286. številka. Ljubljana, soboto 2. oktobra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izh.ij* vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeinun za avstro - ogerske dežele za celo leto 16 (jI., za pol leta 8 gL %* četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 jcld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom bo računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in srn dijake velja znižana ueua in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeinan za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se pl.'čuje od četi t is opne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se ievole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši Št. 3 gledališka stolba". OpravniStvo, na katero  iaj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hi«.
kaže uže staroslovensko njega ime Potov, kateremu vsi nemški Grimmi germanske korenine ne najdejo. Kljubu temu, da zdaj v njem rogovili in vlada jata renegatov in nekaj pri vandranih Nemcev, je vendur tudi še zdaj slovensko mesto in ostane, ako Uog dii in sreča Slavjanstva. To naj povemo nepovabljenim nemškim političnim svatom, hrabrim graškim šturmoveem nedolžnih slovenskih plakatov s pri sta v ko in, da zdaj bodo pač Se nekaj svojih kričačev našli, črez deset let jim bode pa uže tak pot doli k nam nemogoč.
Politični razgled.
lotrtiiijc dežeir,
V Ljubljani 1. oktobra. Dva dunajska lista sta izvedela, da bode zdanji novoimenovani moravski namestnik baron Korb imenovan za namestnika v Prago, kadar si bode nabral dosti skušenj v administraciji. Zdanji češki namestnik "VVeeber pa da gre potem v pokoj, česar Čehi ne bodo obžalovali.
moravska „Orliće" piše o zdanjem političnem položenju tako-le: „Kljubu temu, da smo udje državnozborske večine, vendar 8e v življenskih vprašanjih našega naroda nič nij spremenilo. Denes, v četirinajstem mesecu Taattejeve vlade, nemarno niti jednakega polo-ženja, ni jednake pravice, kakeršno imajo naši nemški ustavoverni sodržavljani. V političnih uradih je OBtalo vse pri starem, nič se nij spremenilo prisodnijah. Uboga Š lezi j a zastonj kliče pomoči zoper ger-maniziranje, tam nij nijedne slovanske Brednje šole, na prstih pa se dade sešteti ljudske šole s češkim učnim jezikom. Nekatera narodna mesta, n. pr. Ivančice, Veliki Mezerič itd., so prosile za Češke šole, a mini-
sterstvo jim jih je odbilo. Čehi morajo češke šole sami vzdržavati, Nemcem jih plačuje država. Kdo more dakle tožiti tudi pod Taaffe-jern ob zatiranju, Nemec ali Slovan?" — Prav tako moremo klicati tudi Slovenci.
Iz Teste se poroča, da vojni minister zahteva, da se vojni l»ii<lu«>< zvekša za 12 milijonov goldinarjev. To priliko porabljajo dunajski listi, da obirajo avstrijskega finančnega ministra Dunajevskega, ker podpira zahtevmja grofa Bvlandta. Isti listi pravijo, da bi k>»k „ustavoverenu minister kaj tacega ne storil, ker bi mu bil blagor ljudstva preveč pri srci. Gospoda ustavoverna imajo za zgodovino zadnjih let jako slab spomin.
V ogerskein zboru je 30. sept. poslanec, Madrasz interpeliral vlado, ali hoče i to delati, da velevlasti ne bodo ničesa storile na korist Črnogorcem in zoper Albance, zlasti pa da ne bode nič ogerske vojne moči sodelovalo. To je spet samo izraz magjarskega sovraštva do Slovanov.
Vnanle ilrinve. Izpred Ulcinja javlja angleški časopis „Times", da je albanska liga ukazala zažgati to mesto. Evropske ladije mirno še plavajo pred Gružem in Črnogorci nijso še prekoračili albanske meje. To je dosegel Riza paša, ker je pretil, da bodo njegovi vojaki pomagali Albancem, če Črnogorci prestopijo svoje meje. Ker se iz vsega vidi turškega sultana in njegove vlade intrigiranje, zato je zdaj sodba opravičena, da črnogorsko-albansko vprašanje nij bilo za reševati pred Ulcinjem nego pred Carigradom, tam bil bi prostor evropskej floti. Da se jo zdaj Turčija celej Evropi postavila po robu, to je menda to zakrivilo, ker je pred osmemi dnevi sultan prosil nemškega cesarja, naj on posreduje v Ulcinjskem vprašanji, da ne bo evropske demonstracije s floto, a je nemški cesar sultanu odbil to prošnjo. V obče pa se je zdaj evropsko politično obzorje jako stemnilo. Včeraj so se angleški ministri posvetavali, kako bi Turčijo spravili k
Nemci na agitacijskih potih.
Staroslovensko mesto Ptuj, nekdanji drugi sedež slovenskih knezov Privine in Koclja, to v sredi mej samimi Slovenci, na slovenskej, od pradedov slovenskej zemlji ležeče mesto, ima jutri v nedeljo dne" 3. oktobra dvomljivo čast, da ga obiščejo nemški rovarji ali agitatorji iz Gradca.
V mnozih nam denes došlih nemških no-vinah se namreč pripoveduje, da je aemško-politično društvo v Gradcu sklenilo to nedeljo priti v Ptuj na politični „popotni shod". Mariborski advokat in prvotni Tevtonec, dr. D u-hač, bode pri tej priliki govoril o narodnih razmerah na spodnjem Štajerskem, kar se pač le pravilno ima reči: psoval in grdil bode Slovence, kakor ta človek v svojej pamfletskej maniri ravno zna. Da so si graski nemški pru-sijani ravno naš Ptuj izbrali za shod, temu kot uzrok navajajo volitev v državni zbor, ki se bode vršila v sredo. Torej udje nemškega društva prihajajo agi tirat zoper kandidata domačinov, ki je zdaj tudi vladne stranke kandidat. Nemško društvo iz nemškega zgornjega Štajerja je torej na agitiitoričnera potovanji mej Slovenci! Vsekako nova prikazen.
Kaj bi Nemci rekli, kako bi Nemci vpili, ko bi kako slovensko politično društvo prišlo v kakovo nemško mesto na zgornji ŠUjer na pr. za konservativnega 'kandidata agitirat? Kako bi Nemci v tacein slučaji ne-prošene goste pozdravili? Čemu hodijo k nam zdražbe delat? Mar nemamo uže dovelj Ijudij na slovenskej zemlji, ki zoper Sloveuce bujskajo in zoper zdanjo vlado?
Ptuj je slovenske korenine in prvine, to
Ivan K r i I o v,
ruski basnar.
(Spisal po Poloveui Ivan Sto ki asa.) (Daljo.*)
Še le koncem 1. 1806 stopi Ivan Andre-jevič iz novic**) na literarno polje: on se prijavi J. J. Dmitrijevu, ter mu prinese svoje prve tri basne, deloma prevedene, deloma pa predelane iz Lafontena. Le te basne so bile: Dob in trst. Zbirčna nevesta. Starec in troje mladih.***) Dmitrij, ki se je bil v tem času skoraj izključljivo posvetil tej vrsti poezije ter se uže proslavil s svojimi prevodi francoskih
•j Glejst 2*4 „Slov. Naroda". **) Njegovi životopisci trde, da je v Rigi napisal znamenito ostroumno komedijo „l'irugu (pašteta).
***) Pripoveduje so, da jo Krilov nauniil užo 1. 1781 prevesti Lafontenove biisne, in mnogi poznavatelji njegovih sposobnosti so ga obodravuli, da naj se poBveti tej vrsti poezije . . . Ali njega je zanimalo gledališče ter se jo zatorej lotil dramatike.
basen, nij mogel propustiti, da po vrednosti ne oceni te prve proizvode Krilove, v katerih se je pokazal pravi talent njegove pesniške nadarenosti. Dimitrij je ocenil te basne popolnoma brezstrastno ... Z laskavim pismom so bile basne Krilova priposlane knezu Šali-kovu ter tiskane v njegovem časopisu „Moskov-skij Zritelj". Od tega časa je začela slava Krilova kot basnopisca hitro rasti, akopram je njegovo gmotno in društveno stanje ostalo še nekoliko čusa dovelj neopredeljeno: . . . „1. 180G, pravi on, da je živel v Petrogradu, in mi mislimo, da se morejo ravno na ta čas protezati besede, katero Krilov kusneje izusti Greču: z nekimi potepini sem bil pozvan k general-gubern toru, ki nam je objavil, da smo pregnani iz stolice. To je pa tem bolj verjetno, ker je ravno tega leta poostren zakon proti hazarduim igram*) v Petrogradu in
*) Glej Materjali dlja biogr. Krilova v VI. t. s I »urniku statej, čitanih v otd. ruskago jezika i Slov. v Iinp. Akad., Nauk str. 229.
v Moskvi." Sledečega I, 1807 se začne Krilov zopet z glediščem baviti, ter je posnemajoč občno patrijotično navdušenje tedanje literature, v katerej se je razširjevalo sovraštvo proti Francozom in drugim tujcem, napisal dve komediji: „Modnaja lavka" (štacuna) in „Urok doi'kam" (nauk hčeram), a za tem Čarobno opero „Iljabogatir".
Še le 1. 1808 se je Krilov konečno obrnil k basni, ter se bavil s to vrstjo pesništva do svoje smrti. V tem letu je bilo natiskanih uže 17 novih basen Krilova y „Dramatičeskem Vestniku" — novem časopisu plodovitega dramaturga ruskega kneza Šahovskega. Itavno v tem letu stopi iznovič v službo, spočetka pri denarnem oddelu, a potem (početkom 1. 1812) prestopi k javnej knjižnici. S takimi vspehi rasla je slava Krilova tako hitro, da jej se more komaj slediti. Dovoljno je, ako se tukaj spomeni, da je bil Krilov pri osnovanju „Be-sedi ljubitelej ruskago slova** eden največjih nasprotnikov Karamzinovih novotarg v ruskem
pameti. „Times" pišejo, da Če Be Turčija ne spametuje, potem bode trško ohraniti porazum-Ijenje v evropskem koncertu, kar ne pravi, da bode Anglija sama kaznovala zdaj uže uporno Turčijo. „Repuhlique Franc/iise" pa pravi: „Vprašamo, je-li pot, po katerem hodi zdaj Turčija, ne pelje do zadnje agonije ali smrtnega boj a? V trenotku, ko bi Turčija bolj kot kedaj morala izvesti določbe berlinskega kongresa, katere določbe so za Turčijo bakle, ki mogo u/gati ves Bospor, vidimo, da se na radost svojih sovražnikov zgublja v zmoti. AUo smo jo rotili, naj pusti ta pot, pokarali smo se kot nje najboljši prijatelji." Ta list, organ Gambette, je tudi jedini francoski, ki je zahteval, da se francoske ladije dejanski udeleže boja za Črnogorce ter naj sestrele albanski ostrog.
Ne skoro katera država ne ječi tako pod silnimi davki, kakor Nemčija. Zdaj pa je grof W. Bismark, sin knežev, v Thiiringskem glavnem mestu MUhlhausenu svojim volilcem naznanil, da je treba še 100 milijonov mark novih davkov ter je očital zdanjim nemškim ministrom, da so oni krivi no vrne mizerije na Nemškem.
Dopisi.
Iz Ormu i a 30. sept. [Izv. dop.| Pri prvem občnem zboru dnd 2G. septembru t. 1. v Ormoži ustanovila se je „Sloga" kot društvo na podlagi od c. kr. namestnije z odlokom dne 7. julija 1880 št. 10103 potrjenih pravil ter so bili v odbor voljeni sledeči gg. društveniki: dr. J. Geršak, c. kr. beležnik v Ormoži, kot prvo-mestnik; Anton Jesih, bel. koncipijent v Ormoži, kot tajnik; dr. A. Žižek, zdravnik v Ormoži, kot denarničar; J. Vertnik, bel. konc. v Ormoži, kot knjižničar; Albin Švinger, župnik v Središči, kot prvomestnikov namestnik ; Kaspar Mijhenič, Župnik pri sv. Miklavži, Ivan Kočevar, tržan v Središči, Vido Sok, posestnik v Samužanih, Franc Škrlee, posestnik pri sv. Tomaži, kot odborniki. Nadomestniki pa so gg.: Jožef Sigfrid Šporn, župnik v Ormoži; Filip Vihar, kaplan v Ormoži; Matija Horvat, krojač v Ormoži; Maks Robič, trgovec pri bv. Miklavži; Jurij Zadravec, tržan v Središči; Mibalj Magdič, posestnik v Ivanjkovcih. — „Sloga" počne svoje zunanje delovanje prihodnjo nedeljo v Središči ter prijavlja v to Bvrho uljudno vabilo k izrednej seji „Sloge" ki bode v nedeljo dne 3. oktobra 1880 ob 1 Va uri p opol u dne v gostilni g. Martina Ču leka v Središči. Dnevni red je: 1. Poročilo prvomestnikovo o zadnjem zboru dnd 2G. sept., v katerem se je društvo ustanovilo in vpisa-vanje novih udov.   2.  Razlaganje programa
literaturnem jeziku in slogu, zdaj pa je postal jeden od prvih članov te n Besede", a meseca decembra 1. 1811 pisal je trjnik carske akademije, ko je poslal Krilovu diplom pravega člana tega zavoda, da so njegova dela obogatila in uresila rusko slovesnost. Kmalu potem pa bo zadobile politične basne Krilova izazvane dogodjaji 1. 1811 in 1812 toliko popularnost, in on kot delavec na književnem polji toliki ugled, da je bila meseca februarja 1. 1812, po visokem ukazu odmerjena plača letnih 1500 rabljev iz carjeve blagajne ter je on smel pridružiti se dvorskim pesnikom in književnikom, katere je tako ljubila videti okolo sebe ter obsipati jih z milostmi svojimi carica Marija Feodorovna.
Sploh govoreč od tega časa, ko je Krilov stopil v službo v cesarskej knjižnici pod bli žnjim načelništvom svojega pokrovitelja in prijatelja A. N. Olennina, kateri ga je v svojej hiši sprejel kot domačina — postalo je življenje za životopisca popolnoma enostavno in
g. Franca Bindlehnerja, posestnika in mi-larja v Mariboru, ponudnika za poslanc a v državni zbor, kateri se bode gg. volilcem osobno predstavil, in podpiranje njegove kandidature (§ 3 črka c Sloginih pravil). Poročevalec g. dr. J. Geršak. — 3. Notranje razmere starih Slovanov, prednaša g. J. Vertnik. — 4. Razlaganje o važnosti in pridelovanji hmelja, razlaga g. dr. J. Geršak. — 5. Predlogi posebno o tacih stvareh, ki se naj stavijo na dnevni red prihodnjega občnega zbora.
Z Dunaja 28. sept. [Izv. dop.] Odkar je prevzel Poljak Dunajewski stolico finančnega ministerstva, gode" se v tem ministerstvu prav načelne premembe. Najvažnejša in vse politične in financijalne kroge zanimajoča pre-memba je ta, da je od zadnjih volitev na Kranjskem po svojem ponujanji sebe dobro znani Chertek, Bekcijski šef v finančnem ministerstvu in bivši voditelj tega ministerstva od svojega mesta odstavljen. Ustavoverci so Be ve da silno preplašeni nad tem činom novega ministra financ. Nekateri dunajski listi trde, da je Chertek žrtva, ki so jo zahtevali Poljaki. Ob začetku zadnjega zasedanja državnega zbora je Chertku pripadala visoka naloga zastopati finančni portfelj v državnem zboru. Znani so njegovi predlogi, ki jih je tu stavil. Znano je tudi, da je Chertek se svojimi nazori propal. Od tega Časa je začela njegova zvezda bledeti. Poljaki so baje najhuje uplivali na njegovo odstranjenje in sicer zaradi reforme zemljiških ('a k »v. Pri zadnjem zasedanji od bora za urejevanje zemljiščuega davka je Chertka zastopal Diestler. V javnosti še pa takrat nij bilo ničesa slišati o prestav ljenji Chertka, akoravno je dotična naredba finančnega ministra datirana od dud 17. t. m. V tem odboru vršo se tudi druge izpremembe. Poljak Sczepanowicz ima stopiti na mesto Kre-mana, tako, da bode sedaj v imenovanem odboru šest Poljakov, namreč: Krzeczunovvicz, Smarzevvski, Rvlski, Javvorski, Baum in Scze-panovvicz. Namesto Chertka, ki gre v Prago za podpredsednika deželnega finančnega ravnateljstva, priti ima Poljak Podlevvski, ravnatelj deželnega finančnega ravnateljstva v Lvovu.
Polagoma bodo torej ustavaške glave v različnih visocih službah odstranjene in usta voverstvo mora naravnim nagonom čutiti, kako se tla pod njim izpodkopavajo. Taaffejevo delo je sicer polagano, pa za to menda tem vspe-šneje.
enolično. Vse tvrdnje sovrstnikov se v tem slažejo, da je Krilov služil od leta 1812 do leta 1841, obavljaje v knjižnici prav počasi in ne glavolomno svojo dolžnost večjidel po dnevi; da je bil veren in točen Član angleškega kluba, kjer je vedno obedoval, in da je večjidel svojih večerov sprovel sredi rodovine Alekseja Nikolajeviča in Elizabete Markovne Olennine, kjer je iskal Čisto naravno neko pribežališče kot človek neoženjen, ki nij hotel nič več iskati kakega novega poznanstva. Ako se temu še doda, da je Krilov pisal za zabavo svoje basne, v katerih je redko kdaj upotrehiti hotel važna društvena vprašanja, nego raje razpravljal v njih pojmove, posnete in nravstvene ; pa če še pristavimo, da je tečajem 40 let (od 1805—1844) Krilov napisal le teh basen okolo dvesto — to bi bil izcrpljen ves njegov životopis te druge najbolj važne polovice njegovega življenja. Ne sme se tukaj propustiti iz vida, da nam vsa svedočanstva sovrstnikov enako rišejo Krilova v tem času kot lenega
Z   Dunaja   29. septembra. [Izviren
dopis.] (Visoki gostje. Vreme. Obrt-nijska in Holubova razstava.) V nedeljo 20. sept. prišel je zjutraj ob 5. uri cesar na Dunaj in sicer iz Pečuha na Ogerskem, kamor je došel iz Galicije na kavalerijske manevre. Istega dnd ob 3. uri popoludne prišli so na Dunaj grški kralj Jurij, kraljica Krška Olga in njiju otroci princesinji Aleksandra in Marija, z otrokom, ki je še dojenček. Sprejel je visoke goste c«*sar sam prispevši na kolodvor. Kraljici Olgi poljubil je cesar roko. — Ponedeljek prispel je na Dunaj kralj saksonski Albert. Na kolodvoru je bila postavljena častna stotnija kranjskega Kuhnovega polka z godbo vred. Njega veličanstvo cesar sprejel je kralja na kolodvoru. Istega dne odpeljali bo se cesar, kralj saksonski in bavarski princ v Neiperg na Štajarsko na lov.
Vreme imamo tu več dnij sem prav neugodno. Skoro vsak dan dežuje po tri, štirikrat. Tudi uže pihljajo snežene sape. Iz dežele prihajajo kar trumoma dunajske bogate rodovine, ki prebivajo v letnem Času v raznih toplicah in lepih krajih kronovine. Jesenski čas, ki je na Dunaji navadno lep, obeta letos biti prav neukreten. Obrtnijska razstava v rotundi dobiva dan na dan menj obiskovalcev. Tujcev pride še prav mnogo, a Dunajčan se briga uže malo za to razstavo, ki je zelo zanimiva.
Dr. Holubova razstava, ki je v Pratru v pavillonu des amateurs, ima tudi vrlo malo obiskovalcev. Dr. Ilolub je rekel, da se nikjer nijso tako malo brigali za to razstavo kakor na Dunaji. Se ve da, dr. Ilolub je Čeh, in radi tega tukajšnji listi in ljudje prezirajo iz gole židovske jeze nad Čehi to črez vse zanimivo razstavo. Dr. Ilolub je dobil vabilo na predavanje o zanimivem svojem potovanji po Afriki v mesto Bremen. Ministerstvo za vero in nauk dovolilo je 1000 gld. za bodoče potovanje dr. Holuba v Afriko.
Domače stvari.
— (Deželni odbor kranjski) je včeraj imenoval dr. G. Brajniča za zdravnika v novej blaznici na Studencu. Imenovani je baje rodom korošk Slovenec, dozdaj pak je služil v hrvatskem Primorji.
— (Maturni izpit) je te dni delalo in naredilo na ljubljanskoj realki 5 učencev, na gimnaziji 2. Zarad tega je bil iz Trsta tukaj šolski nadzornik G nad; pravijo, da zadnjikrat, ker ima baje za Kranjsko imenovan
človeka in počasnega, ki nij maral mnogo za življenje, nečistega in zamazanega v obleki in v domačem svojem stanu, navajenega samo dobro jesti ter razgovarjati se ves čas, ki mu je od službe preostal. PrispodobivŠi vse to konečno nij težko stvoriti si neugoden pojem o Krilovu, posebno ko bi še soglasiti hotel z onimi izmed njegovih protivnikov in grajačev, ki, sodeč ga po njegovej zunajnosti, ne morejo prodreti v njegovo nravstveno ličnost ter s! ga tako predstavljajo samo ozkim egoistom, kateremu nij za nobeno stvar nič mar, razen za svojo udobnost in zadovoljnost v gmotnih potrebah. Ko bi pa o Krilovu zares tako mislili, ne moramo li si sledeče vprašanje staviti: kaj je vleklo vse sovrstnike h Krilovu? Kaj je prouzročilo njegovo proslavljenje ter ga povzdignilo na velik ugled, na katerega ni on niti mislil, pa da je tudi mislil nanj, je-li bi ga bil mogel doseči? . . .
(Dalje prih.)
biti drug nadzornik, zlasti ker je Gnadu v Primorji delo naraslo vsled smrti ZariČeve.
— (Odlikovanje.) Cesar je podelil podpredsednika državnega zbora in slovenskemu poslancu baronu Gddelu zarad njegovih zaslug pri skupnej vladi orden železne krone druzega razreda.
— (Cesar je vsled povodnji poškodovanim mariborskega okraja daroval GOO gld.
— (Mariborska volitev.) „Gosp." piše: V sredo 6. oktobra t. 1. bode volitev državnega poslanca v Mariboru od 8. do 11. ure predpoludnem. Bržčas bo jednako tudi v Ptuji, ■Ormoži, Slov. Bistrici in Slovenj Gradci. Slovenci se udeležujemo prvokrat resnobno volitve v tej skupini, to pa združeni s konservativci pa sploh nemškimi prebivalci teh mest, katerim je mar za mir in sporazum v Avstriji. Upanja imamo precej, da zmagamo. Naša kar-dela in kardelca so povsod urcdjena in postavljena. Treba je le, da vsak izmej nas volit gre in svoj glas da našemu kandidatu g. Francu Bindlehnerju!
— (Iz Ljutomera) se poroča, daje strokovnjak prof. Rossler tamošnje vinograde preiskava!, a nikjer ne našel trtne uši.
— (Vabilo udom Čitalnice v Šiški) k izletu v Šent Vid o priliki blagoslovljenja tamošnje čitalniške zastave skupno se slavnim društvom „Sokolom" v nedeljo dne 3. septembra t. 1. Gospodje udje, kateri se mislijo udeležiti, blagovolijo naj se zbrati ob 2. uri popoludne v čitalniških  prostorih pri Guziju.
Odbor.
— (Logaško bralno društvo s požarno stražo) napravi dne 3. oktobra t. 1. na čast 50 letnemu godu Nj. Veličanstva pre-svitlega cesarja v Dolenjem Logatcu veselico s tombolo, godbo, petjem in plesom. Čisti dohodek tombole,  katera se prične točno ob
4. uri popoludne, namenjen je za napravo gasilne priprave. K tej veselici najuljudnejše vabi
odbor.
— (Novomeška narodna čitalnica) napravi denes dne 2. oktobra v spomin 50. godu Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franja Jo-Bipa I. v prostorih „ prvega narodnega doma" predsvečanost s programom: l. A. Hribar. „Kantata", moški zbor. 2. J. C. Umlauf. „Y večernem hladu", reverija za dvoje citre. 3. A. Nedved. „Oblakom", mešani zbor. 4. J. C. Umlauf.  „Štajerski jodlarji", za dvoje citre.
5. H. Sattner. „Opomin k petju", mešani zbor. „Ena suknja pa štiri roke", šaloigra v enem dejanji. Cena prostorov: I. prostor 40 kr., II. prostor 30 kr., III. prostor 20 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop tudi neudom dovoljen!
— (Zlatomašniku g. dr. Muršecu) so slovenski deželni poslanci štajerski poslali sledečo čestitko: „Župni ja Bolfanska je rodila pred 73 leti sina, kateri je dospel z lastno močjo in lastno krepostjo do višje stopinje v življenji človeškem, kateri se je zaročil v mla dosti s sv. katoliško cerkvijo in kateremu je Bog milost podelil, ponoviti to zavezo na večer svojega življenja v rojstnej svojej župniji. Z velikim spoštovanjem podpisani zastopniki slovenskega naroda na Štajerskem se te slovesnosti v dubu udeležimo in čestitamo možu, kateri si je prizadeval od mladosti svoje kot vrli rodoljub narod svoj buditi iz spanja, in kateri je nabral velik zaklad slovenskih besed, prislovic in pesem, kateri je izdal prvo slovensko liturgiko, kateri je bil vedno prijatelj, dobrotnik in podpornik slovenske učeče se mladine in ud vseh slovenskih dru-
štev in zavodov, kateremu veliko hvalo ve* la-vantinska škofija in posebno njeno dijaško semenišče in pa tudi rojstna njegova župnija, in kateri je bil tudi vedno velik dobrotnik svoje rodbine, v kratkem moževi, kateri je kot duhoven, človek in rodoljub sijajen vzor. Zastopniki slovenskega naroda v deželnem zboru v Gradci Vam velečastni gospod profesor kot iz-glednemu pisatelju, buditelju in darežljivemu podporniku Slovencev iz srca čestitamo k slo-vesnej petdesetletnici duhovne službe; Bog Vas živi in še mnogo let ohrani! Herman Mihael m. p., dr. Ferdinand Dominkuš m. p., dr. Fr. Radaj m. p., Jos. Fluher m. p., dr. Jož. Šuc m. p., J. ŠnideršiČ m. p., Kukovec Ivan m. p., Mihael Žolgar m. p.
— (Iz Matice.) V „Novicah" beremo: „Za rešitev nekaterih nujnih zadev „Matice slovenske" je predsednik dr. Bleivveis za potrebno spoznal, pretekli teden sklicati tukajšnje odbornike v razgovor, v katerem je bilo skle-neno, da koncem leta morajo dotiskane in društveni kom razposlane biti vse knjige za letu 1880, in sicer: 1. „Letopis". 2. „Vpliv vpi-jančljivih pijač na posamni Človeški organizem in na človeško društvo v obče", spisal dr. Samec. 3. „Oko in vid", se slikami, spisal prof. Žni-daršič. 4. „Spomenica Kopitarjeva", pri katerej sodeluje več odličnih pisateljev. — Za tisek je dalje pripravljena prof. Šumanova „slovenska slovnica" in pa po prof. Erjavca po tretjem po vsem predelanem izd a nji poslovenjeni „Pri-rodopis živalstva" s 522 slikami. Vrhu tega je razgovor bil o težavnej reviziji računskih zapisnikov, ki zadevajo, kakor kaže odborov razglas, zaostanke društvenikov (letnikov in ustanovu i ko v), za katere je odbornik g. Robič žrtvoval več mesecev truda, da bi se po dobljenih odgovorih dotičnih društvenikov in poverjenikov finančna stvar spravila v potrebni red. Končno je gospodarski odsek zaradi potrebnih popravkov v obeh Matičnih hišah želel dobiti nekoliko napotil, kaj sme učiniti, da se nemudoma popravi, kar poprave nujno potrebuje, kaj pa odloži tako dolgo, da gospodarski odsek definitivne predloge odboru stavi, ki naj se skliče prihodnji mesec."
— (Od stranij c. kr. žandarmarij-ske oblastnije) se nam poroča, da se ima naš dopis iz postojnskega okraja v št. 218 od 23. sept., kolikor se tiče njegovega konca, popraviti tako, da so bili žandarmi celi čas, kar je ogenj bil, na mestu, ter da nij res, da bi bili kam odšli.
— (Samomor.) Sodnik v sosednjem hrvatskem Čabru, Ludvik Beloševič, Be je 28. t. m. sam umoril. Disciplinarna preiskava bi se bila imela proti njemu voditi.
— (Le slovenski ne!) Tržaška rEdi-nost" piše: „Dva izgleda iz najnovejše dobe kot ilustracija k jednakopravnosti slovenskega jezika: 1. Kranjica, bivajoča v tržaškej okolici, želi vpreči se v zakonski jarem in se obrne do župnika svojega rojstnega kraja za pojasnila Ker sama ne zna pisati, poišče si pisača in ta jej spiše pismo v italijanskem jeziku. Na to dobi od župnika, Slovenca, v nemškem jeziku odgovor, v katerem toži, da laškega dopisa nij dobro razumel. Ker pa nemškega dopisa ne umeta ni Ženska ni nje pisač, da si ona pismo pretolmačiti po tretjej osobi. Drugi dopis si da napraviti vendar-le v slovenskem jeziku ter se pritoži, da se je njej z nemškim pismom godilo tako, kakor gospodu z laškim. 2. Neki župni urad v tržaškej okolici dobi iz Kranj skega uradno pismo v nemškem jeziku. Čakaj! misli si župnik, hočem ti posvetiti, ter odgo
vori — italijanski. Najbrž je bila dotična osoba na Kranjskem s tem občuti ivo kaznovana. Slovenci! ne bodimo šalobarde; postavimo se na noge, da se nam ne bode svet rogal. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujfevej peti". Pred vsem pa pričakujemo od menj odvisnih uradov, ki jih imajo v rokah Slovenci, kakeršni so občinski in duhovenski, da uradujejo slovenski".
CJmrll no v  I,lul»l )•«■•! :
'26. septembra:  Jožef Majevski, črevljarjev sin, 1,, ključavničarske ulico št. & 28. h -pteuibra:   Avgust Nigrin, železnišk kondukter, f>8 I., na bv. Petra cesti št. 40.
5J9. septembra:   Anton (iuczda, hišni posestnik
in kavaraar, 54 L, na dniiajikej cesti št. 2, za j etiko.
— Frančiška Ermakora. vrtarjova žena, 4'J 1., v Gradišči 8t. 10, za tuberkulozo.
Tuj« i.
3') septembra: i:vr<»|»h i   Kadainz iz Gadca.  — Krechbio'
iz Trsta      l'Vgu -h iz Ptuj i.
Pri Slonu: Dr. IVosinag iz Dunaja — Dies ;z KoČevj-«. — Blttier is Bnta. — Rovero iz Trebiti.       K ./.•>•■; it Beljaka
Pr- tittii«-! : W«dding«r i/. Dunaja. — Pevid iz Ka 1 i v ca. — Sturintbd iz Dunaja.
l*o*lftiu o.
Gosp. Antonio Visintini-ju, o. kr. okrajnemu sodniku Podgradom. Z Vašim pismom od d m'- 25. t. m. nijsva podpisana nikakor zadovoljna, ker pravite in trdite, da nikakor besede nazaj ne vzamete, da sva midva Podgradom vso 1 u m pe, po dragoj verziji vse svinje imenovala. Nama jo vbo jednu; Vase pismo imava v rokih, ter ga liliko tiskati dava, kadar se Vam bode poljubilo Ito*eva Vam samo, da vsi gospodje Podgradom (mendaV), kateri trde, da sta podpisana govorila mej potjo od Podgrada proti llrušici 22. t. m. pri pogrebu ranjcega gospoda Sabca, da so tukaj val I u m p j e, (?i ali svinjo (V), (menda Podgradom?! midva no veva), tako dolgo res tisto in nesramni hi/, nji ve i ostanejo, dokler bodo trdili, da sta podpisana res to govorila. Midva nič o tem ne veva; g. ('havallicr Viko in g. stotnik Valenčič, k< sta Sla za nama, naj povesta, ali sva kij tacega govorila. — V svojem pismu na naju pravite, da sva tako i»-gledala, kakor „zwei armu Keisende — und so manehe Hand dllrfto sebon nacb der Home gcgriffen haben um eino mildo Gabo zu spendon". Gospod sodnik! tukaj ste menda sobo mislili, da bi Vam kdo kaj podaril; pa mi dva toga vedela nijsva tisti čas, da kaj tacega potrebujete; to sva so lo pozneje zvedela; da sva to vedela, bila bi Vam dala par grošov, ker jih ravno potrebujete; — saj vso vemo! — Mi dva sva pa v svojej obleki prišla, katero sva pošteno plačala, pa se ne gi/.dala s tem po svojem okraji, da greva od revnega in marljivoga učitelja pa Še do drugih ljudi j, kateri z denarjem trgujejo, da nama na posodo dajo od 100 do 400 gold., kakor Vi to delate. Sicer pa vedite, gospod sodnik, da naravnost neresnico govorite, ki pravite, da najin h imen nijste vedeli: — Vi mislite, da so res nijsva informirala pri gospodih, kateri so Vašo besede poslušali. Vprašajte g. stotnika Valenčiča. Sploh vsi tisti gospodje ostanete tako dolgo „lumpje", dokler Vam se hoće; mi dva nijsva nikoli tega rekla; a rečeva Vam zdaj: „I >okler budete lumpje" ostali, imava Vas mi dva za obrekovalce in nesramne lažujivce!" (476) V Trnovem, dne 27. septembra 1880.
Franjo Zaman, Janez Henigar,
učitelj. profesor.
Št. 5205.
Razpis.
(468—3)
Na c. k. porodniškej učilnici v Ljubljani je izpraznena služba asistenta in ob enem sekundni'ja v porodišnici s 315 gld. letne remu-neracije in 42 gld. odškodnine za kurjavo in svečavo iz c. k. učnega zaklada, poleg tega pa s prostim stanovanjem in 85 gld. letne remu-neracije iz porodišnega zaklada.
Prošniki za to službo, katera se oddaja na dobo dveh let, ter se po dveletnem zado-volilnem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati utegne, morajo biti samskega stanu, ter morajo dokazati, da so uže doktorji vsega zdravništva ali da so saj prvi rigorozum prestali, ali pa da so kirurgi in porodničarji.
Prošnje, katerim so priloženi dotični dokumenti in pa dokaz zmožnosti tudi slovenskega ali kakega druzega slavjanskega jezika v govoru in pisavi in z navedenim kakim dosedanjim službovanjem naj se pošljejo do 15. oktobra 1*8© vodstvu c. k. porodniške učilnice v Ljubljani.
04 deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne 21. septembra 1880.
Dunajska borza 1. oktobra.
davimo telegrafično poročilo.) Enotni «1 ž. dolg v bankovcih .   .   71 g!d. Enotni drž. dolg v srebru   ...    .2 „
Zlata r»«ntH. .......87 „
18so drž pos-jilo......130 „
Akcije i.arodne banke   .... 821 „
Kreditne akcije.......'282 n
L»>ndon..........118 „
Srebio....... .   .    - „
Napol...........9 „
C. kr cekini........ I „
Državne m ik ■ ... .   58 „
BO
f>0
70 20
89 63 2>
kr.
Št. 12.447.
Razglas.
(478)
Glede na § 6 postave od 2li. maja 1873, št. 121, se naznani, da sestavljeni izvirni zapisnik porotnikov za leto 1881 v magistrntnej uradnej pisarni (ekspeditu) do 9. oktobra t. 1. v splošni pregled leži.
Mej tem časom more sleherni udeleženee zarad izpuščtnja postavno poklicanih, ali zarad sprejema postavno izključenih osob v zapisniku pismeno ali ustmeno ugovarjati, kakor tudi v ravno tem času uzroke svojega oprostenja dokazati, pri čemur se opomni, da je po § 4 te postave od posla porotnika oproščen:
1. Taisti, ki je GU. leto svoje starosti izpolnil, za vselej.
2. Udje deželnega in državnega zbora in delegacij za čas zborovanja.
3. V aktivnej službi ne stoječe, vendar pa pod brambovško dolžnost spadajoče osobe mej časom, ko so k vojaškej službi poklicane.
4. V cesarskej dvornej službi stoječe osobe, zdravniki in ranocelniki, kakor tudi lekarnarji, ako po uradnem ali srenjskem predstojniku dokažejo, da se pogrešati ne morejo, za prihodnje leto.
5. Vsak. ki je vsled poklica v jednej po-rotnej dobi kot glavni ali nadomestljivi porot nik svojemu poklicu zadostil, do konca naslednjega koledarskega leta.
Mestni Magistrat v Ljubljani,
dne 28. septembra 1880.
Župan: Laseh a n.
Stanovanje.
V 9," atienej" hiši it. 7 na kongresnem
Iran se oddaje prvo in drugo nadstropje. — Več o tem se poz ve pri Ivan Villiurju na „ba varskem dvoru. (458—3)
Za pogeitvO) ležeče poleg ljul»ljaue, iščem spretnega
pristavnika
ali velikega hlapen. W
bolj postarnega in samca. Gospodarstvo in živinorejo mora popolnem razumeti.
Iz prijaznosti odgovarja na vsa vprašanja gosp. An t. Treo jun. na Marijo Terezij e costi št. 10 v Ljubljani. (46 —3;
Št. 448. C H. D.
(466—3)
Učiteljske službe.
U ovom školskom kotam su izpraznjene sledeče učiteljske službe:
Učitelja III. versti na jednonizreduici u Tatreli i učitelja III. versti na jednnruzrednici u Hrezovici sa slovenskim učnim jezikom.
S« ovimi službami |kopčani bu doltodci utemeljeni zemaljskim zakonom za Istru ud 3. novembra 1874, br. 30, i.dnosno od 10. decembra 1878.
Oni, koji želo zadobiti knjo gore pomenuto učiteljsko mesto, imadu redno dokumentirane molbenice, ako su jurve u službi, tragom predpostavljene si oblasti, ako ti i su, ravnim putem do 20. oktobra t. 1. na ovo c. kr. kotarsko školsko vjeće odaslati.
C. kr. kotarsko školsko vjeće,
V o los k a, dne 94. septembra 1880.
Cirkus Krembser l C.
na cesar Josipovem trgu
v novo postavljenem amerikanskem šatoru
denes soboto dne 2. oktobra
prva velika otvorna predstava
v višjej Ja-halskej omet« nosti, Izurjenosti konj,
v telovadbi in s pantomi-
1.1. d. i. t. d.
Družba ima izvrstne umetnike in umetnice in dvajset plemenitih konj.
Kasa se odpre ob V«7. uri. — Začetek ob 7. uri. "V nedeljo
bosta
dve veliki predstavi,
prva ob 4. popoludne, druga ob 7. zvečer.
Uljudno vabi k predstavam
A. Mreiiileser,
(482) vodja.
T gostilni jri fajfl
(459—3)    v Lingarjevih ulicah
se vsako sredo in soboto dobivajo
pečene in
mesene
Dobra dolenjska vina
Btanejo liter po 32 in 'm kr.
T=1tt© "v stelclenicali.
Naznanilo.
učenec ali „marker",
kateri je uže blizu 20 ali več let star, lepega obnašanja in v kavarni uže izurjen Bolj natančno pogoje in ponudbe naj blagovole dotični prosilci podpisanemu poslati, kateri tudi vprašanja v tej zadevi precej odgovarja.
Jože ^orjim,
(467—3) kavarnar v Idriji.
Na podlagi odobrenja vis. c. kr. deželnega idravilstvenega svetovalstva od vis. o. kr. namestnistra dovoljene
Marijinceljske kapljice za želodec,
sit i   fstmt       i r« e  »#•< 'tisti it.
Neprescžno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-slast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo,   napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodea), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodoa % Jedjo   ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. dtt'*lnn sklentea x na* uitilam , kako se »•«!»#" , stane .'Ji kr. Prave ima samo: lekar g. Joh1|» Svo-ImmIuv v Ljubljani na Treftirnoveni trgu; v Novem mestu lekar g. Dom. Rizzoll.
W S vari te v T Ker se v zadnjem Času
naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: 1'rave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisneno besedo: Eclite Maria-zeller Magentropfen — Urady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem ju podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varstveno znamenje iu zavoj mora biti zapečaten z našim »Mrittveniui znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčinajo teh znakov istinitosti, naj bo zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodn jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. f362—9)
liilavna talita a v lekarni „zum Sohutz-engel", C. Brady, Kremsier.
Osnovana 1- 1848.
Dvorana za pohišje J. J. NAGLASA
(v Ljubljani na turjaškem trgu h. Št, 7),
i
Velika zaloga
i-'}'  '*   ga     ele   mtnega pol ia a          »ma tudi, da pošteno 9 Jj
in točno obskrbi cela stanovanja s hišnim orodjem in dekorova- M I
nJem, nadalje kopelišča 'in hčtele, v Ljubljani iu na deželi. ji r
Pohišjc oddaje proti jamstvu tudi »a obroke. j
B&~~ Zabija ter odpošilja se vso vrlo Bkrbno injrofiki zaračunajo se (438—4) toliko, kolikor jih ima zaloga
Osnovana 1.184tS.
. Thomanova vdova
-v Kravjej dolini &t_ 12
priporoča
svoj'o zalogo dovršenih
►
nagrobnih spomenikov
WrmtniiT ter izvršuje prav po ceni vsa
v kamenosekarsko obrt
(331—f)
pripadujoča dela.
Dobro, točno iu po ceni izdeluje Hlturje in aruga cerkvena dela.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
C0A