r
th-e oldest and most
popular SLOVENIAN newspaper in united states of, america.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! < ^	r ^ ^ % "'T'Trrr^^n
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI JN UI^DNO GI^SILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ! PRILJUBLJEN slovenski
LIST ,V ZDRUŽENIH DR2AVAH 'AMERIŠKIH.
Warriner svari Lewisa.
v torek popoldan še ni bilo nič odločilnega pri pogajanjih med zastopniki lastnikov trdega premoga in premogarjl
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST, 6, 1925. PONOVNO IZVOLJENI PREDSEDNIK MACCABEE ORGANIZACIJE.
letnik xxxiv.
Atlantic City, N. J. — Samuel D. Warriner, načelnik konference lastnikov trdega premoga in William Richard, tudi veščak v premogarski industriji in zastopnik lastnikov pri p reja ni h pogajanjih se nista vdeležila konference, na katero ju je povabil Mr. Lewis, predsednik premogarske organizacije. Mr. Lewis se je izrazil, da s temi zastopniki, kamere so lastniki poslali na pogajanje sedaj, ne -bo mogoče priti dq sporazuma.
Na predvečer konference (3. avgusta) je Mr. Warriner pismeno izjavil, da bo industrija trdega premoga ostala na stališču na katerem je vstanovlje-na, namreč, obdržala zastopnike katere je že prpj določila, kajti on trdi, da so ti zastopniki tako skrbno odbrani, da na spremembo ni za misliti. Ker i-majo polno moč v vseh pogajanjih, nima pomena, da bi se i-menovalo druge.
FAŠIZEM VLADA
S TERORJEM.
Razmere v Italiji pokazujejo, da je obstoj fašistovske vlade le še vprašanje časa, čigar se sam Mussolini zaveda.
Pariz. — Mr. George Sel-des, ki je bil kot poročevalec izgnan iz Italije se nahaja v Parizu, kjer nemoteno poroča o razmerah pod vlado diktatorja Italije — Mussolini j a.
Fašizem je zavrgel svoja prvotna načela in vlada s terorjem — z .bajonetom. Odrešenik Italije, premier Mussolini, tako pravi poročevalec, je postal žrtev črnorokarske politične struje. Celo današnje fašistov-sko gibanje, ki je še pred tremi le ti bilo naperjeno proti boljše-
Iz Jugoslavije.
iz več krajev dolenjske poročajo o potresnih sunkih. — smrtna nesreča na dan nove maše. — druge zanimive vesti.
v:. H,
Vrhovni poveljnik Maccabee organizacije A. W. F rye, s svojo telesno stražo, ki ga je straži-la na konvenciji v Washingtonu. Mr. Frye je bil ponovno izvoljen predsednikom organizacije.
STAVKA BANČNIH URADNIKOV V PARIZU SE NADALJUJE.
Pariz. — Stavka bančnih u-radnikov v Parizu se je razširila tudi na ostale pokrajine. Stavkajočim v Parizu je zabra-njeno prirejati seje, kjerkoli se
viški nevarnosti v deželi, in ki sestanejo jih policija takoj raz-je začelo z reševanjem Italije' žene.
KRIŽEM SYETA
KAKO SE KAZNUJE NEPREVIDNE VOZNIKE AVTOMOBILOV.
Indianapolis. — Herman E. Rikhoff, načelnik policije in ko-roner dr. William Doepers sta se posvetovala, kakšno kazen
Mr. Warriner je posvaril iz finančne krize, posveča da-
predsednika Lewisa, da bo vsa nes vso svojo pozornost svoje-odgovornost, če pride do preki- mu obstoju, za kar pa je potre-njenja pogajanj na njegovih ba nasilja, katerega se fašisti ramah, ako vstraja pri svoji za- v polni meri poslužujejo, htevi, da se mora imenovati! 0. „ . _„. „. -
drugi odbor, ki bi zastopal last-l. S'gS\ R°SS1'	Dumim____________________________■
nike.	-m Mannelli, prijatelji, voditelji plače sorazmemo, kakor se dvi-
Mr. Warriner svetuje tudi v 'ln V!S*! drzavmki v Mussolinije-\gajo cene iivIjeilskim potreb_
—	Saarbrucken, Saar Basin. — Od tukaj poročajo, da so se premogarji, ki so bili na stavki vrnili na delo. Do sporazuma
so prišli v Parizu na tozadevni! naj bi se naložilo neprevidnim konferenci. Na stavki je bilo voznikom avto je v. Prišla sta do 70.000 rudarjev.	zaključka, da bo v bodoče del
—	Cerignola, Italija. — 2e kazni za vsakega voznika, ki žil svoje zahteve delavskemu pretečeni teden so poročali od je po neprevidnosti ali v pija-ministru in bančnim ravnate- tukaj o silnih potresnih sunkih, nem stanju povozil do smrti Ijem. Uradniki zahtevajo, da Tudi začetkom tega tedna se kakšno osebo, se ga bo zaprlo
Odbor stavkajočih je predlo-
se jih oprosti vsake kazni radi stavke, zahtevajo tudi plačo za čas ko so na stavki in povišanje
pismu na preds. Lewisa, naj se strinja in podpira zastopnike lastnikov v naslednjih dveh točkah :
1. Delo naj se v rudnikih trdega premoga ne preneha dne 31. avgusta, to je dan, ki je določen_za stavko, ne glede na potek pogajanj. 2. Da vse točke, na katere bi zastopniki lastnikov ne mogli pristati do 1. sept., naj bi se predložile v pre-sodek osebam, ki bi bile nepristranske.
Mr. Warriner tudi povdarja, da je ljudstvo ogorčeno nad vednimi stavkami v premogarski industriji, do kar je tudi o-pravičeno. Dalje tudi pravi, da nimajo moči lastniki preprečiti stavke. (To posnemamo po kapitalističnih listih, kateri na vse mogoče načine zagovarjajo lastnike in zvratfajo vso krivdo na premogarje. Op. ured.)
-o-
zagonetna smrt učiteljice Se nepojasnje-, na.
Mattoon, 111. — Kakor je bilo začetkom tedna poročano, so našli truplo učiteljice Miss Core Stallman v vodnjaku na farmi njene sestre. Kako je prišla ob življenje in zakaj, je u-ganka, kakor je bila prvi dan, ko so truplo našli. Do " sedaj nemorejo še z gotovostjo reči, je li bil izvršen nad njo zločin, ali pa si je končala sama življenje. Zdravniška preiskava organov ženske ni prinesla nika-kega odkritja. Zdravniki izjavljajo, da ni bila zastrupljena. Pisma, katera so našli pri njej dokazujejo, da je imela več sovražnikov, ugotovili so, da ji je pisalo grozilna pisma sedem o-seb. Ena pismo obsega 29 strani, katero pa ni objavljeno.
— Ženeva, Švica. — Sedemnajsti Esperanto kongres se je odprl tukaj dne 1. avgusta. Zastopanih je nad 30 držav. Kongres se bo zaključil v petek z igro, igrana v esperanta jeziku.
vi vladi se nahajajo v ječi radi umora socijalističnega poslanca. Obravnava pa se zavlačuje, kajti v zvezi s tem umorom je diktator Mussolini sam. Gen. de Bono, vrhovni načelnik fašistovske milice je pri ljudstvu nepriljubljen, tako so tudi drugi uradniki, ki zastopajo višja mesta v vladi. Več vplivnih voditeljev, ki so bili po govorih Mussolinija navdušeni so izginili, ker imajo na vesti umore, nasilja in graft.
Sig. Baroncini, urednik lista Assalto, je objavil graft, v katerega je bil zapleten sig. Grandi, načelnik fašistovske čeke. Nepostavnim potom so si prilastili 300,000.000 lir, ($10,-000.000) ko so zgradili predor Florence-Bologna, ki je veljal 700,000.000 lir. Grandijovi zavezniki so nato Baronciju stregli po življenju in so ga nameravali zastrupiti, za kateri posel so hoteli podkupiti nekega zdravnika. Zdravnik pa je bil poštenjak in je zarotnike obelodanil.
Grandi je pozval Baroncini-ja na dvoboj, a Baroncini ga je odklonil rekoč: "Fizična moč je po ceni, a moralni pogum, je danes v Italiji redek."
scmam.
TRETJA STRANKA"
IN DELAVSTVO.
odbor
Izvrševalni
Delavske Federacije izjavlja, da je s takozvano tretjo stranko obračunala. — Sledila bo smernici Gompersa.
trese venomer, le z malimi presledki. Ljudje si neupajo v poslopja, večina prebiva kar na prostem.
—	Palermo, Sicilija. — Pri tukajšnih občinskih volitvah so zmagali fašisti, in sicer 50 proti 30.
—	Rim, Italija. — Štiri osebe so bile umorjena in 15 ranjenih v San Giovanni in Fiore, Kalabrija provinci, ko je pri-
.	'šlo do spopada med prebivalci
Ameriške , , . ..	, .
oblegajoči mestno hiso in vojaki. Množica je zahtevala, da se opusti tirjatev občinskih davkov.
za eno uro v samotno celico poleg trupla svoje žrtve. Od sobote na nedeljo je bilo tukaj troje oseb ubitih in več ranjenih, po krivdi neprevidnih voznikov avtoja.
POLICISTI 0BD0L-
ŽENI TATVINE.
žleza bandita rešila življenje deklici.
Pariz. — Kot čudež kirurgije se zaznamuje slučaj, ki je ohranil neki deklici v Parizu življenje s tem, da so zdravniki odvzeli ščitno žlezo na vratu nekemu banditu v trenotku ko se je njegova glava ločila od telesa pod gilotino.
Kočljivo operacijo je izvršil znameniti zdravnik Dr. Rene Le fort, katera se je nepričakovano dobro obnesla, kajti^ain zdravnik je dejal, da ni pričakovati takega vspeha.
Deklica, na kateri se je izvršila operacija se počuti jal^o dobro, dasi je pred operacijo bila že obsojena od vseh zdravnikov na smrt.	j
Washington. — Organizirano delavstvo, katero se je odstranilo od svojega nestrankarskega pota in sledilo zastavi tretje stranke, katere predsedniški kandidat je bil. pokojni senator La Follette, se je zavedlo svoje zmote in krenilo na pot — nestrankarstva.
Izvrševalni odbor Ameriške Delavske Federacije je odobril načrt, po katerem bodo vodili v bodoče svojo politično kampanjo, in sicer strogo nestrankarsko.
Dne 5. oktobra se prične konvencije v Atlantic City- Ameriške Delavske Federacije, takoj nato se pa bo pričelo s kampanjo, katere namen je podpirati kandidate, do katerih ima delavstvo največ zaupanja. Pokojni predsednik federacije
—	Dunaj. — Semkaj je prišlo poročilo, da je pred kratkem v Minsk na Ruskem 8000 žena korakalo po ulicah in protestiralo radi pomanjkanja sladkorja. V Belo Rusijo že par mesecev ni prišlo nobenega sladkorja.
—	Robert Todd Lipcoln, edini še živeči sin Abrahama Lin-colna je pred kratkem obhajal v krogu svojih domačih svoj 82. rojstni dan. Mr. Lincoln živi s svojo družino v Georgetown v bližini Washingtona.
—	Moorhead, Miss. — Miller Duaz, star 50 let in njegova dva sinova so na križišču našli žalostno smrt, ko je vlak zadel v njih avto.
KRAMAR, POBEGLI BANDIT V ROKAH PRAVICE.
Stanley Kramer, ki je pobeg-Gompers", je"vedno biTžato, da Pre.d Par tedni iz iolietske
podpira delavstvo le one kandidate, ki so naklonjeni njim, ne glede na stranko.
-o-
GRČIJA ZANIKUJE VEST, DA MOBILIZIRA OB MEJI.
Atene, Grčija. — Grško vojno ministrstvo zanikuje vest, da bi pošiljalo na bolgarsko mejo vojaštvo, in da nima namena napasti Bolgarije. Je pa vendar sumljivo, ker pravi poročilo, da je grška vlada prepovedala časopisju objavljati gibanje čet. Iz urada grškega zunanjega ministra izjavljajo, da vladajo med Grčijo in Bolgarijo prijateljski odnošaji.
jetnišnice je zopet na varnem. Roka postave ga je zasegla v Chicago na State in 9. cesti, kjer je brezskrbno postaval in delal načrte za nadaljevanje njegovega rokomavharskega posla. Značilno pri tej aretaciji je to, da ga je dobil v pest isti detektiv, kateri ga je zasačil pri ropu pred letom, za kar je bil poslan v ječo od enega do dvajset let. Kramar se ni a-retaciji nič zoperstavljal in na policijski postaji kjer so ga preiskali so pronašli, da ima zlomljena tri rebra. Poškodbe je za-dobil ko je pobegnil iz ječe preko zidu in padel.
——o-
ŠIRITE AM. SLOVENCA.
Šestnajst policistov zaslišanih, ki so na sumu, da so pokradli del plena, ki je bil pod policijskim nadzorstvom. — Priče potrjujejo sum.
Chicago, 111. — Na 3514 Went worth ave. se nahaja pod policijskim nadzorstvom razno blago, ki je bilo odvzeto ban-ditom, in sicer v vrednosti $90.-000. Detektivskemu načelniku, John Stege-ju pa je prišlo na uho, da to blago nekdo krade. Pri preiskavi so pronašli, da manjka za okrog $5000 vrednosti blaga. Sum je padel na šestnajst policistov, kateri bodo zaslišani na policijski postaji. Ako pa ne bodo podali tukaj povoljnega odgovora, se bodo morali zagovarjati pred tozadevnim policijskim odsekom.
Priče so izpovedale, da so vi-dile prihajati policiste z praznimi avtomobili pred skladišče, in da so odhajali z težko,nato-vorjenimi.
Obdolženi policisti odločno tajijo in trdijo, da jim ni popolnoma nič znano o kakšni tatvini..
Ukradeno blago obstoji iz kožuhovine in svilenih izdelkov.
-o-
— Pariz. — Poročnik Corner, ki poveljuje nekemu mornariškemu transportu izjavlja o spremembi morske globočine v Gascony zalivu. Tamkaj je bila globočina morja 4000 vatlov, a od zadnjega velikega potresa na Japonskem, se je ta globočina zmanjšala do 1500 vatlov, katera globočina je tudi zaznamovana na zemljevidu. A mesec pozneje je zopet miril in pronašel, da je morje še enkrat naraslo do 4000. vatlov.
Potresne sunke
so občutili v soboto dne 4. julija, kakor tudi v nedeljo in pondeljek v Cerkljah ob Krki, tako tudi v bližnji okolici. V soboto ob pol 10, uri je bil prvi, drugi — precej močan — je bil ob 9. uri zvečer, a tretji ob 11. zvečer. V nedeljo med sv. mašo ob 10.45 uri je bil sunek lahek, dočim so v soboto zvečer ljudje prestrašeni že začeli bežati iz cerkve. V pondeljek pa so se od 6:15 do 6:30 zjutraj razvrstili trije lahki in kratki sunki. Pri nas smo na vulkanič-nih tleh, kar dokazujejo topli vrelci, ki se nahajajo v tukajšnji bližini. —. Opažamo pa, da se po daljšem deževju zelo radi pojavljajo potresi. Pravijo, da se zemlja poseda. Ce bo to točno, bomo zlezli pod morsko gladino, ko že sedaj nismo več kot 150 m nad morjem in torej najnižje ležeča župnija na Kranjskem. Ljudi obdaja ob vsakem potresnem sunku grozen strah, ker še niso pozabili na leto 1917., ko so se hiše rušile.
-o-
Veselje in žalost.
Na Ježici pri Ljubljani je i-mel v nedeljo dne 5. julija novo mašo ondotni rojak g. Viljem Cunder. Domači, sorodniki in bližnji prijatelji novomašni-ka so se sešli tudi v pondeljek na "ostanke*'' Med njimi je bil tudi stric novomašnikov, posestnik Valentin! Cunder iz Sto-žic, po domače Novak. Na željo svoje žene se je pa kmalu poslovil in šel zvažat žito v kozolec. Naložil je zvrhan voz. Sedečemu na vrhu snopja so na plitvem klancu zdrknili povodci iz rok. Sklonil se je, da bi jih zgrabil — a izgubil je ravnovesje ter padel na glavo tako nesrečno, da mu je kolo šlo čez vrat. Revež je še parkrat vzdih-nil in umrl — v mlaki krvi. Vsaka pomoč je bila izključena. Groza je pretresla ne-le novo-mašnika in svate, ampak tudi vso sosesko. Škoda vrlega, pridnega 42-letnega moža, ki je zapustil tri otročiče.
-o-
Strašno neurje v Baranji.
Te nesrečne kraje je zadela strašna vremenska nezgoda. V silni nevihti se je vsula debela toča, ki je poplnoma uničila vinograde in polja. Toča je bila tako debela, da je došel daljski vlak na osješko postajo $ popolnoma razbiti okni; v Belem Manastirju je pa skočil s tira vlak z 8 vagoni. Vihar je dalje porušil več dreves in jih vrgel na delavske barake, pri čemer je bilo več delavcev težko ranjenih. Samo iz Belega Ma-nastira je došlo v osješko bolnišnico nad 30 ljudi, ki so se ob neurju poškodovali. Gmotna škoda na pridelkih se ceni na najmanj 250 miljonov dinarjev. Težko je prizadeto tudi Belje.
-P-
Samomor policijskega komisarja v Splitu. /
Splitski policijski komisar I-vo Borozan je bil že dalj časa bolan na pljučah. Vrhu tega so mu zadnji čas živci popolnoma odpovedali. Domači so neprestano pazili nanj, ker so se bali najhujšega. V pondeljek zjutraj dne 6. julija je Bo-
rozan okolu 4 zjutraj vstal in ves razburjen odšel na balkon. Žena je pohitela za njim in ga ravno še ujela, ko se je vrgel preko ograje. Njene šibke roke pa niso mogle obdržati visečega telesa, ki se ji je izmuznilo in padlo iz drugega nadstropja na kameniti tlak. Borozan je pri padcu dobil težke notranje poškodbe in je kmalu nato izdihnil.
Za pomoč po toči poškodovanim.
Bel grad, 13. julija. (Izv.) Posl. Kulovec je vložil nujen predlog za nujno pomoč po toči poškodovanim občinam Su-hor in Lukovica. V tej zadevi je interveniral pri pristojnem ministru.
Jubilej redovnika.
V nedeljo dne 12. julija je obhajal v Mariboru v baziliki Matere Milosti v krogu svojih sobratov štiridesetletnico maš-ništva skromen pa goreč redovnik — frančiškan P. Andraž Golob, rojen v Št. Jurju pod Rifnikom. Jubilant je plodono-sno deloval po raznih samostanih slovenske frančiškanske provincije zlasti kot neutrud-ljivi spovednik in vnet pridigar. Njegova spovednica je bila vedno oblegana od skesanih grešnikov; kadar je stopil na prižnico, ga je napeto poslušalo staro in mlado. Za vse smo mu Trojičani globoko hvaležni. Do zadnjega časa je bil predsednik bratovščine sv. Duha za lavantinsko škofijo, dokler ni tega mesta prepustil mlajšim močem.
Smrtna kosa.
V nedeljo zvečer dne 12. julija je v Kamniku nenadoma umrl ravnatelj meščanske in trgovske šole iz Čakovca g. Emil Krauth. Zadela ga je\ srčna kap. V soboto je pripeljal svojo hčerko učitelj, v Kamnik na oddih. Hotel se je čez par dni vrniti, hčerko pa pustiti v Kamniku. Pokojni je bil odločen in zaveden katoličan.
Ako reče ženska, da bo gotova v eni minuti, jo morate tudi vprašati, katero minuto.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO«
AVSTRIJO. ITD. Naia banka ima svoje lastne rrai s pošto in zanesljivimi bankami g starem krajo in naSe posiljatre stavljene prejemnika rra dom aH zadnjo poito točno in kres odbitka.
Naie cene za poilljke ▼ dinarjih la rah 9o bile včeraj sledeče: Skupno ■ poltnino:
500 — Din..................$ 9.55 j
1,000 — Din..................$ 18.75 j
2,500 — Din..................$ 46.75 i
5,000 — Din.........$ 93.00 !
10,000 — Din.........$185.00
100 — Lir ................$ 4.45
200 — Lir ................$ 8.55
500 — Lir ................$ 20.50 T
1,000 — Lir ................$ 39.75
Pri poiOjatrah nad 10.000 Din. Kfl nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se cena denarja če stokrat m** nja. dostikrat docela nepričakorsaft je sbsolatno nemogoče določiti (M ▼naprej. Zato se poiiljatre "'^^WiH po cenah onega dne. ko mi sprejmi i mo denar«
DOLARJE POŠILJAMO MI TLOM V JUGOSLAVIJO IN SICER B8 POSTI KAKOR TUDI BRZOJAX« NO.
Vse poUljatre naslovne na—SLO VENSKO BANKO
zakrajSer * ceSarek 455 W. 42nd ST., NEW YORK CITY
"AMERIKANSKI SLOVENKO"
Amerikanski Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.	1	^
— PUBLISHED BY —»
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA:
SUBSCRIPTION:
Za Zedinjene države za celo leto..................$4,00
Za Zedinjene države za pol leta ...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
For United States per year.......................$4.00
For United States per half year...........T.......$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_^_For Chicago, Canada and Europe pef half year____$2.50
številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi žtevilki, morajo biti doposlani na uredniitvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.-
Entered as second class matter October 11th, 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd, 1879.	P^	_ , .
— poskrbel, da bi otroci znali dobro slovensko. Ko bi se bil R. Zafrknik brigal za slovensko narodnost, slovensko mišljenje,bi se bil tudi on učil bolj slovenskega jezika in si ohranil slovenščino. Pa kakor vse kaže, začel se je za slovensko narodnost, slovensko
Odnekod. slovenski mož, ali kakor si se Pasji dnevi sq bili to leto si- ti izrazil mož "slovenskega miš-
cer precej hladni, pri gotovih ljudeh je menda še prejšna vročina pustila sledove v njihovih možganih. Drugače bi bilo popolnoma izključeno, da bi bil pričel R. Zafrknik naenkrat tako navdušeno pisati. Dasi je bil on, kakor njegovi bratje in sestra rojen v starem v starem
kraju--izvzemši enega —
se vendar on in njegov oče ni ravno posebno brigal za slovensko narodnost, za slovenski jezik. Ko bi bili res tako slovenskega mišljenja, bi oče gotovo
Suha Amerika?
Združene države imajo že nad sedem let uvedeno splošno prohibicijo. Prepovedano je izdelavati in prodajati opojne pijače kakršnekoli, ki bi vsebovale več kot polovico enega odstotka alkohola. Ko so pred sedmimi leti začeli vpeljavati strogo prohibicijo so mislili, da bo to delo vspelo v par letih in da ljudstvo bo popolnoma pozabilo na alkoholne pijače. Pa kako so se zmotili. Doba sedmih let to jasno pokazuje z vsemi golimi dejstvi.
Takoj, ko se je uvedlo prohibicijo, se je odprlo v Združenih državah novo in to profitonosno polje za razne graftarje. Razni tihotapci z opojnimi pijačami so prišli naravnost do mili] onov bogastva. Celo mali tihotapci, ki prenašajo navadne majhne količine opojnih pijač in iste razpečavajo so prišli do bogastva in to mnogo hitreje, kakor v kakem drugem trgovskem podjetju. Tako se je to tihotapstvo razširilo iz velikih del le ENO samo uro in bral re-mest, kjer imajo razni zločinci in nepopisljiva korupcija svoj či o pokojnem Dr. Janezu Ev.
Ijenja." Lahko rečem, da ste za Kristana več žrtvovali kot marsikateri slovenski Amerika-nec za kako cerkev; pa kaj i-
mate od tega? Mož ni postal slaven, kakor ste pričakovali, ampak pristudil se je pri tisoč in tisoč slovensko mislečih možeh, in mislim, da nikjer Kristana TAKO ne sovražijo, kakor ravno pri "firmi Zafrknik". — Riharček, mogoče da si v svoji slepoti napisal NAPAČNO ime, bolj in bolj se mi zdi, da si hotel napisati: Kristan namesto Dr. Krek.
Posebni opazovalec.
zaspanost je vredna vsega obsojanja. f
Samo poglejte, kako velike uspehe je dosegel za K. S. K. Jednoto , sedanji predsednik Mr. Grdina. Pa zakaj jih je? Zato, ker je šel ven na plan in začel kričati in dokazovati, da je katoliška jednota prav tako dobra in še boljša kot druge. In zadnje poročilo kaže, da je pristopilo odkar je on predsednik 5,530 članov in članic. Zakaj, zato, ker je šel bojevito na delo. Ni se ustrašil nasprotnikov ampak jim je odkrito v o-braz povedal kar jim gre. In narod je spregledal. Ce bi bil Mr. Grdina molčal, kakor se je preje molčalo, ali bi bilo pristopilo 5,530 novih udov v jednoto, bi jih pravim? Najbrže ne. To mevžanje, pustimo nasprotnike pri miru največ škoduje katoliškim idejam. Zakaj pa nas nasprotniki ne pustijo pri miru ? Kje je zapisano, da se mi ne smemo niti braniti? Kje je zapisano, da smejo oni nas napadati? Cas je, da katoličani v tem oziru nekolHto spregledajo.
Pozdravljam vse vrle naroč

Cleveland, Ohio.
Cenjeno uredništvo: — Dovolite, da se tudi jaz izrazim
napram Rev. J. M. Trunku gle-mike tega našega katoliškega de njegovega izvrstnega pisa- lista!	v. K.
------ ----------- mišljenje jnega polja. Ta jih pa zna in vsi j	-o-
brigati, zanimati, ko je uvidel, so že v veliki zagati. Naša E-	Forest City, Pa.
da bi se dalo tudi pri Slovencih jnakopravnost se je že kar skri V naši premogarski naselbi-in s Slovenci služiti vsakdanji [la, prav po nojevo. Chicaški ni se le bolj zanimamo za boje
kruhek. Žalibog, Riharček, nisi Molek sicer še nekaj sanjari in pienjogarjev, kakor vsa druga pričel na pravem koncu — — maže, a revček bo hmal pri vprašanja. S kopanjem črnega če pa človek še pri navadnih kraju s svojimi neumnimi vpra- premoga si v ečina izmed nas načrtih ne začne na .pravem šanji. Ata Zavertnik pa itak služi vsakdanji kruh zato je u-koncu, ne bo nikoli izvršil in molče in le menda Moleka šun- .naevno, da nas tudi najbolj za-dovršil načrta.	jtajo, češ le ti daj, sami pa se nimajo stvari, ki se dogajajo
Ko bi se bil R. Zafrknik vse-j boje, da bi se ne osmešili. "a tem polju.
Tako je treba. In jaz pra- - T"kajšni operatorji izjavlja-I vim, ko bi vsi slovenski inteli- J°' da S° imeh 2adnje leto
dom, do zadnje gorske kempe, kjer se raznaša in drago pro-	Kreku, potem pa svojega oče- v,ni\ku° bl vsl slovenski mteli-
daja prepovedana pijača.	-	ta Jožeta m-imerjal s Kreko- gentl hotel; vstopiti ™ braniti
Bogatini imajo cela skladišča previdno skrita najboljšega	vim delovanjem, bi pa Riharč- )ero ter PoblJ'atl lazi nasprotni-
7(ro ni o imnm-f!i.nntti mnAnili	__i;»____;___ tj j /-vi	i	■» .	r..............kov. Kakor to df»l.i nplltjfračiirii
Očka Zavrtnik pišejo v št. 161 v članku "Kapitalisti so solidarni v nesreči,'' in pravijo, da se iz te solidarnosti delavci lahko marsikaj nauče. Pišejo nadalje sledeče:
"Delavec pride v veselo družbo in nabira) prostovoljne prispevke za stavkarje. Govori in razklada, zakaj pobira, slika bedo stavkujočih delavcev in njih družin. Nekaj se jih odzove in seže v žep in daruje po svojih močeh. Nekateri se pa niti ne zmenijo za njegove besede, dasiravno so pripravljeni potrošiti petak ali še več za slabo pijačo, ki se prodaja v dneh prohibicije. Nekateri posamezni pa še druge odgovarjajo, da naj ničesar ne darujejo, češ, kaj boste dajali, delati naj gredo, pa ne bo treba prosjačiti zanje. Denar, ki se nabere, ga tako odborniki organizacije poženejo po grlu.
Tako bi se lahko navedlo čedno število primer, ki vse pripovedujejo, da delavci niso tako solidarni, kadar gre za delavca."
Očka ZaZvrtnik še niso NIKOLI bili tako odkritosrčni. Ko so stavkarji, ki so gladovali, prosil pomoči iz milijondalar-skega fonda, Lawndalcani niso imeli za nje niti POČENEGA FICKA. To, očka Zavrtnik, je VAŠA solidarnost z delavcem. . Edini, ki se je zavzel za delavce in nabiral za nje, sta bila Edinost in Glasilo K. S. K. J. — Učiti solidarnost, pa jo tudi DEJANSKO izvrševati, je pač
dvoje, na Lawndale pa mislijo VEDNO LE NA SE, in svoje malhe, ki pa niso nikake "far-
fike bisage."
* * *
Moleka bo gotovo tudi zanimalo, kaj sodi Henry Ford o Jezusu Kristusu, njegovem življenju in nauku. Glede Jezusa Kristusa je rekel Ford: "Verujem v Kristusa, na način njegovega življenja in na njegov nauk.*' Nekemu časnikarskemu poročevalcu je odgovoril na vprašanje: "Kateri del njegovih naukov^smatrate za najbolj važen?" sledeče: "Pridigo na gori. Da se aplicirati na življenje v vsakem industrijskem središču Jn prinaša dobre sadove (rezujtate). "Ali urejate vaša podjetja na podlagi te pridige ?" je vprašal poročevalec. "Gotovo," je_rekel Ford, "je to naša konstitucija in se je izvrstno obnesla." "Kako pa sodite o veri?'*, vpraša poročevalec. "Mislim, da je dobra," pravi Ford, "in jaz imam vero — če razumete, kaj hočem s tem reči." "Ali razumete vero?*' vpraša poročevalec. "Ne," pravi Ford. "Podobna je elektriki. Celo življenje sem prou* čaval elektriko. Govoril sem o nji z Edisonom. Toda mi je ne razumemo. Vemo, da nam daje svetlobo, da greje. Ravno ta-ko.je z vero. Jaz vidim sadove, rezultate vere v človeškem življenju. Ona napravlja človeka in življenje boljše."
"Kaj pa je vaše mnenje o Bogu in neumrjočnosti ?"
"Verujem v Boga in neumr-jočnost," je rekel Ford. "Človek, ki vidi red, enoto in krasoto v naravi, v svetovju, in na Boga in na neumrjočnost ne veruje, JE NOREC.T*--
stava glede prohibicije, je v deželi čezdalje več .opojnih pijač. Odkod pride vse to?
Prohibicija je pa tudi predmet, ki ga rabijo skoro vse politične stranke za svoje politično vprašanje. Od vaškega kandidata pa do kandidata za najvišji urad vsak rabi prohibicijsko vprašanje za svoje vprašanje, ob vsakih velikih in malih volitvah. Ko se potegujejo za pijačo, dobro vedo, da s tem zadenejo na srce revnih slojev, posebno delavskega. Zakaj danes samo obljubi, da boš delal za dobro vino in pivo, če prideš v urad,
Lepo, častno je, da človek g naroda^
toliko našega Ko je bilo treba na-
Od časa do časa, pa pridejo v svet tudi vesti, da so prohibicij- napisal o Dr. Kreku, o možu, , , . r - ' ;-------------- um ulttIO zjfuue a teira kako
ski uradniki tupatam sami v zvezi z tihotapci. In nekaj mora ki ga slavi delavee kot gospod,\Z d°Sedaj !*hko S!f.pih'. Kato" velike dobjčL so delili nreie biti, sicer bi bila Amerika že davno suha. Tako pa kljub te- soeijalist, kakor liberalec, svo- ,	T PUSt!h P™ miru' ne povedo, če- zgubilo kak od-
mu, da državni uradniki trdijo na vsa usta, kako stroga je po-1 bodomislec, kakor klerikalec, fj * pokvarili1* toliko V" St°tek silno kriče kažejo na
-stvar. Kadar pa spravljajo ve-
svojih stariših le dobro misli, I stopiti proti nasprotnikomso se! ,lk.e .dobičke ^po molče in toda Riharček, poglej okoli se- pa vsi umaknili, češ, jaz se ne ™JO *)'op zep" Z™čilno i* be: KJE SO DANES LJUDJE, bom. pa se naj drugi Tako jej H ' da 2ahteV deIavcev Pa ki so se s tvojim očetom stri- rekel eden, tako drugi in nas- j	"P°steVa' P'1 sa-
njali v mišljenju? Na prste jih protniki so imeli prosto pot	J Z1SV°J° družino in
lahko prešteješ . . . Nekateri Dobro. Zdaj pa poglejte tistii	rudl obIast se nc
so vpričo njega še dostojni, za katoličani, ki ste zmeraj govo-i l-T™'*! de,avcevo stanJe-hrbtom pa imajo koše izrazov, j rili, kaj bi se fajtali, pustimo1	Se mog,a-
.... . ... . ... ,	*	----7	— *	,,,—, —j ./i o t kij iciu, pusunu
pa si najDoijsi kandidat h imas kake druge zmožnosti ali ne. da se norčujejo iz njega. Par nasprotnike v miru. Vidite ko-
Ljudje se bodo navduševali zate, ker jim obljubuješ pijačo. j ljudi je še, ki ga poznajo samo l»ko naroda so spravili v svoje
Amerika pravimo strogo prepoveduje alkoholne pijače že po imenu, pa ni nič več dolgo veri sovražne jednote in jih
11U o« rv-\ lni- T> n « m A -v__i l_____ ___t_ o rr • * t*	ji	i__i. t i v . .	•	< .	**
zadnjih sedem let. Pa je Amerika res suha? Kaj še. Prav tako vidite po enih krajih pijane ljudi, kakor ste jih preje. Samo ta razlika je, da sedaj nekateri, ki se bavijo s prodajanjem pijače na skrivaj delajo velikanske dobičke in ljudi .naravnost ropajo za težko zaslužen denar. Ljudje so podkupljivi in tako se dajo tudi podkupiti marsikateri uradniki. Ako bi to ne bilo res, potem bi ne prihajale v to deželo opojne pijače, kot prihajajo- Ljudje, ki imajo postave v rokah čestokrat zamiže, da ne vidijo in to, da nalašč ne vidijo.
Amerika torej še ni suha. In suha toliko časa ne bo, dokler bo taka korupcija vladala kot vlada. Mogočni dolar ima pod vplivom vse, oblast je njegova dekla in tudi vse drugo se mu klanja.
čas, ko bodo še ti ravno tako|tamk^" s svojim časopisjem
naredili kot so ostali osebni pri jatelji.
Naj za danes navedem en sam zgled: Riharček, spominjaš se še, kako so pri vas, oz. kako so tvoji stariši oboževali Kristana ,veš, so še ljudje tu, ki so vas v starem kraju poznali; spominjaš se, koliko so za tega moža storili, koliko za njega žrtvovali; mislili ste, da bo tudi Kristan postal "zvezda" slovenskega naroda, da bo
spravili ob vero. Ali vidite, kaj je vaša zaspanost rodila. Pa se kljubtemu še dobi kateri, ki pravi kaj bi se fajtali. Tak katoličan ki tako govori je največji pomagač nasprotnikom. Dali smo jim mir, kakor pravi to Mr. Tomec v svojem Članku, a zrastli so nam čez glavo. In vi bi še radi mir in to . seveda tak mir, da bi nasprotniki še nadalje imeli proste roke in da bi delali, kakor bi hoteli. Taka
Te dni je preminul v Van-dlingu dobropoznani naš rojak Ignac G rum. Bil je dolgočasa bolan in je veliko pretrpel v bolezni. Star je bil 10 let in član dr. sv. Lovrenca, dr. Matere Božje in društva Woodmen of the World. Za seboj zapušča žalujočo vdovo in 6. o-trok. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. Žalujočim izražam iskreno sožalje, . pokojnemu pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru.
Te dni smo imeli tudi več gostov iz drugih naselbin, ki so
prišli eni na počitnice drugi po trgovskih opravkih. Mr. in Mrs. Anton Potočnik sta bila tukaj na ženitovanjskemu potovanju iz Clevelanda. Mr. Mihael Sku-bic je bil te dni doma pri svoji materi Mr. Skubic je nekoliko bolan in se vrne v službo, ko se pozdravi. Zadnje čase se je zdravil v Philadelphia. Želimo mu, skorajšnega popolnega zdravja. Iz bolnišnice se je vrnila te dni tudi Miss Florence! Pazel, ki se je zdravila v South Mountain. Zdravje se ji vrača in upati je, da v par dneh boi popolnoma zdrava. Mr. Rudolf Krašovec se je vpisal predkrat-1 kim v vojake in je nastavljen v Mitchell's Field na Long Is-landu.	Poročevalec.
Joliet, III.
Iz našega mesta oziroma naselbine je čezdalje manj novic, i Skoro ena izmed največjih slovenskih naselbin pa ni dobiti v njej spretnega poročevalca, ki bi poročal domače novice, ki se dogodijo med nami. Iz drugih malih naselbin berfcmo zanimive vesti od nas pa čezdalje manj. In vendar je dovolj važnih novic, ki zaslužijo, da bi se
jih opisalo. Z veseljem sem či-tal zadnjič poročilo o srebrni maši Rev. Wenceslava Šolarja. To je bilo zato, ker je bil poročevalec iz Chicage tukaj, drugače stavim, da bi ne bilo niti besedice v listih tudi o tem.
Rojak Frank Bambich z 901'/i No. Bluff St. je povzročil s svojim trukom na Richards street blizu Second ave. da sta kolidirala dva druga automo-bija. Radi te svoje neprevidnosti je bil aretiran in obsojen na $7.25 denarne globe.
Po našem mestu se pojavlja vedno več ponočnjakov, ki delajo nemire, pa tudi napadajo mirne potnike. V več hiš so tudi že tupatam se utihotapili ponoči in okradli ljudi za obleko in druge stvari. Zato je za priporočati, da imajo ljudje ponoči, če tudi je vroče svoje hiše zaklenjene, sicer boste kakega dne razočarani, kakor je že marsikateri
Kakor poročajo je žito-letošnje leto še dobro obrodilo. V Will okraju je zaznamovati, da se je pridelalo 42." bušljev o-zimnega žita na aker. Ovsa so pa pridelali povrečno po 50 (Dalje na 3 strani.)
Rosegger — Jos. Vole:
Kmetje iz Lučne vasi.
(Konec.)
*
Lepo zahvalim za dober nasvet, boter, je še rekel Kuštrin in prijel Vraga za roko. "Dobroto si mi storil. Če me boš kdaj rabil, rad ti bom na razpolago."
Potem sta se razšla.
In tisti dan, ko so nosili drugi kmetje svoj krvavi denar k Toneju, agentu zavarovalnice Riunione itd., je poiskal Kuštrin v skrinji svoje sestrične njen roženkranc (molek), pa je šel na njive in okoli njih, pa raztrgal molek in lesene rjave jagode raz-tresel čez cvetočo rž. Potem je bil pomirjen, je šel v krčmo in si napravil tam za prihranjeni denar prijeten popoldan.
Natančno teden dni po tem dobrem delu je prihrula grozovita toča in stolkla PO vsej okolici vse |itd trdo v zemljo.
Kuštrin je gledal s pokojnim srcem in mirno vestjo v tisti hrup, se muzal in odšel potem mimo razdejanja na svoje njive in je opazil nepopisno ostrašen, da tudi na njegovih njivah ni bilke, ki bi še stala pokonci.
Ko so hodili njegovi sosedje, javljati agentu o škodi na polju, se je spustil Kuštrin nad Vraga. Našel ga je ravno v hlevu sredi med voli.
"Po svoj par sem prišel!" je kriknil pihaje.
"Kako?" je vprašal oni.
"Vse zbito v tla! Prekleto si me namazal !"	f .
"Alj sva mar midva barantala za voli? Da ne, bi človek sodil.
"Jaz na tvoj nasvet polja nisem zavaroval, le roženkranc sem raztresel."
"To se pravi, da si ga pridno molil. To si prav storil."
"Ali si o molitvi kaj^bleknil? Raztresel sem ga."
"Ce je bilo seme kaj^prida, bo čez leto že skalilo."
'Celjustač," ali boš še norca bril ? Pri-maruha, znalo bi me razgreti!" je začel pretiti Kuštrin. "Malopriden človek si in
zdaj moja vola sem!"
Oni je ostal miren kakor prekucnjen seneni voz. "Svoj živi dan nisem sllišal," je rekel, "da bi voli poznali, če roženkranc vseješ. Kuštrin, ti včasih brenčiš, bi človek sodil.''
"Je to zadnja beseda tvoja?*'
"Ce ti je všeč, ti jih lahko še več povem."
"Vrag, boš videl, to te bo stalo denar-ce!" je še rekel Kuštrin in kar sapo mu je zapiralo. Potem je šel.
Nekaj dni po tem je bil Vrag povabljen pred sodnijo. Oni ga je tožil. Tožba se je glasila tako, da je obljubil Vrban Vrag Ožbaltu Kuštrinu par volov, pa da je besedo snedel. Vrag je izkraja tajil, ko so ga pa ugnali, češ, takrat je bilo in tam in priče iz krčme tudi še živfe — tedaj se je spomnil.
"To je že res," je dejal čisto mirno-dušno, "par volov sem stavil, če roženkranc ne pomaga. Tako sem bil rekel in nič ne tajim. Tudi mojemu žlahtniku je roženkranc obilokrat pomagal, bi človek sodil, zato sem bil svetoval Kuštrinu, naj roženkranc pobožno raztresa čez svojo setev. Ali kaj morem jaz za to, če je toliko zagaman,
_

pa raztresa jagode mesto molitve? Molil naj bi bil, to sem mu svetoval, in toče bi ne bilo, ali pa, če bi bila prišla, bi mu bil dal svoj najboljši par volov, ker nas eden ostane pri svoji besedi, bi človek sodil!"
Kuštrin mu je škripa je pomolil pest pod nos in zagodel: "Ti si čisto navaden slepar!"
"In ti čisto navaden Kuštrin,mu je oponesel oni, "Kuštrin, pa ne z i, ampak t u."
"Zmerjati se tu ne sme!" se je oglasila sodnija. "Vsa ta zadeva je nespora-zumljenje, in Ožbaltu Kuštrinu ne moremo pomagati. To ni prvikrat in tudi ne bo zadnjikrat, da je preprost — govornik je imel drugo besedo na jeziku — človek oškodovan. Kdor že vobče hoče delovati proti ško-dovanju naravnih sil, ta se pač poprimi zavarovalnice Riunione Adriatica di Sicurita ali pa kakega drugega zavoda te vrste, in če zraven še pridno moliš, tudi ne bo škodovalo.
• i
S tem je razprava zaključena. Le še to: če znabiti hoče Ožbalt Kuštrin tožbeno postopati proti Vrbanu Vragu radi tistega u na nepravem mestu, bi se ^nabiti pridobilo za občinske reveže pet goldinarjev." '
Kuštrin je bil silno razkačen in je kričal, da to nikomur nič mar, ali je koncem njegovega priimka i ali u.
Leto potem so ustanovili kmetje v Luč-ni vasi in po sosednih občiifah vzajemno zavarovalnico zoper škodo po toči s coprni-škim geslom; "Eden za vse, vsi za enega." Pri tej je bil tudi Ožbalt Kuštrin zraven.
-o-
Težak problem. Janezek je izpovedal učitelju, da ima človek sedem čutov, nakar ga je učitelj za kazen postavil na hodnik pred vrata. Malo pozneje prihiti vedno prepozni Jurček v šolo. Janezek m a hiti nasproti in ga vpraša: "li, koliko čutov ima človek?"
-"I, koliko pet jih ima!" "O ti tepec ti! Za božjo voljo ne pojdi notri, kajti jaz sem dejal, da jih je 10, in še me je pred vrata zapodil."
Pečlar prayi le toliko časa, da se raje pečlari kot bi se oženil, dokler se ženiti ne more.

•pw	jiiiwuimu ,..



Dr. V. Meriol:
'AMERIKANSKI SLOVENEC"
ROJAKOM I
Odšli ste pred leti, v mladosti iz domovine na obali Jadranskega morja, iz prijazne vasice med gorami v tujino! Odšli ste za kruhom, katerega niste našli v domovini, odšli, večinoma z obljubami in mislijo, da si zaslužite nekaj denarja in se povrnete v rodno vas. Sprejela
potujčevalcev premajhne in ski, da se nehote spomniš na
brezvspešne, ako smo sami trdno odločeni ohraniti svoj jezik, katerega so nas učile matere. Tisočletni vspešni narodni in jezikovni boj proti Italijanom in ^Nemcem priča, da slovenski narod ima to voljo, da hoče ostati narodno in jezikovno samosvoj, da prav nič ne zaostaja za drugim, mogoče mno-goštevilnejšimi1 narodi.
Ni se Vam treba sramovati,
Vas je tujina, nekatere je bo- da ste potomci slovenskega na-
žajoče privila k sebi in jih po-vedla k vspehu, večina pa je bojevala boj za življenje in obstanek s krvavimi žulji in potnimi sragami.
Prošla so ta težka, trpljenja polna leta, stanje se je izboljšalo, dosegli ste večje ali manjše blagostanje, postavši si nove domačije v raznih naselbinah širom Sev. Amerike, tu in tam živeč v večjih skupinah v enem in istem kraju, drugod pomešani med tuje narode. Opustili ste misel na vrnitev, spominjate se pač še domačih livad in polj z dni nežne mladosti, a duša in srce sta navezana na nove razmere, na sedanjost, do katere ste prišli po večjem ali manjšem trpljenju. Vaša nadaljna usoda, usoda Vaših otrok je trdno zvezana z usodo in bodočnostjo Zedinjenih Držav. S čisto drugega vidika gledate na svet kot nekdaj v domovini. Postajate in postali ste Amerikan-
roda. Narod slovenski je dokazal, da je duševno visoko zmožen, njega sinovi so si priborili slave na vseh poljih znanosti in umetnosti. Ravno vojna je povzročila, da so v povojni dobi mnogoštevilni tujci prepotovali našo domovino, občudovali slovenske narodne umetnosti, čudili se neznatnemu procentu nepismenih, pisali v vse mogočih časopisih o prekrasni slovenski pesmi, o mnogoštevilnih organizacijah, o narodu, ki malo govori, a mnogo dela.
Mislim, da je poleg poklica najvažnejša programna točka vsakega Amerikanca : šport, telovadba. Amerika vodi v rekordih, posamezniki s^»tudi odlični, prekašajo celi svet. Kljub temu bi moral priznati vsakdo, kdor pozna razmere v domovini in tu, da je splošna telovadba na Cehosdovaškem in Sloveniji daleko bolj prodrla v narod kot tu. Tam imate v vsaki vasi telovadna društva, pri pokra-
dobo pred vojno.
Rojaki, ravn^Kjia polju glasbe in petja imate priliko pokazati Amerikancem, da ste Slovenci, potomci naroda s prelepimi narodnimi pesmimi.
Ustanovite si pevska društva,
kjerkoli mogoče, gojite glasbo, pojte domače pesmi.
Kot v domovini, tako je tudi tu neobhodno potrebno za obstoj slovenskega jezika predvsem Slovenske ljudske šole. O-
trok, ki se je naučil doma in šoli pravilno slovensko govoriti, ki se je naučil čitati slovensko knjigo, tak otrok bo gotovo o-3tal zaveden Slovenec.
Slovenec je rad vesel in se zabava: Ustanovite kjerkoli mogoče Slovensko dramatično
SLAPA VZGOJA NAZNA-* NJA ČRNO BODOČNOST
V RUSIJI. Sovjetski uradniki sami priznavajo, da je ruska mladina
slabo vzgojena. Iz Moskve poroča neki ameriški poročevalec sledeče :
"Eno izmed največjih in najtežjih vprašanj, ki obdaja sovjetsko Rusijo je vzgoja mladine. Sam sovjetski komisar minister za vzgojo Lunacharskyi bridko toži glede tega vprašanja. Ruska mladina obojega spola se potepava v gručah po mestih in deželi. Mladi otroci so okuženi raznih spolnih bolezni. Dečki po 10—12 let stari kadijo, cikajo in uganjajo nezaslišane stvari. Kakšni ljud-t je bodo prišli iz te mladine je samo na sebi dovolj jasno. Po-1
,	j ., j • ^ stena družba in pošteni ljudje
društvo, podajte ljudem pnzo-	J . J. ,
j	v ,. .	bodo v nevarnosti pred njimi,
re iz narodnega življenja, vz- . , ,, . ,	. ,
......	* . ker ce bo slo tako naprej bo
bujajte jim spomin na dom, in	.
v otrocih budite željo, da vidi- generacl.Ja' kl p?haja Rus'-» jokedajto domovino svojiu na Povrsje popolnoma degene
prednikov onstran morja.
Osnuvajte si izobraževalna
društva in knjižnice, kjer bodo
vsakomur na razpolago slovenske knjige in časniki.
Brez slovenskega časopisja,,	.
bi ne smel biti noben Slovenec. ku*°	V2*OJ1 m^ine pre
inrana.
"Komisar za vzgojo Luna-' eharsky sam izjavlja, da država je brez moči proti tem problemu. Poživlja publiko, da naj pride na pomoč, da se to
Nenavadna nesreča v Zagrebu.
V BakačeVi ulici v Zagrebu je imel svojo hišo steklar Edvard Fundurič. Hiša je bila že zelo stara in ko je Fundurič pred kratkim prosil za stavbno dovoljenje, da bi v podzemlju uredil steklarsko delavnico, mu je oblast dovoljenje odrekla. Fundurič je pa kljub temu začel z razkopavanjem temeljev. Dne 7. julija popoldne ob treh so pa hišni stanovalci — 18 po j številu — začutili, kako se hiša ziblje in poka. Zbežali so na ulico in koj rfato se je hiša razklala in strop prvega nadstropja se je popolnoma zrušil v prizemlje> Bolnega o-četa hišnega gospodarja so z lestvami rešili iz 2. nadstropja, nato pa porušili še ostali del hiše. Strankam je uničena vsa oprava. Dežnikar Domenico Franceschi, ki je imel svoje delavnico v prižemi ju, je izgubii pri tem tudi vso svojo gotovino v znesku 20.000 Din. — Proti Funduriču in stavbnemu podjetniku Trajberju, ki sta kljub oblastveni prepovedi začela s pre zidava njem, so uvedli kazensko preiskavo.
-o-
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2."strani.) bušljev na aker. j V mestu in okolici že več dni iščejo dva jetnika, ki sta u-
tekla iz tukajšne jetnišnice. Stanley Kramer ropar iz Cook j Countya in Walter Patterson ropar iz Peoria. Oba iščejo in doslej, ko to poročam jih še niso našli.
Poročevalec.
To naj bi zabavalo ob večerih posebno tiste, ki se nahajajo
ci, sicer mogoče ne polnih 100
odstotkov, ali teh je v Ameriki	lzletlh nastoPaJ° ™no-
komaj 10 odstot.	*	,
r<,.f;f« c« \________•	Prava narodna telesna vzgo-
L utite se Amerikance in po-	, , ,,	, .
nosni ste nato, ali pokazali ste Ja .^ovadba je le ona, kjer tudi. da s tem, ako ste postali|vSa* dan "arodu (ah clm vee" amerikanski državljani, niste prestali biti Slovenci, pričajo
o tem številna društva, prosvetna kot podporna, pričajo o tem knjige na slovenskem jeziku, pričajo slovenski časopisi. Posebno čas vojne in prva po-vftjna doba sta pokazala jasno in odkrito, da ste s srcem in dušo ostali Slovenci in Jtigošto-vani, da Vam popolno narodno in jezikovno osvobojenje so-rojakov v domovini leži na srcu, poslali ste v ta boj za osvo-
je število) telovadi, kjer je cilj pospeševati moč in ohraniti si j zdravje, ne pa rekordi kot pre-mnogokrat v Ameriki.

Velikanska mesta fmate tu,
uredi. On sam pravi, da je to rakrana na telesu ruskega na-
daleČ oroč od drugih med tuj-
ci, da jih veže na celoto, da jih Značilno pri tem je zlasti to. vabi na slovenske shode in pri- da sovjetski komisarji sedaj reditve.	prosijo publiko, da pride na po-
Kjer je Slovencev premalo, j moč. Medtem, ko so pcmctali naj stopajo v splošna jugoslo- vsako versko vzgojo ruske mla-vanska in slovanskžkdruštva. dine ven iz vzgojnic, ko so ru-Mislim, da bi bili zelo pri-jskim vzgojevateljem prepove-merni vsakoletni^zleti v manj- dali učiti o kakem verstvu, ko uh skupinah v domovino, saijso podirali in požigali cerkve, so sedaj stroški primeroma streljali in morili duhovnike in majhni.	rcdovnice bi morali vendar na-
S tem bi se zelo pospešile in j stati posebne vrste kraljestvo
zadovoljnosti na Ruskem ! Pa je ravno narobe. Iz šol in vseh
Smrtna nesreča.
Smrtno se je ponesrečil pri padcu še ne dve leti stari otrok Mihe Mali, posestnika v Nošah pri Brezjah na Gorenjskem.
UREDNIKOVA POŠTA.
—	Eveleth, Minn. A. N.: — Prejel poslani dopis, ki pa ni za tisk. Taki odgovori morajo biti stvarni in temeljiti, drugače so brez pomena. Poskusite zopet. Poročajte rajši novice iz naselbine. Pozdrav!
—	La. Salle, 111.— Naročnik : — Prireditev shoda je Vaša stvar ne naša. Gl. uradniki ničesar ne usiljujejo, pač pa je odvisno od naselbin, če shod hočejo. Torej je zadeva Vaše naselbine in jo sami rešite. Pozdravljeni !
—	Cleveland, O. V. K.: — Le pošljite bomo objavili!
—	Pittsburgh, Pa. Večletni naročnik : — Na dopise brez podpisa se ne oziramo. Lahko se podpišete pod dopis, kakor žc želite, a uredništvu morate dati svoje pravo ime. Uredništvo imen dopisnikov ne izda pod nobenim pogojem.
EKSPLOZIJA NA JAHTI, KATERO JE RAZNESLO NA KOSCE.
New York. — Na jahti, katere lastnik je Fred B. Gaskell iz Larchmonta je nastala eks-iplozija gasolina. Jahto, ki je cenjena na $30,000 je razneslo na kosce. Kapitana jahte, ki tehta 300 funtov^je vrglo visoko v zrak in je priletel na neko skalo, zadobil je tako hude o-. Dekline in notranje poškodbe, da ni upanja, da bi okreval.
javnih vzgojevalnic so bacnili Križ in Boga, na drugi strani1
,.	.	iiiuguwc idVl
bojenje prostovoljce, pripomo- ,
,. , . . ,	kega števila Slova
gli z denarjem in na druge na-1 . %
i	u t- r j i janov.)
cine. In na obali Jadranskega
utrdile medsebojne vezi, ki so
, . j , .. . ,	, tako potrebne za skupen boj za
polna industrije, visoka v meha- __. . T
. . , , . ' ' ! jezikovne pravice izven Jugo-mki m stavben, umetnosti: pa lavye in ohranitev jezika tu>
je najti v Centralni Evropi in ^ dobro organizirani v ra2_ pa je prišel v nje duh Belce-
domovim mnogokrat vec pravei, nih slovenskih društvih, s skup-ibuba in rezultati so. sprijena lepe glasbe, številnih pevskih nimi močmjt bomt> ^j. do V8.jmladina> ki bo> ko ride na
zborov kot v milijonskih me- hov in d,jev tu in tam	vršje spridila ves ^rod. židjc '
stih bev. Amerike. (Chicago in1	ci • • •	I , • , .
vr v , . . , . '	Slovenci smo in ostanimo!	ruski mladini vzeli Križ in
New York je treba izvzeti. V A	, „ j • • • .
+ u - , , , -o--Boga, a zdaj imajo h . . ., ki
teh mestih je glasba zelo raz-	A __ Danes sem	HHH
vita, mogoče ravno radi veli- "CIlll »♦ ki
Naznanilo
Slovcnccm irt Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in crocerijo otl znanega rojaka i!r. Tičarja, katera trgovina jc bila vedno na dobrem kLlusu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me.
Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 — 57th STREET,
PITTSBURGH, PA.
anov in ItalT1
slučajno in.a obilno žetev med njo. "suh," bi mi posodil $5.00? V sredo dobim denar.

morja je vstala mlada Jugoslavija, polna upov v najlepšo bodočnost.
Žalibog je več kot ena tretjina Slovencev ostala pod tujim jarmom: trpi in čaka osvo-bojenja. To je največja bol za Slovence.
V vsaki večji občini v domovini je najti sedaj društveno dvorano, vsako nedeljo predstavo in petje. Tu pa je ne-
ženske ne mislijo vedno ta-B. — Prav žal, sem suh tudi ko prijazno, kakor prijazne se jaz danes; bi mi posodil ti $5.00 v četrtek?
23^ ŠIRITE AM. SLOVENCA.
kažejo proti ženskemu spolu; a tudi ne mislijo tako sovražno o moških, kakor se proti; njimi izražajo.
številno kinov, tu in tam par -
teatrov izredno lepo opremlje- ♦ +	+	X
nih z vsemi mogočimi sredstvi, no prave glasbe, petja, umet-
No vidite, da ie slovenski na- nosti je v njih le redko najti, rod v Jugoslaviji in izven nje In kar je dobre glasbe, je veči-prebujen, da čuje in dela, da! noma Evropejska^ in še celo pose bori in je trdno odločen pri- hodi amerikanske narodne armade so pogosto bivši avstrij-
dobiti si vse jezikovne in narodne pravice, katere mu pripadajo.
Pot do cilja ne vodi .preko krvi — premajhno je število Slovencev za tak boj — pot vodi preko izobrazbe in kulture. Ista pot, prijatelji, je tudi Vam potrebna, da si ohranite svoj materinski jezik. Vedite, da so vse moči nasprotnikov in
JOS. HLAVATY « * zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamero 1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek
$300,000.00. C. E. WILSON, predsed.
V TISKU IMAMO
"VEČERNI ZVONČEK"
MOLITVENIK Z VELIKIMI ČRKAMI.
Knjiga bo primerne male žepne oblike, in bo obsegala najpotrebnejše molitve za vsakdanje življenje. Vezana bo v tri različne vezave:
črno platno zl. obr.......................$1.00
usnje, prožne platnice ................ 1.25
usnje, vatirane platnice .............. 1.50
Knjiga bo zgotovljena v drugi polovici septembra.
Ker so z izdajo molitvenika veliki stroški in je treba delo plačati takoj, zato damo
POSEBNO PONUDBO
onim, ki ga naroče in plačajo do 1. sept. t. 1. namreč; 25c popusta pri vsakem iztisu.
Za večja naročila posebne cene.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Načete zaloge.
Vsa oblačila iz naše načete zalege cbctoječa iz najfinejših na roko izgotovljenih
Moških in dečjih oblek v
J smo znižali do skrajno nizkih cen, in sicer po
$22.50, $29.00, $33.00 $37.50
Sedaj vam je dana lepa prilika, da pridete do najboljše obleke —.barve in oblike po vaši želji za 25 do 33 odst. cenejše, kakor preje.
IZVEŽBANA KUHARICA
dobi službo v slovenskem žup-nišču. Služba stalna in dobra plača. Katero bi veselilo ,iaj sc javi pismeno ali pa osebno na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
+ *******
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače,-da meso ne zadiši, mleko ne skisa,
i. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega Iedarja. Ka-Ora ga od slovenskega Iedarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaia premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
M. H. JELINEK, lastnik Vogal Blue Island ave. in 18. ulica. Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
ROJAKOM NA ELY, M1WN.
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladpo sezono.
..
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem |B zahvaljujem za naklonjenost.

SLOVENSKI ABECEDNIK, sestavil Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM. je naj pri pravne jši za poučevanje slovenskega jezika slovenski mladini, bodisi v šolah ali zasebno. Cena 45c.
SLOVENSKO-ANGLEŠKI KATEKIZEM je potre-bei^ v vsaki slovenski hiši in. pripraven za slovenske šole. Priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM. po baltimorskem katekizmu. Podaja temeljne resnice krščanskega nauka v obeh jezikih.............Cena 45c.
Obe knjigi se dobi v knjigarni
Amerikanski Sloyenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGQ, ILL.
'" •ifriiftiiiifiii
A
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Jolict, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in
narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An-cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača y slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Nas Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi y Jolietu, 111.
Postala a združenjem K a s p a r State Bank in American State Bank.
VSESTRANSKO PRIZNANA
kakor tudi zanesljiva in konzervativna banka
r"*	irsva««« lri,;.,
KASPAR AMERICAN STATE
1900 BLUE ISLAND AVENUE, VOGAL 19. ULICE CHICAGO,	ILLINOIS.
DVAJSET MIUJI
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
fi LADI ATORJI
' Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. —-Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paul us.
"Sedajle ni ugodna ura, da bi postavil horoskop/' je dejal. "Zli planeti vstajajo in delovanju dobrih duhov nasprotujejo sovražni čari. In toliko ti morem povedati, prejasni gospod, da prihajajo ti čari od barbarov. Pridi črez" eno uro, pridi jutri, in storil bom, kar želiš!"
"Norec!" se je zadri Placid, kakor bi hotel suniti čarovnika. "Ali ponuja pošten človek pol čelade zlata za par trapastih besed, načečkanih na listič oguljenega papirja?
Le ene vrste blaga imaš, ki je vredno tolike cene. Daj mi ga, in najmočnejšega, pa brž—!"
Žaljive kretnje ni prezrl Egipčan. Pa ni se dal motiti, miren je ostal in je nadaljeval svoja zvedava vprašanja.
"Leka želiš, plemeniti patron? Ljubav-nega leka ? Da, tak lek je zlata vreden [ Nih-. če se mu ne more ustavljati!"
Tribunu se je nabral njegov zlobni nasmeh okrog usten. Ni bilo več varno se šaliti z njim.
Stopil je k Egipčanu in mu šepnil dve besedici na uho.
Egipčan ga je pogledal z obrazom, ki sq je na njem čudno mešala radovednost s strahom, grozo in občudovanjem hudobnosti in oči so se mu v zlobnem veselju bliščale, ko; je iskal po omarici iz ebanovine in" izvlekel drobno steklenico iz tajnega predala.
Zavil jo je v tenek perganemt, ki je nosil napis r "Cave" in napovedoval nevarno vsebino, jo stisnil Placidu v roke, pobral žaklji-ček z zlatom in s tresočim glasom odslovil svojega obiskovalca.
Placid je odšel s svojo običajno malomarnostjo, stopil gizdavo na svoj pozlačeni voz in se odpeljal, kot da je opravil najnedolž-nejši posel.
Valerija je s svojo služkinjo med tem dospela do tribunove hiše.
Z drzno ponosnim čelom, pa tresoča se na vseh udih je stopila črez prag. Vkljub njeni pogumni naravi " sta se ji vzbudila ves srah in vsa slabost njenega spola, ko je pomislila, kaj namerava, in slutnja ji je pravila, da utegne še kedaj bridko obžalovati svoj korak.
Mirina ni imela takih težkoč. Njej je stvar ugajala. Saj ji je dajala priložnost, da je mogla razvijati svoje spletkarske zmožnosti, in jo je še tesneje privezala na gospodarico.
V sprejemni dvorani je lenarilo par sužnjev in oproščencev. Malomarno so pozdravili nepoznani ženski in Damasip je celo izustil drzno šalo in skušal strgati Valeriji krinko, ki ji je pokrivala spodnji del obraza. Pa s krepkim sunkom se je otresla njegove roke in ga pahnila od sebe, da je opotekajoč se od-letel v steno in začuden premišljeval, odkod ima ta mehka, okz*ogla roka tako nepremagljivo silo.
Valerija pa se je vzravnala, vrgla krinko in lasuljo ob tla in ponosno stopila pred preplašenega oproščenca.
"Poberi se s poti/' mu je zaklicala, "jaz sem Valerija! Prišla sem po naročilu tvojega zapovednika, suženj. Kajti suženj si, vkljub svoji prostosti! Ce mu zatožim tvojo predrznost, te da prikleniti k podbojem svojih duri in bičati do smrti, kakor nepokornega psa! •— Poberi tole — in pokažite mi" — se je obrnila k sužnjem —, "pot k sobam vašega gospodarja! — Marina, ti pa ostani zunaj, pripravljena na vsak klic!"
Ves preplašen je Damasip pobral stvari, kakor mu je velevala, sužnji pa so prihiteli in joj spremili v Placidovo stanovanje, kjer so jo pustili samo, spoštljivo in uslužno jej zagotavljajoč, da se bo njihov gospodar vrnil vsak trenutek!
Vsak trenutek —!
Torej ni smela izgubljati časa! Kako ji je bilo srce, kaka čudna čustvo so jo sprehajala, tukaj v bližini moža, ki ga je ljubila —!
In vendar — Š0 sama ni vedela, ni se še odločila, kaj naj stori. Le eno je bilo gotovo
—	on je bil v nevarnosti, pretila mu je smrt
—	in naj se je zgodilo kar se je hotelo, za vsako ceno, za vsako žrtev — njen prostor je bil ob njegovi strani!
Vkljub preteči nevarnosti, Vkljub vsej razburjenosti jo je prevevala divja, sladka sreča, da je blizu njega, ki ga ljubi, in stopajoč gorindol po gladkem tlaku si je pritiskala roko na srce* da bi umirila njegove burne udarce in zbrala vse svoje moči za usodni trenutek.
Ko je tako premišljevala vsa mogoča in nemogoča pota, kako bi rešila Britanca, ko še niti za njegovo ječo ni vedela, ujame njeno bistro uho zamolkel in oddaljen žvenket verig.
Glas je prihajal iz notranjih prostorov in ker so bile vse rimske hiše zidane po istem načrtu se ji ni bilo treba bati, da bi se izgubila v tribunovi palači.
Brez sape je pohitela skozi prostorne dvorane in dolge hodnike. Nikogar ni srečala, kajti sužnji so se poskrili po senčnatih kotih, kjer so prespavali najhujšo vročino dneva, in ni se ustavila prej ko pred težkim škrlatnim zastorom, ki je zakrival vhod v notranji dvor.
Tu je postala za trenutek in poslušala, ustnice so ji prebledele od razburjenosti, srce ji je hotelo počiti od divjih udarcev —.
Odgrnila je zastor —.
Ozko, kamenito dvorišče je ležalo pred njo. Stene in tla so bila obložena z belimi marmornatimi ploščami, ki so plamenele v solnčnih žarkih in širile strašno vročino —.
In tamle v kotu je ležal on, ki ga je iskala —
Z debelimi železnimi verigami je bil priklenjen na obroč v tleh in krog vratu je nosil težek železen ovratnik. Ne sila ne iznajdljivost bi ne bila mogla streti teh okovo. Prazen vrč in košček plesnivega kruha sta ležala poleg njega na tleh.
Kakor daleč mu je veriga dovoljevala, se je zavlekel, da bi dosegel peden sence pod steno svoje ječe. Ne stati in ne sedeti ni mogel s svojo verigo in bela koža na njegovem vratu in njegovih ramenih je biia že čisto od-drgnjena in okrvavljena od železja.
Brez ključa k težki ključavnici ob ovratniku bi sam Vulkan* ne bil mogel rešiti Britanca in Valeriji je srce upadlo, ko je brezupno zrla krog sebe po pomoči in premišljevala, kako malo jej morejo pomagati njeni nežni, slabotni prsti. Ni bilo rešitve, niti sedaj ne, ko ga je našla!
V onemogli jezi je sklepala roke. Koliko je trpel od vročine in žeje in bolečine! In pri vsem tem je še gledal pred seboj gotovo smrt! —
In vendar je Eska mirno kakor otrok spal na razgretem kamenju. Glavo je imel naslonjeno na eno svojih polnih mišičastih rok, pol pokrito od gostih rumenih kodrov, ki so se mu usipavali črez njo, njegova ramena pa so se enakomerno dvigala in padala v mirnem dihanju globokega, zdravega spanja.
Rahlo se je Valerija prikradla bliže, kot bi se bala, da ga zbudi, in za trenutek je prišla na njeno lice globoka in nežna ginjenost, ki z njo mati gleda svojega spečega otroka.
Rahli korak pa ga je motil v spanju. Premaknil se je, ne da bi se bil zbudil, in je obrnil obraz proti njej.
* Bog ognja in kovačev v grško-rimskem bajeslovju.
CLE VELANDCANJE!
pogrcbnikx se prvi »lo renski
kadar potrebujete spomnite redno na pogrebni zarod
grdina in sinovi
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 all 4550.
LOP STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga* katerega pripe Ijam na dom. Prevažam pohištva ob Času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I
2018 W. 21st F1 CHICAGO, ILL. Phone: Kosevelt 8221.
BARONESA NAJDENA MRTVA OD PREVEČ ZAVZl-TEGA ALKOHOLA.
New York. — Baronesa Emily pl. Tatzel iz Milwaukee, ki se je nahajala v New Yorku pri
Phone: CANAL 5087
prijateljici grofinji Argilagos, bivši operni zvezdi v Evropi, je bila najdena ležeča na divanu — mrtva. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila od preveč zavžitega alkohola.
Res. SEELEY 3629
Zobozdravnik z X žarki
DR. G. E. FINCH
vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi.
PREPRIČAJTE SE
CENE NIZKE
DELO PRVOVRSTNO
O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih
V poslopju Illington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL.
EH^
Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8.
J
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
SLOVENSKI
1912 W. 22nd STR.,
Phone: CANAL 6319.

Established 1857
Pošiljate Vi
Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK
Največja in najstarejša banka v Jolietu.
PremoŽenje te banka znaia $13,000.00040

w
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni.
Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To is pravi, kar kdo dragi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HI§ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, III.
Phone CANAL 7130.
^[PISANO POLJE
-J. M. Trunk. --

»j.mM^^-''-'--^^"^1...............
Imam precej debelo kožo. Mnogokaj sem slišal, čital, doživel. Kar in kakor pa piše v Glasu Sv. štev. 67 neki Anton Vogel, to je pa še mene osupnilo. Tak srd in tak zasmeh po-kazuje, kakšna borba se bije na polju duhov. Ko bi po svobodomiselnem nauku ne bilo po smrti ničesar, bi bil tak pojav peklenskega izbruha ne-umljiv. To ni več kaka polemika, drvenje mnenj, poudarjenje nazorov, to je goli satanizem*. Ko je Krist nekoč stal pred Pilatom in so ga Judje dolžili
strašnih reči, je značilno--
molčal. Kadar se bom spominjal na Crosby, Minn., in na i-
me Vogel, me bo streslo. * * *
Možgani. Prej so bili ilnati, leseni, zdaj sb kilavi. Ker jaz sodim, da je v danem slučaju eno in isto, če se pravi katedrala se zida sv. Janezu ali za sv. Janeza, imam kilave možgane, sem zrel za norišnico, ne znam čitati, dasi sem 20 let trgal hlače v šolah, sem zmeden filozof, počasne pameti, potrebujem po tri tedne za izvajanja . . . zaslužim samo brco, ne kako polemiko, ker verujem v sv. pismo v javnosti pa nastopam, kakor bi verjel v nauk o evoluciji. Mislim, da to zadostuje. Jaz sem samo rekel: Rabite pamet, da se kaka cerkev ne zida svetniku ali za svetnika, kar je isto, pa odpre Mr. Molek, svetla zvezda vse učenosti v temi srednjeveškega na- vsemi sladnostmi, ki
v en koš.
* * *
In zopet odpre usta prerok
__Ingersoll in trobenta v
svet po Glasu Sv.: "Verujem v božjo besedo inteligence. ,u. človeštvo je velika religija ... in nobenega človeka "bog" ne bo poslal v pekel, če si je na svetu ustvaril mala nebesa . .. Človeštvo . . . objema vse, verujem v sveto besedo človečan-stva (kam je izginila inteligenca?)". Bums. Tajijo Boga, pišejo "bog", pa vendar govorijo, da "bi mogoče mogel poslati koga v pekel." Pri drugi frazi že ne vedo, kaj so rekli s prvo. Prazno frazerstvo, prikrojeno samo za frazarje. Vere v Boga nič, za nadomestilo naj bo vera v človečanstvo. Lepa je tudi vera v človečanstvo, a ta mora sloneti na veri v Boga, drugače postane fraza, in naj to zapiše tudi kak Ingersoll.
Neki državnik pravi po vsi* pravici: "Ako ta nauk: Ni Boga ! doseže množice, ki so v svoji bedi razpoložene za punt in pohlep, potem se izpremeni v bogokletstvo. Izbruhne ma-terielna revolucija, kri teče na ulicah in med bobnenjem kano-nov se čujejo od strani množic strašni klici: "Ne govorite nam o Bogu, nočemo ničesar slišati o bodočem življenju. Znanost je dokazala, da so sanje, laž. Nočemo jih. Kar zahtevamo, to je pekel, uničenje, — — a z
so pred v člove-
njimi." Taka je vera čanstvu brez Boga.
G resnic a iz Maynard, O., se
zadnjaštva, vse svoje z at vor nice in ne psuje samo — polemizira.
Ako bi jaz čitateljem stavil _________--____„_____, „.T__
vprašanje: Kakšna razlika je pritožuje, da sem ji stopil malo med izrazom: To je pisano za na kurje oko, ali, kakor pravi, Moleka ali to je pisano Mole- "sem se tudi ob njo obregnil.*' ku, bo pač vsak sodil, da no- Prosi cenjenega žarkometa: bena. Tako sodim tudi jaz, pa naj posveti malo v Trunkovo po Molekovem ne znam niti či- glavo, v kateri ni vse v redu, tati in imam kilave možgane. Nekaj možganov bo pa le.
Neki H. Julius čveka v Pro-sveti št. 160 o tem, kako so v Coloradu molili za dež. Nekaj sem o tem že povedal. Julius najde toliko nesoglasja v zadevi, da meni končno, vse skupaj je šala. Pa ni nobena šala, namreč to, kako on a Bogu piše. Milo rečeno je to gorostas-na zmeda, po pravici pa grdo bogoskrunstvo. Kakšne pojme imajo gotovi ljudje o Bogu! Najvišje bitje, katerega pri vsem stiskanju ne morejo iztisniti iz stvarjenja, preko katerega ne morejo priti pri vsi sofi-stiki in vsem smešenjem, to najvišje bitje naj bi bilo človeku na razpolago, kakor kak sluga ponižni. Ako bi le kakega na-duteža kje kaj zasrbelo, hitro naj bi ga Bog — oprostite — popraskal, če ga ne, mu tako revše zabrusi v obraz, da se ne briga za osodo človeško, da
ker mlati prazno slamo (že zopet prazna slama) in dela sramoto dvajsetemu stoletju s svojo srednjeveško (aha . . .) te-moto.'' Škode nimam prav nobene ne jaz, niti kdo drugi, a-ko ona ni več "ovčica," in njena stvar je, če ni več, "neumen bacek." Kadar se bo pa grešni-ca še oglasila in smešila našo vero v previdnost božjo, se bom pa še prav pošteno obregnil ob njo. Svoje "prepričanje" naj o-hrani lepo zase, naše versko na-ziranje naj pa pusti pri miru, potem pa ne bo nobenega ob-
regnenja več. Kdo je začel ? * * *
Mr. Molek je nedavno menil, naj jaz ne bom baba, ker je kolona predolga. Ne vem, če je to zadosten vzrok, da bi bil baba. Gluhim in v! mlinu se mora povedati po dvakrat. Kaj, ko bi se sam prijel za nos? Pred g. Pir-cem je čudno retiriral, kar je zelo podobno babjr janki. Hlače, hlače, Mr. Molek in tri do
je prezaposlen, se ne briga za štiri tedne časa. Pravi resnici se svoj poklic, da ne ve, kaj jejne mudi. Ako pa je "resnica"
prehitra, se m-ora ubrati rakova pot. Včeraj je bil gorila de-dej, danes je samo stric, jutri bo mogoče škric. Kdor "resnico" prehitro planka, se ga lahko prime janka.
na svetu potrebno, da je nebri-žen, neinformiran, zdražljiv, neizmerno častihlepen. Mr. H. Julius, nesoglasje ni ne na strani Boga, niti na strani mo-lilcev, kolosalno nesoglasje je na vaši strani. Ali se bo to kdaj vzelo za šalo, ne vem, razmotri-
te o tem malo sami.
* * *
Glas Svobode štev. 68 pravi, "da je Trunk trobil v svet, da opična obravnava v Dayto-nu, Tenn., prav nič ne tiče ka-toličanstva, a moralno, mogoče pa tudi denarno katoličani podpirajo Bryana . . Ako ima člankar za to trditev tudi dokaze, ne vem. Jaz mu lahko navedem dokaze, da so vsaj posamezni katoličani proces odklonili. Bryan brani biblijo, v tem ga lahko podpira vsak katoličan. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi se katoličanstvo identificiralo s procesom. Ne vsega
gŠIRITE AM. SLOVENCA.
ANTONIJA RIFEL
MIDWIFE
522 Broadway St. Phone: 2380
JOLIET, ILL.
R. PAWLOSKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu ob. cmstvu v naklonjenosti
719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. n.