštalacijo. V kotu galerije je namreč legenda, v kateri različni risalni žebljički ponazarjajo različne aktivnosti. Obiskovalec tako z žebljički na zemljevidih označi točke, kjer so po njegovem občutku točke kulture, ljubezni, »gotof je«, zabave in nenazadnje točka, ki jo sovraži. »Zemljevide imam zelo rad. Že od otroštva jih zbiram in ustvarjam. Verjetno so tudi razlog, zakaj sem neprestano na poti. Zemljevidi nam posredujejo podatke, kam lahko gremo in kako priti do tja, ne morejo pa nadomestiti resničnosti. Na nek način so podobni človeškemu umu, saj so zgolj projekcije, ki poskušajo najti smisel v neskončni in nerazumljivi resničnosti,« je prepričan Kyle Milne.
Kljub temu, da se pri umetniškem ustvarjanju umetnik izogiba sten, predstavljajo mu le dodaten, pomožen element, ki podpira celotno inštalacijo oziroma skulpturo, njegovo kiparstvo pa temelji na prostoru, so mu tokrat posebni izziv predstavljale prav stene. Večino dogajanja je ponazoril prav na njih, povezanost oziroma napetost pa je prikazal s starimi pnevmatikami in opeko, prepletenimi in razporejenimi po galeriji.
ŠO
Foto: GrupA
ZGODBE IZ KAMRE
ALkamra
www.kamra.si
Celjski komorni moški zbor pod vodstvom Egona Kuneja leta 1963 v Arezzu (Italija), kjer je osvojil prvo nagrado v svoji kategoriji.
Pod taktirko Egona Kuneja
Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju
V letu 1946 je glasbena šola svoje pedagoško delo dopolnila še z dejavnostjo koncertne poslovalnice, ki je že pred vojno pomagala vzdrževati skromni društveni proračun celjske Glasbene matice.
Pretežno rokopisna šolska kronika, ki je začela nastajati na začetku šolskega leta 1959/60 in zajema obdobje do konca šolskega leta 1981/82, je poleg šolskega utripa ustanove beležila tudi delo koncertne poslovalnice. Kratki zapisi z imeni in datumi pričajo o pestrem koncertnem programu in med izvajalci je mogoče zaslediti številna svetovno znana imena glasbene scene. Tovrstno koncertno dogajanje je brez dvoma predstavljalo dogodke, ki so v trdo socialistično celjsko klimo prvih povojnih desetletij prinašali svetovljanstvo in obenem izražali posebno aristokratsko potezo, ki je bila pri Kuneju prepoznavna. Ne
glede na relativno zaprtost meja so bili namreč njegovi stiki z zahodnim kulturnim svetom pogosti. Njegovo svetovljanstvo je tako celjski gimnazijski kot komorni moški zbor popeljalo na mednarodno sceno in zato je Ku-nej zlasti med svojimi pevci užival izjemno spoštovanje. Izraz širšega spoštovanja je vsekakor predstavljala med drugim tudi velika Prešernova nagrada, ki jo je Kunej prejel leta 1960.
Bolj prozaična je bila materialna šolska stvarnost. Po prvem desetletju vodenja ustanove je ravnatelj Kunej v letnem poročilu za šolsko leto 1957/58 zapisal: »Kljub rednemu, vsakoletnemu, od 1955 z moralno odgovornostjo šolskega odbora, kot družbenega organa upravljanja, podprtemu vzdrževanju, popravilih in izboljšavah, smo še vedno pred več kot 300 let starim dvonadstropnim mračnim poslopjem s
prav takim vhodom, po delni notranji, dragi adaptaciji pa v šoli z 8 učilnicami, z ravna-teljevo pisarno, ki tudi služi pouku, in s skromnim hišni-škim stanovanjem. Zahodno stran vsakega nadstropja zavzemata dva odprta hodnika, ki vodita v dve učilnici in sanitarije, v I. nadstropju tudi v ravnateljevo oziroma šolsko pisarno. Ker zgradba nikdar ni bila namenjena glasbenemu šolanju, so tudi učilnice neustrezne - neracionalno grajene, slabo osvetljene, brez akustične izolacije itd.«
JANKO GERMADNIK
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germa-dnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008.
Redni in pogodbeni učitelji Glasbene šole Celje leta 1972
Štirje prizori iz nagrajenega videa Spoznanje
Z videom do
mednarodnega
uspeha
Dijak Miha Satler dosegel potrditev svojega umetniškega ustvarjanja na mednarodnem bienalu v Dubaju
Miha Satler, dijak četrtega letnika programa umetniška gimnazija Gimnazije Celje - Center, je nedavno prejel prvo nagrado na mednarodnem Sharjah bienalu v Dubaju. Žirijo je prepričal z videom Spoznanje, ki ga je ustvaril kot dijak tretjega letnika na delavnicah pod mentorstvom Franca Purga, umetnika novomedijskih del.
Mednarodni Sharjah bienale, namenjen mladostnikom, je bil letos že tretjič. Njegov namen je spodbujanje in razvijanje umetniškega potenciala med mladimi ustvarjalci. Sicer pa je bienale predvsem usmerjen v izražanje, prakso in kreativnost na področju sodobne vizualne umetnosti in digitalnih tehnologij, kot so video, računalniška grafika, digitalna fotografija, skupinski projekti, 3D-inštalacije in tudi tradicionalna risba, kolaž in grafika. Polze-lan Miha Satler je v ožjem izboru natečaja z naslovom Novomedijska dela, na katerega se je uvrstilo 26 tovrstnih del mladostnikov z vsega sveta, zasedel kar prvo mesto. Drugo nagrado je prejela mlada umetnica iz Litve in tretjo umetniška skupina iz Argentine. »Prvo mesto na Sharjah bienalu je izredno pomembna in velika nagrada, še posebej ker je mednarodna in ni plod zakulisnih lokalnih ali nacionalnih kuhinj,« pojasnjuje mentor Franc Purg, ki je s celjskim centrom sodobne umetnosti video tudi prijavil na natečaj.
Poigravanje s svetlobo
Miha Satler je v prvi vrsti zaljubljen v kiparstvo, zato se trenutno tudi pripravlja na sprejemne izpite za študij kiparstva. Video Spoznanje je posnel kot pripravo na eno od delavnic v sklopu predmeta kiparstvo. Umetniški video, dolg malo več kot minuto, prikazuje razvoj umetniške ideje. Avtor se je v njem poigral s svetlobo, snemal pa je ponoči, ko svetloba pride tudi bolj do izraza. »Miha je resen, razmišljajoč, kritičen in zelo kreativen mladostnik, zato sem ga takoj opazil. Nagrajeni video izraža Mihovo močno osebno videnje prostora, časa in družbe, v kateri živi. Video odlikujejo karakterni kadri, ki se ritmično prepletajo z zvokom in na trenutke delujejo kaotično oziroma anarhično,« pravi Purg, ki z dijaki Gimnazije Celje - Center sodeluje v delavnicah le nekaj dni na leto.
Kreativnosti se lahko naučimo
Franc Purg, med drugim tudi vizualni umetnik, ki živi v Londonu, občasno pa kot
Miha Satler, dijak četrtega letnika celjske umetniške gimnazije
gost predava po različnih institucijah, šolah in univerzah v Sloveniji ter po svetu, se pri svojem delu z dijaki še posebej zavzema za njihovo kreativnost. Kot še dodaja, je vizualna umetnost danes dinamično polje vpletenosti v različna področja. Če je v preteklosti določal status umetnosti že sam medij, recimo slikanje na platno, to danes ni več sprejemljivo. Umetnost je po njegovem mnenju največja spremenljivka, ko jo prepoznamo in splošno sprejmemo, se namreč zdi, kot da »ukine sama sebe« in se pojavi nekje drugje kot neznanka. »Moje delo v umetniški gimnaziji je usmerjeno v prepoznavanje novih umetniških pojavov, uporabljamo stare tridimenzionalne prakse, se čudimo prihajajočim novim idejam, jih kreiramo in se zavedamo velikih možnostih svojih talentov, ki jih zelo potrebujemo za svojo prihodnost,« pojasnjuje Purg, ki ne pozablja, da so dijaki na koncu maturanti umetniške gimnazije in po maturi nadaljujejo izobraževanje na različnih univerzah. Prav zaradi tega jih poskuša naučiti, da je kreativnost ključna za vsako uspešno poklicno delo, ne le umetniško, in da se je lahko naučimo.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Od človeških figur do pop arta
Petra Pižmoht, po rodu Celjanka, danes živi in ustvarja na Polzeli, je likovna pedagoginja in magistrica ekonomije. Že skoraj dvajset let je zaposlena na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju kot učiteljica različnih strokovnih predmetov s področja likovnega ustvarjanja, in na Srednji zdravstveni šoli Celje, kjer poučuje umetnost. Ob poučevanju se je kar nekaj let uspešno ukvarjala tudi z oblikovanjem in poslikavo keramike - kot oblikovalka v Kili Liboje in v okviru samostojne umetnostne obrti.
Likovnica Petra Pižmoht je v sredo zvečer na gradu Komenda odprla razstavo z naslovom Kresnice, na kateri so na ogled njena likovna dela, ustvarjenja v zadnjem letu. Poleg živih barv, človeških figur in pop art motivov razstavo dopolnjuje še domiselno poslikana keramika, na katero je avtorica zapisala tudi svoje pesmi.
Za likovno ustvarjanje Petre Pižmoht so značilne različne tematike, njihova stična točka pa so ženske in otroške figure, ki jih obravnava v različnih slogih. Kot pojasnjuje umetnostna zgodovinarka Karmen Volav-šek, umetnica otroke ponavadi uprizori v brezskrbni igri na travniku, ženske figure odsevajo večpomensko vlogo. Prav tako dodaja, da lahko pri njenih delih opazimo močan vpliv metafizičnega slikarstva, kjer ima ženska figura ključno vlogo. Pižmohtova se v svojih delih spogleduje tudi s pop artom, kjer gledalca nagovarja z likovnim jezikom kričečih barv in ironično ter sarkastično vsebino, v zadnjem času pa se dotika celo magičnega realizma z bleščečimi dekorativnimi elementi.
Sicer pa je Petra Pižmoht redna avtorica različnih razstav. Zadnji dve leti je sodelovala na skupinskih slikarskih razstavah Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z naslovom Tekst v podobi. Prva je bila novembra 2011 v Galeriji Mozirje in druga lani januarja v Galeriji Mercator centra v Celju. Prav tam je skupaj s slikarko Neno Bedek lani juniju priredila tudi razstavo slik z naslovom Sosledja, ki ji je oktobra sledila razstava Sosledja II. v Anini galeriji v Rogaški Slatini. Aktualna razstava na gradu Komenda bo na ogled do konca januarja.
ŠO
Foto: GrupA
Likovnica Petra Pižmoht s svojimi likovnimi deli na gradu Komenda
Prizor iz predstave Razvalina življenja
Razvalina življenja ponovno na polzelskem odru
Člani gledališke skupine KUD Polzela so pretekli konec tedna v Kulturnem domu Polzela premierno uprizorili Finžgarjevo dramo Razvalina življenja v režiji Matjaža Jeršiča.
Kljub temu, da je Fran Sale-ški Finžgar dramsko besedilo napisal že v začetku preteklega stoletja, je še vedno aktual-
no. Govori namreč o gorečem kopičenju premoženja, strtih srcih in problemih, povezanih z alkoholom. »Dejstvo, da so ljudsko dramo Razvalina življenja na polzelskem odru pred leti že uprizorili, nam je predstavljajo iztočnico in željo po novih pristopih k umetniškemu izražanju,« je pojasnila ponovno izbiro drame Urška
Jeršič, predsednica gledališke skupine KUD Polzela. Igralska zasedba v sestavi Vlada Mar-jetiča, Andreje Lesjak, Vlaste Pšaker, Igorja Pungartnika, Danija Pfeiferja in Jaka Jer-šiča je tako zaigrala v novi izvedbi zgodbe, ki temelji na klasičnih kmečkih resnicah s pridihom sodobnega časa.
ŠO, foto: TT
Slabo izkoriščen čas je stran vržen
V Šentjurju zaživela časovna banka, kjer je menjalna valuta delovna ura
Organizatorji časovne banke so sistem postavili s povsem prostovoljnim delom. Vključitev v sistem ne zahteva nobenih sredstev. Stroške, ki so nastali predvsem s postavitvijo informacijskega sistema, so pokrili predvsem z dotacijo občine Šentjur. Iz razpisa za humanitarne dejavnosti so prejeli 500 evrov, zelo hitro pa so se našli tudi plemeniti posamezniki, ki so želeli prispevati droben delež. Kot pravi Artnak, pa je osnovna vizija povsem nedenarna menjava, kar je pri skromnih stroških organizacije povsem izvedljivo.
Na dvorišče vam je te dni nametalo snega, da se vam dela tema pred očmi. Morda ste prebetežni, da bi mu sami z lopato napovedali vojno, morda preveč zaposleni ali pa vam to delo enostavno ne diši. Če ste član časovne banke, lahko unovčite uro ali dve in dvorišče vam bo prišel nekdo očistit zastonj. Vi pa boste v časovno banko vložili kakšno svojo veščino, storitev ali znanje. Morda obvladate pletenje, lahko nudite inštrukcije tujega jezika ali matematike. Ura za uro. Ker imamo vsi na voljo samo 24 ur na dan in ker je edino čas za vsakogar enako minljiv.
Z idejo o časovnem bančništvu se je Jože Artnak okužil že pred leti, ko je ta organizacijski model v Ljubljani začel uvajati dr. Slavko Gaber. Zdelo se mu je, da bi bil izvrsten tudi za našo regijo, a - ironično - dolgo ni našel časa, da bi se pobudi resno posvetil. Spodbudne so bile predvsem vesti iz tujine, kjer ta sistem že dolgo s pridom izkoriščajo.
V časovno banko se lahko vključite preko spletnega portala www.cbs-sentjur.si. V vsakem primeru pa se boste morali zglasiti še v njihovi pisarni na Mestnem trgu 5 v Šentjurju. Vhod med zavarovalnico in pošto, v pisarni v prvem nadstropju imajo uradne ure vsako sredo med 16. in 17. uro. Izdelajo vam namreč izkaznico s fotografijo, s katero pridobivate svoj urni bonus s storitvami na terenu.
Tako je v podobno banko na Japonskem vključenih že približno štiri milijone ljudi. »Doba, ki je izrazito zaznamovana s posledicami svetovne gospodarske krize, je za uveljavitev takega sistem še posebej primerna,« je prepričan Artnak. Čeprav je zagon sistema v različnih krajih po Sloveniji trenutno še v povojih, je prepričan, da je samo vprašanje časa, ko bo postal del našega vsakdanjika.
Kidanje snega enako pravnemu svetovanju
Časovna banka je nekakšna borza, ki temelji na menjavi storitev, znanj in spretnosti. Menjalna vrednost je časovna ura dela. Svoj vloženi bonus časovnih ur lahko koristite iz širokega nabora storitev vseh članov časovne banke. Prednost tega sistema je, da niste omejeni zgolj na menjavo jaz tebi, ti meni. Zato pa je za oživitev tega trga potrebna dovolj velika kritična masa članov z različno ponudbo in povpraševanjem. V nasprotju z običajno tržno miselnostjo je v časovni banki ura dela enakovredna ne glede na to, ali gre za uro kidanja snega ali uro pravnega svetovanja. Ker je v ospredju dragocenost časa. »Pri tem sistemu tudi vrednote humanosti in prostovoljstva preidejo na neko drugo raven. Vsi člani ne glede na dejavnost so v tem pogledu enakovredni.«
Vsak otrok lahko unovči svoje delo
Pri vsem skupaj gre tudi za izjemno medgeneracij-
sko noto. Starostne omejitve za vključitev v časovno bančništvo namreč ni. Če otrok starejši sosedi zloži drva, ni treba, da je pomoč zastonj. S tem svojim delom si lahko prisluži brezplačno učno pomoč ali kaj podobnega. Starejši na drugi strani obvladajo celo vrsto veščin, od ročnih del do različnih znanj, ki jih prav tako lahko v banki ponudijo v zameno. Zanimanje za širjenje info točk časovne banke je zato veliko tako v osnovnih šolah kot v domu starejših. Trenutno pa jim manjka še nekaj prostovoljcev, ki bi na teh področjih stvari prevzeli organizacijsko.
Dostopno tudi nedosegljivo
Glede na to, s kakšno ihto je pred časom politika preganjala delo na črno in kako temeljito so se lotili sosedske pomoči, je vprašanje, kako je opredeljeno delo preko časovne banke, seveda umestno. Kot je razložil Artnak, je bila pobuda, da bi to izrecno vnesli v tozadevni zakon že tik pred uresničitvijo. »Žal se ni izšlo. Pričakujem pa, da bo z razmahom te socialne komponente tudi do tega prišlo.« Prednost časovne banke je namreč ravno v tem, da za vključitev ne potrebujete niti centa. Vključijo se lahko prav vsi, od tistih, ki so zaradi takih ali drugačnih razlogov socialno izključeni, in zaposleni, ki želijo koristno izrabiti prosti čas. Vsem pa so različne storitve dosegljive popolnoma brezplačno.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Organizator in glavni pobudnik Časovne banke Šentjur Jože Artnak je sicer znana šentjurska osebnost s področja gospodarstva in politike. Kot pravi, pride človek prej ali slej v leta, ko začenja na čas gledati drugače. Sam tudi pod vplivom delovanja v časovni banki. »Vedno bolj se zavedam dragocenosti časa. Slabo izkoriščen čas je stran vržen čas. Ni pa dobro naložen samo tisti čas, ko delamo kaj velikega, javno vidnega. Prav tako je pomemben čas, ki ga vložimo v svojo družino, prijatelje, bližnje. Zadnje čase se tega vse bolj zavedam. Tudi za to, ker sem nekoč izjemno veliko časa vlagal v stvari, za katere mi sicer nikakor ni žal. Ga je pa za to prav gotovo manjkalo na drugi strani.«
Obdan z družino je prepričan, da je prav spoznanje, kako zelo je dragocen čas in čemu ga je v resnici vredno nameniti, eno pomembnejših v življenju.
Že prvi teden se je v Šentjurju javilo 13 posameznikov, ki so se želeli vključiti v sistem. Tedensko število sicer že zdaj narašča. Za res zanimiv trg storitev pa bodo morali vključiti še več ljudi. Izkušnje iz drugih mest kažejo, da je več tistih, ki usluge ponujajo, kot tistih, ki jih koristijo. Oboje tako ni nujno pogojeno eno z drugim. Seveda pa je zgolj koriščenje delovnih ur omejeno.
Konjičanka, ki je postala kraljica
Z novo slovensko vinsko kraljico Nežo Pavlič - Slovenske vinske kraljice so povsod zaželene in zato zelo zaposlene
Neža Pavlič, nova slovenska vinska kraljica, v kraljevski opravi. Prva kraljičina naloga je v teh dneh daleč od doma, na velikem mednarodnem sejmu Zeleni teden v Berlinu, kjer predstavlja Slovenijo z njenimi vini in hrano. Obleko nove slovenske vinske kraljice, ki je bordojsko rdeče barve ter z dodatki bakrene barve, je ustvarila kreatorka Tamara Vogrin, sešita je bila v Šentrupertu v Savinjski dolini pri Marjetki Škorjanc. V Berlinu se v njej predstavlja na povabilo kmetijskega ministrstva, tam je tudi slovenski kmetijski minister Franc Bogovič, ki jo je v Radencih okronal. Kraljica Neža je vzela s seboj v Berlin med drugim kraljičino vino iz Slovenskih Konjic. Vsaka kraljica si za svoje kraljičino vino izbere vinsko klet po svoji izbiri in Konjičanka je izbrala klet domačega Zlatega griča, kjer ji je bil najbolj všeč renski rizling pozne trgatve, sladko vino letnika 2009.
Z novo slovensko vinsko kraljico Nežo Pavlič, absolventko prava, ki je predsednica Kluba študentov Dravinjske doline, smo se srečali v Mladinskem klubu Patriot. Kot predsednica konjiške študentarije pomaga pri vodenju Mladinskega centra Patriot, na skrbi ima različne projekte, pisanje različnih poročil, zastopanje pravic študentov ter še kaj.« Mladi trenutno nismo v najboljšem položaju, zaposlitev je vedno manj tudi za starejše od nas. Vsi vrstniki si omogočajo študij s pomočjo študentskega dela, saj jim domači po najboljši volji ne morejo prispevati dovolj denarja,« opaža iz dneva v dan med pogovori s študenti.
Foto: MATEJ NAREKS, BJ
»Vsak vinogradnik mora imeti svoj vinograd predvsem rad. Preveč dela je z njim, narava lahko uniči veliko vloženega truda in denarja. Tudi pri nas je vinograd v prvi vrsti stvar družinske tradicije in kulture, po materialni plati je manj zanimiv,« ugotavlja nova slovenska vinska kraljica Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic. Okronali so jo 11. januarja.
Neža, ki je absolventka mariborske pravne fakultete, na domači kmetiji precej pomaga. To lepotico, ki se ji bo življenje za eno leto povsem spremenilo, je mogoče srečati tako v vinogradu kot v domačem hlevu. Kot slovenska vinska kraljica bo veliko potovala po Sloveniji in po tujem, kjer bo predstavljala slovenska vina, širila kulturo pitja, opozarjala na tradicijo vinogradništva ter promovi-rala Slovenijo kot privlačni turistični cilj. Slovenska vinska kraljica zdaleč ni samo častni naziv, pomeni veliko delovnih obveznosti. »Zame to pomeni nove priložnosti, nova spoznanja, nove obraze ter pridobivanje dodatnega znanja,« razmišlja kraljica izpod Pohorja. V zadnjih dveh letih sta slovenski vinski kraljici opravili po približno sto obiskov na leto.
Lepota ni najpomembnejša
Neža Pavlič je prva slovenska vinska kraljica s Konjiškega in šele druga z našega območja. Kot primerno kandidatko so jo opazili v domačem vinogra-dniško-vinarskem društvu, kjer so si seveda zaželeli, da bi imeli še kraljico konjiških korenin. Na sestanku so na Nežo kot morebitno kandidatko za kraljico najprej opozorili njenega očeta, člana društva, nato so povprašali še njo. »Strinjala sem se, čeprav to
prinaša zelo veliko obveznosti in tudi priprav,« je povedala pred odhodom v Berlin. Lepota še zdaleč ne zadostuje niti ni pogoj, saj zahtevajo zgolj urejenost. Kraljica mora biti predvsem splošno razgledana, seznanjena z vinogradništvom in vinarstvom, poznati mora slovensko kulinariko, vedeti mora stvari o postrežbi vina, prav tako mora pred-
staviti kulturo pitja v tujem jeziku. Poleg vsega tega je pomembno še, da obvlada javno nastopanje in da je komunikativna. Pred odločitvijo so se v ožjem izboru znašle tri kandidatke.
Bodoča odvetnica z vinogradom
Pri Pavličevih na Dobrne-žu pri Konjicah imajo v vinogradu približno tri tisoč
trsov. Neža opravlja z mamo različna dela, od rezanja šparonov in zelenih del do trgatve, kletarita oče in njen brat, ki bo kot kaže prevzemnik Pavličeve kmetije. Vinograd, ki je v Škalcah, na drugem koncu Konjic, so imeli že predniki, kraljičin oče ga je še povečal. V njem prevladujeta laški rizling in chardonnay. Pri Pavličevih dajejo glavni poudarek pro-
izvodnji mleka, imajo petintrideset krav dojilj ter še teličke in bikce. Na kmetiji živijo tri generacije, Neža je med tremi otroki najstarejša. Tudi velika ljubiteljica živali je, ima kar tri kužke in dve muci.
In kaj si želi v življenju slovenska vinska kraljica?
Želi si postati odvetnica, seveda s svojim vinogradom, s svojim fantom pa si namerava ustvariti družino. »Predvsem si želim zdravja, razumevanja, iskrenosti med ljudmi ter pozitivnega pogleda na svet,« je povedala na koncu pogovora.
BRANE JERANKO

POGLED! lue JiS
Streljanje mačk »bolna zabava«
Prijavite strelce, ki z zračnimi puškami škodujejo živalim -Vzvodov za kaznovanje je dovolj!
»Sosed je ustrelil našega muca z zračno puško. Mucek ima na glavi vidno tricenti-metrsko rano. Sosed krivdo zanika, čeprav ga je pri streljanju z zračno puško videla moja mama,« je samo eden izmed številnih spletnih zapisov o takšnih dogodkih. Še vedno je v teh primerih nasvete verjetno lažje poiskati na spletu kot zadevo takoj prijaviti policiji. Na Celjskem je streljanja z zračno puško, pri katerem so najpogostejše tarče mačke in psi, kar nekaj, še vedno pa mnogi lastniki živali tega ne prijavijo. S tem samo omogočijo storilcu, da bo dejanje še kdaj ponovil.
Neka ženska je pred kratkim s psom po ulici v naselju v okolici Celja bežala pred sosedom, ki je z zračno puško
Lani je bilo na območju Policijske uprave Celje 198 prekrškov, ki so se nanašali na Zakon o zaščiti živali. 152 kršiteljem so napisali denarne kazni, 46 pa izrekli le opozorila.
Policija obljublja, da bo vse primere poškodb in poginov živali zaradi streljanja z zračno puško vzela resno in stvari preiskala.
tak strah pogosto odveč. Slovenska zakonodaja omogoča policistom, da poskrbijo, da se strelec kazni ne bo izmuznil. Glede na podatke, ki jih policisti zberejo, lahko strelca ka-
zen kar hudo udari po storilčevi denarnici in ga vendarle izuči! Poleg policije so dolžni odreagirati tudi veterinarski inšpektorji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpek-
morajo, kakšno je bilo orožje, s katerim je kdo streljal, ali je imel zanj potrebno dovoljenje, kakšen namen je nekdo imel pri streljanju, ali bi lahko pri tem bil po-
Na Policijski upravi Celje so lani obravnavali en primer nedovoljenega streljanja z zračno puško. Občan je prijavil, da je neznanec streljal z zračno puško na njegovega psa, ki ga je pustil privezanega pred trgovino. »Na kraju so policisti našli tri izstrelke zračnega orožja (diabole), pri psu pa poškodb niso ugotovili,« so nam dejali na policiji.
Med storilci prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s streljanjem z zračnim orožjem je več mlajših, čeprav starost ni vedno »pravilo«. Med mladimi je le več nepremišljenosti.
meril vanjo in psa! »To je treba prijaviti in policisti bomo vedno odreagirali,« pravi Aleksander Podgrajšek iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje. Ljudje se pogosto bojijo morebitnega maščevanja strelca in da se bo ta kazni izognil. A je
znujejo za prekršek ali celo za kaznivo dejanje. Zakon o zaščiti živali v svojem 15. členu jasno določa, da je »streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave« prepovedano ravnanje. Kazen za takšno dejanje je med 1.600 in kar 42.000 evrov. Takšna ka-
torji, pristojni za ohranjanje narave. Vsak od teh seveda v okviru svojih pristojnosti glede na dogodek, ki se zgodi.
Tudi zapor!
Brezvestneže, ki se z zračnimi puškami in streli, »sproščajo« nad živalmi največkrat po naseljih, policija lahko kaznuje tudi po Zakonu o orožju. Preiskati
škodovan še kdo drug. Sledi tudi zaseg orožja. Kazenski zakonik pa policistom omogoča tudi, da lahko storilca ovadijo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. V tem primeru takšnemu strelcu grozi tudi večletna zaporna kazen! Prav tako kazenski zakonik vsebuje člen, ki go-
vori o mučenju živali. »Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev,« piše. Če bi kdo žival s takšnim početjem trajno in hudo pohabil ali na »krut način povzroči njen pogin«, ga čaka zapor do enega leta.
Takšnih ovadb je kar nekaj, nekoliko manj pa je bilo sodnih obravnav. Ampak tudi v sodstvu se spreminja, ravno predlani so v Celju zaradi mučenja živali že obsodili najmanj dve osebi. Vzvodov za ukrepanje in kaznovanje takšnih storilcev je torej dovolj, bolj pogumni morajo pri prijavi biti tudi oškodovanci, torej lastniki živali. »Dejstvo je, da gre pri tem za nevarno orožje oziroma orodje, saj za vse zračno orožje ni potrebno dovoljenje. Že samo nošenje takšnih stvari je lahko moteče oziroma vzbudi strah pri lju-
Pazljivi morajo biti tudi lastniki živali, predvsem psov, ki morajo biti na povodcih oziroma doma priklenjeni, v kolikor so zunaj. Nekdo, ki bi denimo psa poškodoval z zračno puško,, se lahko zagovarja tudi na način, da se je počutil pred psom ogroženega, če je bil ta slučajno izpuščen. Tako bi kazen za prekršek, ker psa ni imel na povodcu, doletela tudi lastnika živali, strelec pa bi naenkrat postal oškodovanec ...
deh,« pravi Podgrajšek. Tudi v tem primeru je možna prijava in kazen za tistega, ki zračno orožje prenaša. »Kadar občani opazijo takšno osebo ali nekoga, ki strelja živali, naj pokličejo na 113. Klic je dovolj za naše posredovanje, gre za interventni dogodek in patrulja mora na kraj. V kolikor gre za dogodek, ki se je že zgodil, ljudje pa pri živalih opazijo poškodbe kasneje, lahko pokličejo na pristojno policijsko postajo in zahtevajo vodjo policijskega okoliša na svojem območju. Ta se bo z njimi pogovoril, jim svetoval, kako ravnati in začel zbirati obvestila,« svetuje Podgrajšek.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
»Po računalniških evidencah je na območju Upravne enote Celje prijavljenih 8 primerov zračnega orožja, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s. Podatkov o številu zračnega orožja z manjšo močjo nimamo, ker posamezniki za to orožje ne potrebujejo posebnega dovoljenja,« so na naše vprašanje, koliko je zračnega orožja na Celjskem, odgovorili na Generalni policijski upravi.
V primeru kadar policija poda ovadbo zaradi kaznivega dejanja, če pride do streljanja živali z zračno puško, sodišče pa jo kasneje iz različnih razlogov zavrže, to nikakor ne pomeni, da jo bo strelec odnesel brez kazni. Policisti mu bodo v tem primeru glede na zakonodajo vseeno napisali kazen zaradi prekrška.
Najbolj po mucah in psih
Najpogostejše tarče brez-vestnežev, ki streljajo z zračno puško po naseljih, so živali. Največkrat mačke in psi. Ti »markirajo« na različnih krajih in seveda tudi pri sosedih ali pri kom, ki jim pač ni všeč tuja žival na njihovi posesti . Matej Zupanc, dr. vet. med., iz Veterinarske bolnice Šentjur ne more razumeti, kako se sploh lahko kdo odloči, da bo poškodoval živali, še posebej na tako nedopusten način. Do zdaj je zdravil kar nekaj živalic, ki so imele poškodbe ravno zaradi strelov.
»Kadar so živali poškodovane z zračno puško, gre predvsem za poškodbe mehkih tkiv, glave, oči, prsnega koša, tudi skeleta, zgodijo se tudi razni zlomi. Prišlo je že tudi do pogina. Pogosto najdemo poškodbe zaradi strelov popolnoma naključno,« razlaga Zupanc. Ko lastniki pripeljejo žival na pregled ali operacijo, najdejo veterinarji v telesu tudi del izstrelkov. »V nekaterih primerih izstrelke odstranimo, v nekaterih pa ne, saj bi bilo preveč nevarno,« dodaja Zupanc.
Matej Zupanc, dr. vet. med., iz Veterinarske bolnice Šentjur opozarja vse lastnike živali, da morajo morebitne poškodbe živali z zračnim orožjem prijaviti policiji.
Medtem ko so včasih za takšne poškodbe krivili predvsem lovce, so ti časi mimo, opozarja Zupanc. Danes imajo dostop do zračnega orožja skoraj vsi in med storilci so tudi mladoletniki. Zgodilo se je tudi, da so nekateri na živali streljali celo z malokalibrsko puško. V veterinarskih ambulantah tako vsem lastnikom živali, kadar vidijo, da so poškodbe posledice streljanja z zračno puško, svetujejo takoj-
šnjo prijavo policiji, saj gre v teh primerih tudi za mučenje živali. Kadar gre za zelo hude poškodbe živali, policijo obvestijo tudi veterinarji sami. »Prijava pomeni tudi, da mora policija preiskati zadevo. In kadar jo preišče uspešno in storilca kaznuje, je to tudi sporočilo drugim, da tega ne bodo počeli in ne smejo početi,« dodaja Zupanc.
Strelne rane živali so ponavadi vidne, lastniki jih morda opazijo celo dosti pozneje po streljanju. Mnoge živali se namreč kam zavlečejo in skrijejo, dokler se rana nekoliko ne zaceli. Nekatere živali na tak način tudi poginejo, lastniki pa ne vedo, kaj je pravi razlog, saj kadar gre za muce, jih kdaj zatem niti ne najdejo več. Kadar lastnik živali opazi strelno rano na prsnem delu živali, jo mora prekriti s sterilno gazo in poviti ter žival čim prej odpeljati k veterinarju. Taka prva oskrba namreč onemogoči, da bi v prsni del prišel zrak, saj bi to lahko privedlo k zadušitvi živali.
Foto: arhiv NT (Marko Mazej)
Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine: »Pogosto so bili med poškodovanimi z zračnim orožjem ravno otroci.«
Poškodb ljudi manj
O streljanju z zračno puško po celjskih ulicah smo v preteklih letih že pisali. In tudi ljudje so bili pri tem že poškodovani. Poškodbe so lahko tudi hude, še posebej kadar izstrelek prileti v predel v oči. Takrat je slepota oziroma trajna poškodba vida neizbežna.
»Pri ljudeh je najbolj nevarno, če je kdo z zračno puško ustreljen v glavo,« pojasnjuje Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. Ena od nevarnosti je, kadar pride do poškodb ljudi z zračnim orožjem, da kakšen del naboja ostane v rani, takrat lahko pride tudi do okužb. Torej posledice le niso tako nedolžne, kot se morda zdi na prvi pogled. Dogajalo se je tudi, da so orožje in naboje predelovali, kar je pomenilo, da so bile tudi stopnje poškodbe posledično večje. Rajtmajer se je v svoji zdravniški karieri že srečal z oskrbo takšnih poškodb pri svojih pacientih, vendar pravi, da je iz leta v leto takšnih poškodb manj. Foto: SHERPA
Zračna puška ni dovoljena povsod
Od 500 do 1500 evrov kazni
Kazen za tiste, ki pri uporabi zračnega orožja ne upoštevajo predpisov, je od 500 do 1500 evrov. Kot stranski ukrep je v zakonodaji uveden tudi odvzem orožja. Nadzor izvaja policija. Vendar kot so za Novi tednik pojasnili na Generalni policijski upravi, pri neupoštevanju predpisov ne gre le za prekršek, ampak tudi za kaznivo dejanje. Kakršno koli streljanje z zračno puško, ki je moteče za okolico, je treba zato prijaviti policiji.
Zakon o orožju namreč določa, da lahko ljudje zračno orožje nosijo in uporabljajo le na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso
ogroženi ljudje ali premoženje. »Zračno orožje je glede na 3. člen istega zakona razvrščeno v kategorijo D. To orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s, morajo posamezniki priglasiti. Priglasitveni list je vrsta orožne listine, ki dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja. Za zračno orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s, pa posamezniki ne potrebujejo posebnega dovoljenja. Nabavljajo in v posesti ga imajo lahko le polnoletni posamezniki,« so nam pojasnili na Generalni policijski upravi. »To orožje in orožje s tetivo lahko uporabljajo tudi mladoletniki pod nadzorstvom polnoletne osebe. Seveda za zračno orožje veljajo tudi nekatere druge določbe zakona, ki urejajo ravnanje z orožjem, kot na primer, da tega orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo,« pojasnjujejo na policiji.
NOVI TEDNIK
NA KOLESIH
15
Do 7. februarja je na spletnih straneh ministrstva za kmetijstvo in okolje mogoče posredovati pripombe na osnutek odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje. Gre za odlok, ki določa, kaj naj bi v Celju storili za manjše onesnaženje zraka z zelo škodljivimi delci PM10. Med glavnimi ukrepi so poleg spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov navedeni tudi ukrepi v prometu. Podobno bodo morali storiti tudi v številnih drugih slovenskih mestih, saj so evropske direktive jasne, pri njihovi izvedbi pa krepko zamujamo.
Pri ukrepih v prometu naj bi predvsem spodbujali javni potniški promet in nemoto-rizirane oblike prometa, da bi tako zmanjšali vožnjo z osebnimi vozili. V tem načrtu je tako eden bistvenih ukrepov vzpostavitev mestnega potniškega prometa v povezavi s primestnim.
Rezultati testa: hibrid toyota prius+: poraba goriva 5,47 l/100 km, preračunani izpust CO2 128 g/km. Priključni hibrid toyota prius plug-in: poraba goriva 4,14 l/100 km, preračunani izpust CO2 96,60 g/km. Toyota avensis wagon 2.0 D-4D z dizelskim motorjem: poraba goriva 7,12 l/100 km, preračunani izpust CO2 187,29 g/km.
V teh dneh je javni prevoz kar dobrodošla rešitev, žal pa se večina vrne v svoje avte ob prvem lepem vremenu. Število potnikov v javnem potniškem prometu se je prejšnjem desetletju zmanjševalo hitreje, kot se je večalo število registriranih avtomobilov v Sloveniji. Med leti 2001 in 2010 se je število potnikov prepolovilo.
Javni prevoz, električni avto, kolo ali peš?
Če bomo hoteli čistejši zrak, bo treba tudi v prometu marsikaj spremeniti
Ob obnovi voznega parka bi izvajalci mestnega prometa morali tudi ustrezno zamenjati vozila za okoljsko bolj sprejemljiva.
Taksi na elektriko? Brez težav
Da bi uvajanje sodobnih tehnologij pri prevozih lah-
ko bistveno zmanjšalo omenjene probleme onesnaženosti s PM10, je pokazala nedavna raziskava, ki so jo opravili v Centru odličnosti nizkoogljičnih tehnologij v Ljubljani. Ob uvajanju električnih in hibridnih vozil bi ne samo zmanjšali ta problem, temveč bi poskrbeli za večjo energetsko učinkovitost in zmanjševanje energetske odvisnosti Slovenije od tujih virov energije, ugotavljajo v centru. Trditev so dokazali na primeru tipične mestne vožnje taksija, s čimer so pridobili podatke o porabi goriva v mestu in na podlagi tega preračunali vrednosti izpustov. Tipično vožnjo taksija so posnemali s hibridnim vozilom, priključnim hibridom in z navadnim vozilom z dizelskim motorjem.
Povprečna starost avtomobilov v Sloveniji se je s 6,9 v letu 2001 povečala na 8,2 leta v letu 2010. To pa pomeni, da imajo starejša vozila večje količine delcev PM10 v izpušnih plinih.
Z električnimi vozili bi že lahko izvajali taksi prevoze, so ugotovili v raziskavi, saj imajo električna vozila vse večji doseg (že več kot 160 km). Torej bi enako lahko sklepali za mestno vožnjo posameznikov. Od skoraj 90 km, ki so jih med preizkusom prevozili s priključnim hibridnim vozilom, so tretjino prevozili zgolj na električno energijo, proizvedeno v Sloveniji. To pomeni večanje energetske neodvi-
snosti države tudi v prometu z osebnimi vozili, hkrati pa možnost zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov.
Ob testiranju so pri vozilu z dizelskim motorjem preverili še porabo goriva pri 130 in 100 km/h. Razlika v porabi je znašala približno 15 odstotkov, za kolikor je bil manjši tudi izpust plinov. Eden od predlaganih ukrepov za sanacijo zraka v Celju je na primer tudi ta, da bi na avtocestah, ki ležijo na vplivnem območju mesta Celje, v zimski sezoni omejili hitrost na 110 km/h.
Žal so bile napovedi o razmahu električne mobilnosti pred leti preveč optimistične, kljub temu pa so na trgu že serijsko izdelani električni avtomobili, ki zmorejo zadostiti dnevnim potrebam po prevozu posameznikov in podjetij. Ponudniki vozil tako čakajo na širitev infrastrukture, tisti, ki naj bi poskrbeli za infrastrukturo, pa na več električnih avtomobilov. V Centru odličnosti nizkoogljičnih tehnologij zato menijo, da so številni pogoji, pod katerimi se podeljujejo državne subvencije za električna vozila, nesprejemljivi za velike serijske izdelovalce. Predlagajo, da bi subvencije na primer nadgradili z odpravo parkirnine v mestnih središčih za vozila brez izpustov in spodbujali poslovno oziroma mešano poslovno-osebno uporabo takih vozil.
TC, foto: SHERPA
Kar je staro, še ni za odpis!
Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij? Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«? Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobni-kov!
Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si, telefon 4225-164.
BUžjftjlavdo dobrega/avtomobUcu
Tudi podjetje lahko diha samo toliko, kolikor ima zraka
Generalni direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek tudi o ovirah, ki jih postavlja država
»Uspešnost podjetja je odvisna od petih elementov, ki so enako pomembni: delavcev, kupcev, dobaviteljev, okolja in lastnikov. Če je samo eden delno nezadovoljen, je podjetje v treh do štirih letih obsojeno na propad.«
»Nihče ni neumen, da bi delal v nasprotju z okoljsko zakonodajo in škodoval sam sebi. Se pa strinjam, da obstaja problem zgodovine oziroma da so bili v preteklosti v Celjski kotlini odloženi materiali, ki so bili kasneje ocenjeni kot škodljivi.«
»V več kot 160-letni zgodovini, kolikor je poznamo, je to podjetje doživljalo vzpone in padce, tudi zapiranja. Se je pa vedno našel lastnik kapitala, ki je ocenil, da je dovolj znanja in veščin, da se je v Štorah vedno znova zagnala proizvodnja jekla.«
Jeklarska panoga je med tistimi, ki so v zadnjih letih doživele največ nihanj. Vrhunec z 210 milijoni ton jekla v Evropi v letu 2007, strmoglavljenje dve leti kasneje, spet rekordi v letu 2011, nato padec na 145 milijonov ton v lanskem letu ... Gibanje potrjuje napovedani »dvojni v« gospodarske krize z nekoliko manj izrazitim drugim krakom. Napovedi kažejo, da bo v prihodnje svoja vrata zaprlo precej jeklarskih obratov in da naj bi se proizvodnja spet zmanjšala za 50 milijonov ton.
Zato seveda ni odveč vprašanje, kakšne so napovedi za Štore Steel. »Pričakujemo, da bomo preživeli. Seveda si bomo rezali manjši kolač, ker bo obseg evropske proizvodnje nižji, vendar bomo vseeno prišli na raven proizvodnje iz preteklih let,« napoveduje generalni direktor Marjan Mačkošek.
Torej stavite na obetavne napovedi?
V celi zgodbi morate imeti poleg znanja in veščin tudi srečo. Lani je naš velik konkurent v Franciji zaprl proizvodnjo. Mi smo prevzeli velik del trga, tako da je bil padec naročil nižji. Ampak tudi v skrajnih ekonomskih razmerah mora biti logika: da se podjetje drži svoje strategije in filozofije ter ne odstopa pri konceptu. Potem te jasne cilje prilagaja razmeram, in sicer tako, da nekatere stvari upočasnjuje ali pospešuje. Nikakor pa se ne sme umakniti iz tega jasnega koncepta. Na nek način lahko podjetje diha toliko, kolikor zraka ima na razpolago.
Kako bi rekli - ali država jemlje zrak ali širi pljuča?
Glede na to, kar se je dogajalo v preteklosti, tudi glede na zadnje sprejete ukrepe, lahko rečem, da država jemlje zrak. V Sloveniji manjka resnega zavedanja, od česa družba živi. Torej da moramo najprej nekaj ustvariti in izdelke tudi prodati. Enkrat si bomo morali priznati, da nas bo reševal proizvodni sektor, ki je sposoben »pretepanja« na svetovnem globalnem trgu.
Eden prijaznih ukrepov, v narekovajih seveda, je prispevek za elektriko. V Štorah opozarjate, da samo še slabša konkurenčnost ...
Si predstavljate, da konec leta izdelujete načrt za naslednje leto in iz medijev izveste, da vas bo takoj v začetku leta udaril nov prispevek, in to s številkami, ki so za kogarkoli nepojmljive? Ne morete naenkrat v bilancah imeti stroškov, ki jih trg ne prizna. V Nemčiji je cena energije najnižja v zgodovini, pri nas se pogovarjamo o takšni ceni, ki preprosto ni primerljiva. Saj se nismo nikdar primerjali z Balkanom, ampak s konkurenco na trgih, kjer zdaj nastopamo in kjer nam počasi zmanjkuje manevrskega prostora. Za plače so na primer rekli, da smo v prednosti, ker so nižje kot v tujini. Vendar če gledamo bruto strošek na zaposlenega in če ga primerjamo s stroški v drugih državah, se zadeve spremenijo. Zdaj nismo več konkurenčni niti glede na ceno delovne sile, ker to onemogoča obstoječa zakonodaja. Vedeti je treba, da je veliko skritih postavk, ki niso plača, temveč prejemki in prispevki na zaposlenega. Delodajalci smo vse pogosteje v škarjah in mnogi ne morejo v celoti »pokrivati« vseh stroškov. Veste, resen delodajalec, ki izvaža in ima tradicijo, ne deluje na račun delovne sile niti ne želi nezadovoljnih delavcev. Žal smo v položaju, ko imamo visoke stroške na zaposlenega, ta pa ima prenizko plačo.
Se lahko celi Sloveniji zgodi Gorenje?
To se lahko zgodi komurkoli, ker nikoli ne veš, kateri botri poskušajo doseči svoje cilje s pomočjo tega, da izkoristijo zaposlene. Pomembno je, da je v podjetju odkrita komunikacija, da so ljudje maksimalno informirani in da se vzpostavi zaupanje. To je ena ključnih kategorij nekega podjetja. Vendar je treba vedeti, da so ljudje zdaj v resnici v stiski.
Ker očitno ni dovolj, zdaj dražijo komunalne storitve. Res je vprašanje, če je pravi čas za dvig teh cen. Če je cela država v krizi, bi bilo treba tudi v državnih podjetjih najti ustrezen regulator in opredeliti, kaj bi bilo realno. Tako pa se zdi, da se je, ker nek zakon ne velja več, ustvaril prosti lov na dobiček.
Že več let traja zgodba o eni vaših največjih naložb, 22 milijonov evrov vredni progi. Imate končno potrebna dovoljenja za novo linijo?
Zgodba je milo rečeno zanimiva. Tri leta smo se borili za to, da imamo zdaj dovoljenje za poskusno obratovanje. Računamo, da bomo v naslednjih mesecih dobili dokončno dovoljenje za obratovanja valjarske proge. Ampak dovoljenje bomo dobili s ogromno vložene energije in dodatnega denarja, da je to normalni zdravi logiki povsem nerazumljivo. Hkrati ni resnih argumentov oziroma pojasnil za vse, kar se je dogajalo v našem primeru.
Ena glavnih zahtev je bila, da uredite poplavno varnost ob Voglajni. Torej ste
poskrbeli za to?
Smo. Vendar smo že zahtevali, da se projekt poplavne varnosti, ki ga izvajajo v Celju, razširi tudi na območje naše industrijske cone. Ta je v občini Celje, delo ima skoraj 1.500 ljudi, v vseh podjetjih, ki smo v različnih lastniških strukturah, pa letno ustvarimo približno 300 milijonov evrov prihodkov. Ta cona je bila po regulaciji Voglajne zgrajena kot nepoplavna, česar mogoče marsikdo ne ve več. Podobno kot je prevečkrat pozabljeno, da je prestavljena struga Voglajne, da se je nasipal material, da je takratna železarna zgradila Slivniško jezero za zadrževanje visokih voda ... Mi pa smo zdaj poplavno ogroženi, ker nekdo, v tem primeru država, s to infrastrukturo ne upravlja tako, kot bi bilo treba, da se pojavljajo vprašanja o nadzoru nad Slivniškim jezerom ... Če smo poplavljeni zaradi drugih, ki niso opravili svojega dela, kot poslovni subjekt sploh ne moremo normalno delati. Seveda država istočasno jemlje ogromno denarja za nadomestila, iz česar bi morala vzdrževati
infrastrukturo, da o čiščenju vodotokov niti ne govorimo. Prepričan sem, da ima država velik del odgovornosti za to, kar se dogaja na področju poplavne (ne)varnosti.
Seveda se je slišalo, da so vas dobesedno izsiljevali za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj.
Zahtevo, da dovoljenja dobimo, če uredimo poplavno varnost gorvodno do Slivniškega jezera, jemljem kot poskus, da država prevali svoj del odgovornosti na nekoga tretjega, ki s tem nima nič. Slovenija je preprosto preveč zbirokratizirana: vse mora pisati v zakonih, odlokih in uredbah. Kot da je svet statična kategorija. S tem, ko vse ukalupljamo, nekdo na funkciji noče ali ne sme videti celote. In ni ga v državi, ki bi prevzel odgovornost in povezal več področij. Preveč stvari se birokratsko rešuje iz pisarn, nihče ne gre na teren, vse se slepo prepisuje ... Preveva nas strah, kaj bo Bruselj rekel. Ta pa, toliko že imamo izkušenj, zahteva samo izpolnjevanje tistega, kar je nekdo obljubil. Tako smo pristali na neke neživljenjske in neuporabne zahteve. Kar poglejte - skoraj nobena komunalna deponija ne bi smela dobiti okoljevarstvenega dovoljenja. Tega nam ni predpisal Bruselj, to smo mu sami obljubili. Kot da spet nekdo v Sloveniji ni naredil domače naloge .
V zadnjem času veliko govorimo o okolju. Kakšen onesnaževalec je podjetje Štore Steel?
Prepoznani smo kot potencialni onesnaževalci in smo zaradi tega I. P. P. C. zavezanci, kot takšni pa pod posebnim drobnogledom Evropske skupnosti. V proizvodne procese smo dolžni vgraditi najboljše tehnologije, na državni in evropski ravni pa preverjajo, če smo v okviru parametrov, opredeljenih za jeklarsko panogo. Nadzorujeta nas tako strokovna kot laična javnost, pravila pa so jasna. V podjetju imamo od 70. let zaprt sistem voda, Voglajna je čista. Izpust prašnih delcev smo dokončno uredili leta 2006 in tujci pri nas sprašujejo, če so res v železarni. Seveda okoljska zavest v Štorah ni od včeraj. Sam sem zrasel na Lipi in verjemite, da si domačini ne želimo živeti ali delati v okolju, kjer stvari niso urejene. Je pa res, da v tem prostoru ni samo podjetje Štore Steel.
Omenili ste komunalne deponije. Še vedno odlagate stranske produkte?
Stranski produkti, gre predvsem za žlindro, so bili že v preteklosti prepoznani kot gradbeni materiali in niso nevarni. Predelamo jih več kot polovico, ostalo pa moramo odlagati. Sami imamo namreč premajhne količine, da bi lahko poskrbeli za kakšno resno proizvodnjo. Seveda tudi ni posluha v državnih ustanovah, da bi poskušali najti drugačno uporabo viška materialov iz vseh treh slovenskih železarn. Po svetu te odpadke drugače uporabljajo, na primer za asfalte ali zasipavanje rudniških jaškov, pri nas pa se težko premaknemo z mrtve točke. Včasih bi bilo dovolj, da bi se kakšna birokratska poteza potegnila na način, kot si želimo in vidimo v tujini. Tam se nobena stvar ne odloži, za vse poiščejo nadaljnjo uporabo. Po svetu tudi odpirajo stare deponije žlindre. Pri nas si še predlagati ne upamo, da bi začeli odpirati peskokop Vrhe, da bi pridobivali materiale, ki so se v preteklosti uporabljali pri izdelavi jekla. Kot zanimivost naj omenim, da so v davni preteklosti velik del teh materialov porabili pri gradnji železnice od Šentjurja proti Celju. Za vsako parcelno številko se ve, koliko materialov so vgradili in koliko zemlje nasuli. Mi pa vozimo na odlagališče, ker se zaradi birokratskih ovir in interesov gradbenega lobija v 21. stoletju v Sloveniji nismo sposobni dogovoriti o uporabnosti materialov.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
ZGODBE, Ki JIH PISE ŽIVLJENJE
17
»Moj sin doslej ni bil reven, zdaj je!«
Ni želela Zoisove štipendije še za hčer, ker štipendije pač ne more namazati na kruh
»Povejte mi, ali zdaj živimo v državi, ko revni ne smejo biti nadarjeni oziroma so kaznovani za svojo nadarjenost in trud, ki ga vložijo v šolanje,« se je sredi minulega tedna spraševala zelo razočarana mama Zoisovega štipendista. Odgovora v našem uredništvu sicer ni pričakovala, saj je že pred tem pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije ter v pristojnem centru za socialno delo preverila, ali zapisano v odločbi drži. In drži - kar za njenega študenta pomeni, da bo moral mesec preživeti s 60 evri manj, kot jih je imel na voljo doslej.
»Moj sin doslej ni bil re- v šoli - in bo šlo,« se spominja
ven, ker je bil enak drugim, zdaj pa ga je Zoisova štipendija naredila za reveža,« je začela pripovedovati Renata. S svojima otrokoma, srednješolko in študentom, je bila že doslej vajena obrniti vsak evro, a se ni pritoževala. »Da je le zdravje pri hiši in da sta oba otroka uspešna
časov, ko je zaradi uradniške napake preteklo kar nekaj časa, da je sin prejel razliko do pravilno obračunane Zoisove štipendije. Čeprav je šlo takrat zgolj za napako, se ji je Zoisova štipendija na nek način zamerila. Ko so ji potem v osnovni šoli predlagali, da bi tudi mlajšo hčer vključili
V zadnjih decembrskih dneh je večina dijakov in študentov, ki so upravičeni do Zoisovih štipendij, prejela odločbe, konec minulega tedna so sledila prva izplačila štipendij. Kot je znano, morajo dijaki vložiti prošnje do začetka septembra, študenti do začetka oktobra, v Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije pa so tako kot že prejšnja leta o vlogah odločali šele tik pred koncem leta. Štipendisti so prejeli izplačila tudi za nazaj, dijaki za vključno september, študenti za oktober. Med njimi jih je mnogo razočaranih, saj so zneski pri veliko štipendistih nižji, kot so bili v preteklem šolskem oziroma študijskem letu.
Pri obračunavanju Zoisovih štipendij je bilo v zadnjem času veliko sprememb. Prva in morda najbolj boleča je, da se Zoisovim štipendistom zdaj priznava zgolj osnovna štipendija in se k njej ne prišteva več dodatek za socialni položaj družine. Medtem ko se pri državnih štipendijah upošteva dohodek na družinskega člana in je od višine tega odvisna tudi višina štipendije, tega pri Zoisovih štipendistih ni več. Časov, ko je Zoisova štipendija veljala kot spodbuda in je po višini res pomenila tudi nagrado za nadarjenost, je očitno konec. Še huje je, da so zdaj stvari postavljene tako, da so najbolj kaznovani prav nadarjeni dijaki in študenti, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin in se jim vsak evro pri štipendiji še kako pozna. A
v program preverjanja nadarjenosti, ki je ob doseganju učnega postopka predpogoj za podelitev te štipendije dijakom, je to odklonila z besedami, da si »Zoisove štipendije preprosto ne more namazati na kruh«. Škoda, saj je potem mlajša zaradi sprememb soci-alnovarstvene zakonodaje in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ostala brez štipendije in bo tako še vse do njene polnoletnosti ...
Nič več za »stare« in »nove«
Ob ukinitvi dodatka za socialni položaj družine pri Zoisovih štipendijah se zdaj Renati postavljajo številna vprašanja,
odgovorov nanje pa ne najde. Tako ji ni jasno, zakaj junija, ko so bili v državnem zboru potrjeni vladni varčevalni ukrepi, nihče ni opozoril, kaj to pomeni za Zoisove štipendiste. »Sama sem sicer slišala, da bo dodatek ukinjen, a prepričana sem bila, da bo to veljalo le za nove štipendiste. Doslej je bilo namreč vedno tako,« spomni na obdobje, ko je recimo za »stare« štipendiste veljal kriterij, da morajo v srednji šoli dosegati dober uspeh (čeprav s povprečjem ocen 2,5), med tistimi, ki jim je bila štipendija dodeljena po novem zakonu, pa so jo izgubili vsi, ki niso dosegli povprečja 4,1.
Ne nagrada, prej kazen
Renati ne gredo iz glave besede ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Viz-jaka, ki je oktobra poudarjal, da je naša socialna politika zdaj res pravična; naravnana na posameznika, saj v celoti upošteva vse okoliščine, tudi njegovo zaledje vključno s premoženjem družine. Pri njenem študentu in vseh drugih Zoisovih štipendistih, ki prihajajo iz manj premožnih družin, namreč ni tako. Z izgubo dodatka so namreč njihove štipendije nižje, kot če bi bili zaprosili za državne štipendije. Ob tem Renata še dodaja, da je velikokrat slišala, kako je Zoisova
štipendija nagrada za visoko povprečje ocen ter dosežke, ki jih morajo dokazovati dijaki in študenti, da so do nje še naprej upravičeni. »Za mojega sina je prej kazen,« pravi in opozarja, da za trud, ki ga je vložil v študij, zagotovo ne more biti nagrajen tako, da izgubi 60 evrov mesečno. »Uspeh posameznika je pogojen tudi s pogoji, v katerih živi,« še pravi Renata. Njen sin si je izbral zelo zahteven študij, zato si ob njem preprosto ne more »privoščiti« študentskega dela. »Če bo prisiljen v to, takšnih uspehov kot doslej zagotovo ne bo več dosegal.«
IS
Če si nadarjen, ne bodi tudi reven
Zoisovi štipendisti izgubili dodatek k osnovni štipendiji za socialni položaj družine - Težave tudi z dokazovanjem začasnega bivališča
žal se pri tistih, ki so Zoisovo štipendijo prejemali tudi v lanskem šolskem oziroma študijskem letu, ta razlika pozna v več deset evrih.
Brez dodatka za socialni položaj družine
Lani junija sprejet Zakon o uravnoteženju javnih financ je namreč za letošnje šolsko oziroma študijsko leto dodobra oklestil Zoisove štipendije na račun ukinitve dodatka za socialni položaj družine. Kot primer - študent iz socialno šibke družine zdaj kot Zoisov štipendist prejema 101,87 evra osnovne štipendije, če bi prejemal državno štipendijo, bi dobil 90 evrov več. Še večja je razlika pri dijakih, kjer osnov-
Takole znajo vrtnariti v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. V naši družbi pa imamo zakonodajo, kjer se nadarjene iz socialno podhranjenih družin žal obravnava kot nepotreben plevel. Kako drugače naj si človek razlaga birokratske neumnosti, ki z realnim življenjem nimajo kaj dosti skupnega.
tetah, se večina Zoisovih štipendistov s preračunavanjem, kaj bo to pomenilo za višino njihove štipendije, ni utegnila ukvarjati. Najbrž tega večina takrat, ko je zaprosila za štipendijo za novo šolsko oziroma študijsko leto, tudi ni znala
V preteklosti sta se k Zoisovi štipendiji podeljevala dva sicer med seboj izključujoča se dodatka za izobraževanje izven kraja stalnega bivanja - dodatek za prevoz in dodatek za bivanje. Konec julija sprejeta novela Zakona o prevozih v cestnem prometu je vsem štipendistom ukinila dodatek za prevoz, a so zato z letošnjim šolskim letom prav vsi dijaki in študenti upravičeni do nakupa subvencioniranih mesečnih vozovnic.
na Zoisova štipendija znaša 66,05 evra, najvišja državna štipendija pa 190 evrov.
Ker je bil zakon sprejet ob koncu šolskega leta in v času izpitnega obdobja na fakul-
preračunati. Ker se pogoji za dodelitev državne štipendije razlikujejo od tistih, ki so veljali za dodatek na dohodek k Zoisovi štipendiji, zgolj na podlagi pretekle odločbe ni
bilo mogoče presoditi, ali bi nekdo bil upravičen do državne štipendije ali ne.
Nič več odpovedi »za nazaj«
Posredno so varčevalni ukrepi povezani tudi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je spremenil način odpovedi pravice do štipendije. Včasih se je to delalo tako, da so se mladi potegovali za obe štipendiji, potem pa izbrali zase ugodnejšo. Takšno ravnanje zdaj ni več možno, saj jim je tudi v primeru, ko kandidirajo za dve štipendiji, dodeljena tista, o kateri je najprej odločeno. Prav tako med letom tudi ne morejo spreminjati svojih odločitev - in na primer Zoisovi štipendisti zdaj zaprositi za državno štipendijo in se »za nazaj« odpovedati Zoisovi.
Tisti, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo, se morajo namreč pred uveljavljanjem državne štipendije pravici do Zoisove odpovedati in obratno. Če se enkrat odpovedo pravici do Zoisove štipendije, je ne morejo več pridobiti za isti program.
Za mladoletne Zoisove štipendiste je po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev mogoče uveljavljati otroške dodatke, pri čemer lahko starši oziroma skrbniki v centru za socialno delo določijo, da se ta dodatek izplačuje neposredno dijaku.
Podobno velja tudi glede odpovedi državne štipendije, saj je ne morejo več pridobiti za isto raven izobraževanja ne glede na izobraževalni oziroma študijski program. Preprosto povedano bi kandidat, ki bi se odpovedal eni štipendiji, potem pa z vlogo za drugo štipendijo ne bi bil uspešen, lahko ostal povsem brez štipendije.
Težave
podnajemnikov
Nekaj zapletov pri letošnjih odločbah je bilo tudi pri tem, ker so morali vlagatelji, ki v času šolanja oziroma študija živijo izven kraja svojega stalnega bivališča, dokazovati, da v času šolanja resnično ne živijo doma.
Doslej se jim je to verjelo »na besedo«, letos so morali prvič priložiti potrdilo o prijavi zača-
snega bivališča. Brez težav je to uspelo le tistim, ki so že doslej živeli v dijaških ali študentskih domovih, precej več pa so jih imeli dijaki in študenti, ki živijo v najetih sobah ali stanovanjih. Znano je namreč, da je med tistimi, ki dijakom in študentom oddajajo sobe ali stanovanja, le za vzorec takšnih stanodajalcev, ki se strinjajo s prijavo začasnega bivališča najemnikom. Ti so tako lahko »izbirali« med tem, da si iščejo novo sobo, ali tem, da ostanejo brez dodatka za šolanje oziroma študij izven kraja stalnega bivališča. Glede na to, da je ponudba »legalnih« študentskih sob ali stanovanj omejena, je tako veliko študentskih podnajemnikov ostalo še brez 85 evrov tega dodatka k štipendiji.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT )
GOSTUJOČE MNENJE
Če se ne bi poškodoval Špiler ...
Borut Mačkovšek se je uspel dvigniti preko visokega poljskega bloka.
Padli še Južna Koreja in Poljska
Naša rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Španiji zmagala na prvih treh tekmah v predtekmovalni skupini. Proti Saudski Arabiji in Južni Koreji smo bili v vlogi izrazitih favoritov, da bi izkazali staro bolezen, podzavestno podcenjevanje. Kljub slabši igri smo zanesljivo zmagali. Pravi obraz so fantje prikazali proti Poljakom in si zaslužijo pohvale za veliko zmago. Morebiti sta še največ doslej prikazala naša vratarja Škof in Prošt, v drugem polčasu proti Poljski pa je blestela celotna obramba. Če upoštevamo kakovost Dolenca in Mačkovška v napadu, potem naša selekcija še ni rekla zadnje besede na svetovnem prvenstvu.
Sprašujete me, če bi se dalo Boruta Mačkovška bolje izkoristiti v celjskem klubu. Vsekakor. Dolgo ga že spremljam. Še zori. Prišel je na svoj račun, ker ga je svojimi potezami razbremenil prav Jure Dolenec. »Mačku« je treba pripraviti akcijo, prostor za neoviran strel, to je jasno. V klubskem dresu se preveč približuje nasprotni obrambi, ko je jasno, da lahko brez večjih težav za-
Mišo Toplak (foto: SHERPA)
deva v polno tudi z desetih, enajstih metrov. Vcepiti mu bo treba še več samozavesti, mu nameniti še večjo pozornost. Pri teh letih mu ni lahko, slava mu je že stopila v glavo, muhavost je v tem obdobju nekaj običajnega. S tem se mora ubadati trener in klubsko vodstvo. Gre za velik talent, splača se vložiti ogromno truda zanj. Je pa vsekakor zanimivo dejstvo, da Mačkovška sploh ne bi bilo na SP, če se ne bi poškodoval Špiler. Selektor Denič je upravičeno več stavil na še enega Celjana, Nenada Bilbijo, ki se je v tej sezoni izkazal v nemški ligi.
Poiskali smo mnenje strokovnjaka, uveljavljenega celjskega rokometnega trenerja Miša Toplaka, bivšega selektorja slovenske mladinske reprezentance ter trenerja več slovenskih klubov, ki jih je popeljal v evropska tekmovanja. Njegovo stališče ne odraža mnenja redakcije.
Borut je z osmimi goli proti Poljski upravičil De-ničev vpoklic. Gre za enega redkih naših igralcev, ki je višji od dveh metrov. Treba ga bo še vzgajati. Obenem je zelo očitno, da ko ga skušata ustaviti dva tekmeca, ne vidi pravočasno prostega krožnega napadalca. Manjka mu »širina«. Upam, da se bo osebnostno pravilno razvil in da bomo lahko nanj ponosni na in izven igrišča. Jutri se bomo spopadli s Srbi. Športno rivalstvo bo storilo svoje, verjamem, da so naši fantje sposobni premagati vsakogar, tudi zadnje nasprotnike v predtekmovalni skupini. Vujin in ostali so odlični ostrostrelci, prav vse inačice obramb so primerne. Verjamem, da se bo Denič sodelavci pravilno odločil. A kot nas je v Golovcu učil pokojni Slobodan Čile Miškovič, vsaka obramba je lahko ustrezna, če jo le igraš zavzeto. Vsi si želimo, da bi se Slovenija v osmini finala izognila Španiji in Hrvaški. Kaže, da nam bo to uspelo. Naša reprezentanca je sposobna novega, konkretnejšega koraka. Imamo dobro zmes izkušenih in mladih igralcev, ki so lačni prestižnih zmag in odmevne uvrstitve.
Slovenska rokometna reprezentanca je v drugem krogu svetovnega prvenstva v Španiji premagala Južno Korejo s 34:27, nato pa Poljsko s 25:24.
Proti Korejcem je kar 10 golov dosegel Celjan Dragan Ga-jič, član francoskega Montpe-llierja. Od štirih članov Celja Pivovarne Laško so se trije vpisali v listo strelcev, Luka Žvižej s petimi goli, Borut Mačkovšek s štirimi in Seba-
stian Skube z enim. Na derbi-ju s Poljsko pa je Mačkovšek podvojil svoj strelski izkupiček (8), desni zunanji napadalec Gorenja Jure Dolenec se je izkazal s sedmimi goli, Gajič
mastersu do 18 let se je uvrstila v polfinale, nato pa je bila decembra druga na slovenskem članskem odprtem prvenstvu v Litiji. Viroza ji je preprečila nastop na turnirju v avstrijskem Bergheimu, zdaj pa se pripravlja Krka
s šestimi, brata Luka in Miha Žvižej pa sta dodala vsak po en gol. Včeraj je Slovenija igrala z Belorusijo, jutri (20.15) pa se bo pomerila še s Srbijo.
DŠ, foto: SLAVKO KOLAR
cup 2013, ki se bo čez deset dni začel na Otočcu. Anina starša pravita, da počasi že obupujeta zaradi stroškov. Podobne težave je imela tudi Kolarjeva, ki pa je pridobila ruskega pokrovitelja.
DEAN ŠUSTER
CINKARNA
Zalčanke »ustrašile« državne prvakinje
Igralke RK Zelene doline Žalec so v 13. krogu državnega prvenstva doživele prvi domači poraz, ko so klonile proti državnim prvakinjam. Krim Mercator je v Žalcu slavil s 34:22.
Domačinke so v prvem polčasu na »krilih« odlično razpoložene vratarke Miše Marinček povsem zaustavile Ljubljančanke, ko so z borbeno igro po tridesetih minutah vodile s 13:12. Gostjam so jasno nakazale, da bodo drago prodale svojo kožo. V drugem polčasu so jim pošle moči, kar so gostje izkoristile in na koncu visoko slavile. Tana Sutaj in Patricija Korotaj sta za gostiteljice dosegli šest golov. Žalčanke kljub porazu trdno ostajajo na tretjem mestu lestvice. Pred četrto Krko imajo prednost dveh točk. V enajstih tekmah so vpisale osem zmag in tri poraze. Prihodnji teden bodo gostile Zagorje.
Igralke Celja Celjskih mesnin so po 11. krogih na devetem mestu. Izkupiček: tri zmage, neodločen rezultat in sedem porazov. Celjanke bodo v naslednjih treh krogih kar trikrat gostovale. Varovanke trenerja Uroša Privška bodo jutri gostje ekipe Naklo-Tržič, prihodnji teden Krke, zatem še Velenja. 16. februarja bodo pričakale ekipo Zelene doline.
MITJA KNEZ
Kruder v zgodovino
Celjskemu plezalcu Jerneju Kruderju je uspel prvovrsten podvig, saj je v Švici opravil izjemni vzpon na eni najtežjih balvanskih smeri The Story of Two Worlds (8C). Kruder je četrti Zemljan, ki je uspel preplezati to smer.
Jernej Kruder je v slovitem balvanu Dreamtime v Crescianu sprva uspel preplezati znano smer The Dagger (8B+), hkrati pa je napovedal, da že študira gibe za zahtevnejši sedeči štart. Želje so se mu uresničile. Smer The Story of Two Worlds (8C) je kot prvi na svetu leta 2005 preplezal Dave Graham, kot drugi pa šele šest let kasneje Paul Robinson. Sledil je Dai Koyama-da, Jernej Kruder pa je četrti, ki mu je uspel ta podvig. S tem se je ob bok postavil največjim imenom svetovnega balvanskega plezanja. Kruderjev vzpon bo šel v anale slovenske plezalne zgodovine, kajti gre za prvi vzpon z oceno 8C.
MITJA KNEZ
Leto začela z zmago v Beogradu
Najboljša celjska teniška igralka, 18-letna Nastja Kolar, je bila pred enim letom na 232. mestu lestvice WTA, po slabi sezoni pa je padla na 508. položaj. Zdaj v Avstriji sodeluje s trenerjem Joachimom Kre-tzom, ki je nekoč imel pod svojim okriljem Nicolasa Kieferja. Nastjo je sprva vadil Celjan Boštjan Do-beršek, ki ima novo, zelo obetavno igralko, o kateri smo nekajkrat že pisali.
Gre za 16-letno Ano Opa-renovič, za katero skrbi tudi Marjan Čuk. Dijakinja 2. letnika 1. gimnazije v Celju je odlično začela sezono. V prvih dneh meseca januarja je zaigrala na ITF turnirju do 18 let v Beogradu. Med posameznicami se je prebila do četrt-finala, kjer jo je po treh nizih igre zaustavila izkušenejša Damira Muminovic (BiH).
Zato pa je Ana zmagala v igri dvojic. S Slovenko Hano Mraz sta bili v finalu boljši od romunske naveze Rosca - Tudor. Lani je Oparenoviče-va postala državna podprva-kinja do 16 let na Ptuju, v Litiji je bila finalistka mastersa v isti starostni kategoriji, na
Ana Oparenovič (levo) in Hana Mraz po zmagi v srbski prestolnici
Zlatorog in Partizan združila moči
Že pred časom sta laški košarkarski klub Zlatorog in beograjski Partizan združila moči, potem ko sta direktorja obeh klubov Miljan Goljovic in Zoran Stevanovic podpisala listino o sodelovanju obeh klubov. Zdaj sta začela tudi uspešno sodelovati.
»Projekt razvoja mlajših selekcij smo želeli nadgraditi s konkretnim sodelovanjem z evropsko uveljavljenim klubom in naposled smo izpeljali dogovor z beograjskim Partizanom. Na začetku bodo v ospredju predvsem izmenjave trenerjev, nato tudi udeležba igralcev na pripravah ali taborih ter ekip na turnirjih,« so bile misli športnega direktorja Zlatoroga Miljana Goljovica. Težko je pričakovati, da bi kluba sodelovala s članskima ekipama, vendar pa je napredek že sodelovanje med mlajšimi selekcijami. Laščani so srbske prijatelje že povabili na domači turnir, nato so jim v
taboru Partizana vrnili povabilo na festival Rajka Žižiča, ki ga je gostil Beograd.
Pozdravila tudi Stevanovic in Maljkovic
Laške nadobudne košarkarje so spremljali trenerji Timotej Tomažič, Žiga Jug, Gregor Balek in Matej Firm.
V srbsko prestolnico so popeljali igralce letnika 2002 in mlajše, ki so odigrali 22 tekem. Sodelovalo je kar 122 ekip, ki pa so bile porazdeljene v skupine. Laščani so v Beogradu odigrali tudi prijateljsko tekmo proti ekipi Partizana, ki sicer ni bila v njihovi skupini. Zeleno-beli so dosegli eno odmevnejših zmag, saj so uspeli na kolena spraviti svoje vrstnike. Najmlajši so si ogledali tudi klubske prostore, kjer jih je sprejel športni direktor črno-belih Zoran Stevano-vič. Zadnji dan tridnevnega košarkarskega festivala jih je sprejel selektor košarkarske
reprezentance Slovenije Božidar Maljkovič.
Dragocena izkušnja
Ekipa Zlatoroga je bila ob
koncu deležna pohval za borbeno igro, ki jo je pokazala na festivalu. Obenem so jih ekipe, s katerimi so tekmovali, povabile na domače turnirje. Eden izmed
trenerjev Zlatoroga, ki so »dirigirali« mladim košarkarjem, Žiga Jug, je po dragoceni izkušnji dejal: »Pred odhodom smo si zadali cilj, da moštvo, ki je sestavljeno iz fantov različnih starosti in različnih vadbenih skupin, povežemo v celoto in festival izkoristimo za nadgradnjo preteklega dela s treningov, kar nam je na koncu uspelo. Festival nam je prinesel veliko veselja.«
MITJA KNEZ
Mlade košarkarje in njihove trenerje je v Beogradu sprejel selektor naše izbrane vrste Božidar Maljkovic.
^ ■ ■ r	v	ivi
Gajiceva že navdušuje
Celjske košarkarice nadaljujejo v sila zahtevnem ritmu. Po dveh težkih tekmah v Beogradu so pričakale Grosuplje in z rezultatom 69:57 vpisale deseto zmago v državnem prvenstvu.
V	ospredju sta bili odlični Marica Gajic in Rebeka Abramovič. Jutri bo v Celju gostoval Mladi Krajišnik.
Pred obračunom z Gro-supeljčankami je bilo vprašanje, kako bodo odigrale košarkarice Athletea, saj so imele konec tedna kar dve tekmi (Partizan, Radivoj Ko-rač), še vedno pa trenerju Damirju Grgiču nejevoljo povzročajo poškodbe. Tudi proti Grosuplju niso zaigrale Sanja Orozovic, Eva Lisec in Živa Macura, ki pa naj bi se vendarle vrnile v tem oziroma naslednjem tednu. Macura bo lahko zaigrala že jutri, ko bo v 17. krogu Jadranske lige v Celju gostoval Mladi Krajišnik. Orozovičeva in Liščeva, pa naj bi bili nared do prihodnjega konca tedna.
V	teh trenutkih glavno vlogo igra Marica Gajic. Sledi o poškodbi ni več, zelo dobre predstave si sledijo iz tekme v tekmo. Gajičeva je tokrat dosegla 21 točk, vpisala pa še 9 skokov. Druga najboljša strelka je bila z 20 točkami Rebeka Abramovič, tretja pa Nina Gabrovšek (13). Grosuplje bi
nasprotnice prisilili v številne napake, zato smo dosegli nekaj lahkih košev, čeprav smo tudi mi naredili nekaj napak. Realno bi morala naša prednost ob polčasu znašati dvajset točk, tako pa smo vodili za deset. V drugem polčasu nam je zmanjkalo prave osredotočenosti, nekoliko smo padli v igri, pa vendar s pametno igro več kot zasluženo slavili,« je po deseti zmagi dejal trener Damir Grgič. Celjanke jutri čaka obračun z Mladim Krajišnikom, v sredo gostovanje v Mariboru, zatem še v Zenici pri Čeliku. »Celoten
januar je zelo natrpan. Poleg številnih tekem našo formo dvigujemo na tisto raven, ki jo bomo potrebovali v najpomembnejšem delu sezone. Je naporno, a tako pač mora biti, da bo igralkam v nadaljevanju lažje,« je pristavil Grgič in strnil misli pred jutrišnjim obračunom: »Tako kot vsaka, bo tudi ta tekma zelo zahtevna. Igramo proti nasprotniku, ki je zelo izkušen, ima tri, štiri posameznice z >ekstra< izkušnjami. Zoperstavili se bomo po najboljših močeh.«
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL (ž), 13. krog: Athlete
-	Grosuplje 69:57; Gajič 21, Abramovič 20, Gabrovšek 13, Potočnik 5, Ocvirk, Bošnjak 4, Dimec 2; Gjerkeš 19, Zupančič 9. Vrstni red: Athlete 21, Triglav, Grosuplje 20, Ilirija, Ježica 17, AJM, Konjice 15, Domžale 14, Odeja 13.
Pokal KZS (ž), četrtfina-le, povratna tekma: Konjice
-	Odeja 59:53.
MALI NOGOMET
Futsal pokal, četrtfinale, prvi tekmi: Dobovec - Sevnica 6:1 (4:0); Kroflič (9, 25), Marot (10, 18), Vrabel (19), Rusmir (32), Litija - Nazarje 8:3 (3:1); Veler (19, 20), Gol-tnik (38). (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 18. 1.
MALI NOGOMET
1.	SL, 13. krog, Rogatec: Dobovec - Nazarje (20).
2.	SL, 15. krog, Velenje: Veplas - Irbis (16.30).
KOŠARKA
1.	SL (ž), 13. krog: Konjice - Ilirija (17.30).
Sobota, 19. 1.
MALI NOGOMET
2.	SL, 15. krog, Velenje: Veplas - Irbis (16.30).
KOŠARKA
1.	SL, 12. krog: Rogaška -Hopsi (19), Maribor - Zlato-rog, Šoštanj: Elektra - Tajfun (20).
2.	SL, 15. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Litija (19).
3.	SL - vzhod, 11. krog: Bistrica - Luxuris Celje (17), Vransko: Vrani - Posavje Krško, Medvode - Konjice (19), Nazarje - Krka B (20).
Jadranska liga (ž), 17. krog, Celje: Athlete - Mladi Krajišnik.
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog: Naklo-Tržič - Celje Celjske mesnine (18), Velenje - Zagorje (19).
Marica Gajic iz tekme v tekmo znova blesti.
se lahko z morebitnim uspehom v Celju prebile v sam vrh lestvice, tako pa je bila zmaga gostiteljih rutinirana. Rezultat je bil zadnjič poravnan na
CINKARNA
7:7, gostje pa so se zadnjič na tekmi uspele približati v 22. minuti tekme, na 34:39. V nadaljevanju so domačinke nadzorovale potek tekme in zasluženo ter prepričljivo zmagale.
Pomemben mesec januar
»Tekmo smo nadzorovali od začetka do konca. Z agresivno igro v obrambi smo
Obtoženec sodnici: »Ti nisi moj bog!«
Plaval v jezeru, prišel do obale, zamahnil proti policistu, nato spet skočil v vodo in molil
»Kar pustite mi lisice na rokah, ker se tako počutim pomembnejšega ... Mi je všeč,« je pred začetkom sojenja sodnici Cvetki Posilovič dejal David Gabriel Kruse, ki mu sodijo zaradi preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. Na sodišče so ga pripeljali iz pripora, kjer je od 30. julija lani, ko so ga v Škalskem jezeru prijeli velenjski policisti. Takrat je bil oborožen z nožem, s katerim naj bi zamahnil tudi proti policistu. Ker se ni želel predati takoj, je eden od policistov sprožil tudi opozorilni strel.
Kruse naj bi se v Sloveniji znašel, kot sam pravi, »v tranzitu«. Iz Nemčije je želel priti na Hrvaško ali v Bosno in Hercegovino, kjer naj bi poiskal svojo sestro. Z mamo in bratom, ki sicer živita v
Nemčiji, v zadnjem času ni imel stikov. Sam pravi, da je goreč pripadnik muslimanske vere, pri tem je že v predkazenskem postopku pojasnil, da nima potnega lista ter da ne uporablja niti
denarja. To pomeni, da ne uporablja javnega prevoza, ampak se je v Bosno oziroma na Hrvaško odpravil peš.
Kruse naj bi že pred prihodom v Slovenijo imel težave z avstrijskimi policisti zaradi
kaznivih dejanj. Avstrijska policija je namreč obvestila slovensko, da obstaja možnost, da je prebežnik nekje na našem območju. Zato so obvestilo o tem dobile vse policijske postaje na Celj-
skem. 30. junija je Kruseja v bližini Škalskega jezera opazil policist Matjaž Kovše, ki je bil takrat na obhodu s civilnim avtomobilom policije. Kruse se mu je zdel sumljiv ravno zato, ker so bili v tistih dneh vsi policisti seznanjeni tudi z njegovim opisom in opozorilom, da morajo biti nanj pozorni. »Zatem ko sem ga opazil, sem avto parkiral in izstopil, takrat je videl, da sem v uniformi, in začel bežati proti Škalskemu jezeru. Čeprav sem mu med sledenjem večkrat dejal >stoj policija<, se ni ustavil. Med begom je odvrgel tudi nahrbtnik, nato pa skočil v jezero,« je razlagal Kovše.
Zalegel opozorilni strel
Na kraj je prišel še drugi velenjski policist, skupaj s Kovšetom sta ob obali sledila ubežniku, ki je bil v jezeru. »V angleščini in nemščini nam je iz jezera govoril, naj ga pustimo pri miru,« je sodnici pojasnjeval Kovše. Po nekaj minutah se je Kruse začel približevati obali, kjer je stal drugi policist, in ko je bil v njegovi neposredni bližini, naj bi izza obleke potegnil nož in zamahnil
trjuje obtoženi. »Obtožnico sicer razumem, ne trdim pa, da se z njo strinjam,« je dejal sodnici. Ta ga je morala opozoriti tudi na to, naj se obnaša sodišču primerno, saj je Kruse ves čas strmel v novinarje in ostale, ki so bili prisotni v sodni dvorani. Na sodničine besede, naj se obrne proti sodnem senatu, je odvrnil: »Lahko zrem kamorkoli, saj ti nisi moj bog, v katerega verjamem ...«
Zagovarjal se je z molkom
Obtoženi se zaenkrat na sojenju zagovarja z molkom in ne odgovarja na vprašanja, verjetno pa bo svoj zagovor podal ob koncu postopka. Je pa sodnica tokrat prebrala njegov zagovor iz zaslišanja pri preiskovalnem sodniku. Iz tistega je razvidno, da trdi, da policista ni napadel in da ni zamahnil z nožem proti njemu. »V Nemčiji je tako, da če zamahneš z nožem proti policistu, lahko ta strelja, če dvigneš roke v zrak, pa ne. Nisem neumen, da bi proti policistu šel z nožičkom, ki sem ga imel,« je sodnica brala njegove besede, izrečene pred preiskovalnim sodnikom.
Na sojenju je pričal tudi eden od potapljačev Podvodne reševalne postaje Velenje, ki so ga poklicali velenjski policisti. Ta je - zatem ko se je Kruse predal - preiskal del jezera, da je našel nož, ki ga je Kruse odvrgel, medtem ko je drugič skočil v vodo.
David Gabriel Kruse se je takole nastavil našemu fotografu v sodni dvorani ...
proti policistu, ki se je nekako ubranil pred zamahom. Tožilstvo mu tudi očita, da je takrat skočil nazaj v jezero in grozil z eksplozivom, takrat naj bi ob opozorilu, naj se preda, eden od policistov sprožil opozorilni strel. Kruse naj bi dvignil roke v zrak in začel moliti, nato si je večkrat na vrat nastavil nož in govoril, da se bo ubil. Ko je opazil, da je na kraj prišla še ena policijska patrulja z intervencijskim vozilom, je stopil do obale, legel na tla in se predal. Pričanju policista in obtožnici pa ne pri-
V nahrbtniku, ki ga je odvrgel med begom, naj bi našli še dva noža, a je preiskovalnemu sodniku razložil, da ima iz »religioznih vzrokov« lahko samo določene vrste nože in da jih je uporabljal za preživetje v naravi in za izdelavo prebivališč. Obtožnica mu očita tudi, da je medtem ko so ga policisti pozivali, da se preda, grozil, da bo pobil vso »evropsko policijo in da so policisti hudiči«, vendar je v sodni preiskavi dejal, da tega nikoli ni dejal.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Kaznovan zaradi groženj novinarki
Grozil z maščevanjem in bombo
Mariborčan Aleksander Kamenik, ki je pred časom po telefonu zaradi članka, v katerem je bil omenjen, novinarki Dnevnika Mojci Grušovnik zagrozil z maščevanjem in bombo, je bil v sredo obsojen na dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. »Dolžnost novinarjev je, da obveščajo javnost. Če se s čim niste strinjali, ste imeli popolnoma vse pravne poti na voljo, da na to opozorite. Najmanj primeren pa je bil vaš klic z grožnjo,« mu je dejala sodnica.
Kamenik je novinarki grozil, ko je v Dnevniku prebral članek o domnevno spornem zbiranju denarja po domovih na Celjskem. Denar so namreč zbirali člani njegovega Zdru-
Aleksander Kamenik je izrečeno kazen sprejel dokaj mirno. Ob odhodu iz dvorane je Mojci Grušovnik podal tudi roko.
ženja varnih hiš Nova Slovenija, katerega upravitelj je. Na tak način zbiranja se je pred časom odzval tudi Javni zavod Socio, kamor spada Varna hiša Celje (ločena od Kameni-kovega združenja), ki denarja ne sme zbirati na tak način. Marsikdo od občanov pa je menil, da je denar namenjen celjski varni hiši in ne mariborskemu združenju. Na previdnost pri dajanju denarja so opozorili tudi celjski policisti,
o čemer smo poročali vsi mediji, ki smo kot Grušovnikova le povzemali uradne izjave. Kamenik je očitno prebral le članek v Dnevniku in ga dojel kot negativen vpliv na svoje poslovanje, saj trdi, da je zaradi takega pisanja utrpel poslovno škodo. V telefonskem klicu je Grušovnikovi dejal, da jo bo poiskal, nato pa oba (sebe tudi) z bombo spustil v zrak. Ob tem je z namenom ustrahovanja navrgel še, da je »brat Kristijana Kamenika«, kar je seveda daleč od resnice. Medtem ko je bil obtoženi že na predobravnavnem naroku dokaj glasen, pa je izrek sodbe sprejel mirno. Tudi pritožil se ne bo na sodbo, prav tako tudi ne tožilka, kar pomeni, da je sodba postala pravnomočna.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Ko je sodnica izrekla kazen dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let (v tem času ne sme storiti drugega kaznivega dejanja), so bile prve Kamenikove besede: »Kaj tepem se pa lahko?« To je zatem razložil, da brani predvsem ženske v kakšnih primerih ... »Ne, tudi tepsti se ne smete, ker se bo pogojna kazen takrat spremenila v zaporno ...« ga je poučila tožilka ...
Potrjena sodba Branku Mačku
Deset let zapora, nič več, nič manj
Celjski višji sodniki so potrdili sodbo Okrožnega sodišča v Celju, s katero so lani Branku Mačku za povzročitev smrtne nesreče na avtocesti pri Arji vasi leta 2009 izrekli deset let zapora. Zaradi višine kazni so se pritožili tako Mačkovi zagovorniki kot tožilstvo. Slednje je za Mačka zahtevalo celo dvanajst let zapora, vendar so višji sodniki odločili, da je desetletna zaporna kazen za Mačka primernejša.
Naj spomnimo, da je Maček na avtocesti zapeljal v napačno smer in pijan trčil v vozilo, ki je po avtocesti vozilo pravilno. V nesreči so umrli trije mladi Celjani, 24-letni Peter Kračun, 21-letna Tjaša Koštomaj in 22-letna Nataša Godec iz Celja, 21-letna Jerneja Rošer je bila hudo poškodovana. Gre za najvišjo zaporno kazen za takšno kaznivo dejanje v Sloveniji. Odmevno pri tej zadevi je tudi to, da je lani sodnika Marjana Topolovec Dolinšek ob izreku sodbe omenila, da je šlo za delni naklep, kar je redko mogoče slišati pri obrazložitvi sodb povzročiteljem tragičnih prometnih nesreč. Maček je dobil še stranski ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za pet let, ki bo začel veljati po izteku zaporne kazni. Plačati bo moral tudi odvetnike svojcev pokojnih in stroške postopka, kar znaša več tisoč evrov.
SŠol
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
21
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Resnica osvobaja
Leto 2012 je bilo razglašeno kot Slomškovo leto v verskem (Nadškofija Maribor) in civilnem (Občina Šentjur) smislu. To pomeni poglabljanje in sledenje zglednim dejanjem in napotkom vsem državljanom Slovenije. Blaženi škof Slomšek je s svojim delom najbolj zaslužen za narod in državo.
V tem smislu je bila leta 1999 zasnovana v Gorniškem klubu Savinjske doline Slomškova (romarska) pot, ki je bila trasirana od Bizeljskega do Nove Cerkve in razdelje-
na v štiri prireditvene etape. Organizirali so jih v soglasju in partnerstvu z Nadškofijo Maribor in z osmimi občinami s tega področja.
Kmalu sta se pokazali zavist in nelojalna konkurenca pri organizaciji prireditev v občinskih strukturah in počasi tudi v cerkveni. Takšno stanje je nastalo leta 2003 tudi v gorniškem klubu, zato je organizacijo Slomškove poti nadaljevalo Društvo prijateljev Slomškove poti iz Celja, ki je delovalo v vedno težjih pogojih in bilo končno leta 2005 onemogočeno. To se je zgodilo v času izvajanja sofinanciranja Slomškove poti po Interregu IIIA. Takrat so mariborski kanoniki taj-kunsko odrekli sodelovanje
z društvom, z njimi pa tudi občinske strukture.
Kmalu za tem, leta 2008, so spet tajkunsko ali sovražno ustanovili Društvo Slomškova romarska pot in registrirali svoj znak z pomočjo urada za intelektualno lastnino (UIL), ki neodgovorno registrira znake in ob zlorabi napotuje stranke na toženje. Mirno so začeli uporabljati označeno Slomškovo pot za svojo Slomškovo romarsko pot. UIL je dejansko omogočil sovražni prevzem projekta v okviru oblastno cerkvene strukture, kar je razvidno iz Slomškovega lista 2012. Na spletnih straneh se zadeva prikazuje kot podjetniško društvo z nejasno dejavnostjo poleg trasiranja poti.
Nepredstavljivo je, da so kot cerkveno oblastna struktura zavrgli začetni uspešen projekt s knjižnim vodnikom in začeli uporabljati del projekta Slomškove poti brez soglasja za svojega. Spet tajkunska predrznost, ki se v sedanji družbeni klimi mirno dopušča.
Ta skicirani prikaz sem napisal iz prizadetosti in ne iz sovraštva ali hudobije, ampak
gre evidentno za zlo, ki se potrjuje v izključevanju in ne spravnem odnosu do dobro zastavljenega projekta Slomškova pot. Ljudje še sprašujejo po njem in jim ni vseeno, da se je zgodilo tako nepri-znavanje začetega dela.
To sem torej dolžan sporočiti javnosti, ker je zapisano, da je molk eden večjih zločinov, Leonardo da Vinci pa je izrekel, da »kdor hudobije ne kaznuje, jo podpira«. Vse to je razlog, da govorimo o družbeni krizi, ki eviden-tno ni samo gospodarska, ampak predvsem moralno-etična. V kolikor se združijo oblastni in verski organi, pa lahko preide v nekaznovan zločin. Ta zgodba je vredna raziskovalnega novinarstva in zadeva tudi pravosodne organe. Taka dejanja so znak neodgovornosti in grobosti, ki je negacija demokracije in pravne države. In ker gre za blaženega Slomška, je to tudi žalitev, kajti zapisal je »bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen, skrbi več dobrega storiti, kakor govoriti«.
Namen tega sporočila je spodbuditi spravno in pošte-
no urejanje tega narodno pomembnega projekta, ki ima zaradi zla dva spoznavna znaka in za seboj zlorabo pravnega reda. Resnica osvobaja in odrešuje, zato je pričakovati, da se bo Slomškova pot nadaljevala v poštenju in dobrem smislu ter sodelovanju.
FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur
ZAHVALE
Lepe pesmi in voščila
Ob božično-novoletnih praznikih se svojci varovancev Doma ob Savinji Celje v III. etaži novega dela direktorici Bojani Mazil Šolinc za osebno izročena darilca in čestitke lepo zahvaljujemo.
Posebna hvala pevskemu zboru Glog iz Srednje zdravstvene šole Celje za prelepo zapete pesmi. Čeravno se jim veliko varovancev ni moglo zahvaliti, ker jim ni več dano, se vam v imenu njih in njihovih svojcev lepo zahvaljujem.
MAJDA ZALOŽNIK, Celje
Pohvala društvu
Člani Društva delovnih invalidov Celje, ki živimo v Domu ob Savinji, smo bili ta mesec kakor vsako leto prijetno presenečeni. Obiskala nas je ekipa tega društva: predsednica Dragica Mirnik, tajnica Jožica in član Mirko. Z nami so se pogovarjali in nam izročili darila. Na članske kartice so dali nalepke, saj so nas oprostili članarine. To je res pohvalno. Ko sem pred več leti tudi sama skoraj 15 let delala pri tem društvu kot poverjenica na Hudinji, za kar sem dobila tudi pisno priznanje, se zavedam, kako malo je potrebno, da nekoga osrečiš, se z njim pogovarjaš in mu pokloniš skromno darilo. Po moji bolezni je poverjeni-štvo prevzela Elica Korošec, ki je dolga leta opravljala to delo. Bila je zelo priljubljena med člani.
Društvu delovnih invalidov se v imenu vseh šestih članov iskreno zahvaljujem za pozornost.
VIDA MOHAR, Celje
Štorska pošta
Bralec se pritožuje zaradi delovnega časa pošte v Štorah. Z novimi prostori domače pošte je zelo zadovoljen, vendar ga moti njen delovni čas. To, da je pošta od 10.30 do 14.30 zaprta, je zanj nesprejemljivo, motilo naj bi tudi druge občane. Varčevanje načeloma razume, vendar meni, da so Štore dovolj velike, da si zaslužijo daljši delovni čas pošte.
Megi Jarc iz Službe kor-porativnega komuniciranja v Pošti Slovenije, odgovarja: »V optimizacijo oziroma preoblikovanje delovnih časov pošt, ki smo jo v Pošti Slovenije izvedli lansko leto, je bila vključena večina od skupno 556 pošt, izjema so le največje pošte s celodnevnim delovnim časom in nekatere pošte, ki poslujejo v ustanovah širšega javnega pomena.
V Pošti Slovenije smo se na preoblikovanje delovnih časov pošt pripravljali precej časa. Spremembe delovnih časov so bile izvedene v skladu s strokovnimi analizami in na podlagi statističnih podatkov o obiskih strank na poštah, ki so bili podlaga za oblikovanje novih delovnih časov pošt. Večina pošt v opoldanskem času je pred spremembo delovnih časov samevala in je bilo največ strank v jutranjih urah in zgodnjem dopoldanskem času ter popoldne, ko so se ljudje vračali z dela. S spremembami smo v Pošti Slovenije uredili in poenotili do takrat še vedno zelo različne in neenotne delovne čase pošt po Sloveniji, hkrati pa spremenili tudi nekatere interne delovne čase pošt. Sicer pa je
optimizacija delovnih časov pošt le eden od ukrepov, ki so potrebni za ohranjanje dolgoročne stabilnosti in uspešnosti poslovanja Pošte Slovenije, ki smo ju dolžni zagotoviti.
Vsekakor se zavedamo, da vsi uporabniki sprememb delovnih časov pošt ne odobravajo, večina pa je spremembe sprejela z razumevanjem. Spremembe smo pripravili na način, da bi bili negativni učinki čim manjši. Naj dodamo, da obseg storitev na poštah sproti spremljamo in se bomo na morebitna nihanja tudi odzvali.«
Predrago ogrevanje
Bralec, ki živi v bloku v Iršičevi ulici 12 v Celju (posredoval je svoje osebne podatke), se pritožuje zaradi zneska na položnici za ogrevanje stanovanja. Za 23 kvadratnih metrov veliko garsonjero naj bi prejel položnico v višini 94 evrov, kar ga čudi. Kot omenja, je stanovanje v pritličju, pod njim je klet, na radiatorju je razdelilnik. Prosi za pojasnilo.
Odgovor smo poiskali pri upravniku bloka. Boris Denac, upravnik objektov v Supra stanu, odgovarja: »Za odčitavanje delilnikov je zadolženo podjetje Robel, d. o. o., za obračunavanje in zaračunavanje stroškov ogrevanja pa Energetika Celje. Pri obeh navedenih podjetjih smo zadevo preverili in pridobili naslednje podatke: iz podjetja Robel smo prejeli razdelitev po delilnikih za stanovanje gospoda, ki je porabil 3,43-odstotni delež ogrevanja na objektu. Skladno z odčitki mu je podjetje
Energetika Celje izstavilo račun za 94,21 evra (z DDV). Seveda se tudi nam ta poraba za takšno stanovanje zdi velika, vendar so stroški ogrevanja odvisni od bivanjskih navad stanovalcev, načina uporabe ogrevanja ter primernega uravnavanja toplote s termostatskimi ventili.«
To razlagajo tudi v službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za infrastrukturo in prostor: »Na porabljeno energijo za ogrevanje načeloma vplivajo štirje dejavniki: to so med drugim lastnosti ovoja stavbe (nova ali stara okna, fasada z izolacijo ali brez nje, debelina izolacije, izolacija podstrešja ...) in stanje ogrevalnega sistema (starost in s tem povezan izkoristek kotla, regulacija temperature vode v sistemu centralnega ogrevanja, hidravlično uravnoteženje, prisotnost termostatskih ventilov, krmiljenje obtočnih črpalk ...). Na porabljeno energijo vplivata tudi obnašanje uporabnikov (stalno odprto okno, način zračenja, temperatura v prostorih ...) in zunanja temperatura. Ob tem je treba izpostaviti, da na prve tri vplivajo lastniki stavb. Poleg samega obnašanja so tudi vse odločitve v zvezi s sanacijo ovoja stavbe in s sanacijo starih ogrevalnih sistemov v rokah lastnikov. Za stanje stavbe so v prvi vrsti odgovorni lastniki, upravnik jim lahko le pomaga. Pomaga jim tudi država in sicer z nepovratnimi spodbudami za investicije za povečanje energetske učinkovitosti več-stanovanjskih stavb (razpis izvaja Eko sklad).«
Ograja med sosedoma
Bralec iz Gorice pri Slivnici sprašuje, kako je v primeru, če je žična ograja med dvema sosednjim parcelama postavljena brez dogovora s sosedom. Prav tako želi izvedeti, kako da-
leč od mejne črte mora biti oddaljena.
Načelnica Upravne enote Šentjur Marjana Metličar
odgovarja: »Pogoji za postavitev žične ograje so opredeljeni v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in 99/2008; v nadaljevanju uredba) in z določbami prostorskega akta občine.
Po uredbi spada gradnja žične ograje (nižja od 2,2 m) med nezahtevne objekte za lastne potrebe, za katere je potrebno (v skladu z Zakonom o graditvi objektov) pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt. K zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta (predpisan je poseben obrazec) je treba priložiti le: prikaz lege objekta na zemljišču, tako da sta razvidna njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškoka-tastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč, priložiti je treba še značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena, soglasja pristojnih soglasodajalcev ter dokazilo o pravici graditi.
Če z izvedbenim prostorskim aktom občine ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje
pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Bralcu svetujemo, da se zglasi na Upravni enoti Šentjur pri Celju, kjer mu bomo dali še več informacij.«
Pojavila se je vlaga
Pri bralki so na večji družinski hiši obnovili streho ter uredili nov fasadni ovoj, povsod so prav tako zamenjali okna. Po obnovi se je v delu stavbe pojavila vlaga, v prostoru je 75-odstotna vlažnost. Sprašuje, kaj naj stori.
Iz službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za infrastrukturo in prostor, odgovarjajo: »Vprašanje sodi na področje svetovalne dejavnosti za občane Ensvet, ki jo podpira ministrstvo v sodelovanju z Eko skladom in se izvaja v svetovalnih pisarnah po vsej Sloveniji. V konkretnem kratkem opisu položaja ocenjujemo, da je navedenih premalo tehničnih podatkov in ostalih uporabnih informacij, s katerimi bi se lahko občanu nudilo tehnično korekten nasvet že na osnovi posredovane zabeležke. S pomočjo neposrednega pogovora ter razpoložljive dokumentacije bo ocena stanja bistveno jasnejša, če se bo bralka obrnila neposredno na našo Energetsko svetovalno pisarno v Celju (tele-
fonski kontakt vodje pisarne, 040/325-552, Franc Šporn). V kolikor bralka ne živi v Celju ali okolici, lahko poišče najbližjo energetsko svetovalno pisarno in kontakt na spletu (www.ensvet.si).«
Socialna pomoč
Bralka je zaposlena v podjetju, ki se utaplja v rdečih številkah, zato pričakuje, da bo kmalu ostala brez dohodkov. Zanima jo, kakšni so splošni pogoji, da bi lahko prejemala socialno pomoč, ter koliko ta trenutno znaša. Ima nekoliko večje stanovanje, ki je njena last, zato obstaja možnost, da bi eno sobo oddala kakšnemu najemniku. Med drugim želi izvedeti, če bi v tem primeru socialno pomoč izgubila.
Iz Centra za socialno delo Celje odgovarjajo: »Do denarne pomoči je upravičena oseba, ki si sama ne more zagotavljati minimalnih življenjskih potreb. Višina denarne pomoči v bralkinem primeru je odvisna tudi od njenega premoženja in dohodkov od najemnine; torej se dodeljena pomoč zniža za njene neto dohodke, ki bi jih prejemala od podnajemnika. Trenutno znaša denarna pomoč za odraslo osebo, ki je aktivna (prijavljena na uradu za delo kot iskalka zaposlitve), 260 evrov.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Vsi NASI
SERVIS DREVd.o.o.
D reši n ja vas 46 a, 3301 Petrov«?, Tel 03 713 60 66
[MlfEI/ZmZMOMNJCE.1 !/ CflSU M£Njd Iff NUDIMO IMDGlHBTNÖ I/ÜZIU)
POQMMQVm20%minE
Obmenjairi poiknioirtiriccjii i/emjbranjkčijii stekla do tanu farmarja
ZtATAPSfVO TAJNScK
Romane T&jnšek - Korošec
Gtavni trg 17, SOOO Celje 03 544 17 13 04f 634 844
Nakit je darilo, ki ga Čas ne načne.
BRBUA BUdABifL [/SEZCl StTeftO,' ftc™dni|d ii mMilzia toi«iiHife}HidJi iidelluw In flrtine btkc; PraBraJu «i 57, üa^lCH '.slrehametalko.si
WWW.!
ram
PQDARJA10 VflAl ŽLEBOI/E
Pri nakupu strehe MFTALHO.
Zflififitefli/fo pred: Ut/i^flcrbo in oksidacijo, modami ptičjiJi iztreb^oi/, smolo jjjiawcei/,soljo na
ffiSti...
Sliki prikazujeta miio pred in po kanEanem Mmjii'. To ni fotomonlm*
Prepričajte se in nas obiščite v delavnici na Mariborski cesti 30/5, ali na www.avtosafir.ii, lahko pa nas pokličete na tel.jWjjW2H
NAGRADNO VPRAŠANJE
Quantum sistem za zaščito avtomobilskega laka nudi naj bol) Jo zaščito barve in laka, ki se trenutno uporablja v avtomobilski industriji. Površina laka postane neverjetno gladka.
»Odbojni učinek je tako dober, da lahko z nohtom odstranimo ne samo mušice, pač pa celo grafite?«
Itu jih bj sla otmkmi jih povpraiajl* ludi ta tiitila Diamond I
Ttt^^^iiTiTTnlTtiWffWil^.Ti^
Quantum fütem zazaifito avtomobilskega (aha je narejen na osnoi/i najnovejše kemije nano tehnologije. Izdeleh nudi itajboljio zaitito barve in laka, hi se trenutno uporablja u avtomobilih industrijah. IVaj vas avto izgleda hot v izložbah?
POTEM.' -
msm&m »©Ä
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV M SANACIJA KOPALNIC
imilicas SIIEOTtEIiu. Prailnskg vas 34/d. Šlore, gsra: 041 682 307
KUPON ■WliM.'B KUPON I ■ I KU PON CUTät
Odgovur poJIJrte n« naiiov Novi tednik, PnUrnov» 19, 300& Ctiljt. i pripisom A..	Med pravilnimi odgovori
bo mo izžreba I i štiri n a g rajence, ki bodo za na g ra d o p rejci i
bon v rednosti 20 EUR za Quantum nanozaSttto. Odgovore na nagradno vprašanje pričakujemo d« 30. januarja,
Ihou I^OPRALN!^	HITKJ SKKVIS in OPTIKA JÜ 103/749 17 10 MULE J DEJAN s.p. 1 Ul. Točke Cečeve 17 3Z30 ŠENTJUR mu i tj. deJan'S s lol.net
Naj bo 2013 uaše leto!	
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
Preberite!
Toplota iz lesa - lesne biomase
Lesna biomasa je organska snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. Sem uvrščamo gozdne ostanke, ostanke pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Med gozdne ostanke sodijo vejevje, krošnje, debla majhnih premerov ter manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo. Ostanki so posledica rednih sečenj, nege mladih gozdov ter pospravnih in sanitarnih sečenj. Pri industrijski obdelavi lesa nastajajo ostanki primarne in sekundarne predelave (žaganje, krajniki, lubje, prah ...). Med preostali kemično neobdelan les uvrščamo ostanke kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njegove izdelke.
Les je najstarejše kurivo, ki ga pozna človeštvo. Veliko je prednosti, ki govorijo v prid uporabe lesa kot vira energije. Energent je stalno na razpolago, njegova uporaba izboljšuje vzdrževanje gozdov, pri pravilnem kurjenju ne onesnažuje zraka, izkoriščanje lesne biomase pomeni oživljanje ali nove aktivnosti na kmetijah in podeželju, nova delovna mesta, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, večjo energetsko samooskrbo ter boljše gospodarjenje z gozdovi.
Oblike lesnega goriva
Poznamo več oblik lesnega goriva. Najbolj tradicionalna oblika so polena -razžagani in razcepljeni kosi lesa, dolgi 30 do 50 centimetrov, ki jih pridobivamo neposredno iz okroglega lesa slabše kakovosti ali iz predhodno izdelanih
merskih okroglic ali cepanic. Naslednja oblika so lesni sekanci, to so kosi se-seka nega lesa, velikosti do 10 centimetrov. Običajno se izdelujejo iz drobnega lesa, lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi, Peleli so stiskana, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaš te oblike premera osem milimetrov in dolžine do 50 milimetrov. So zelo sipki in zato enostavnejši za pakiranje in transportna nje. Briketi so narejeni iz stiska -nega lubja, suhega lesnega prahu, žaganja. oblancev ter drugih neon es na ženili lesnih ostankov. So različnih oblik in so posebej primerni za majhna oziroma redko kurjena ognjišča, kot so kamini, savne in lončene peči.
Vsebnost vode oziroma vlažnost
Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izlila-peva, prt tem pa se porablja energija. Za izhlapevanje 1 kg vode potrebujemo 0,G8 k Wli energije. Torej: več kot je vode v lesu. več energije porabimo za njeno izhlapevanje in manj je ostane za naše ogrevanje!
Glede na vsebnost vode v lesu ločimo:
-	svež les - les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 odstotkov;
-	gozdno suh les - les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oz. približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 odstotkov;
-	zračno suh les - les. ki se je sušil vsaj šest mesecev v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 odstotkov;
-	tehnično suh les (umetno sušenje) - les, ki ima vlažnost od 6 do 15 odstotkov.
Na vsebnost vode lahko vplivamo z ustrezno pripravo in sušenjem goriva.

Tehnike zgorevanja ter kurilne naprave
Tehnološki razvoj kurilne tehnike je v zadnjih letih izredno hiter. Tehnologija, razvita za velike kurilne sisteme z več sto kW, se vse bolj uspešno prenaša na majhne kurilne naprave. Tako imamo danes na voljo izredno učinkovite kurilne naprave, primerne za izrabo lesne biomase in za vgradnjo v individualne stanovanjske hiše. Razvoj je poganjala želja po čim večji avtomati-ziranosti kurjenja, visokih izkoristkih in majhni emisiji škodljivih snovi.
Vsaka kurilna naprava, ki izkorišča les za pridobivanje potrebne toplote za ogrevanje, je v osnovi sestavljena iz naslednjih delov: zalogovnika za gorivo, kamor vlagamo tesno biomaso za kurjenje, zgorevalne komore, kjer zgorevajo plini, nastali pri termičnem razpadu lesa, ter iz izmen jeva lnika toplote, v katerem odvzamemo toploto dimnim plinom in jo prenašamo na ogrevalni medij.
^^ H J pri nabupu nad 20 evrov.
DOMO FINAL
Ivin ROSACEA tp,
ui. Bratov iwtsrfev i1a
3212Voj™k
GSM: 041 75666E
telefcn/fax: 03 731 21 72 e-poŠta: domofinalM -1 .si
Za Vat in Vaš dom vršimo:
-tesarstvo
■	krovstvo
-	stavbno klepar sivo -fflcmtaioVeluxoken
■	isMava nadstreškov
-	izdelala ravnili in zelenih stteh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD. C REATQH TON DACH, AR AMAC, LINDAS. HOSEKRA.TEGQLA, S METAL ESAL .
Ckta) ki a MOTORS avt ( )hiša škorjanec
Mariborska 115, Celje. 03/426 08 64,031 609416 B^Sa VELIKA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
Ugodne cene - možnost nakupa 12 obrokov brez obresti
Ob nakupu gum a ti platišč prejmete darila - raztegljiv k tj ucia kolesa z nastavkom 17 In 19 mm /
Pre montaža In centriranje - 30 % +11 i m r tekočine » vetro bra nska stekla
SlikoplcskArstvo Veter Ocvirk I
j www.ilikoplnluntTD-ocTirk.com s -f~	S
S LI KO PLESKARSKA DELA
PO ŽELJAH STRANK	GSM:
DEKORATIVAVALPALNT	041346 328
Mojpter 2 dolgoletno tradicijo? '■
Tuk.ij smo .".t Vas. d a. skupaj rešitve. ne Lepoičfemo, temveč čudi uspešno izpopolnimo.
15m3 PLESKANJA VAM PODARIMO
.{tri naročilu nad 6E)nT
<ptkn
7£t4Art
MARJAN TEflŽAN ^t
Mariborska 54
ftp. 1013.3102 CELJE
itnuwi
V OPTIKI TEflfÄH VA
-	Sirena™ PBtGlEDViaAM OOLft
•	KVALJTEm* STEKLA IN OKVIBJE
z* KorancusKA OCfi*
-	STKMOVm PREGLED ZA KOtfMKTNE LEČE . KWHLIWIC KONTAKTNE LftE
•	fcl9nLAZA>!0»rtlMttHE LtČt
-	SONČNA OČALA PniZNANIKPflOIZV(uUH.CEV
- LA3TIH FJhmmi FHOSTOfl ZA anwire OPTIKE -
Tal.: 03/491-30-00, Fa* 03^191-33-01
DELOVNI ČAS: delavniki Od 6.00-1B.00. MbDta od B.OO-12.M
INFORMACIJE
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
LAHKO IN OKUSNO
Več gibanja, več sadjaveč zelenjave in manj nezdrave hrane, prigrizkov med obroki - tako nekako se glasijo želje, kako naj bi živeli. Med teorijo in prakso se ponavadi ujamemo v zanko navad iz preprostega razloga. Najbolj preprosto je pač kuhati, kot smo navajeni. Simona Pompe, učiteljica praktičnega pouka v Šolskem centru Velenje, in sicer v šoli za storitvene dejavnosti., je za prevetritev jedilnika predlagala solato inpiščančjeprsi malo drugače. Pri pripravi solate, kjer je med sestavinami kuhana zelenjava, je opozorila nato, da smo pogosto sami krivi za razku-hano in ne najbolj okusno živilo. Zato je treba vsako zelenjavo kuhati posebej, daje kuhana, kot mora biti. Tudi pretiravanje s sestavinami ni primerno, približno štiri do pet različnih enot, ki osnovo solate izboljšajo, je dovolj. Bolj smiselna je namreč priprava več solat, če je sestavin veliko, s čimer poskrbimo za raznolikost obroka. Uživajte pri pripravi in dober tek!
DNEVI LOVSKE KUHINJA
Ob vikendih ŽIVA GLASBA»
HLADNA SOLATA PRESENEČENJA
Sestavine:
barvaste školjkice (ali druge poljubne testenine)
150 g korenja (kuhanega in narezanega na kocke)
1 drobna čebula (drobno sesekljana)
200 g kislih kumaric, narezanih na drobne kocke
čičerika (po okusu)
100 g graha
150 g poljubnega sira (drobno narezanega) sol, poper
trdo kuhano jajce (za okrasitev) Solatni preliv:
4 žlice majoneze ali navadnega jogurta, 4 žlice sladke smetane, 4 žlice kisle smetane, sol, poper, malo gorčice, 1 majhen drobno sesekljan paradižnik (lahko izpustimo)
Priprava:
Testenine skuhamo po navodilih na ovitku. V posodo za solato damo ohlajene testenine, kuhano korenje, narezano na kocke, in na drobno sesekljano čebulo. Na drobno narežemo še kumarice in sir ter to skupaj čičeriko in z grahom dodamo v posodo. V manjši posodi zmešamo sestavine za preliv, s katerim začinimo solato. Pred postrežbo jo okrasimo z rezinami trdo kuhanega jajca, ki jih razporedimo po vrhu solate.
KOSTANJEVA REZINA GRATIS!
OB NAROČILU DVEH LOVSKIH GOLAŽEV
RESTAVRACIJA ETRt\
ETRA d.o.»., SuküHia*. 31)015 Celje
Delovni ftis:
P0N-PET od 5:30 do 22:30 SOB: od 0:GOdD 23:00 NED: od E:Q0 do 22:00
PISCANCJA PENA V LISTNATEM TESTU
Sestavine:
1 večje piščančje prsi
1 sveža rdeča paprika
česen
čebula
3 jajca
sol
poper list blitve
zavitek listnatega testa Priprava:
Piščančje prsi narežemo in damo v mešalnik. Dodamo prepraženo čebulo in česen, svežo drobno zrezano papriko, sol, poper in jajca. Vse dobro zmiksamo oziroma zmeljemo. Liste blitve v vodi blanširamo. Listnato testo enakomerno tanko razvaljamo. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Razvaljano testo premažemo z jajcem, dodamo blitvin list, mesno maso, poleg tega lahko še vstavimo poljubno zelenjavo (blanširano korenje, beluše ...). Zvijemo in spečemo do zlato rjave barve. Pred tem tudi zunanji del testa premažemo z jajcem.
NL
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pirzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: 03 /t82BJ)2'8ll|G: 03l[630~&il: restivracija@etra.si
sf,ščeJnprenoo/š^ M" Bohorč "
OOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, ALA CARD, CETEMNG: Sprejemamo naročila ta večje zakJjučeng tfružbe
Bohorf Marjan DuSona fivedra 44, 3330 Sernjur pri Celju, Td.t ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 796
KOSILO GRATIS
Ob nakupu treh kosil
03< O&ftlCflffbl
m
	l _____
	' " V
L-S--1	■IftiVjffiži'^
	
■ ■ ■	jl .j' , Jh
delovanju z občino in Turistično 'skupno^jomSffrKolan - Otok Pag, fe avtokampom Simuni, Konobo Antonio, Vinsko kletjo Boškinac in Gasho bendom
DNEVI PASKHM1E
Boš nac=
GOSTINCI
öd	2013
Kuharski gost: Restavracija ANTONIO, Novalja Restavracija Mali raj, Camping Ši
KOSILO BREZPLAČNO
Ob nakupu 3 kosil, eno kosilo brezplačno. 1
Vina: Vinska klet Boškinac Glasba: Gasho bend
k - i.

Za rezervacije lahko" pokličete: 05 997 00 87 ali 051 438 038
imuni
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
STROJI
PRODAM
SNEŽNO desko, 240 cm, domača izdelava in rotacijsko kosilnico Sip 135 prodam. Telefon 031 525-909. 154
POSEST
PRODAM
BIVALNI vikend z vinogradom, na lepi, sončni legi, v okolici Žalca, prodamo. Telefon 051 351-626.	99
NAJLEPŠO vikend parcelo v Celju ugodno prodam. Telefon 031 415-810. 155
T
KUPIM
OPUŠČENO kmetijo ali hiško, Celje, izven 30 km, kupim ali najamem. Telefon 041 846-570.	4919
ZEMLJO, 300 do 500 m2, za parkiranje dveh kombijev, v bližini Celja, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129.P MANJŠO kmetijo ali hišo z večjim zemljiščem (lahko za nadomestno gradnjo), do 20 km okoli Celja, kupim. Telefon 041 315-900.	126
NAJAMEM
V OKOLICI Celja najamemo večstanovanj-ski objekt (hiša) za pet gradbenih delavcev. Telefon 041 872-821. n
STANOVANJE
PRODAM
V TRISTANOVANJSKI hiši zraven bolnišnice, Oblakova ulica, prodamo stanovanje, 126 m2, s teraso, 40 m2. Telefon 041 725-092.	161
nil insTttiacuc
Marjan Tovornik, s. p. Podgrad 32, Šentjur
GSM: 041 396 106
tovornikmarjan@gmail.com
OGREVANJE - VODOVOD- PLIN
SANACIJA KOPALNIC, KLIMA, SOLARNI SISTEMI, TOPLOTNE ČRPALKE, BIO MASA
ODDAM
MANJŠE, opremljeno dvoinpolsobno stanovanje na Otoku v Celju oddam. Najemnina 300 EUR. Telefon 031 301709.	124
PRODAM
SEDEŽNO, kotno, pohištvo za dnevno, vgradni steklo keramični štedilnik in ostalo prodam. Telefon 040 869-481.
166
PRODAM
IZLOČENE svinje, težke okoli 250 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147.	174
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 131
/UGODNO A
/JEKLENA STREŠNA KRITINA| OD 6,60 EUR z ddv GSM: 040 349 992 J V www.lindap.si V
TELIČKE, težke od 60 do 150 kg, prodam.
Telefon 070 836-741.	105
OVNA, starega štiri leta, prodam. Telefon 5736-333.	127
BIKCA simentalca, težkega 210 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 162
pasa
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
Hffl
TELICO simentalko, pašno, 220 kg in bikca, čb, starega 5 tednov, prodam. Telefon 031 703-799. 129 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476.	132 TELICO simentalko, težko 370 kg, za 670 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, za 560 EUR, prodam samo resnim kupcem. Telefon 051 356-431. l 8 BIKCE, težke 200 kg, sl rj čb, telico, sl, težko 230 kg in kravo za zakol, sl, prodam. Telefon 041 794-301. 153 BIKCA limuzin, težkega 200 kg in kravo za zakol, krmljeno brez silaže, ugodno prodam. Telefon 031 747-930. 155 TELIČKO, 150 kg, prodam. Telefon 041 654-289. 164 PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526. 173
KUPIM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 BIKCA simentalca, do 200 kg, kupim.
Telefon 041 653-165.	Š 9
NEMŠKE ovčarje, zelo lepe, prodam. Telefon 041 714-914, Šentjur. 107
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 100 l, prodam. Telefon 041 208-999.
114
KOCKE, 90 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5770-240, 031 306-723.
170
radiocelje
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
Bralna značka Novega tednika
Dragi knjigoljubci!
Izteklo se je drugo leto posebne naloge, ki smo si jo zadali v uredništvu Novega tednika. Čeprav zasedeni z vsakdanjim terenskim delom in z vrednotenjem informacij po načelu ločitve zrnja od plev, smo se dve leti trudili in knjige, ki smo jih izbirali povsem po svoji izbiri, brez kakršnegakoli komercialnega ozadja, predstavljali tudi v torkovih številkah Novega tednika. Odločili smo se, da svojo bralno biro iz leta 2012 v okviru posebne akcije ponudimo v branje še vam. Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013.
In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000
znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne.
Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo.
In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda!
Naj se bere tudi v 2013!
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
Z. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1.	Andrej Kokot	Kaplja žgoče zavesti	URŠKA SELIŠNIK
2.	Jan Guillou	Zlo	TATJANA CVIRN
3.	Javier Marias	Jutri v bitki misli name	BRANKO STAMEJČIČ
4.	Franc Branko Janžek	Naš Jošt	BRANEJERANKO
5.	Samo Rugelj	Delaj, teci, živi	URŠKA SELIŠNIK
6.	Jorge Bucay	Ti povem zgodbo?	SAŠKA T.OCVIRK
7.	Harlan Coben	Odšel je za vedno	TATJANA CVIRN
8.	Maja Haderlap	Angel pozabe	URŠKA SELIŠNIK
9.	Richard Russo	Pravi moški	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
10.	Maeve Binchy	Hiša na Tari	ŠPELA OŽIR
11.	Christina Hopkinson	Kup navlake pod stopnicami	SAŠKA T. OCVIRK
12.	Anita Nair	Ženski kupe	TATJANA CVIRN
13.	Jožefa Kovačič	Večerne misli	BRANEJERANKO
14.	Ray Kluun	Pride ženska k zdravniku, Vdovec	BISERKA POVŠE TAŠIČ
15.	Matej Krajnc	Balada za bencinsko s sirom	IVANA STAMEJČIČ
16.	Vadim Zeland	Transurfing realnosti	SIMONA ŠOLINIČ
17.	Igor Karlovšek	V objemu lože	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
18.	Alan Hollinghurst	Linija lepote	TATJANA CVIRN
19.	Gordana Kuic	Vonj po dežju na Balkanu	URŠKA SELIŠNIK
20.	Beverly Naidoo	Druga stran resnice	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
21.	Cormac McCarthy	Cesta	BRANKO STAMEJČIČ
22.	Jack London	Martin Eden	SAŠKA T.OCVIRK
23.	Tone Partljič	Hvala vam, bogovi, za te blodnje	URŠKA SELIŠNIK
24.	Erich Scheurmann	Papalagi	SIMONA ŠOLINIČ
25.	Drago Jančar	To noč sem jo videl	ŠPELA KURALT
26.	Marjan Tomšič	Grenko morje	ŠPELA OŽIR
27.	Vladimir Vekic	Ljuljka v žitu	BRANEJERANKO
28.	Helena Fone	EFT za telebane	PIKA RAJNAR
29.	Emma Donoghue	Soba	TATJANA CVIRN
30.	Sofi Oksanen	Očiščenje	TATJANA CVIRN
31.	Vinko Trinkaus	Podjetnica	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
32.	Amalija Škrobar	Imela sem temen in hladen dom	BRANEJERANKO
33.	A. M. Homes	Jack	TANJA DROLEC
34.	Andrej E. Skubic	Koliko si moja?	URŠKA SELIŠNIK
35.	Arto Paasilinna	Srečni človek	DR. ROMANA JORDAN
36.	Franc Branko Janžek	Goronci	BRANEJERANKO
37.	Bojan Godeša	Čas odločitve	TONE KREGAR
38.	Goran Vojnovic	Jugoslavija, moja dežela	BRANKO STAMEJČIČ
39.	Marilyn French	Ženske	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
40.	Danijel Artiček	Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu	BRANKOJERANKO
41.	Janez Cvirn	Kri v luft! Čreve na plot!	BRANEJERANKO
42.	Dr. Robert Sutton	Ni prostora za prasce	SIMONA ŠOLINIČ
43.	Kerstin Gier	Za vsako rešitev se najde težava	SAŠKA T. OCVIRK
nuar2013 -			
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Svet zavoda
OSNOVNE ŠOLE DRAMLJE
Dramlje 7a, 3222 DRAMLJE
Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 in 8/96), 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, in 40/12 - ZUJF) in sklepa Sveta zavoda Osnovne šole Dramlje, z dne 6. 9. 2012,
razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidati/-ke morajo za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja _ ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12), in sicer morajo:
•	imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
•	izpolnjevati druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal/-a funkcijo ravnatelja/ravnateljice,
•	imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
•	imeti naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj 5 let naziv mentor,
•	imeti opravljen ravnateljski izpit oziroma ga bodo opravili/-e najpozneje v enem letu po začetku mandata,
•	imeti opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom,
•	imeti pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za obdobje pet (5) let. Začetek mandata bo s 1.6.2013.
Pisno prijavo z dokazili:
•	o izpolnjevanju zahtevanih pogojev o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, morebitnem opravljenem ravnateljskem izpitu,
•	o izpolnjevanju zahtevanih pogojev o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju,
•	potrdilo oziroma izpis iz kazenske evidence, ki ga izda ministrstvo za pravosodje in javno upravo,
•	potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku, ki ga izda krajevno pristojno okrajno sodišče,
•	pisno izjavo, da pri katerem koli druge sodišču zoper kandidata/-ko ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolne nedotakljivosti ter tudi
•	vizijo razvoja Osnovne šole Dramlje,
•	program vodenja šole in
•	kratek življenjepis
naj kandidati/-ke pošljejo v zaprti ovojnici do vključno 1.2.2013 na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Dramlje, Dramlje 7a, 3222 DRAMLJE, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
OSTALO
SALONITNE plošče, 160 kosov, nizko voljne, nerabljene, kosilnico Bertolini, bencin, visoka kolesa, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 729-450.
106
SUHA drva, metrska, kostanj, hrast, ugodno prodam. Telefon 051 654-645.
130
PRODAm
KUPim
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon Telefon 030 929-205. 3361 ŠTEDILNIK na drva, trajno žarečo peč, pralni stroj, zimske gume 195/60-15 col, motorno žago prodam. Telefon 051 344-245.	4732
VSE vrste starejših mehanskih ur: ročna, žepna, stenska, razglednice, radie, kovance, pipe, medalje, bajonete, čelade, kipce, porcelan in podobno kupim. Telefon 041 275-467. 159
mimm
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE
GSM 041404 935
_ž
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po caniku vašega operatorja
SUHA bukova drva, metrska ali razžagana po želji, prodam. Telefon (03) 5772385, 041 816-277.	87 ŽIVINSKO prikolico za eno govedo prodam ali menjam za kaj drugega. Telefon 031 733-965. 96
MLAD, veren oče, podjetnik želi ob sebi prijazno dekle. Telefon 041 229-649.
17
ZAPOSLITEV
IŠČEM kakršno koli delo. Imam izkušnje z vožnjo kombija, mizarskimi in hišniško vzdrževalnimi deli. Telefon 041 860066.	4953
Jimm™
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,
!. po ceniku vaSega operaterja
BIKCA ali teličko in pajek Pottinger 360 prodam. Telefon 041 824-851. 150 METRSKA bukova drva, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, brata, strica in tasta
LEOPOLDA STRITARJA
iz Marija Gradca 65 pri Laškem (4. 10. 1925 - 23. 12. 2012)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu Feldinu za poslovilne besede, trobentaču in pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem kuhinje Vojašnice Celje in rudarski straži.
Žalujoči: hčerki Danica in Jožica ter ostalo sorodstvo
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
NARAVNO zdravljenje stresa, bolečin, glavobola, raznih tumorjev. Z ustrezno metodo vam pomagajo strokovnjaki. Kotiček zdravja, Ljubljanska cesta 64, Celje; www.drustvo-feniks.si; naročila 051 413-354.	n
PREMOG in pelete, zelo ugodno, z dostavo, prodam. Mobilni tehtalni sistem. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
IŠČEMO moškega za druženje s starejšo gospo. Telefon 040 899-263, kličite od 10. do 12. ure.	109
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi očeta in dedija
franca kneza
iz Zlateč 21 b, Nova Cerkev (1944 - 2012)
se zahvaljujem vsem za pomoč in izkazano sočustvovanje. Iskrena hvala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Nova Cerkev, predsedniku Slavku Jezerniku, gospe Mileni Jurgec za ganljive besede slovesa, pevcem, gospodu župniku in sosedom iz Zlateč.
Še posebej hvala sosedu Dragu Založniku. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani.
Žalujoči: hčerki Simona in Darija z družinama
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.
70
TRAKTOR s snežnim plugom prodam. Odstopim pluženje, pogodbeno, v okolici Celja. V najem oddam poslovni prostor, skladišče ali za delavnico. Telefon 041 636-614, 041 262-063. 165
KugJnt d.o.o. a.OW-TB,5 r
fiMKIM*
vedeževanje, astrologija, feng stiui
astrologinja H
* UACA
%-r'i-tJSlQQil*	B
Tjstrc}lcit|.-],i	[.
vi-dk>jE*vdlka
JASNA
N^aroi (igjiiiky kiirtr
astrolog	rsi	vcdt!£vvalka
DANIEL		EMA
aH rolo rji ji! fercg shu<		IflfCII ciganske karte
k. 'vf-dgrvvalkit LEA angehke kshc ciganske karte*	Hi	viidcrcfivalka ANA ciganske karte
v^dcwvalkfl		vfrcfeifrtf&lka
KAR ENA	?5g g	U LA
ciganske harte	im	ciganski- karti? vi liriSki kljufi
Pokličite nas ceneje!
wmwm
Mnfliw.radiocelje.com
p
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
27
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je..
V SPOMIN
neziki smole
(6. 10. 1938 - 18. 1. 2012)
Eno leto je, kar tiho si odšla, naša draga mama, žena in babica.
Vse je, kot da med nami si, le da tvojega milega obraza videti ni.
Tvoji: mož Rudi, hčerki Damijana in Irena, vnukinji Vanesa in Alekseja
Le kdo pozabil bi gomilo,
v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
Ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ko tebe, draga mama, tašča in omika, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, omike in tašče
neŽe leskovšek
iz Slivnice pri Celju (14. 2. 1928 - 23. 12. 2012)
se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku Marku za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem za odpete pesmi pri sveti maši.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Otroci Branko, Drago in Zinka z družinami
tednik
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo imela. A zdaj ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, svakinje in tete
jožefe šantej
iz Polane 47, Jurklošter (19. 3. 1946 - 5. 1. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, nesebično pomoč v težkih trenutkih ter darovano cvetje, sveče, denar in svete maše. Posebej hvala g. duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred, vsem pevcem za odpete pesmi in govorniku za ganljive besede slovesa. Zahvala tudi pogrebnima službama Komunale Laško in Komunale Sevnica za organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Ni več tvoje šegavosti in smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih in zgaranih rok ostaja.
Molče s solzami se borimo, da angel čuva te, si vsi močno želimo.
A žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša.
ZAHVALA
Dotrpel je zemeljske bolečine in odšel v večnost, kjer ni več trpljenja in ne bolečin, naš dragi mož, ate in stari ate
mirko debeljak
iz Trnovca pri Dramljah (25. 11. 1932 - 2. 1. 2013)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene svete maše in darove v korist župnijske cerkve ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo internemu oddelku SB Celje, celotnemu kolektivu intenzivne nege za zdravljenje in nego v njegovih zadnjih dneh življenja. Iskrena hvala g. župniku Niku Krajncu, pevcem cerkvenega pevskega zbora Dramlje za lepo odpete pesmi in pogrebni službi Zalujka za opravljene pogrebne storitve. Prav posebno zahvalo namenjamo g. župniku mag. Lojzetu Kačičniku za skrbno opravljeno pogrebno
mašo in obred ter za lepe poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se ob slovesu poklonili njegovemu spominu.
Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali
Žalec
Zlato poroko sta praznovala zakonca Helena in Jožef BREZNIK iz Arje vasi.
Celje
Umrli so: Frančiška KE-BER iz Lepe Njive, 82 let, Ra-doslav SELIČ iz Slovenskih Konjic, 73 let, Franc VRHOV-
ŠEK iz Šoštanja, 85 let, Franc RIBIČ iz Latkove vasi, 60 let, Ignac VRHOVNIK iz Šentjurja, 87 let, Matilda PREMRL iz Maribora, 79 let, Marija ARNOL iz Zagrada, 93 let, Amalija PERPAR iz Štor, 79 let, Olga BUŽAN iz Trnovelj pri Celju, 76 let, Doroteja VRUNČ iz Celja, 87 let.
Laško:
Umrli so: Ciril CENTRIH iz Trobnega Dola, 63 let, Jožefa ŠANTEJ iz Polane, 66 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija PODGORŠEK iz Bodrišne vasi, 76 let, Marjan KOVAČIČ iz Kunšperka, 61 let, Vincenc PUSTIŠEK iz Zagorja, 88 let, Ana GOBEC iz Donačke Gore, 84 let, Terezija ŠILAK iz Celja, 85 let.
Žalec
Umrla sta: Neža ANŽIN iz Ljubljane, 96 let, Anica KU-KEC HRAŠČIČKI iz Gotovelj, 44 let.
Velenje
Umrli so: Albin Franc SKORNŠEK iz Mozirja, 88 let, Martin KOŽELJNIK iz Topolšice, 86 let, Stanislav GORIČAN iz Rogatca, 58 let, Viktor BRGLEZ iz Velenja,
63 let, Damijan LIPOVŠEK iz Lukovice, 61 let, Vinko CRNČIČ iz Celja, 74 let, Ana Almanda MLADENOVIČ iz Celja, 79 let, Miroslav STROPNIK iz Velenja, 66 let, Ana REMIC iz Šmartnega ob Dreti, 82 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
primožič
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj me je zapustil dragi ate
ivan oprešnik
(25. 11. 1943 - 2. 1. 2013)
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sošolcem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše in ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna hvala Darku Pezdevšku, sestrični Branki, Srečku Majeriču z družino in Majdi Ru-kše za veliko tolažbo v težkem trenutku in organizacijo. Najlepša hvala celotni družini Kukovičič in podjetju Kea, d.o.o., vsem zaposlenim za denarno pomoč in tolažbo. Hvala pevcem za odpete žalostinke, govorniku, in za zaigrano tišino, vsem nosačem praporja in društvom. Hvala pogrebni službi Zagajšek za lepo opravljen pogreb. Prisrčna hvala g. župniku Marku Šramlu za tako lepo opravljeno sv. mašo in za izrečene tolažilne besede, hvala pevcem v cerkvi. Posebej se moram zahvaliti dr. Damijani Smole iz ZD Celje in dr. Ljubomirju Ilicu, ki sta bila z mano in me tolažila. Hvala ti, ate, za dar življenja. Pogrešala te bova hčerka Marta in svak Toni
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
11. januarja smo se poslovili od drage mame, babice, sestre, tašče in tete
marije pilih
roj. Fazarinc s Trnoveljske ceste 107, Celje (2. 10. 1932 - 7. 1. 2013)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pevcem ter pogrebnima
službama Raj in Primožič. Iskrena hvala osebju Doma starejših Laško, ki so zadnje mesece skrbeli zanjo in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
Na nebu na milijone zvezd žari in ena med njimi si, draga mama, ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče
milke čadej
iz Kasaz 48 (17. 1. 1923 - 7. 1. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in denar namenjen pokojnici. Hvala sodelavcem Celjskih mesnin, godbi Liboje, pevcem za odpete žalostinke, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ropotar, Komunali Žalec, gospodu župniku Planincu za lepo opravljen cerkveni obred. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoča: sin Lado z družino in hčerka Majda z Lojzetom
S 12
28	RADIO, Ki GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
Tožilec na dolge proge
SOBOTA, 19. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 20. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 21. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 22. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 23. januar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
ČETRTEK, 24. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 25. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
V tokratni oddaji Znanci pred mikrofonom bo gost vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Ža-berl. V pogovoru z njim se bomo dotaknili trenutnih razmer v tožilstvu, ki so vse prej kot ugodne.
Ne le da je vedno več primerov hujših kaznivih dejanj, znotraj tožilskega sistema primanjkuje tudi kadrov. Ali je danes tožil-sko delo sploh še zanimivo za mlade pravnike? Tožilci niso prisotni le na sojenjih, ampak tudi pri ogledih najhujših kaznivih dejanj. Slišijo in vidijo marsikaj. Ali je slika tožilcev, ki jo vidimo v ameriških nadaljevankah, res tako idealna ali je to izmišljeno? Prvi mož celjskega tožilstva bo na to zagotovo znal odgovoriti.
Žaberl je znan tudi kot podpredsednik celjskega maratonskega društva, zato je nepogrešljiv pri organizaciji maratona Celje-Logarska dolina. Mimogrede ... iz zaupnih virov smo izvedeli še, da je Žaberl te dni praznoval okroglo obletnico. In tudi na tožilstvu so mu pripravili
Ivan Žaberl
presenečenje. Kakšno? Več o tem v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo po 10.
uri. Tožilca Ivana Žaberla bo gostila Simona Šolinič.
Foto: SHERPA
Gostoljubno z glasbenimi gurmani
Na Radiu Celje vsak petek zvečer gostimo gostoljubne goste s širšega celjskega območja (od kulturnikov, politikov, ekonomistov, pravnikov, športnikov ...), ki so za nameček tudi glasbeni gurmani.
Namen oddaje ni predstavljanje oseb in njihovih dosežkov, ampak se osredotočamo le na glasbo. Predstavljamo glasbene okuse znanih ljudi s Celjskega in zavrtimo štiri skladbe po njihovem izboru. Naši glasbeni gurmani tudi sami predlagajo naslednjega gosta. Nocoj po 19. uri bo svoj glasbeni okus predstavila nekdanja Tabujevka Nina Vodopivec, ki jo je predlagal naš prejšnji gost Uroš Planinc.
Foto: SHERPA
Oddajo Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana pripravlja Luka Žerjav.
PO SLOVENSKO S KATRCO
1.	VERA IN ORIGINALI -LEPO JE BIT CELJAN
2.	UNIKAT - NA SLIVNIŠKO JEZERO
3.	POGUM - RUM ZA POGUM 2 NOVA PREDLOGA PETKA - ČISTA PETKA
ROK ŽLINDRA - ZA NALAŠČ
20 VROČIH RADIA CELJE 2012
TUJA LESTVICA
1.	DNA - LITTLE MIX	(6)
2.	RADIOACTIVE - RITA ORA	(3)
3.	I JUST WANT A LOVER -
WILL YOUNG	(4)
4.	SCREAM & SHOUT - WILL. I.
AM FEAT. BRITNEY SPEARS	(2)
5.	I WON'T PLAY - GOSSIP	(5)
6.	ROCK AND ROLL LOVE
AFFAIR - PRINCE	(4)
7.	LOVEBIRD - LEONA LEWIS	(1)
8.	GIVE ME LOVE - ED SHEERAN (3)
9.	LET US MOVE ON - DIDO
FEAT. KENDRICK LAMAR	(2)
10.	TRUST ME - A1	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	OD VIŠINE SE ZVRTI - IN & OUT (3)
2.	NISEM KRIV II - GAL GJURIN	(2)
3.	LE BODI TU - MARTINA ŠRAJ (5)
4.	CEKINI PADAJO Z NEBA -RECYCLEMAN	(3)
5.	KRILA - NEISHA	(1)
6.	PRAVLJICA MALINA -
DARE ACOUSTIC	(4)
7.	MALO FANTAZIJE -
DEMETRA MALALAN	(2)
8.	SAJ SVA SKUPAJ - NINA PUŠLAR	(5)
9.	KORAČNICA - MELANHOLIKI	(1)
10.	LUČI - ANDREJ IKICA	(4)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR WHERE ARE WE NOW - DAVID BOWIE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
WALKING ON A CHANCE -ZEBRA DOTS SAMOTA - SELL OUT
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
KINO
PRIREDITVE
Spored od 18. 1. - 21. 1.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
00:30 Tajna operacija - drama petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 18.05, 21.10
Ana Karenina - zgodovinska drama petek:17.40, 20.20, 23.00 sobota: 12.10, 17.40, 20.20, 23.00 nedelja: 12.10, 17.40, 20.20 ponedeljek: 17.40, 20.20 Brez nadzora staršev - komedija petek: 16.00, 18.15, 20.30, 22.40 sobota: 13.15, 16.00, 18.15, 20.30, 22.40
nedelja: 13.15, 16.00, 18.15, 20.30 ponedeljek: 16.00, 18.15, 20.30 Django brez okovov - vestern petek, sobota: 15.00, 17.00, 20.10, 21.00, 23.20
nedelja, ponedeljek: 15.00, 17.00, 20.10, 21.00
Hobit: Nepričakovano potovanje
- avantura
petek, ponedeljek: 17.50
sobota, nedelja: 12.10, 17.50
Jack Reacher - drama, triler
petek, sobota, nedelja, ponedeljek:
18.30
Nemogoče - triler
petek, ponedeljek: 16.10
sobota, nedelja. 13.40, 16.10
Pijevo življenje - avantura, drama, 3D
petek, sobota, nedelja, ponedeljek:
17.20
Prelomnica - drama, triler
petek, sobota, nedelja, ponedeljek:
15.30
Samova pustolovščina 2 - animirana komedija
petek, ponedeljek: 15.00, 15.35 sobota, nedelja: 11.30, 13.00, 15.00, 15.35
Samova pustolovščina 2 - animirana komedija, 3D
petek, ponedeljek: 15.25, 16.50 sobota, nedelja: 12.00, 12.30, 14.30, 15.25, 16.50
Teksaški pokol z motorko - grozljivka
petek, sobota: 18.50, 19.50, 20.50, 22.00, 22.50
nedelja, ponedeljek: 18.50, 19.50, 20.50
To so 40 - komedija
petek, sobota, nedelja, ponedeljek:
21.05
IIICTI'»|M)I
PETEK
18.00 Blokada - dokumentarni SOBOTA
18.00 Blokada - dokumentarni 20.00 Vinopiri: Krvni davek - grozljivka
NEDELJA
18.00 Nočne ladje - drama 20.00 Blokada - dokumentarni
PETEK
18.00 Pet legend - animirana pustolovščina, sinh.
18.30 Lurd - ironična drama 20.00 Skyfall - akcijski spektakel 20.30 Začetniki - drama SOBOTA
18.00 Pet legend - animirana pustolovščina, sinh.
20.00 Skyfall - akcijski spektakel 20.30 Začetniki - drama NEDELJA
16.00 Pet legend - animirana pustolovščina, sinh.
18.00 Skyfall - akcijski spektakel 19.00 Začetniki - drama 20.30 Lurd - ironična drama PONEDELJEK
20.00 Ljubezen je vse, kar potrebuješ
- romantična komedija
PETEK, 18. 1.
10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
15.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Snežaki v vrtcu
pravljična urica za najmlajše
17.00 Knjižnica Rimske Toplice
18.00 Plesni forum Celje
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Machado-Simon-Belina: Mali strah Bav-Bav
pravljica za otroke v izvedbi Otroške gledališke skupine Zarja Trnovlje
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
BUMfest: skupina Playmobeat, Nemčija
mednarodni festival tolkalnih skupin
18.00 Krstnikov dom Vinska Gora
18.00 Knjižnica Rimske Toplice
BUMfest: matineja - Slovenski tolkalni projekt
mednarodni festival tolkalnih skupin
Vsi za enega, eden za vse
lutkovna igrica v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Laško
Podobno različne
plesno raziskovalni projekt
Pakistan
predavanje alpinista Vikija Grošlja; gostje slovenski olimpijci
Veronika Deseniška
predstava v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje
18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga
bralni krožek za najstnike vodi Andreja Kac
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Dijaki prof. Rubena Dalibaltayana
koncert
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin
Into the wild
filmski večer
19.30 PoŠ Prevorje
Načela zdrave prehrane
Anin večer; gost Drago Salobir
19.30 Dom kulture Velenje
Filumena Marturano
komedija, gostuje Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
20.00 Galerija eMCe plac Velenje
Tilen Mihelič Kurent
odprtje razstave
21.00 Mestni kino Metropol
Džjezz do it z zasedbo GCC projekt
21.00 Kulturni dom Šentjur - Prostor Minikoncert
nastop neuveljavljenih skupin
21.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli
Skupina Kronika
koncert
21.00 eMCe plac Velenje
Rezident Nejc
klubski večer
SOBOTA, 19. 1.
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: skupina Strokes show group, Madžarska
mednarodni festival tolkalnih skupin
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
18.00 Dvorana Prebold
TV Griže 9
komedija v režiji Olge Markovič
Ljudska pesem v Preboldu
koncert
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Julija Gubaidulina in Ruben Dalibaltayan
koncert
21.00 eMCe plac Velenje
Repetitor (SRB) & Uncle Scrooge (SRB/A)
koncert
NEDELJA, 20. 1.
10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
15.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Zaključni koncert udeležencev klavirskega seminarja in podelitev priznanj
17.00 Kulturni dom Vojnik
Koncert malega orkestra in mladih upov
17.00 Dom kulture Velenje
Butalci
abonma Nedeljsko gledališko popoldne v izvedbi KD Gledališče Velenje
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest: skupini Francesca, Claudio & Rhythm
mednarodni festival tolkalnih skupin
19.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli
Moja briljantna ločitev
monokomedija v izvedbi Irene Mihelič - članice SNG Maribor
PONEDELJEK, 21. 1.
10.00 do 11.30 Knjižnica Velenje
16.00 Mladinski center Velenje
17.00 Dom krajanov Dobrovlje
17.30 Osrednja knjižnica Celje
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Nekdanja knjižnica Pri Mišku Knjižku
Hej, to je moj popek
lutkovna predstava; nastopa: Društvo Škratovo lutkovno gledališče Celje
Bralni krožek za odrasle 50+
krožek vodi Sonja Bercko
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
Pingvin Pit
ura pravljic
Kraljestvo grmečega zmaja
potopisno predavanje Zorana Furmana o Butanu
Napetosti in težave vsakdana
predavanje Domna Kočevarja
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Zdrava prehrana
predavanje Marije Merljak
18.00 Knjižnica Velenje
Zlati rožni križ
pogovor o človeku kot o bitju večnosti
18.00 Dom kulture Velenje
Slovesnost ob zaključku projekta Evropska prestolnica kulture v Velenju
20.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slovenska muska od A do Ž
komedija Špas teatra z Ladom Bizovičarjem
b m iff'F
7. mednarodni festival toikatnih skupin Žalec - Slovenija, 19. - 2Q. januar 2013
Petek. 18. 1. 2Q13p„t,ia.lxri Playmobeat - Nemčija Sobota, 19. 1. 2013, obia.un Strokes show group - Madžarska Nedeija, 20. 1. 2013, »ms ud Santangelo Family & Rhythm Factory -TS GŠ Velenje - Italija/Slovenija
Dom II. slovenskega tabora Žalec!
Vstoontce:
QngsrisattujS-
www.zkst-zalec.si
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru)
Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: ciklus prve pregledne celostne predstave: Andreja Džaku-šič, pregledna razstava, do 1. 2.
Otroški muzej Hermanov brlog: Čas za igro - It's playtime/Umetiška interpretacija II, Zbirka Otroško življenje, do 31. 1.
Galerija železarskega muzeja Teharje: XIII. celjska fotografska razstava 2012 umetniške fotografije JSKD OI Celje in Fotografskega društva celje, do 1. 2.
Galerija Niko Ignjatič Celje: prodajna razstava likovnih del Staneta Petroviča - Čonča, do 19. 1.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 1.
Dom sv. Jožef Celje: razstava Njegovo domovanje - zgodba v fotoobjektivu, Hermana Čatra, do 24. 1.
Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice: razstava likovnih in fotografskih del ter skulptur, članic
Društva upokojencev Slovenske Konjice do 24. 1.
Anina galerija Rogaška Slatina:
razstava kiparja Branimirja Hernavsa,
do 20. 1.
Galerija Velenje: skupinska razstava Likovno in vizualno, umetniške prakse 20. in 21. stoletja, do 27. 1.
Otroški oddelek mestne knjižnice Velenje: razstava Vrtca Velenje, OE Vrtiljak, Čarobna doživetja v čarobni vasi, do 31. 1.
Razstavišče mestne knjižnice Velenje: razstava Pregled produkcije EPK 2012, do 8. 2.
NEDELJA, 20. 1.
17.00 Kulturni dom Štore
Dobrodelni humanitarni koncert
prireja Krajevna organizacija Rdečega križa Štore; namenjen socialno šibkim občanom Štor
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ANEKDOTE
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Potonil ali zgorel?
Gre črnec po ulici in najde osebno izkaznico. Pobere jo in prebere: Leonardo di Caprio. Da jo v žep in gre naprej. Čez nekaj časa naleti na policijsko patruljo, policist pa od njega zahteva osebno. Črnec po pomoti da policistu tisto od Leonarda di Capria. Policist nekaj časa gleda črnca, pa osebno, pa spet črnca in nič mu ni jasno. Naenkrat vzame mobitel in pokliče šefa: »Šef, prosim vas, je tisti Titanik potonil ali zgorel?«
Mujo v Zenici
Suljo je narisal prvo sliko in jo odnesel v galerijo. Lastnik galerije gleda sliko in reče: »Ni slaba, kako pa se imenuje?«
»Mujo v Zenici,« reče Suljo.
»Kdo pa je ta gola ženska na sliki?«
»Fata.«
Ko pa je ta goli moški ob njej?«
»Huso.
»Kje pa je Mujo?«
»Ja, v Zenici!«
Ni kidala
Kako je ime ženski, ki ni nikoli kidala snega?
Nicole Kidman
Moderni pregovori
Kdor zgodaj vstaja - najde vse zaprto.
Ne kradi, politiki sovražijo konkurenco.
Za vsakim uspešnim moškim stoji presenečena ženska.
Ljubezen je slepa - poroka vrne vid.
Bolje preprečiti, kot dojiti.
Kdor se zadnji smeje, ni razumel šale.
Dve besedi odpirata veliko vrat: povleci in potisni.
Imeti čisto vest je znamenje slabega spomina.
Kot doma
Pride žena k možu na obisk v zapor in ga vpraša: »Kako se počutiš, dragi?«
»Tako kot doma,« pravi mož.
»No, sicer sem vesela, kako pa to misliš?«
»Hrana je neokusna, perilo ni dobro zlikano, seksa tudi ni, pa še ven me ne pustijo zvečer.«
Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika, v kateri za vas poiščemo odgovor na različna vprašanja.
Pravilen odgovor se glasi: Modri telefon.
Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilen odgovor po pošti prejel Miroslav Grenko, Šešče 65a, Prebold.
NAGRADNO VP RA? AN JE
V torkovih izdajah časopisa je rubrika, v kateri objavljamo prispevke bralcev. Kako se imenuje?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Francoski komediograf Moliere je po dolgi bolezni srečal znanca, ki ga je le bežno poznal. Ta se je začudil: »Vi ste, Moliere? Mislil sem, da ste že dolgo mrtvi.« Komediograf je zagodrnjal: »No, lep prijatelj ste! Še na pogreb niste prišli!«
MODROSTI
Če se mnogi sramujejo že revnejše obleke in stanovanja, koliko več bi se jih moralo sramovati revnih idej in nazorov. (Albert Einstein)
Kaj bi mladost brez dejanj in norosti in kaj bi starost brez spominov in modrosti.
(Božidar Eržen)
Problemi in težave
Radijska moderatorka Nena Lužar včasih poskrbi, da se lahko v uredništvu malo zabavamo. Njena zadnja: »Ljudje s problemi imajo veliko težav!«
Vsaj v nečem prva vstaja
Zgornjesavinjskim županom in županji so se zatresle hlače in krilo. Na družabnih omrežjih je napovedana prva zgornjesavinjska vstaja.
Protestniki naj bi se peš odpravili na Golte, kjer naj bi se na dan vstaje rekreirali člani in simpati-zerji SDS. »Drage Savinjčanke, dragi Savinjčani, čas je, da se nehamo delati, da se nas politična kriza v državi ne tiče. Maribor in Ljubljana sta morda daleč, bencin je drag, izpušni plini pa neprijazni do narave, a na Golte se lahko skupaj odpravimo peš. Na obisk namreč prihaja del političnega razreda, ki trenutno najbolj brezkompromisno hara po socialni državi. Priložnost dela oportuniste. Takšnih prilik se ne zamuja, gremo jim povedat, da smo tudi na kmetih poštekali, da so gotofi.« Tako piše na Facebooku oblikovana skupina.
Ko so to prebrali, so si župani in županja oddahnili, približno vseh sto Zgornjesavinjčanov, ki glede na parlamentarne in predsedniške volilne izide ne volijo SDS, pa je že potrdilo udeležbo.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 23. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
			6		7			
9	1	5					4	
					9		5	3
		2			3	5	7	
			7		8	1		
4								
	8		5	2	6			
	6	1		7				
	4						3	2
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Metali so ga na roke!
Tale sneg vedno nasuje, ko ni treba. Ko je bila za božič na mizi jedača s potico in kuhančkom, bi se pri pogledu skozi okno prav prilegla zimska idila. Pa je bil sneg takrat? Ne, ne. Sneg zapade vedno na delovni dan. Takrat ko je treba zjutraj v službo. Ponavadi v ponedeljek, ko si človek misli, da bo še čisto malo poležal in potem lovil minute na poti na delo.
Ampak od poležavanja nič - ker zapade sneg, je treba prej vstati in zasukati rokave. Pravzaprav odsuka-ti, če upoštevamo temperaturni minus. Srečnežem, ki imajo avtomobile v garaži, je prihranjeno vsaj čiščenje vozil, medtem ko moramo ostali vsaj pet minut (odvisno od velikosti vozila) dodatno prišteti k prevoznemu času v službo ravno zaradi čiščenja. Ne vem, kako je z vami, vendar jaz vedno, ko je najmanj deset centimetrov snega na avtu, nikoli ne najdem takoj metlice za čiščenje. In ko odprem vsa vrata na vozilu, vključno s prtljažnikom, da bi jo sploh našla, pol snega z avta od-mečem že kar z rokami. Dobra stran takšnega iskanja metlice je, da pri tem najdem vsaj nekaj ostalih stvari, ki sem jih v kakšnem kotu avta kdaj pozabila ali založila. Vmes, če imam srečo, da gretje dela (ponavadi se pokvari ravno pozimi), si avto tudi zagrejem. Avto si seveda očistim tudi v upanju, da me na poti do službe ne bo ustavila policija in me zaradi desetcen-timetrske snežne odeje na pločevini kaznovala. Dodatna jeza (poleg vsega, povezanega z jutranjim snegom) še pride, ko na cesti pred menoj vozi nekdo s celim smučiščem na vozilu. On ima srečo, da ga policija ne ustavi, jaz pa na avtu še nekaj njegovega snega, ki ga nosi na mojega. Ampak vožnja nekako še gre. Voziš počasi po snežni podlagi, malo podrsaš, se kje v kakšen pločnik z zadnjo gumo zaletiš, preklinjaš pešca, ki mora ravno takrat čez cesto, ti pa nisi prepričan, ali boš
32
2	1	6	7	3	9	5	8	4
5	9	4	1	2	8	7	6	3
8	3	7	5	6	4	1	2	9
7	8	3	9	1	5	2	4	6
4	5	1	2	8	6	9	3	7
6	2	9	4	7	3	8	1	5
1	6	5	3	9	2	4	7	8
3	4	2	8	5	7	6	9	1
9	7	8	6	4	1	3	5	2
lahko ustavil ali ne... ali pa v križišču loviš ovinek, na radijskih postajah pa poslušaš, kako plužijo že vse jutro, a jih je sneg vse spet presenetil. Čeprav se ti zdi, da jih ni presenetil, ampak samo prehitel.
Potem je treba parkirati. Zanimivo se mi zdi, da ceste in pločniki ponavadi zjutraj ob sneženju niso nikoli tako zelo očiščeni kot parkirišča, na katerih kasirajo parkirnino. Čim prej bodo splužili parkirišča, več bodo pokasirali. Potem je treba od parkirišča do službe še pešačiti. Elegantna obleka takrat seveda odpade, četudi je na dnevnem redu kakšen pomemben sestanek ali zmenek. In potem nekako s koraki zagrizneš v tisti sneg na pločniku. Pločnik seveda še ni očiščen zjutraj, ker imajo prednost večje prometnice. Spominjam se izjave z radijske postaje, ki sem jo poslušala v avtu. Med gazenjem po snegu do službe se tolažim z mislijo, da sem vsaj pol poti že opravila, ali z mislijo na sodelavce, ki morajo v Savinjski dolini vstati že sredi noči, da pridejo do 7. ure na delovno mesto. In dobim kar nekako privoščljiv nasmeh na obraz.
Potem ugotovim, da je sprehod skozi celjske ulice in mestno središče v zimski idili prav prijeten. Nekje ga že zjutraj pošteno mečejo na roke. Sneg. In se spet ujezim, ko vidim, da nekje izpred kakšnega vhoda sneg mečejo kar na cesto in pločnik. In mi je žal, da nimam oprtane lopate, da bi jim isti sneg kar sproti na-lopatala nazaj. In ... končno vhod v službeno stavbo. Pred vhodom še pogled na levo in desno, nato pa na hitro naredim miniaturnega snežaka in ga postavim na avto sodelavca. A nekako ne stoji. Odkotali se mu glava. No, pa si »gotov« tudi ti, pomislim.
SNEŽINKA
iMww.radiocelje.com
RAZVEDRILO
Nagradna križanka
KrižamKe pri- glavno
a pravaza mesto ugamke ometanje estonue
kraj na gorenjskem
kdor masira
strokovnjak za elektroniko
ukalnik
(star.)
judov sin
upad vodne gladine
prašičev podočnik
avstruski pisatelj (emil)
K
državni prevrat
he na dravi skupina žuželk
soljodove kisline
vrtno jagodičje
slovenska pisateljica peroci
Sploh me ne boli, saj ste injekcijo dali

maribor
ameriška kdor ima dolgorepa terito-pevka hemofilijo papiga rialna obramba
grad (fr.)
judovski krau
slovenska pevka prodnik
vojaški obrambni manever
jack nicholson
živilo za uživanje sredozemski veter
divja koza
življenjska tekočina igralec vihar
nesebičnost
španski slikar (joan)
telovadna prvina
zbirka zakonov
kim delaney
20
bqrov-nicevec (redko) vodna žival
nožu podobno orožie
švedska igrauca ekberg
22
nlp (ang.)
kraj pri sevnici
grška alkoholna puača
severnoail voj. pakt severno-am. divje govedo
nasprotje noči
berilu starejše obdobje kvartarja
13
kraj pri mariboru
pomeno-slovec bela apnenčasta snov
oris, očrt
novinar pucer
oseba iz vesoljski 1001 noči izstreuu
skladatelj (bojan)
peter jambrek
razpokav skalovju
del kranja
10
sprejem-nicaza goste kratek izrek
14
15
prueten vonj
tek v naravi
krajv tuhinjski dolini
Naredi se mrtvega. Prepričati jih morava, da je novo razpršilo ...
v0wena	izključna
odeja as!°^jed oblast nad (pog.) press
čim
NAJVEČJI 12
ptič laurence olivier
stanje čutnega ugodja arabski plemič
švedski pisatelj hansson spone
cevast1 del sečil
glagol (lat.) nemški AVTD
17
ameriška košarkarska liga grški bog podzemlja
K
glavno mesto bangladeša
opisovalec pravoslavnih podob
uporabnik (redko)
zeuščni napitek
lov (pog.)
16
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostinske storitve v Hotelu pod Ro-glo
2.	nagrada: darilni komplet kozmetike
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 24. januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 3
Vodoravno: EMOTIVNOST, KOMENTATOR, SNEDA, SODA, POT, KAKAV, EP, TVID, VO, DOBRIČ, PIJ, WILLIE, CECE, NET, ALT, ESAD, PRULE, AGENTKA, RODILA, MORAL, NDR, EMA, SVOD, MESTRE, JAVNOST, JŠ, STEAK,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
	17	18	19	20	21	22	
Ona: Navidezno neprizadeto boste pomagali prijateljici, vendar se boste pri tem tudi precej izčrpali, tako da boste rabili kar nekaj časa, da se boste pobrali. Kar brez skrbi, vse bo še pošteno poplačano.
On: Vaše ljubezensko razmerje se bo popravilo do te mere, da enostavno ne boste mogli verjeti svoji sreči. Očitno je kritično obdobje dokončno za vami, zato se lahko nadejate, da se bodo zadeve počasi vrnile v mirne tokove.
Ona: Ste na dobri poti, da se dokončno otresete predsodkov in začnete na novo. In nikar ne skrbite, kaj bodo mislili ostali. Nikar ne dopustite, da vam drugi urejajo življenje, ampak ravnajte po lastni presoji. Izplačalo se bo.
On: Namesto da neprestano brskate po preteklosti, se raje ozrite v prihodnost, ki vam obeta obilo lepih in prijetnih trenutkov. Najlepše možnosti imate predvsem v ljubezni.
tehtnica fl
Ona: Prijatelj vam bo sicer napravil uslugo, toda še vedno se vam lahko zgodi, da boste vse skupaj zavozili. Malce previdnosti vam ne bo škodilo, saj vaši aduti niso tako močni, kot mislite.
On: Odpravili se boste na zabavo in tako pozabili na neprijetnosti, ki so se vam dogajale zadnje čase. Zabavali se boste kot že dolgo ne, prav tako se vam obeta, da boste spoznali osebo, ki je ne boste zlahka pozabili.
EH2HI
Ona: Za ta teden bi bilo še najbolje, da bi ga enostavno preživeli zadržano. Predvsem nikar ne tvegajte, saj se vam lahko zgodi katastrofa. To vsekakor ne bi bilo dobro.
On: Ni se vam treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boste odrekli statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot ste vi.
dvojčka i strelec #
Ona: Naložili vam bodo nove obveznosti, vendar jih boste z lahkoto izpolnil. Prišli boste v obdobje, ko vam bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo in vam bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo ...
On: Zaljubili se boste na prvi pogled, vendar bo vse skupaj minilo hitreje, kot je prišlo. Nekdo vam bo obljubljal veliko več, kot je v resnici pripravljen storiti za vas. Ponudba bo vsekakor več kot mamljiva.
Ona: Nekdo vas bo poskušal prijetno presenetiti, toda vi boste vse skupaj že vedeli. A vseeno se boste prav imenitno zabavali. In nikar pri tem ne pozabite na prijatelje, saj bo tako še veliko bolj zanimivo ...
On: Nikar naj vas ne skrbi za okolico, saj vam je le nekoliko nevoščljiva. To pa je predvsem lastnost malomeščanov, ki se ne uspejo otresti svojih neumnih predsodkov. Na koncu se bo izkazalo, da ste imeli povsem prav.
Ona: Zanesite se predvsem na lastne sposobnosti in videli boste, da se bodo zadeve zasukale v vaš prid. Na začetku boste sicer neodločni, vendar vam bo dobljena informacijo precej dvignila načeto samozavest.
On: Trditev je mogoče zasnovana na napačnih temeljih, zato ne bodite tako sveto prepričani, da imate ravno vi prav. Prisluhnite prijateljevem predlogu, saj vam s tem hoče le najboljše. Drugače vam bo še žal.
kozorog ^
Ona: Prijazni boste do ljudi, spravljali jih boste v dobro voljo in na splošno dajali vtis, kot da poznate odgovor na vsako vprašanje. V zadrego vas bo spravil šele partner, ki vam bo pripravil prijetno presenečenje.
On: Kar se da hitro boste morali reagirati, saj boste v nasprotnem primeru zamudili ugodno priložnost. Ne odlašajte, temveč zgrabite priložnost z obema rokama in z malce sreče vam bo uspel pravi poslovni podvig.
EN, ENERGETIKA, GA, CIGO, NORTON, VDOR, ANTIKA, SHAKE, NASKOK, JS, ALAMUT, ALIAS, PAMELA, ONE, SOL, CAR, UTAH, NIK, LANA, PLAKAT, KIKA, OLIKANEC, PO-BIJAČ, VOKI TOKI, AROMATI.
Geslo: Legenda ameriške glasbe
1.	nagrado, bon za gostinske storitve v Hotelu pod Roglo, prejme: Slavica Kobilšek, Vegova 6, Celje.
2.	nagrado, bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju, prejme: Marija Jakop, Na Gmajni 15, Vitanje.
3.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jasmina Kladušek, Zdole 40, Kozje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: V službi vas bo pričakala kopica pomembnih opravkov, tako da boste le stežka našli kakšen prost trenutek. Toda kljub vsemu ne boste pozabili na pomembno obletnico osebe, ki vam veliko pomeni.
On: Nikar preveč ne sanjarite o rečeh, ki so realno nedosegljive. Raje se posvetite tistemu, kar že imate, a vendar ne znate dovolj ceniti. Marsikdo drug bi bil srečen z veliko manj, kot vi že tako ali tako imate.
devica
Ona: Bilo bi zelo dobro, če bi čim prej opustili stare grde navade in se navzeli novih, zanimivejših in tudi donosnih. Je že tako, da je zdaj čas hitrih premikov, ki ne dopuščajo niti trenutka nepazljivosti.
On: Vzemite si več časa zase in za svoja čustva. Nekdo, ki vas prav rad vidi, se vam bo na vsak način poskušal približati. V vašem ljubezenskem življenju vlada prava zmeda, zato si ga čim prej skušajte urediti.
vodnar
Ona: Čaka vas kopica opravkov, od katerih bodo nekateri čisto prijetni in nekateri prava nočna mora. Spoprimite se najprej s tistimi prvimi, saj vam lahko zoprni problemi poberejo vso voljo za kakršnokoli dejavnost.
On: Saj ni tako hudo, kot se pritožujete. Vse skupaj je treba pogledati z malo bolj optimističnimi očmi in bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se vam precej vroča avantura, ki vas bo dodobra izčrpala.
Ona: Zabave bo precej več, kot ste pričakovali, zato se na to poskusite vsaj deloma pripraviti. Toda nikar ne pretiravajte, ker nobena skrajnost ni dobra. Malce več umirjenosti vam bo samo koristilo.
On: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kot ste v resnici, se vam ni obrestovalo. Nasprotno. Več ste izgubili, kot pridobili. Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli tako veliko večje možnosti.
2
3
5
4
6
7
8
11
9
18
19
21
h.U/WtCHA' fPlA-K
Urša Drofenik s svojimi manekenkami
Neobičajna modna revija
Modna oblikovalka Urša Drofenik se je odločila, da bo novo kolekcijo namenila pravim ženskam. Kar preko Facebooka je pozvala, da se prijavijo za modele in med več kot sedemdesetimi jih je izbrala de-
r'O-f
set. Posebej za njih je oblikovala večerna oblačila vse do številke 46. Na modni reviji v Rogaški Slatini, od koder je Urša tudi doma, so se ženske, ki so prvič stopile v čevlje manekenk, predstavile v oblačilih
vseh barv. S tem je Urša želela pokazati, da ženskam, ki niso ravno manekenske postave, ni treba nositi le črne barve in se skrivati v preširokih oblačilih.
PA
Nemščina za vse življenje
Greta Jenček velja v srednji ekonomski šoli za strogo učiteljico nemščine. Nič neobičajnega, glede na splošno znano dejstvo, da je znanje tujih jezikov danes nujno potrebno in zelo uporabno. Sama je dober primer tega, saj je tudi odlična sodna tolmačka. Če niste vedeli, v naši medijski hiši je začela svojo delovno pot! Prosti čas najraje preživlja s svojo družino, kjer je pri vzgoji treh deklet pomaga mož Renato, odličen celjski gledališki igralec.
NC, foto: SHERPA
Ujemi ritem!
Tolkala vseh vrst in oblik bodo konec tedna zazvenela v Žalcu, kjer bo že sedmi mednarodni BUMfest. Gonilna sila prireditve je Dejan Tamše (v ospredju), ki skrbi za vse, tudi za promocijo prireditve. Pri tem so mu konec tedna v celjskem nakupovalnem središču pomagali tolkalci iz celjske glasbene šole, ki jih vodi Damir Korošec (desno zadaj). Med njima je Leon Firšt, mladi celjski skladatelj, ki ob tem igra še kar nekaj inštrumentov.
NC, foto: SHERPA
Po parih
Ženske v ospredju
Na različnih sprejemih, ki so se konec leta vrstili na Celjskem, so se srečali zanimivi sogovorniki. Tako kot četverica na fotografiji, ki dnevno dokazuje, da se lahko ženski spol kosa z moškimi. Ženski šopek sestavljajo direktorica Regijskega študijskega središča Celje Katja Esih, direktorica celjske enote zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek, direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent in predsednica upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer.
US, foto: GrupA
Ker sta celjska direktorja Marko Zidanšek in Stane Rozman verjetno bolj malo doma, tako zaradi službe kot zaradi obveznosti v politiki, sta zato pestro ponudbo kulturnih prireditev izkoristila tudi za druženje s soprogama Matejo (levo) in Tatjano. Fotografija je nastala na gimnazijskem koncertu ob koncu minulega leta.
IS, foto: GrupA
Predčasno zimsko veselje
Fotografija predsednika Turističnega društva Rečica ob Savinji Siniše Todorovica (v ozadju) in rečiškega svetnika Toni-ja Strnišnika je nekoliko starejša, saj sega v lanski predbožični čas. Nastala je na skakalnici, s katero so v ljubljanskem BTC promovirali tekmo v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem. Čeprav sta Siniša in Toni požela nekoliko zgražanja ostale ekipe TD Rečica ob Savinji, ki je ljubljanskim »firbcem« predstavljala žive jaslice, sta očitno že vedela, da bo tudi v domačem kraju še padla kakšna snežinka. V teh dneh je snega na Celjskem dovolj, le »šlaufe« morata še usposobiti.
US