99. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. aprila. XXI. leto. 1888 SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan aveter. iionili »rdoljo in prasnike, ter velja po pofttt prejrman ca iTitro-ogtrike delelc ca vso leto 16 gldM za pol leta 8 gld., xa Četrt leta 4 gld., jedca mc^eo 1 gld. 40 kr. — Za L j o b 1 j a n o hrta posiljtnja na dom sa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po 10 kr. la meeec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za tuje detel« toliko več, kakor poštnina snafia Za omenila plačaje se od četiristopne pitit-vrste po 6 kr.. č« te tsnantlo iedenkrtt tiaka, po 6 kr., če te dvakrat, in po 4 kr.. ee se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi te ne vračajo. —Uredništvo in npravniitvojev Gospodtkili ulicah it. 12. Uprav niltvn naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t j. vte admnittrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospođe naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove-, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta........3 „ 30 „ B jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. n pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......1 „ 40 ,, fcJ^T" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. Važna odloka naučnega ministerstva. Šmarje pri Jelšah 28. aprila. Nemški večini deželnega zbora štajerskega, deželnemu odboru in deželnemu šolskemu svetu ne mi Slovenci stanujoči na takozvaneiu „Štajerskem" še vse prepočasi ponemčujemo. Lani so hoteli Grad-čani ta „kulturprocess" pospešiti. Uka/.ali so nekaterim večrazrcdnim ljudskim šolam, naj se učf ,več nemški". S takim ukazom počastili so bili tudi našo šolo. Dne 18. aprila pod št. 1395 došel je bil tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu nastopni nalog: .... „dass an der vierklassigen Volksschule mit einer Parallele in St. Marein b. Erlaehstein imt dem Unterrichte in der zwei te n LandesBprache in der zvveiten Haifte de« zvveiten Schuljahres be-gonuen vverde; dass demselben anfanglich z\vei, voni 3. Schuljahre au bU zum C. je 3 Stuirien. mit dem 6. Schuljahre aber 4 Stunden gewidmet, und dass in der oberaten Klasse ttberdies auch Itcclmcii umi LISTEK. Dvoboj. Iz zapisnikov prijateljskih. (ČeSki opisal Svat op luk Čeeh; posl. Vinko.) (Dalje.) Tako sem preživel nekaj mesecev. Jednako-merno življenje! boste gotovo rekli. Res je, toda zame sila raznovrstno, ker je bilo vsako ganotje Vandino. vsako razprostrenie pahljača, vsak poged in uunev zame pomenljiv dogodek. Ali odločilni preobrat bil je že pred durmi. Stopil je nekoč v jedilnico v osobi nevelikegn, mladega moža v popotui obleki. Bil je to sinovec barona X., z imenom Ar tur pl. I)., vračajoč se baš z velikega potovanja po svetu. lUvnikovo sobice opalilo je njegovo obličje, da je bilo nijavo, a vsled tega še ni bila zakrita ti nest. in sorazmerje povsem plemenitaških pote/.. V teh potezah javil se jo easih leden mir, Čaiih senca globoko Melanholije, a bolj pogostem oživljala jih je vesela dobrovoljnost zdiu-ženn z lahnim sarkazmom. Njegove temne, iskrene oči svetile to se z lastovitim, slepečim bleskom, iz Oootcritplale sleiiiMch hehandelt werden" . . . Cenjenim č tateljem „Slov. Naroda" moram povedati, da je bil do tega ukaza učni jezik pri nas skoz in skoz k 1 o v e n s k i, nemščina kot predmet pa se učila od 2. šolakega leta. Nikdo, kdor koli zna misliti iu logično sklepati, uikdo, pravim (razen kakega Dunajskega optimista, ki domovino svojo pozna samo „vom hiireiiBagen"), ui več dvomil, da je narodu ost naša v nevarnosti, ako se bode moralo po štajerskih ljudskih šolah po gori navedenem receptu poučevati, to je germanizozati. Poprosili smo takoj znanega slovenskega odvetnika na Podravji, da nam je sestavil dobro podprt in utemeljen rekurz na iipučiio ministerstvo. Utok uaš potoval je preko „Gradca" na Dunaj. Čakali smo od aprila do nov. lan. letaj: — odgovora nikak ga nikoder! Po nasvetu odličnih rodoljubov uložili smo zdaj še protest naravnost na ministerstvo, ker so jo brez ozira na naš rekurz z novim šolskem lotom bilo začelo že poučevati na naši šoli po germani-zatorskem zistemu Graškem. Čakamo spet odgovora, ali ni ga. Ali kdor čaka, dočaka. Led na Dunaji se je na vse zadnje veuder le premeknil; pomagali so pri tem delu nekoji č. g. poslanci. Dne 15. aprila pod št. 157. naznanil je okrajni šolski s*ei Šmarski krajnemu šolskemu svetil nagemu v.sokega naučnega ministerstva d to 15 januvarja t. 1. št. 7. izdano odloko na naš rekurz. Odloka ta slove v izvirniku: „Das hohe k. k. Unterrichtininisterium hat .... , . . den angefochtenen Erlas (dež šol. sveta štajerskega, gori napisan* ga) in naclistehender Weise abzu&ndern gefunden: Der Uoterricht in der deutscheu Sprache als Lehrgegenstand hat an der genanten Volks-schule mit dem li Schuljahre zu beginnen und ist in diesem sovvie im 4. und 5 Schuljahre in je 3 Stunden. voin 6. Schuljahre angefangen iu je 4 Stunden vvochentlich zu ertheilen. Iu den i'ik die deutsche Spiache in der ober-sten Schulklasse bestitnmten Lehrstunden ist neben dem eigentlichen Sprachenunterrichte eine Wieder-holung des Lehrstolfes aus der Gcogrnphie und aus dem Rechnen mittelst der iloiilselieii Sprache zum Zwccke der grf£ii«llielieiB E r le r uu ug der mannigf.itigeu Auwendung dieser Sprache vo.r-zunehinen. Im Uebrigen wird an der Volks-schule in S t. Marein elurrlitvcgN die *lo-veul«che Sprache rIm UnterrichtMMprn-vlie anzuvvenden sein. Zugleich wird es dem gesetzlichen Vertreter jedes diese Schule besuehen-den Kindes (Eltern, Vormiinder) I reigeniel 11 zu erklaren, dass die be tr ef f eu de n Kinder oder Milndel an dem Unterrichte in der deutschen Sprache ulclit theilnehmen w e r d e n. Eine solehe milndliche oder schriftliche Er-klarung kaun aber nur zu Beginn eines jeden Schuljahres bei der Scbulleitung abgegeben vverden." Hievon wird der Ortsschulrath mit Beziehung auf den Bericht vom 10. Dezember 1887, Z. 130, zu weiteren Veranlassung in Kenntnis gesetzt. Bezirsksschulrath St. Marein, 15. April 1888. Der Vorsitzende: Netoliczka m. p. Odloka naučnega ministerstva sicer ne potrebuje nikak« ga komentara, ker je že sama ob sebi jasna, mnogo se da čitati tudi mej vrstami, veuder ne morem odoleti skušnjavi, da ne bi dostavil par opazk. Prva resnica, ki jo posnemamo iz odgovora naučnega ministarstva je ta, da deželni šolski svet štajerski s svojimi protiznkon tirni in ponemčujočimi „ukazi lovf slovenske šole, češ: poskusimo, morebiti se ujame kaj; boljše jedna ko nobena, šola namreč. Zato treba vselej previdnosti, kadarkoli kaj pride iz Gradca. Kjerkoli je torej deželni šolski svet hotel ponemčiti Solo, treba nemudoma rekurirati najboljše direktno na ministerstvo. Izkustva uči, da da Dunaji najdemo pravico, ako so nam jo v Gradei vzeli. Vigilantihus jura! Kar pa se odloke same tiče, moramo poudariti pred vsem, da je na naši šoli u«T,i»I Je*!lc sIovoiinUI spet povrnjen, spssen. To je prva pridobitev našega rekurza. Drugič pa je povedano dovolj jasno, i viši ali najviši instanci ! Kdaj bomo doživeli, da bjdo naši šole že „lege lata", valed revidiranega šol. zakona skoz in skoz naše, slovenske? To je „unurn neeessarium", ako hočemo v resnici napredovati kot narod. V najnovejšem času so se sicer oglasili „katolički" Liechtensteinovci, ki hočejo ljudske šole preustrojiti. Ali kaj imamo pričakovati od teh „pn-božuikov", vidimo iz tega, da nas mislijo izdati na milost in nemilost — deželnim šol. svetom! Bog nas varuj takih „prijateljev", sovražnikov se bomo Je sami branili ! Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja. (V seji državnega zbora dne li>. aprili t. 1. v gctu-rahiej dubaii o budgutO, Po sfiiui»grat'4koiii aupianiku.) (Konec ) Sedaj začnem s poslancem M.iggom Govoril e prav za prav o budgetu, o državinm proračunu, tako malo, da bi ga lahko popolnem prezrl, le jedna opomba se mu je čudna zdela tem bolj, ker jo je sekundoval poslauec Pichler, ki mi je jako simpatičen. Imenoval bi ga liričnega tenorja opozicije. (Veselost na desnici.) Gospod poslanec Magg govoril je o oni avsti^ski državi, ki „se je ustanovila na nemških tleh". Jaz ne vem, kaj je s tem mislil; če pa je mislil, da so bili izključno — in to uaglašam, da se moje besed^ ne bodo kako zasu-kavale — izključno Nemci, ki so ustanovili Avstrijo, je to trditev, ki res ni več nova, toda še manj pa resnična (Odobravanje na desnici.) Dve fakti se le motata jemati v poštev, ali se šteje za leto njene ustanove 1278, bitva pri Dilrnkrutu ali Stillfriedu ob Mor&vi, kakor jo vi hočete imenovati, pri temu bi se moglo pač ugovarjati, da iz krvavega boja Hab.sburžanov iu Mauiislidov ni izšla avstrijska država, temveč le domača sila Habsburžanov. Pače se tudi postavite na to stališče, kak rezultat pa dob e? Ne bodem se oziral na ljudi mojo narodnosti, ki se bdi v tem boji. Štajerski „lleim-Clironist", zi katerega je gospod poslanec M- nger tako unet, če ga je čital, ne vem — pohvalno poudarja, da so se specijalno Kranjci udeleževali boja na Moravkem polji. Kako se pa more prezreti to, da so se Ogri udeleževali tega boja?! Ohranilo se je pismo kralja Rudolfa, iz katerega se razvidi, da mu je ogerski kralj Ladislav bil pripeljal 50000 mož, ki so se — kakor zopet trdi štajerski „Reim-Chronist" — jako hrabro bojevali v tem boji. Opozarjati hočem da je madjarski šovinizem starega in novega časa, začenši s Simonom de Kezai do novejšega madjar-akega zgodovinarja Szalluy-n, to zmago reklainoval za ogersko in pripisoval zasluge zanjo le Ogroiu. Vzemimo pa leto, v kateiem je Avstrija res .zgodovinski nastala (Dobro! Dobro! Prav resi na desnic), leto 1526, ko je Habsburžau Ferdiuand po ktvavih dogodkih pri Mohacsi dobil češko iu ogersko krono. To je rojstno leto avstrijske države (Tako je! na desnici). No, če se k temu povrnemo, češke krone neso dobili s habsburškim mečem (Prav res je! na desnici), neso je pridobili s tem, da bi bile habsburške planinske dežele s svojo privlačilno silo k sebi pritegnili močnejši kraljestvi Češko in Ogersko, še celo po dednem pravu ne, če se govori o nemškej habsburškej diuastiji, rad bi z vso skromnostjo opozoril na to, da se — iu avstrijski narodi so ponosni in srečni v tej misli — jako mnogo luksenburške, jagelonske in arpadske krvi pretaka po žilah naše dinastije, če se tudi ne oziram na rodoslovne razmere k hiši „Lotln iugen-Vaudemont". Po dednem pravu neso pridobili češko krone, temveč češki deželni zbor dne 23. oktobra 1526 in svobodni volilni akt sta najboljši dokaz, da je hiša Habsburška dobila češko krono po svobo Inej volit?i (Prav res je! na desnici) in nekaj podobnega se je zgodilo pri onej manjšini ogerskih stanov, ki so so bili dne 1. decembra 15-26 zbrali v Požunu, da svobodno izvolijo Ferdinanda ogerskim kraljem. Govorilo se je tudi o slovanski ideji. Gospod poslance Steiuvvender jo je omenjal in če se ne motim, sekundoval mu je gospod poslanec pl. Plefler v tem ozira. Govorilo se je mej drugim o ruskih demonstracijah v Sloveniji, sklicevalo se je, kako pišejo naši listi 01 lojalnega nasprotnika in jaz kinatram in spoštujem gospoda poslanca pl. Plener-ja kot taceg* — bil. bi pričakoval, da bode povedal popolno resnico. Par časniških člankov, ki so se priobčili v „Slovenskem Narodu" od dopisnika, ki živi v Ilusiji, neso obsodili samo škofje, temveč eminentno politično demonstracijo kranjski deželni zbor (Tako je! na desnici), potem občni zbor delniškega podjetja, čegar last je „Slovenski Narod" in naposled so je še obsodili s spremeno v uredništvu tega lista. (Tako je! Čujte! r.a desnici.) Če govorite o slovanskej ideji v Avstriji, slikate si na steno strašilo, s katerim bi mogli nstrašiti le politične otroke. Rajši odkritosrčno govorimo. Res je in jaz tega ne bodeni oporekal, da se je v našem stoletji, v katerem gospoduje in vlada narodna ideja, avstrijski slovanski svet bolj zbližal, da drue za druzega čutimo več interesa in to ne le zi vstrijski tdov inski svet a ?a vse slovanske narode sploh da z živim zanimanjem zasledujemo njih kulturni napredek, ter se veselimo tudi njihovega političnega in državnega razvoja. Je li to mar kaj tacega. kar nasprotuje avstrijskej državni ideji, in bi jej bilo nevarno ? Tako ukoreninjena je ljubezen do svoje narodne posebnosti, do narodne individualitet* v vseh avstrijskih Slovanih, da se brez razločka Poljaki iu Čehi, Slovenci in Srbo-Hrvatje trdno držimo te individualnosti, da torej ne moremo postati žrtva političnega panslavizma (Dobro! Dobro! na desnici.) IKd)ro vemo, ko bi kaka katastrofa zadela staro državo, kar Bog obvaruj, da bi zlasti mi zapadne predstraže, Čehi in Slovenci, ne zgubili le svoje narodne posebnost1, temveč tudi slovansko bistvo Zategadel ni političnega panslavizma v mu sab, že manj pa v krogih, ki morejo politično misliti. Vzbuditi bi ga mogla le okoliščina, ko bi avstrijske Slovane postavili s pogubno notranjo politiko pred alternativo, da bi morali voliti mej ljubeznijo do tega starega slavnega cesarstva in mej vernostjo iu ljubeznijo, katero imamo do svoje narodnosti v prsih, na kitero smrtno biti ravno tako ponosni, kakor ste Vi na nemštvo svoje. (Dobro! Dobro ! na desnici) Z gospodom dr. Plenerjem bi se še rad pečal a manjka inu časa. Sami jedno bi še poudarjal. V tej zadevi strinjam se z gospodom poslancem. Očital je vladi, da je vzgojila, vzbudila skrajne radikaln elemente. Jaz sam se prištevam k zmernim, in dam si lahko spričevalo, da resno išJem sprave in sem zanjo vedno resno in iz vsega srca pripravljen. To rečem odkritosrčno; kakor bi moral obžalovati, če bi pri mojem narodu začel preob'adovuti radikalizem ravno tako me tudi ne veseli, da je na Češkem radikalni element jel preva/ ti, kako | kažejo naj zadnje volitve. To zmatram za nevarnost z i slovanske koristi (Prav res je ! na desnici.) če se postavimo na to stališče, ima gospod poslanec res prav samo v dru gem zmi.šlu. Te radikalne elemente je pospeševalo polovičarstvo vlade (Prav res je! na desnici; iadal;e je, tega ne prikrivan, sam naučni minister Gauč Mladočehom in radikalnemu elementu, katerega imamo seveda v veliko manjem številu, če tudi relativno vzamemo mej Slovenci, pridobil več privržencev, nego bi jih mogli agitatorji, da nego bi jih moglo deset ljudskih tribunov zono s Ino agitatorsk i Z mož nostjo, kakor jo inu dr. Gregr (Veselost na desnici), spraviti na to stran (Prav res je! na desnici) In sedaj prihajam b koncu. Odgovoriti moram na glavno vprašanje, katero mora generalni govor nik sploh odgovoriti v svojih izpeljavah. Ce misli veČina dovoliti budget in zakaj je pripravljena to stor.ti ? Opozarjati moram pred vsem na to, d* je v času, ko se je bilo posrečilo zastopnike velike večine avstrijskih narodov tukaj potisniti v opozicijo, ko je desnica zavz'ina'a stališče opozicije, katere neso tako z baržunastimi rokovicami prijemali in ho?ali, kakor se godi s sedanjo opozicijo (Prav res je! na desnici.), da je tudi tedaj destret proračun dovoljevala iz prepričanja, da se državni iroračun, izimši nekatere budgetarne neznatne zaupne postavke, ne dovoli menjajočej se vladi, temveč „dern ruhendeu Pol in der Erscheinutigen FluCht", državi kot takej. Kar je desnica storila v opoziciji kot manjšina, temu se ne more izogniti v svojem sedanjem položaji, vzlc temu, kar se je dogodilo. Letošnja debata je pokazala, da je poslanec pl. Piener s svojo trditvijo, da ' je ministerstvo strankarsko ministerstvo desnice, jako zašel s prave poti. Lepe sanje, katere je imel poslanec Steiuvvender o uiinisterstvu, ki jdava nad strankami in v* di njih osodo, so se že davno izpolnile, ministerstvo Taaffejevo ni meso našega mesa in jaz mislim, da se mi ne bode ugovarjalo, da bi se vse frakcije desnice lepo zahvalile, ko bi morale k svojim prištevati naučnega ministra. (Veselost na desnici.) Jedna misel me še naudaja z upanjem. Brez večine se v ustavni državi vladati ne more, ni mogoče vladati s slučajno večino, temveč samo z zanesljivo večino. Poslanec Ste.uvvender ozre naj se le v Nemčijo in pogleda, kolikb truda je stalo velikega drž ivnika ob Sprevi, katerega zmatra za polboga, da je dobil zanesljivo trdno večino. Taka večina se pa ne more dobili na onih klopeh. Dovolj jasne so bile besede, katere je v tem oziru izustil načelnik nemško-narodne zveze, dovolj jasen je odmev, koteri so našle te besede v včerajšnjem, z elegijo naudilmeuem govoru po.'linta Hebsko trgovske zbornice. Taka večina MogOta je le ua klopeh sedme večine. Jaz vender malo predobro sodim o državni-škej previdnosti gospoda ministerskega predsednika, da bi mislil, da bi on ne mogel pozvati položaja in se ozirati na njegove zahteve. Mislim, da letošnja debata no bode brez sledu šla mimo njega, da bode vender nehal s sedanjo sistemo, katera ga je že stala toliko pristašev (Prav res! iu Dobro 1 na desnici.), da bode v poslednji uri utrdil zaupanje, ki mineva. V tem smislu zakliČem ministerstvu: „Dis-cite justitiam moniti et non temmere divos." V tem ztnislu končavam in Vam priporočam prehod v specijalno debato. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. — G j verniku častitajo od vseh stranij.) Politični razgled, IVotraiiJe dežele. V Ljubljani 29. aprila. €'ehi obsojajo postopanje dr. Gregra proti Luegerju v državnem zboru. V „Hlasu Naroda" piše nek Mladočeh, da nikakor ne more odobravati, da se ua lak načiu žalijo Čehom prijazni Nemci in se la.'ika sovražnemu delu Nemcev, kakor je storil dr. Gregr. Alije mari kaka nevarnost za narod češki, če se kak na Dunaji voljeni poslanec izreče za narodno jednukopiavuost; ali je trebilo, daje doktor Gregr žalil tega poslanca na tak način, da jo bil ukor predsednikov premajhna kazen. Ko se je doktor Gregr potegoval za mandat, je bil še te misli, da češki poslanec no sme preskočiti v nasprotni tabor; sedaj je pa že z obema nogama v njem in vleče še drugih šest tovarišev za seboj. Na vso moč treba delati da se izločijo iz češke svobodomiselne stranke taki nezanesljivi ele nenti, kateri se ne stamujejo, da so šli v službi bož|o k češkega naroda nasprotnikom. Shod, kateri so bdi sklicali Dunajski liberalci, da bi izrekel nezaupnico I-u «'g erju ni izjial zanje ugodno. Luegerjevi pristaši so bili v večini in liberalci si neso upali niti s svojim predlogom na dan. Shod s« je izrekel, da odobrava Luegerjevo postopanje. Židovski listi pa zdaj javkajo iu tožijo. Seveda na vse najine stvar zavijajo, da bi svet ne izvedel prave resnice. Ogcrsk.it zbornica je vsprejela predlog o izjemnem sklicanji reservistov v specijalni debati nespremenjeno Predlagalo se je več dostavkov in popravkov, pa so bili vsi odklonjeni. Grof Apponvi je liosel.no z ustavnopravnega stališča priporočal, da bi ta zakon veljal le dve leti, pa tudi ta predlog ni dobil večine. Vnaaije države. Novo srbsko ministerstvo je takole sestavljeno: Nikola Kristić, predsedstvo in notranje zadeve ; Mijatovič vnanje zadeve; general Košta Prote, vojska; Jurij Pontelić, pravosodje; Miha B >gi-čevič, javna dela; dr. Vladati Djordjević, bogočastje in nauk in začasno trgovino in Mita Itakić, finance. — V petek je v skupščini prečital predsednik iz iavo ministerskega predsednika Grujiči, da kralj ni hotel potrditi novega občinskega zakona, iu da je tako razrušil dogovor mej vlado in radikalno stranko. Vlada je zategadel dala ostavko. Skupščinarji so glasno klicili: „Živio narod!14 V soboto je pa vladni komisar skupščini prečiti! kril je/i a udi 11111111111111111111111111 Pristno Meče križno domače mazilo je najboljše in neobhodno sredstvo, da se hitro ozdravijo rune, če se kdo ur« /c aH opraitka, nleaa itd. — Dobiva se po «o kr. pušica v I.Juh-1 Jani. t lekarni ..pri »lateni jclrmr-. (270—1) I I 1 I I I I I I I I I I I I 1 1 I I I I I I I I Pred velikimi izgubami obvaruje lastnino proti ognju in ulomnn blagajnica, ki je izveatno najboljše in najneobhodnejše shranjevališče denarjev, vrednostnih papirjev, dragocenosti] i t. d. Marsikatero lepo premoženje bilo je zgubljeno za zmi-rom po požaru ali vsled tatvine za pravega lastnika, ker zaradi nemodre štedljivosti ni hotel kupiti blagajnice ali je pa to vedno odlašal. Velečastito p. n. občinstvo vabim torej, da se hitro obilno posluži moje bogate zaloge raznih blagajnie. Z velespoštovanjcm (276—3) S1TT11 v Ljubljani; nasproti železnemu mostu. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno po-trebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onib, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki 86 izplača po smrti pre08talej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačat prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzajemno sn varovalna han ti n „SL-A-VIJ"^." v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega pri plačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10°/*» v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25°/0, celo 48°/0-Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (233—10) glarai zastop banke „SLAVIJE" y Ljubljani v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). it Za čas stavbe ori poroda ANDREJA DRUŠKOVIČA Mestni trg št. 10 trgOlilia Z ŽeleZIlillO Mestni trg št. 10 v velikem izbora in po celo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidov je, tra verze in stare železniške šine za oboke, znano* najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (I)ach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tndi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njili posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (224—6) iT Za poljedeljstvo: ~wi Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in pluzne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirotn sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva b čudovito silo tor prežene hitro in gotOTo vso mrčese, da od njih (237—3) ne ostane niti sleda. ■'»polnem uiiiei stenice In bolhe. Temeljito prežene curite in njih zalego Iz kuhinj. Prežene tuko| mole. Mitro nas ohvoI»oc11 Kitnih muli. Varuje domače živali in rastline uireeMov lu s.arurii njih nastalih hole/.uij. l*o|»olnem prežene uši na glavi it«l. š/tF~ Puzi naj se dobro: Kar ne v nameni pnpirji prorinja, Jii prava Zauherlova specijaliteta. ~W Samo v originalnih steklenicah dobiva ne prjston in po ceni T glavni zalogi: J. 7.4 ('II E II I., Dnnaj, I., €}oldschinledga*ao Vel. Laiioe: J. N. Justin. Kriko: Fran Zu.ssor. LJubljana: Mihael Kastncr. „ Viktor Sebi flor. „ Jan. Luckiuann. „ Peter Lnssuik. II L. VVencel. „ BobuBBnig & VVuber. „ (J Kuringer. „ Ivan Perdan n Josip Terdina. „ Gustav Treo. „ LTbol«l pl. Trnkdosjr. „ Aug. Spoljarid. J. Klsiier. Borovnica : Fran Verbie. Idrija: Fran Kos. Kranj: Fraji Dolouc. . K. Šavnik, lukar. W. Killer. Lož: Fran Kovač. Koatanjevloa: Alojzij Gotsch Trtic: Gor. Log ateo Radovljica: Rudolfovo: Zagorje: Travnik: Fridunk Kiotharok. O. Hladnik. X Kohlek. Doni. Kizzoli, Irkar. J. Scblnk. Fran Kovač*. dobro ohrnujc.i, proda se zaradi pomanjkanja proBtora pri l'ere^riuu Kn | a«*1-u, na Starem trgu štev. 15. (306—2 poleg Prul otvori se d~ :aa.a,ja,- Tudi ao izdajajo narod line karte za kopeli v lesenih in kamnitih banjah. Za mnogobrojni obisk priporoča so 305- 2) Josipina Ziakovvski. Restavracija čitalnice. Zahvaljevaje se za mnogobrojni obisk v gostilni v Logatci svojim vsakdanjim gostom, naznanjam slavnemu občinstvu in' čast. duhovščini, da sem sedaj v najem vzel restavracijo Ljubljanske čitalnice, kjer boilem stregel slavnemu občinstvu z dobrim Koslerjevitn carskim pivom, izvrstnimi dolenjskimi, bizeljskimi, črnimi istrijanskimi in originalnimi dolenje-avstrijskimi vini iz Rotza. ^ajnirit je zmirotn ukusno pripravljen, isto tako hiokIIo in veeerja. Za mnogobrojni obisk se priporoča, zagotovljaje najboljšo postrežbo) (290 5) roGf.avrator. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjnk. lastnina in t'isk »Narodne Tiskarne' 5145 Naznanilo. Podpisani naznanja, da bo okrajna resi a za Koslerjevo opekarno zarad poprave mo*tu ml 7. d in sicer: drevesna strguljn, škarje za go-j senice. ročna lopatica, drevesna žaga ] sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik ] cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar-j ski nož in drevesna ščetka. Orodju so vsa i na lepo po p16 8 k a o] leseni plošči i urejena in po prav nizki ceni. 9ia o cg O c l. > n Elegantne 4^%iw&m lil v velikej izberi po čudovito nizkih cenah priporoča na Mestnem trgu T IV /TTtTTTOnTJ na Mestnem trgu štev. 15. L. MIKUSCH štev. 15. lzd.elova.telj cležrLilcov- in eolrLČziilco-v-- D žniki in soleniki se dobro in po ceni prevlačijo in popravljajo, narodno od zunaj na posamezne dežnike in solnčnike se točno proti povzetju izvrše. (205—6) Prodajalcem na drobno so obširni ceniki nu zahtevanjc na raspolaganje. CD "O o Q3 "t 09 se zaključi zasedanje. Vlada se skupini ni predstavila in baje zaradi tega ne ker skupSčinarji neso klicali: „Živio kralj"!, ko se je čitala Gruji-čeva izjava. Skupščina se bode najbrž kmalu razpustila in razpisale se bodo nove volitve, pri katerih bode gotovo htraš>n pritisk. Vlada je že poslala v razne kraje kraljeve komisarje, da bodo pazili, da bodo oblastva itrogrj spolnovala vladne ukaze. Opozicija se najbrž volitev niti udeležila no bode, ker nema upanja dobiti večino, ker bodo vladni organi z vso silo pritiskali na volflce. Itolgurnki knez potuje po deželi. Kakor telegrami zagotavljajo je povsod jako prijazno vspre-jet. V petek je prišel v Plevno, kjer so ga z velikim naudušenjem vsprejeli in mu je mestno sta-rejšinstvo na čast priredilo banket. V soboto je knez ogledoval utrdbi*, katere so bili napravili Turki za brambo mesta. Mi ne verjamemo poročilom, da bi bil Viprejem res tako vele'asten, kakor trdijo brzojavke. V Plevni je vselej pri volitvah zmagala liusiji prijazna stranka in ne moremo verjeti, da bi bilo prebivalstvo nakrat premenilo svoje 'mišljenje.' BaS Plevčam predt>bro vedo, koliko so trpeli Rusi za osvobojenje bolgarskega naroda. Turški veleposlanik v R mu Fotiades paša pride baje za generalnega guvernerja na Kreto, ker Kre-ani sedanjim guvernerjem neso zadovoljni. Porta je že vprašala velevlasti, če nemajo nič proti Fotia-desu, pa so odgovorile, da ne. Fotiades je pravoslavne vere in grške narodnosti. NtiFraneoskcni so se vse stranke začele jako gibntf. 'Agitujo se za TJoulangerja in proti njemu. Tudi grof PariSki je proglasil neko izjavo v katerej pravi, da je bila sedanja krizi neizogibna. Ža lan: jo je on omenjal v svoph pisni h in anarhistični |strailki in sedaj se vidi, da jo imel prav. Vlada je popolnemon e mogla in povsod je razpor. Re publika trati po nepotrebnem velike svote doma iu preganja nasprotnike svoje, drŽava pa nema nobene veljave v Evropi. Radikalizrm bode napravil Še večje zme5n|ave v deželi. Poslednji dogodki pri raznih volitvah ho klic dežele po osvobojenji. Potem grof napada republikansko vlado in zahteva, da se razpusti zbornica in spremeni ustava. Francija pa ne sme misliti, da vsako ime že pomenja rešitev. Samo kraljestvo more napraviti red v deželi. Monarhisti naj po vsej deželi delajo na to, da se spremeni ustava. Dopisi. Iz Kaiuufškcgu okraj« 27. aprila. [Izv. dop.] Učiteljstvo tega okraja imelo bode letos svoje uradno zborovanje 27. junija v Lukovici s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo nadzornikovo. 2. Kako se uspešno porablja pri risanji II del Eiehlerjevih risarskih predlog; poročevalec g. Stefunčic. 3 Začetni pouk v petji in navod k dvoglasnemu petju: .poročevalec g. Janežič. 4. Kako bi naš okraj najprimerneje poslavljal 40 letnico vladanja Nj. Veli-•caštvu, presvetlega cesarja ; poročevalci gg. Tremte Pogačn h, Kecel. 5. Poročilo odbora za pregledovanje knjig družbe sv. Mohora. 6 Poročilo knjiž ničnega odbora in volitev in volitev tega odbora '7 Volitev stalnega odbora v pripravljanji gradiva za prihodnjo onfereneiio. 8. Volitev d vi-h zastop nikov učiteljstva v okrajni šolski svet za nastopno dobo. 9. Prosti nasveti. Gotovo je tudi že, da si bode učiteljstvo tega okraja osnovalo Bvoje društvo, kateremu bode na men pospeševati šolstvo in povzdigniti sadjarstvo tega okraja na višjo stopinjo Sposobnih in delavnih moči ne bodo primankovalo. Nadejati se je sigurno, da bode to društvo delovalo plodonosno v korist šolstvu in narodu. Domače stvari. — (Uredništvo in upravuištvo nagega lista) je od daues naprej na Turjaškem trgu v hiši banke „Slavi je u, kamor se je tudi vsa „Narodna Tiskarna" pre selila. — ( „Lj ubija nskega Zvona") izšla je danes 5 številka. Vsebino priobčimo jutri, ker nam danes ne dostaje prostora. — (O zgodovinskem razvoji uprave in sodstva na Kranjskem) čital je preteklo soboto v muzejski bralni sobi vladni svetnik gosp Anton Globo črni k ter to še malo obdelano tva rino razpravljal od najstarejših dob do najnovejšega časa. Mej mnogobrojnimi zanimivimi podatki čuli smo, da je najstarejša za Kranjsko nekdaj ve-rljavna zakonska knjiga „Landrecht" iz 1338. leta, v slovenskem jeziku pa v muzeji hranjen rokopisni prevod, s katerim je 1582. 1. Andrej Reci, župnik na Raki, preložil takrat veljavni „Bergrecht Slišali smo dalje, kako je centralna vlada polagoma pristrizala pravice kranjskih stanov, kako so se že /pred 300 leti čule ,prirožbe o slovenščine nezmožnih tujih uradnikih, kake globe so se prisojale pri sodiščih in kake nagrade je dobival rab^lj za krvavo svoje delo. (Će je koga usmrtil, žgal, na kolo na-bol po 2 gl., po 30 kr. pa. če je komu uho odrezal, ali pa roko odsekal itd.) Predavanje oziroma berilo bilo je velezanimivo, jako mnogo podrobno-stij za poslušalce novih, vse skupaj pa živa in prisotna podobo, kako sta se sod.stvo in uprava na Kranjskem razvijala. Želeti bi bilo. da bLomenjeno berilo postalo pristopno širšim krogom, ki bi to z izredno marljivostjo in obširnim znanjem sestavljeno delo pozdravljali gotovo z isto živo pohvalo, kakor sobotni poslušalci. — (Zadnja seja trgovske in obrtni ške zbornice.) V zbornični seji dne 27. t. m. ukrenila je zbornica, naj razpravam o trgovinski pogodbi s Švico bode podstava vseobčni carinski cenovnik. — Zbornica izrekla ^e je za to, da se napravi brzojavna postaja' v Starem trgu pri Lo£i, da se napravi javna tehtnica v Grosupljem, potem za to, da ni treba zahtevati obrtnega dopustila za prodajo takih tiskovin, katere so zgol namenjene potrebam obrta in.društvenega življenja. Zbornica je priporočala z majhno prenaredbo cenovnik za tehtnico v Stobu in je ukrenila podpirati prošnjo Praške zbornice za prenaredbo §. G. nove zakonske predloge o žganjarskem davku pri visokem mini-sterstvu, potrdila je poročila o pravilih treh obrtnih zadrug v sodnem okoliši Krškem, treh zadrug v sodnem okoliši Kostanjeviškem in toliko jednakih zadrug v sodnem okoliši Rateškem, zadruge „Edi-nosti na Vrhniki in pravil pomočniškega zbora za druge rokodelskih obrtnikov v sodnem okoliši Lož kero, ..vzela je na znanje -poročilo o dopoluitvenih volitvah ter si je izbrala predsednika in podpred -sednik'a, kakor smo v zadnji številki poročali. — Natančno poročilo o seji priobčimo skoro. — (lvoinočni uradniki Ljubljanski) imajo jutri dno 1. maja t. 1. nb 8. uri zvečer prostorih Štruklje ve gostilne „ K združenju" svojo V. sejo. Na dnevnem, redu je: Odobrenje pra vil ki jih je sestavil v zadnji seji izvoljeni odbor za »Podporno diuštvo" ki se ima osnovati in katera bodo zatem predložila se c. kr. deželni vladi v po trjenje. — Z oziroin na to velevaiuo zadevo priča kovati je ubile udeležbe. — (Okrajni sodnik Sorkov Sloven ski Bistrici), kateri ob nedeljah in praznikih prodaje po eksekutivnih dražbah kmetom njihovo premičnino, opravlja, kakor poroča „Stidst. Post" vse take komisije, katere bi lehko zvršil kakšen pisar ali birič, v lastni osobi, zlasti v krajih, ki so prav oddaljeni od sodišča. Stranki je torej plačati zraven potnih troškov še visoke dijfite g. sodniku, gotovo britko za kmeta, ki je že tako preobložen z davki in vsakojakimi pristojbinami. Usojamo; si vprašati g. predsednika Celjskega okrožnega sodišča, zna li o teh in drugih še bolj čudnih dejanjih, g. Slovensko-Bistriškega sodnika in ali ga ni volja, potrebne ukreniti v prid ljudstva in v obrambo sodni jske avtoritete? — (Celjski ne m skuta rji) izvojevali so, kakor brzojavljajo v „Tagespost", pri občinskih volitvah zopet sijajno zmago. Dasi se Slovenci volitev neBO udeležili in ni bilo torej nobenega nasprotnika, je vender to v njih očeh popolna zmaga. Kdaj se bodo pač ti ljudje naučili, logično izražati se? — (Ortsgruppe S t Marein bei Cilli) nemškega šulferajna je sklenila, izpremeniti svoje ime v „Ortsgruppe VVindiseh-Landsberg", ker Šmar-čani nič nečejo vedeti o dobrotah nemškega šulferajna in društvo v Šmarji še zborovati ni moglo. V Podčetrtku pa bodeta že oba Vaculika — zdravnik in lekar skrbela v potu svojega obraza, da nežna šulferajnska cvetlica „SUssenbeim Windisch-Landsberg" ne bode usahnila, kakor v Šmarji in da bode vsaj na papirji životarila. — (Tatii), ki je ukradel g. kanoniku Gla-serju v Sv. Petru pri Mariboru, 2000 gld., ujela je žandarmerijo. Rečeni tat, imenom Tuš, od sv. Antona, bil je 15 mesecev zaprt skupaj z bivšim Šentpeterskim mežnarjem Šerbelo, ki je bil g. kanoniku pred dvema letoma 1000 gld. odnesel. Od tega svojega tovariša je Tuš poizvedel vse okolnosti Sentpeterskega farovža. Žandarmerija je pri njem še našla 1000 gld., skritih v slamnati strehi. 100 gld. pa pri krčmarji, kjer je Tuš popival. — (Velik požar) uničil je preteklo soboto v Radečah na Gorenjskem nad dvajset hiš z gospodarskimi poslopji. — (Vabilo.) „Pedagogiško društvo* bode zborovalo dne 3. maja t. 1. v Kostanjevici ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Govor o vzgoji. 4 Predavanje o ridierej«. 5 Nasveti. K obilni udeležbi vabi Odbor. — (Akademično društvo „Slovenija" na D u naj i) volilo je v svojej seji 20. t. m. tekoči letni tečaj, ki se je tako-le konstituiral : Predsednik: gosp. stud. med. Juiiko Bleiweis vitez TrsteniSki, podpredsednik: gospod stud. iur. Konrad Janežič, tajnik: gosp. stud. iur. Fran Vidmar, blagajnik: gosp. stud. .ur. Ivan Hočevar, knjižničar: g. stud. iur. Viljem Schvveitzer, arhivar: goep. Btud. iur. Anton Švigelj, odbornik: gosp. stud. phil. Anton Peterliu, namestnika: gg. stud. iur. Jos. Abram, in stud. m d. vet. Fran Majzinger Tetegrami „Skvenskemu Narodu": Dunaj 30. aprila. Danes proti naučnom ministerstvu govoril Kfspck, Ilerold, Dum-reicher, Ilieger. Mladočeški Ilerold je ostro kri-tikovaj. Gautschevo postopanje izrazujoč mu popolno nezaupanje. Dunireicher imel svojo »programmrede" z ultninem.škcga stališča proslavljajoč germanizacijo absolutistične dobe. Ilieger sedaj govoreč proti njemu prav srečno polemizuje očitajoč ministru krivičnost nasproti Slovanom. Klun govori jutri. Monako VO 30. aprila. Cesarica avstrijska in nadvojvodinja Valerija zjutraj odpotovali. Berolin 30. aprila. Cesar imel je mirno noč in je skoro že groznice prost. Splošno stanje neizpremenjeno. Burdeaux 30. aprila. Tri včerajšnjem zajutreku izjavil Carnot, da on tira tako politiko, ki zagotavlja spoštovanje zakonom iu notranji mir. r^aiTsi------ua-*?* aitojl (19-2—^85) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tržne cene r JLJultljtisii dne 28. aprda t. ] kr, Spe h povojen, kgr. . !fl. kr. i Pšenica, hktl. .»s • * 1 6 9. .-m ! Rož, n 25 Surovo maslo, „ — 90 Ji r- i i i i ■ i i , 71 . 4 IJO Jajce, jedno , . 1-1 SI Oves, n . j 8 2 Mleko, liter . . . . 1- 8! A:d n .5 10 Govejo meso, kgr. P o»o, n ..49 - Telečje „ „ -4» • Ko. u»i, n . i 5 «;o Svinjsko „ „ — 56 K rotnpir. ! Leto . 1 2 Kofttrunovo „ „ — 36 n . 12 - Piš.inec...... 1 - 40' Grab . 13 — Golob...... - 20, i Fižoli ! .11 Seno, 100 kilo . . . 2 32 j M jhIo, kgr. .1 1 Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 □uaotr. i 2 05 Mast, n 70 i ?l—i ! Špeh friSen n ■ ir-" 56 „ mehka, 4 „ ti 4,15 Meteorologično poročilo. 1* g ; Gas opa-Q Kovanja Stanj« barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ae iz 7. zjutraj g-i 2. popol. w 1 *J. zvoćer ■it 1 73.14 on. 7:i2 1 nn. 731 7 n«. H8"C 17 i1 C 11 0° C brezv. si. jz. si. jz. d.jas. d.jus. d.jas. 0 00 mu. Srodoja temperatura 1T7*, za 0 8' nad normtiloui. XD-cL2ni.a.jslr£L "borza, dno 30 aprila t. 1. (Izvirno telegrafifino poroftilo.) vfieraj Papirna renta.....gld. 78-95 hO-40 10990 93 75 HB7-— 273 50 126-8 J danes gld. 79-20 „ 80-60 „ 110-20 „ 9;i-95 . 871'— , 279-80 . 12U-75 Srebrna renta Zlata renta . . . 61 c marčna renta . Akcije narodne banke Kreditne akcijo . London..... Srebro........* —'— — » —*— Napol..........10-03«/, — „ 1002«/, C kr. cekini ...... . 5-95 — „ 5*94 NemSke marke....., 62-25 — n 62-17»/, 4 / državne aroeke iz 1. 1854 2">0 gld. 131 gld, 76 kr. Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 166 „ 10 „ O^erska zlata renta 4*/0......^ „ 55 „ Ugerska papirna renta 5*/4 . . . . t-6 „ 90 t 5'/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ 50 „ Dunava reg. Brcftke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/0 zlati zast. listi . 127 „ 70 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior. ohbg. Ferdinandove sev. žolsznice 99 Kreditne srečke.....100 gld. 181 Radolfove srećke..... 10 ., 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 12J „ 101 .iraramttav-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 219 8i> 50 50 25 Plinsko uležano Usojamo sc s tem naznanjati, da se začne točenje našega pivo. ■ULlcžanega piva dne 1. maja t. 1. V Plznu, v aprila 1888. Meščanska pivovarna v Plznn, (313-1) Glavna zaloga: F. SCHEDIWY, Gradec, Zahvala. Za presrCno sočutje, ki. so je od toliko stranij sk&zovalo povodom na poslovnem potovanji ▼ Ko-čevji obolelega in ondu umrtega zastopnika tvrdke Ant. Krisper, potem 7a mnoge pokojniku darovane lepe vence in za nenavadno mnogobrojno spremstvo pri včerajšnjem pogrebu tukaj, izrekava s tem svojo naj-iskrenejso cahvnlo, zlasti pa se zahvaljujeva casti-temu pevskemu društvu .Slavec* za ganljivo petje in slavnemu telovadnemu društvu „Sokol" za pokojniku izkazano zadnjo čast. V Ljubljani, dne 30. aprila 1888. (316) Josip in Ivan Krisper. Zahvala, Vsem sorodnikom, prijateljem. znancem, brstom .Sokolom", pevskemu drufttvn „Slavee", kakor tudi za krasne vence in vsem drugim, kateri so spremili našega čez vse ljubljenega »ina, nepozab-Ijivega brata, gospoda Ivana Kališnika, k zadiij* mu počitku, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Bog Vam tisočkrat pati I {819) Žalujoča rodbina. Št 3182. Oklic. (508-2) C. kr. deželno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je na prošnjo Franceta Luk man a iz Ljubljane s tusodnim odlokom z dne 31. marca 1888 št. 2517 na 28. aprila 1^88 v kleti hiše št. 13 na Dunajski cr-sti v Ljubljani določena II. zvršilna dražba zvrsencu Luki Taučer lastnih sodno na 7975 gld. 20 kr. cenjenih premičnin, in sicer vina, sodov itd prestavila n» S. moj u I SSS ob 10. uri dopoludne, pridržaje kraj in s prejšnjim pristavkom. V Ljubljani, dne 21. aprila 1888. ? Trgovsk pomoćnik,, dober prodajalec in sicer zanesljiv, Ifićc »c aa trgovino z mešanim btagotn. ,.'llf>—\) Kaj vič se izve pri uprav nistvu natega lista. Važno za trpeče na prsili in plutih. Keojribnq potrebno /oper kašelj hrlpavost, z&slizepje, katar in oslovski kašelj, m tak.-, ki tele dohiti Gjst iu krepak plus, za ikrofeljnaate, krvične, slabotne, bledlćne in krvirevne je sok kranjskih planinskih zelišč, h podfoHf"orno It isti in apnom in železom po menam. ~*B&U Lastui izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva po v (BIJ)—19) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v L Jubljani. ES3 Razpošilja se vsa k dan po posti. Bal Kočevsko okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski spis. Spisala Št. Tomćlč in Fr. Ivane. Ta res hvalevredna knjiga dobiti je prt gospodu Anionu I>np»fnetu, učitelji v Ribnici, in v Km rozini Ti »k strni v IJ u olju ni po S5 kr.« s poŠto S kr. već. ufioja se s tem p. n. občinstvu naznanjati, da je radi studij dne 29. aprila t. 1. nastopil tritedenski dopust. (314—1) V Ljubljani dne 30. aprila 1888. VELIKA 500000 .;. raoL.six3s:- kot nnjvt'ejl clohllfk v nujni-«-' ne-Jvm mIuCmJi |ioiiiijn veliki* o«l linm« burske ilrmve »n-juineeim «1 en t« rut* / loterl|h. Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000 1 dobit, a mark 100000 \ dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1. doldt. a mark 1 dobit, a mark X dobit, h mark 1 dobit, h mark 7 dobit. ;i mark i dobit. fi mark 26 dobit. a. mark 56 dobit, h mark 106 dobit. ;i mark 9^.7 utl I d ulit. a mark ■— dobit, u mark 515 dobit, a mark dobit, a m ik 30020 dobit, a, mark 15960 dobit k mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 90000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000 5 0 0 14 5 NajrovejAa velika, od visoke državne vlade v HAMBUUUU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 95.500 aročk, od katerih se izžreba 47.80O srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital masa 9,160.290 mark. Znamenita prednost to denarne loterije je ugodna naredbu, da §e vseli 47.800 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih iu sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znata 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 6U.00O, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v Šestem na 90.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Podpisana trgovska hifia uljudno vabi k udeleiitvi to velike denarne loterije. Častiti narofevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične znesko v avstrijskih bankovcih ali poštnih m.irkah Tudi so deuur lahko poSljo po postn»-j nikamici, na željo so naroč:tvu izvrše tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 edu originalnu sreeku uv. v. gld. S.ftO. 1 polovicu ori^iniiliie srečke av. v. gld. 1.75. 1 čctrtlnu originalne srečke av. v. gld.—.!M>. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanj i, iz katerega te. razvidi vso na-tanćueje. Takoj po žebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenini državniiu grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno ]io načrtu izplačajo puil državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsi»to po-vrn.t:. Na željo se niadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na 'ogled. Da uSiu bo moguće vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod 15. majem 1888 nam doposlati. (281—4) VALENTIN & C0„ Bankgeschaft, 3E3: j&L Hs^EI S "CT fEB lzdujat i lj uj odgovorni urednik: Dr. Josip Vošujak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". AJ