Leto LXXII, št. 113 Pottnlna plačana ▼ |iMil — Ole MgtHlr dreduittv« uprava. Ljubljana, kopitarjev* t. Ielelon «001—<00*. MaaeAna naročnina n Ui. «a ino-tema t ve M Ur - Oak. raA Ljub. ijtna 10.650 ta naročnino la 1019« ta tnaerate. - Ukljnfino saatopatve ta »glase Ii Italija la lnozemetvai OPJ 9. A. Milana Rokopisov a • v r a 4 a m o. SLOVENEC Prela MA) 1944 17 SRfcDA Forfsetzung der feindlichen Angriffe an der italienisehen Siidfront 2000 Fefndflugzeuge von der Heeresflak swt Beginn des Ostfeldzuges abgeschossen - Portsmouth mit Bomben belegt DNB. An dem Ffihrerhauptquartier, - ortliche Einbrncbe im Gegcnangriii be- reinigt oder abgeriegelt. Ein starker Kampliliegerverband hom-bardierte io den spaten Abertdstunden des 15. Mai ieindliche Stiitzpunkte im Kampfgebiet von Cassino mi« guter Wirkung. Es entstanden Brande und Explosionen. Bei Angriiien einzelner briti«cher Storilugzeuge aui den Raum von K 51 n und M a n n h e i m sorvie bei Einiliigen in die K i e I e r Bucht wurden in der vergangenen Nacht 4 ieindliche Flugzeuge abgeschossen. In den ersten Morgenstunden des 16. Mai grifien starke Verbande schwe-rer deutscher Kampillugzeuge die britische Haienstadt Portsmouth mit einer grossen Zahl von Spreng- und Brandbomben an. 16. Mai. Das Oberkommando der Wehr-raacht gibt bekannt: Von der Ostiront wird nnr Srtliche KampitStigkeit am unteren Dnjestr und im Karpathenvorland gemeldet. VerbSnde der Heeres-Flakartillerie schossen seit Beginn des Ostfeldzuges 2000 ieindliche Flugzeuga ab; davon er-rielten alleln 300 Abschtisse die Heeres-llakabteilongen 275 nnd 279. An der italienisehen Sfidiront setste der Feind seine Augriiie unter Eiasatz nener Inianterie- und Panzer-divisionen gegen nnser Verteidigungssy-stem mit Schwerpunkt sudlich Časti-n o iort. Naeh erbittertea wechselvollen Kampien glngen einige Hohenstellungen -rloren. In anderen Abschnitten wurden Poročila z bojišč Dočim je na vzhodu le nekaj krajevnih bojev, sz v južni Italiji nadaljujejo nudi boji Berlin, 16. maja. Po končanih bojih na Krimu so se omejile dne 14. maja obojestranske borbe na vzhodnem bojišču le na krajevno omejeno delavnost Zdi se, da se sovražnik trudi, da bi si pridobil ugodne predpogoje za nove prebijalne poskuse, medtem ko nemške čete izboljšujejo šc nadalje svoje obrambne položaje ter motijo zbiranje sovjetskih čet. Oba zadnja nemška napada ob spodnjem Dnje-(Iru, ki sta vodila do očiščenja sovražnikovih predmostij južno od Gregorio-pola in pri Raskaeetiju, kakor uspešni sunki romunske pehote severno od črte Dnjestr—Liman so hudo zadeli boljševiške priprave za napad. Da bi si sovražnik zagotovil nova oporišča na zapadni obali reke, je izvedel napade, ki so jih podpirali oklepniki s silami v moči bataljona na različnih mestih. Vsi ti napadi so bili razen enega odbiti. Le v velikem ovinku reke med Gregoriopolom in Du-bosarijem, kjer drže nemške čete na vzhodni obali še vedno eno predmostje, je uspelo Sovjetom vdreti z oklepniki in pehoto, ki jim je sledila v nemške položaje. Protinapad na tem predmostju jc še v teku. Ogledniška letala so opazila nadaljnje sovražno dovažanje na prostor severnozapadno od Tiraspoia, nemška in romunska letala so napadla ta zbirališča čet. Uničila so številne oklepnike in tovorne vozove ter onesposobila več topov. V ostalem poročajo z vzhodnega bojišča le o nepomembnih bitkah. Na karpat-skem predmostju in južno od zgornjega Dnjestra so odbile madžarske in nemške čete nekaj krajevnih sovjetskih napadov. Južno od Berezine so ostali sovjetski izvidniški sunki brez uspeha. Obdobje blata se sedaj bliža na bojiščih med Dnjestrom in Finskim zalivom svojemu koncu. Sovražnik preosnavlja svoje sile na nekaterih odsekih. Pri Ostrovu in Pskovu so bambardirala nemška bojna letala premikanja čet, kakor tudi pripravljalne položaje in prve položaje Sovjetov. Zaradi strnjenih oblakov je prišlo le do posameznih letalskih borb, v katerih so nemški lovci sestrelili 10 sovražnih letal. V nasprotju z mirom, ki vlada na večini odsekov vzhodnega bojišča, pa se v južni Italiji nadaljujejo hudi boji, ki so se pričeli pred tremi dnevi. Napad Britancev in Severnoamerikancev, ki so ga pričeli z velikimi nadami in slavo-spevi, je vkljub združenju močnih sil pehote, oklepnikov, topništva in letalstva na razmeroma ozkem prostoru in kljub visokim krvavim žrtvam predvsem indijskih, maroških in poljskih čet ostal doslej brez vidnega uspeha Občutne so bile izgube Severnoamerikancev, ki so bili poslani v borbe na odseku Minturno na Collo San Martino in pri bitkah za začasno izgubljeni kraj Santa Maria In-fante, ki so ga nemške čete zopet osvojile. V dolini Liri in južno od Cassina je sovražnik po začasnem majhnem napredovanju ustavljen in zajezen. Tukaj so sc razvile v nedeljo hude bitke, ko so močni sovražni oklepniški klini, ki so jih podpirali bombniki, skušali povečati svoie majhno predmostje ob Rapidu. Na bojišču je obležalo 50 uničenih in mnogo zelo poškodovanih britanskih oklepnikov, ki so jih napadli nemški grenadirji iz bližine. Napadena sovražna pehota se je umaknila v obrambnem ognju zopet na svoje izhodiščne položaje. V Cassinu, kjer so nemška borbena letala uspešno posegla v borbe na zemlji, ni uspelo Britancem nobeno napredovanje in severno od mesta so vrgli nemški padalski lovci sovražnika z vzvišenega mesta. Tudi v nedeljo je bila nemška obramba močnejša kol sovražni napad, čeprav je več sto britanskih in severnoameriških bombnikov podpiralo sunke, ki so bili izvedeni z velikim številom vojaštva in vojnega gradiva Od svojega cilja, da bi razbil žc mcsece stare toge bojne črte ter da bi pridobil možnost prostega gibanja, jc sovražnik danes ravno tako daleč oddaljen, kakor ob pričetku te nove ofenzive. Na nettunskem predmostju je vladal mir. Pri Borgo Flori jc razbilo nemško topništvo sovražnikova zbirališča čet. Nemške daljnostrelno baterije so povzročile na pristaniškem področju Anzija in Nettuna zopet požare v skladiščih streliva in vojnega gradiva. V tesnem sodelovanju z bitkami na južnoitalijanskem bojišču je živahno obojestransko izvidni-ško delovanje lahkih pomorskih bojnih sil, ki nadzorujejo prevozniški promet v vodah Jadranskega morja. Kakor je že omenilo vojno poročilo, je prišlo do uspešnih bitk pred Anzijem in zahodno od Livorna. Uspešen napad na Neapelj Berlin, 15. maja. Pri nekem uspešnem napadu težkih nemških bojnih lotal na pristaniško področje Neaplja v zgodnjih jutranjih urah 14. maja sla eksplodirali dve ladji, potem ko sla bili zadeti v polno; ladji sta bili bržkone nalovorjeni s strelivom. Tovorni parnik 4000 ton, ki je bil zasidran v vzhodnem delu pristanišča, je bil zažgan. Po močnih detonacijah v bližini pomolov se jo razvil posebno na pomolakih središčih velepožar, ki so ga povzročile bržkone zaloge tukaj vskladi-ščenili pogonskih sredstev in drugih lahko vnetljivih vojnih potrebščin. Močna sovražna obramba ni mogla ovirati osredo to?enega napada. Švica v obrambo nevtralnosti Bern, 15. maja. Na dnevu liberalno-demokratske stranke je obravnaval zvezni predsednik Stamplli angloamcriške izsiljevalne poskuse, s katerimi hočejo zavezniki nevtralne države prisiliti k temu, da sc odrečejo svoji nevtralnosti. Zvezni predsednik je ugotovil, da so nevtralci še nekaj časa predmet malo za-željcne pozornosti vojskujočih se držav. Računati mora s tem, da bo tudi pritisk proti Švici pojačen. Ce se bo to zgodilo, tako je izjavil zvezni predsednik, bo Švica kakor Švedska energično branila svojo pravico do obstoja in življenja. Beseda »Pravica ali krivica, moia jc dežela!« ne odgovarja izrazoslovju Švice, temveč izvira iz angleščine Švica brani le pravico do obstoja na tleh, do katerih ima pravico. Z vprašanjem švicarske nevtralnosti se je bavil tudi zvezni svetnik Steiger. Na zasedanju srednjega stanu jc podčrtal, da Švicarju danes ni treba odgovoriti na vprašanje, na kateri strani se hoče borili. Za njega velja le eno: borba in odpor proti vsakomur, ki hoče napasti deželo. Skrb vsakega Švicarja bodi pripravljenost za izvrševanje svoje službe in ohranitev zaupanja v švicarsko nevtralnost. Japonski letalski uspehi Tokio, 15. uiaja. Cef-arski glavni vojni slan je izdal v ponedeljek dopoldne naslednje poročilo: »Naše letalske sile na Kitajskem so 12. maja z bombniki in lovci trikrat napadle ameriško letališče Suihuan, ki jc oporišče letalskih sil Združenih držav, ter zadalo sovražnim glavnim silam uničujoč udarec. Pri tem napadu so bili doseženi nasleduji uspehi: 7 sovražnih lovcev je bilo sestreljenih; na tleh"je bilo uničenih aH zažganih preko 12 velikih letal in 26 majhnih letal, tako da je bilo vsega skupaj uničenih 45 sovražnih letal.« Nadaljevanje sovražnih napadov na itali- a a ■ v | ■ ■ v v janskem južnem bojišču Protiletalsko topništvo vojske sestrelilo od pričetka bojev na vzhodu 2000 sovražnih letal - Portsmouth bombardiran FiihrerjcT kIutuI stan. 16. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: 7j vzhodnega bojišča poročajo le o krajevni bojni delavnosti ob spodnjem Dnjestru in na k a r p a t s k e 111 prediemljn. Oddelki protiletalskega topništva vojske so sestrelili od pričetka vojne na vzhodu 2.0110 sovražnikovih letal; od tega sla sestrelila oddelka protiletalskega topništva vojske 275 in 279 skupno 300 letal. Na italijanskem južnem bojišču je nadaljeval sovražnik napade z dovajanjem novih peholnih in oklepniških divizij proli našemu obrambnemu sistemu s težiščem južno od Cassina. Po ogorčenih, sprememb polnih bojih smo izgu bili nekaj višinskih položajev. Na drugi! oddelkih so bili krajevni vdori t proli napadli očiščeni ali zapahnjeni. Mofan oddelek trojnih letal je bom bartliral v poznih večernih urah 15. ma ja sovražna oporišča na bojnem področji Cassina i tlohrim uspehom. Našla! so požari ia eksplozije. Pri napadih posameznih britanski' molilnih letal na področje K ii I n a i,1 M a n n h e i in a , kakor tudi pri doleti' v Kielski zaliv so bila v prelcl,1 nori sestreljena 4 sovražna letala. V pi v i h jutranjih urah 16. m n in so napad niofhi oddelki težkih nemških bojnih l< tal brili* r. sko pristaniško n.'slo P n r ; -m o u t h z velikim številom razstrelili! in taiigalnih bonih. Program za evropske narode Berlin, 16. maja Istega dne, ko ae je pojavila v vojnem poročilu prvič beseda »invazija«, je bila sporočena nemškemu narodu in sovražnikom odločnost Fiihrerja, da bo Nemčija to vojno na vzhodu in zahodu brez kompromisa do zmagovitega konca vodila ter uresničila one temeljne stavke, ki bodo zagotovili velikim in majhnim narodom dostojno in varno življenje — prosto židovskih pijavk in kapitalističnih in boljševiških podjarm-Ijevalccv — s temi Fdhrerjevimi beseda mi se prične članek v »Deutsche Allge-meino Zeilung<, v katerem je obrazložen načrt sovražnikov in nujnost, da morajo sile osi in zaveznikov vzdržati. List omenja, da so bile te besede namenjene slovaškim državnim vodjem, vendar veljajo za vse sile, ki se jih tičejo. One so evropski program, ki velja za vse evropske narode, tako velike kakor majhne. Dobesedno piše člankar: »Da Koosevelt in Churchill vodita vojno za židc, ni danes le trditev narodnih socialistov, temveč potrjujeta to sama in njuna okolica. Za ta židovski cilj so odločeni voditi slotisoče britanskih in ameriških mladeničev na bojno polje. Končni cilj pa je boljševi.ška strahovlada nad \ Evropo. Vsak dan se kopičijo uova d stva, ki potrjujejo, da je bila boljševiz; ci ja Evrope potrjena in podpisana \ Teheranu. Žo sedaj je večje število držav katerim je sovražnik priznal ta cilj. Likale na to. da v sovražnem taboru n omenjajo več Estoncev, Letoncev, Latv; cev, Ukrajincev in Poljakov in da tamkn menijo, da so s pogodbo z Benešem i pridobili zase Čehe in Slovake. Tudi Ilrvn lov ne omenjajo več, ker naj Tito v te deželi izvede boljševiške zločine. Kar <• pa Nemčije liče, pa potrjujejo ravno su vražnikove objave zadnjih dni. da je i/ vedba dela krvnika nad nemškim naro dom namenjena boljševikom. Časopis »Deutsche Allgemeine Zr: tung< končuje: »Tako so te stvari dospe! do te točke, v kateri so se slepila naivn demokratov in angleških prijateljev ra blinila v dim. Brutalno in morilsko gro/ boljševizem nad evropsko relino. N' izprosno pa se dviga Evropa, da se upi' z orožjem in da prisiljeno vojno na z.i paZa kaj se borimo«, se vprašujejo že mesece vojaki Združenih držav, ki naj nekje daleč od domovine krvave in umira jo. Za kaj se borimo? To vprašanje si stavi del časopisja Združenih držav, ne da bi čitalcem dalo odgovor na to vprašanje, ki zanima vse kroge prebivalstva Združenih držav. Roosevelt in njegova klika niso niti državljanom Združenih držav niti vojakom odgovorili na to nujno vprašanje. Toda ncivvorška borza odgovarja sedaj na vprašanje, za kaj se bore narodi Združenih držav, daje jasen in zelo pomemben odgovor: za Žide z Walisi rceta, za židovske borz.ne verižniike in lopove se bore narodi Združenih držav, umira ameriški vojak, za nje naska-kuje nemške položaje pred Mcnte Cas-sinora in Minturnom, za nje drvi v smrt. Če je še potreben dokaz, da pokaže svetu, kdo ima v Združenih državah interes za vojno, potem je bila neiv-vorška borza, ona, ki je predložila ta dokaz, ki ga nihče ne more napačno tolmačiti. Borza je potrdila, kar je vsak objektiven opazovalec že od začetka spoznal, da so namreč ameriške dolarske dinastije kakor Barnch, Astor, .Morgan, Rockefeller in kakor koli se še imenujejo vsi oni, ki obvladajo vse zlato in katerih denar določa politični tečaj, povzročili to vojno, ker hočejo zaslužiti z voino industrijo. Ti trgujejo s krvjo vojakov Združenih držav. Čim več vojakov pade na bojnih poljanah, tem več denarja se steka v njihove jeklene blagajne. Ti denarni mogočniki so osnovali gigantsko oborožitveno proizvodnjo in zaslužili 7. njo neštete milijone dolarjev. Za nje lahko traja vojna večno. Njihove vesti ne obtežuje, če za borzne dobičke umirajo milijoni in če izgube neštete rodbine svoje rednike. Kakor dolgo jim prinaša vojna kupčija ogromne dobičke, jih zanima le to, da traja vojna kolikor mogoče dolgo in da jo podaljšujejo. Vsak dan borbe jim pomeni dobiček. Na samo domnevo, da bi bili novi boji v Italiiii lahko začetek konca, so se ti židovski lopovi takoj hoteli izne-biti svojih delnic oborožitvene industrije in posledica it«ga je bil«, da je velika ponudba delnic povzročila padec tečaja. Jasneje ne bi pač moglo bi- ti predoeeno svetu, da vidijo ne\vvor-ški oborožitveni verižniki, židovski borzni magnati in ameriške dolarske dinastije v vojni najboljše kupčije. Kar nam danes jioročnjo iz Neiv Yorka, to so že pred kratkim poročali iz Londona. Tudi tam je povzročilo samo pričakovanje, da je največja bitka za Evropo pred svojim koncem, vsesplošen padec tečaja. Delnice oborožitvene industrije so izgubile v nekaj urah večji del svoje tečajne veljave. Isli židovski borzni verižniki so na delu ob Temzi, kakor v Newyorku, ki hočejo prodati delnice takoj, ko se jim zdi kupčija z njimi tvegana. Zgodovina po/na mnogo sličnih borznih manipulacij. Rotschildova borzna goljufija po bitki pri Waterloojii je postala zgodovinska. Tudi Churchill je že v prejšnji svetovni vojni sodeloval pri sličnem borznem verižnitš-tvu. Ko je med bitko pri Skageraku dal objaviti potek pomorskih bojev, se je to zgodilo po nalogu židovskih borznih verižnikov, ki so padec angleških delnic na ameriških borzah zaradi slabega poročila izkoristili za to, da so te delnice kupovali po nizkih cenah ter so jih pozneje prodajali po večjih tečajih. 21KK) funtov štcrlingov je takrat zaslužil Churchill za to goljufijo. Danes dela zopet kupčije, med tem ko njegov partner Roosevelt obrača svojo politiko na povelja svojega židovskega možganskega trusta, v katerem imajo glavno besedo Baruch, Morgentliau in drugi vodilni dolarski magnati, ki so si pridobili svoje premoženje z lumpa-iijomi in prevaro. Ko je bilo pred kratkim objavljeno, da je prebil Roosevelt svoj »dopust« v hiši židovskega finančnika Barucha in ko smo kmalu za tem izvedeli, da se je vrhovni poveljnik severnoameriških čet v Italiji Clark sestal pred pričet-kom veleofenzive v Baruchovi hiši z Roosevcltom, je postala svetu jasna odvisnost ameriške vlade od židovstva in sedaj, ko prihajajo prva poročila o pričetku bojev v Italiji ter pričenjajo padati tečaji delnic oborožitvene industrije na newyorški borzi, so odstranjeni zadnji dvomi, kdo določa politično in vojaško vodstvo vojne v Združenih državah. Beograd. Položaj komunističnih tolp v sremskih močvirjih je postal zaradi visoke vode Save in okolitve policijskih čet že nevzdržen. Po novem, odbitem poskusu prodora, v katerem so zgubili banditi 13 mož, jc bilo v protinapadu ujetih INO komunistov. Celotno število mrtvih tolovajev se je zvišalo Število ujetnikov na 271. Odklonitev zavezniškega ultimata Bukarešta, 15. maja. Na zavezniški ultimat državam, ki so z Nemčijo v vojni zvezi, da bi se ločile od Nemčije, ie naletel v Romuniji na odločno odklonitev. »Llniversul« prinaša danes na prvi strani članek, ki je oficijelno romunsko stališče k pozivu zaveznikov: med drugim beremo v njem: »Zopet smo postnvljeni pod nepravilno obtožnico. To je stara tragika romunskega naroda. Nekoč smo verjeli, da bo končano ravno s pomočjo onih sil, ki nas danes obtožujejo. Takrat smo tudi verjeli, ko smo bili zapuščeni od vseh strani, da bomo našli pomoči pri njih. Toda takrat smo našli pri njih ravno tako malo razumevanja, kakor danes. Zapuščeni, kakor smo bili, smo si poiskali pomoči tam, kjer smo jo dobili in opirati smo se mogli le na eno samo silo. Romunski narod ni nehvaležen. On .je služil s svojimi neprestanimi žrtvami vsej celini. Danes se borimo za ohranitev civilizacije, ki — kakor je tudi morda skromna — predstavlja iiosest, ki je tudi drugim na razjiolago. Borimo se za človeka, za njegove pravice in njegovo svobodo, kar ni snmo naš interes. Borimo se za svobodo, za cerkcv in borimo se za naš obstoj, za naše pravične meje in to nele z ego-ističnim namenom, temveč v veri, da lx> naš obstoj v legitimnih mejah koristen za evropsko skupnost. To «o težnje našega boja in vzroki, zaradi k.ilei nas obsojajo. Zato smo bili pozvan da se odrečemo našemu obstoju, na pravici in naši časti. Toda mi ne veni jemo na obstoj takih nepravičnih obtožb. Mi ne verjamemo, da zahtevani' preveč, če branimo našo pravico d" življenja, čast in našo civilizacijo in čc hočemo zagotoviti zgodovinsko kon tinniteto romunskega naroda.« Lizbona, 15. maja. Popolnoma brc/ uspešen poskus je imenoval glavn urednik dnevnika »Voz« Corseia Mai-ques ultimat, ki «o naslovili zavezni ki na nemške zaveznike. Ti narodi. -tako piše — so si svesti, da bi jih v primeru kapitulacije zasedle sovjetske čete, ne pa Angleži nli Amerikam-Moskva nikakor ne bi dopustila, (fa 1" Angloamerikanci zasedli one dežele, ki spadajo po sovjetskem mnenju v njihovo področje. Kaj pa pomeni so vjetska zasedba, to vedo vsi narod preveč dobro. V Romuniji še nikakor niso pozabili, da so Sovjeti med zadni" zasedl>o nekaterih romunskih področii na najbolj brutalen način izropali prebivalstvo. Prvo delo Sovjetov v bivših poljskih področjih jc bilo streljanje vodij poljskega upora, čeprav sna javki št. 14. Na sestanku bodo razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi splošnega poraza in razkroja komunističnih čet. Zbrati se raornjo vsi politkomisarji brigad in bataljonov in vsi politični dclavci na terenu. Od 1. do 6. maja se je nahajala pri Sv. Gretrorju osma komunistična »brigada«. Dne 6. maja pa so se nenadno pripeljali po cesti domobrnnci na kolesih. Bilo jih je okrog deset in vsi so bili oboroženi z brzostrelkami. Nenadno so se zapeljali sredi vasi in iz vseh desetih brzostrelk odprli ogenj na nič hudega sluteče komuniste. Pet komunistov je padlo, mnogo pa je ranjenih, med njimi tudi komandant »hriende«. Napad je bil tnko nenaden, da komunisti sploh niso mislili nn odpor, čeprav jih jc bilo preko 300. Novo zalogo orožja so d k ril i domo-J branci v svojih nadaljnjih nastopih na Dolenjskem. Uporabno avtomatsko orožje so odpeljali, oslalc zaloge pa so uničili. Gospodarstvo Nemška prehrana Iz podatkov vodje oddelka v državnem ministrstvu za prehrano je razvidno, da je bilo nemško kmetijstvo pred prvo svetovno vojno neorganizirano. Šele leta 1915 jc bila ustanovljena žitna centrala, kateri je sledil leta 1917 vojni prerhanje-valni urad. Šele leta 1918 je bilo ustanovljeno državno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo. Danes pa vodi kmetski stan kmetijstvo. pa tudi prehranjevalno politiko in prehranjevalno organizacijo. Dočim je v prejšnji svetovni vojni proizvodnja žitaric padla za 33 odstotkov, je sedaj ostala na predvojni višini. To je pomenilo povečanje obdelane površine. Žlasti jc bila posvečena pozornost oljnatim rastlinam med njimi posebej repici. Namesto cvetlic se goji na vrtovih zelenjava. Zelenjava ni danes samo dodatek ▼ prehrani, temveč zaradi vedno večje razširjenosti enotne jedi tudi ljudsko hranilo prve vrste. Ze od 1939 na 1940 je površina pod zelenjavo narasla od 150.000 na 450.000 ha. Tudi za govedorejo ima Nemčija dovolj krme, Zato znaša sedaj nemška proizvodnja masla 730.000 ton in je druga na svetu, čeprav imajo severnoameriške Ze-dinjene države trikrat več krav kot Nemčija in dobe letno samo 750.000 ton masla. Pri preskrbi z maščobami v Nemčiji daje maslo 60 odstotkov. V Nemčiji je bilo v zadnjih časih dodatno razdeljeno mnogo svinjskega in telečjega mesa. Bojazljivci mislijo to primerjati s klanjem svinj v prvi svetovni vojni. Delno to drži, ker je dejansko prašič zaradi velike protrošnje krompirja in žita tekmec človeku. Sedanjega položaja pa ni primerjati s položajem v prejšnji svetovni vojni, ker je poskrbljeno za organično rejo živine. Prašičev ima Nemčija celo več kot v začetku vojne. Sedaj če se pokaže pomanjkanje krmil za prašiče, sc ne kolje takoj in v velikem obsegu prašičev, temveč se pač ne dovoli, da bi postali preveč mastni. Zato posebni dodatki svinjskega mesa ne pomenijo zmanjšanja stanja živinoreje. Nekaterim povzroča skrb' odpad vzhodnih pokrajin za prehrano v Nemčiji. Na to je treba odgovoriti, da Ukrajina vkljub vsem svojim pridobitvam ni bila vpoštevana v nemškem razdeljevalnem načrtu, ker stremi Nemčija za tem, da se prehrani iz lastne zemlje. Vpoštevati je treba še tudi dejstvo, da stoji Nemčiji na razpolago vsa Evropa za morebitno izravnavo v prehranjevalnem gospodarstvu. Število zajcev je v Nemčiji naraslo od 1939 na 1943 od 8 na 34 milij. Te vojske pa ni mogoče nasititi samo z odpadki, tako da so zajci dobivali del hrane, ki je pripadala ljudem. Zato je bilo potrebno omejiti rejo kuncev, kakor je bila potrebna omejitev reje gosi, katerih število jc v zadnjem letu naraslo za 26%. Položaj za prehrano je siccr težaven, vendar je prehrana smotreno urejena, tako da funkcionira skozi 12 mesecev. Toda vpoštevati je treba milijonsko število inozemskih delavcev, ki predstavljajo pravzaprav 13. mesec za prehrano. Vendar je tudi za ta mesec preskrbljeno. Kako težaven je bil položaj, kaže preskrba s krompirjem, kjer je produkcija zaradi neugodnih vremenskih razmer lani Is Trata Nov poraz tolp. »Deutsche Adria-Zeitung« od 14, t. m. prinaša daljše po. ročilo o uspešnem vojaškem nastopu proli komunističnim elementom na operacij, skem področju »Jadransko Primorje«. 12 poročila posnemamo: Ker se je bila delavnost boljšcviških tolp na operacijskem področju »Jadransko Primorje« v marc:i zopet povečaia, so nemške čete v aprili, in v začetku maja napravile nov krepak sunek proti komunistični druhali. Čeprav jc bilo ozemlje obsežno in radi visokeg gorovja in kraških goličav težavno, so imele operacije popoln uspeh. Posrečilo se je organizacijo tolp razbiti in očistiti razsežno, gospodarsko zelo važno pod ročje. Pri široko raztegnjenem nastopu se je posrečilo tolovaje obkoliti in jih konč. no v njihovih goratih oporiščih napasti in iztrebiti. Obonem je vojaštvu uspelo razbiti v teh predelih vsa prehranjevalna in pomožna središča in streti politično, teroristična jedra. Ker so nemške čcl5 radi svoje borbene usposobljenosti da-leko nadkriljevale tolovaje, je poveljstv doseglo v vseh predelih izredno velike uspehe. Našteli smo 1500 tolovajev ubitih, nad 2000 pa ujetih. Poleg lega je bila tudi mnogo pribežnikov, večinoma takili, ki so bili s silo rekrutirani. Število pri bežnikov sc vsak dan sproti dviga, kr se Se vedno oglašajo pri nemških povc!|-stvih ljudje, ki so zvedeli za amnestija, katero je 1. maja razglasil vrhovni Ko misar in so spoznali, da je nadaljnja bor ba nesmiselna. Obseg poraza je razviden tudi lz nc navadno velikega plena. Mnogo strojnic, oklepnih izvrstnih voz, topov, velike mno žine razstreliva in granat ter več sto tisoč nabojev smo ugrabili. Nadalje smo odkrili in razrušili 130 skrivališč, več za log živila in mnogo bolniških postojank Iz vsega poteka operacij se je izka zala skrajno nizka in zanemarjena morala tolovajev. Ta doslej neopazovana nizk stopnja morale ni bila samo posledica težkih nemških udarcev, temveč je bil povzročena zlasti po tolovajskih povelj nikih, ki so v odločilnih trenutkih zbežali in pustili svoje »tovariše« brez vodstva žalostni usodi. Značilno je tudi dejstvo, da se jc eden tolovajskih poglavarje brez boja vdal, ko je uvidel brezuspeš nost svojega bega. Primorsko prebivalstvo se je hvaležno oddahnilo in je radi oč ščenja ozemlja zelo zadovoljno in jc naše čete, ki so imele zelo majhcc izgube, živahno pozdravljalo. Novost pri »Deutsche Adrla-Zeitung Tržaška »Adria-Zeitung«, ki si je zavoljo svoje pestre in tehtne vsebine pridobila širok krog čitateljev, je v svoji številki od 15. maja uvedla zanimivo novost: tre tja stran, ki jc navadno posvečena go spodarskim vprašanjem, jc dvojezična — nemška in italijanska. Članka »Hande! zentrum Triest« in »In Triest gchandcll und beforderte Waren« sta priobčena tud v italijanskem jeziku. Prav tako je dvo jezičen tudi podlistek. Smrtna nesreča. V nedeljo dopoldni jo 55-letna Klara Some šla' po ulici Son nino. Nek motoc.iklist je pridrvel po uli ci in jo podrl lako močno, da je oble. žala nezavestna. Rešilni avlo jo je takni odpeljal v bolnico, kjer je proti v čeru umrla zaradi hude poškodbe lobanje. Nesreče. 15 letna Miranda Colaulti iz Industrijske ulice 1 jo padla v Istrski uli ci tako nesrečno, da se je nevarno pobila po glavi. — 81 letna Marija Go iz ulice Paduina 4 jo v Brunnerjevi u ci padla in si zlomila kost v levi rami Umrli so: Ivana čerinčevič, Salvaior Matelič, Viktor Vizentin, Marija Golob, roj. Cimprih, Uršula Cunja, roj. Bahič, Ana Ziberna, roj. Poles, Albina Uljan. zelo padla. Vendar je bil nemški prehranjevalni položaj vedno tak, da so bili lahko politični in vojaški ukrepi podvzeti vedno brez ozira in brez vpliva na splošni položaj prehrane. * O stanju prebrane v Nemčiji je izjavil državni podtajnik Backe v svojem nedav nem radijskem govoru, da stoje posevki zelo dobro. Tudi stanje nemške živinoreje jc zelo ugodno. Število goveje živine je skoro ravnotako kot pred vojno. Pričakovati je, da bo letos imela Nemčija že toliko goved kot jih je imela pred vojno. Tudi število prašičev zopet narašča z ozirom na izboljšane možnosti prehrane s krmili. Tako je pričakovali, da bo sedanje stanje oskrbe mesa, masla in masti ostalo neizpremenjeno. Poskrbljeno pa je tudi za preskrbo nemške zemlje z naravnimi gnojili in s tem za vzdrževanje njene proizvajalne možnosti. 1fi Denar, topovi in kri... V naslednjih poglavjih bom pojasnil jioglavitne podrobnosti, ki jih je propagandni urad Coiniteja des Forges izvajal, da bi po vojni poostril politične napetosti med dr/avami, in kako je. ta urad1 skušal s tiskom vplivati na mnenje francoskega ljudstva in na mednarodni položaj. Naj se omejim na pojasnilev. da je med 240 družbami, ki so pripadale Coni iteju, ena tretjina teh podjetij izdelovala orožje: topove, puške, strojnice, tiinke, bojne ladje, žične ovire, jeklo itd. Te orožarne so predstavljale večino, t. j. 6 milijard in pol proti celotnemu kapitalu 8 milijard vseh podjetij. Šestorica izmed njihovih gospodarjev: Schneider, de \Vendel, Marine et llomecourt, Denain et Anzin, la Nord- I '.rit in Longwy, so nadzirali 75 odstotkov proizvodnje litega železa in jekla v Franciji. Voditelji« vseh teh podjetij so bili možje od Comitčja des Forges, t. j. člani poverjeništva in ravnateljstvo. Ustava in pravila te družbe so dovoljevala voditeljem velike pravice. Vodilnih članov jc bilo 30. Naj navedem nekaj imen: Franc de NVendel, predsednik; podpredsednik pa Andre l)reux od družbe Acičries et llaut fourneaux do Longwy, ki je bil obenem y. službi banko Miiabeaud; Leo- pold Fralon od Hauts fourneaux. forges et acičries de Denain et Anzin, upravitelj Crddit Foncier; Theodor Laurent od družbe Forges et acieries de la marino et Homčreourt, o čigar inženjirski diplomi ni bilo znano, kje bi jo bil prejel. Bil 'je slamnati mož neke banke in Schneiderjevih podjetjih: Ernest Cuvelette od Acičries et Haut forneaux du Hord-Est, bivši državni rudniški priglednik, ki pa je presedlal v službo velekanitalistov in generalni ravnatelj Schneiderjevih podjetij, Vicaire pa član rednega sveta. Druga dva člana, bivša ravnatelja v pokoju, grof Cotirville in baron de Fraycinet, sta bila častna člana, deloma zaradi plemiškega naslova, deloma zaradi zaslug za kovinarsko industrijo. Teh sedem ali osem oseb je tvorilo skupino, ki jo Franooz z zaničevanjem naziva »marchandfi de canons«, trgovci s topovi. 'a* De Wendeli so bili največji proizvajalci litega železa in jekla v Franciji. Po rodu so bili Nemcu V osemnajstem stoletju so služili še pruskemu kralju. Nekaj let pred prevratom 1789 £a so se preselili v Francijo. Po vojni, 1870, jo en del rudnikov ostal pod j Nemčijo. In lako je en član de Wen-' delov ostal v Nemčiji in je vstopil kot poslanec v Reiehstag; francoski de \Vendel pa je bil tudi izvoljen za poslanca in je v bourbonski palači zastopal svoj okraj. Po vojni 1. 1914 pa je tudi nemški de Wendel prestopil v francosko poslanjev ter zbadanja po čnsopisih. Tudi z ljudmi, ki slučajno niso bili njegovega mnenja, kakor n. pr. Schneider, se je skušal Wendel sporazumeti zlepa. Schneider ie 1. 1930 celo vstopil v Koinanditno družbo de Wendel et Co. Nekoliko navskriž pa sta si prišla ta dva moža na političnem in socialnem torišču. In sicer 1. 1932, k0 je de AVendel v svojem okrožju, v rudarski kotlini v Brieyju v času volitev, doživel veliko razočaranje. De Wendel je namreč prišel v ožjo volitev s 30 glasovi proti svojemu tekmecu, Filipu Serreju, mlademu človeku, ki je Eripadal krščanskim demokratom. Da i uspel, se jc do ,Wendel poslužil vseh mogočih sredstev; zbobnal je skupni vse sv«»je somišljenike. Toda, ko je bil izvoljen, se je za predsedništvo zahvalil, in je presedlal v senat, kjer jc zajsedel mesto, ki ga je zapustil Le-brun, ko je postal predsednik republike. Poraz je huda reč. marsikomu, vzame pogum, de \Vcndelu ga ni. De AVendel je, kakor kralj: on lioTe vladati, njemu se hoče ugleda in priznanja. Časopisje mu je rado peM hvalo. Dne 28. februarja 1933 je ncl.i urednik »Tempsa« napisal pod zaglfiv-jem »Politične zadeve v Franciji«, sledeči člauek: »V okraju Mcurtlie — ci — Moselle živi odlična in zanimiva osebnost, o kateri moramo spregovoriti. To je s-Francois de Wendel. Nedavno je bil izvoljen za poslanca v okrožju Bricvjii, zdaj pa je senator okrožja Muerthe-et - Mosellc. Osebnost Fran^ois dc Wendela nadkril ju je, v vsakem oziru, osebe svojega okrožja. Njegov vpliv v politiki naše dežele jc zelo pomemben. Njegovo delovanje je tako obsežno, da je težko točno opredeliti njegov delokrog. Visoko cenim osebnost g. dc \Vendela, n jegovo izredno prijaznost in uslužnost in inteligenco. Občudujem njegov močni in stanovitni značaj. Gosp. Franc de Wendel je odlična osebnost. Njegov govor je izčrpen, prepričevalen in razgledan v splošno korist domovine, celo takrat, kadar poteguje z a navadne gospodarske koristi.« Lepo slovesnost no Studencu in Fužinah Preteklo majnižko nedeljo si je izbrala Marija, da sprejme v svoje posebno varstvo družine, ki so se posvetile Njej na Studencu in Fužinah. Odziv k tej posvetitvi jo bil nad vse pričakovanje lep in prisrčen. Vse družine so kar tekmovale, kako bi se za to družinsko slovesnost čim lepše pripravile: zunanie in notranje. Družinski oltarče* 60 okusno okrasili s cvetjem in svečami, na njem pa je kraljevala lepa Marijina podoba ali kip. Nekatere družino so imele dragocene umetniške, že nad sto let stare slike. Begunske družine na Studencu so napravile prekrasen skupen oltar, kjer so ee posvetile Mariji. Prav tako so se posvetile V6e družine upravnega osebja v umobolnici. VI-š'k priprave je bil v nedeljo zujtraj, ko so skoraj vsi pristopili k obhajilni mizi. Ob dveh popoldne se je posvetitev začela. Družinski očetje so io pred hišo čakali na duhovnika. Pogosto so se pridružile slovesnosti še sosedne družine. Zo pri nagovoru 60 mnogim stopile solze v oči. Ko pa jo pred blagoslovljeno podobo vsa družina z očetom in materjo na čelu molila »Pozdravljena Kraljica«, so zadrh-tela 6rca ter slovesno in občuteno zmolila posvetitev družino brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Navdušenje se je posebno pokazalo pri petju Marijinih pesmi, ki se je nadaljevalo šc, ko je duhovnik že odšel. Zaključek slovesnosti je bil v prostorni kapeli umobolnice, ki 6e je napolnila do zadnjega kotička in jih je mnogo moralo ostati šo zunaj. Mogočno je zadonela iz vseh 6rc zahvalna pesem. Res, pokazalo sc je, da so naiše družine Marijine in da globoko cenijo Njeno varstvo. Naslednjo nedelje bodo sledile tej posvetitvi še ostale vaši župnijo Device Marijo v Polju. Prenos je tudi v gospodinjstvu velikega pomena Včasih so imele mnoge gospodinje navado, ki jim je nudila mnogo lepega in nedolžnega razvedrila. Po vsako cikorijo, po vsak kilogram soli so tekle posebe. Pa ae je malo poktepetalo v trgovini, malo na poti domov in čas je minil. Če jc bilo treba spraviti domov kako vrečo moke, pa je bil trgovec ves blažen, če ie mogel stranki napraviti uslugo in ji blago dostaviti na dom. Sedaj pa ni več tnko. Čakati je treba sedaj tu, sedaj tam in gospodinje so vesele, če opravijo v špeceriji kar z enkratnim obiskom, kajti sicer se utegne zgoditi, da se preostali odrezki nakaznic izgube — in nesreča je tu. Je torej vprašanje, kako vse te zavitke, vrečice in škrniclje, ki se pri večjih družinah kar nabero, spraviti domov. Odkar so ljudje iznašli voz, se jim tovorjenje na hrbtu aH prenašanje v rokah kar upira. Pa tudi, kar ie preveč je preveč. Eden bi ne mogel vsega odnesti, da bi pol družine odkorakalo po blago ln ga kot tovorna karavana odneslo domov, sc marsikje ne morejo odločiti, pa tudi časa nima vsak. In v središču mesta, kjer so sicer prav čedna stanovanja, ne dobiš v hiši prostora, kamor bi spravil voziček. A tudi če bi prostor bil, bi bilo treba danes žrtvovati za tako prevozno sredstvo cel kapital, nekdaj pa je na to pomembno pripravo le malokdo mislil. Nekaj zato, ker so trgovci tako radi napravili uslugo, nekaj zalo, ker je kolo prav dobro opravljalo posel vozička. Pred mescci je bil voziček ključ do kurjave. Po dolgem moledovanju H je tvoj stari trgovec obljubil prodati nekaj kilogramov premoga ali drv. Ko je prejel trgovec pošiljko, so že čakale na njegovem dvorišču desetine vozičkov. Večina »konjičev« se je vračala zadovoljna domov, nekateri pa so se kislo držali, čeprav niso peljali težko — saj niso prišli na vrsto. No, je bilo pa drugič več sreče. Tisti, kl voza ni mogel dobiti, seveda tudi do kurjave ni prišel V dnevih, ko so se družine prijavljale, kje bodo kupovale nakazano kurjavo, si bral v časopisih oglase: »Tvrdka X Y se bo potrudila, da bo strankam kar najbolje postregla s kurjavo. Za malenkostno odškodnino bomo dostavljali tudi na dom.« Tako bi vozički spet izgubili na pomembnosti. Vendar nekatere stranke še vedno rajši hodijo same po kurjavo, da so zraven, kadar se tehta »črno zlato«, in da ga same odpeljejo, ker se menda dogaja, da nerodni vozniki med vožnjo vse preveč stresajo tako dragoceni premog. Mestne gospe res nimajo vozičkov, pa tudi sicer se nekaterim vedno zdi, da ta pritiklina ne pristaja k vsaki obleki. Blago iz trgovine ali trga pa je le treba spraviti domovi Rešitev so našle mlade mamice: poletni otroški vozički so za ta posel sila primerni. Kmetovalci! Posadite na ona mesta, kjer seme sončnic n) vikalilo, novo seme, kl ga dobite pr! občinskem uradu. Ker je to seme dobro kaljiro, dajte v eno jamico dra do tri irnja. Sadite tudi čimveč bnč med koruzo in sončnice ter ob robu n.iiv. Tako boste mogli v čim večji meri zadostit! zahtevi naredbe o obvezni saditvi oljnih rastlin. Novi grobovi + Marija Pasrhali. V Ljubljani je izdihnila gospodična Marija Paschali. Blaga rajnic.a počiva na svojem domu na Poljanski cesti 31 do dneva pogreba. Pokopali pa jo bodo v sredo 17. t. m. ob štirih popoldne iz kapele sv. Petra lia Žalah. — Naj rajnka počiva v miru, vsem njenim dragim našo iskreno sožalje. Zgodovinski paberki 17. velikega travna. I. 1886., se je rodil Allon* XIIL. kralj španski. Španija je preživljala v preteklem stoletju težke notranje boje. Po izgonu Francozov so se vršile borbe med liberalci in konservativci za ustavo in proti njej. Tem bojem in revolucijam, v katere so po sklepu kongresa v Ve-roni 1823. 1. posegli celo Francozi, so sledile borbe za nasledstvo med Don Carlosom in Kristino, oziroma mladoletno Izabelo. Sploh je bil Pirenejski otok poleg Balkanskega najbolj nemiren del K v rope. V času vlade Alfonza se je Španija kljub velikim težavam zaradi bojev med posameznimi, po samostojnosti hre-penečimi deli države in vstajam, ki so jih povzročali revolucionarji, notranje utrdila. Imela pa je velike težkoče v vnanjih posestih, zlasti v Maroku. Zadnji ostanek nekdaj obširno posesti v Ameriki je povzročil vojno z Združenimi dr» žavami, v katerih je zgubila Španija Cu-bo in Filipine. Nevtralnost v svetovni vojni je prinesla državi velike gospodarske koristi. Po vojni je Španija znova preživljala težke dni, ker so bolj prevladovalo republikanske stranke, je kralj Alfonz XIII. zapustil domovino, Španija je postala republika. Morala pa je preživeti še strašno Golgoto državljanske vojne, preden je dosegla toliko zaželeni notranji red in mir; 1. 1891., je umrl v Gorici pe«nTk Jeniko Ivan. Rodil ge je v dec. 1833. 1. v Prašah na Sorškem polju, dovršil gimnazijo v Ljubljani, nato je študiral v Gradcu klasično filologijo in slavistiko. Služboval je v Ljubljani, Kranju in Gorici. Zgled in slava brata Simona sta mu dala poleta, da se jo lotil pesništva, lVvo poskuse je objavil kot visokošolec. Leta 1882. je izdal zbirko »Pesmi«, sodeloval jo še pri Kresu in Slovanu, večinoma s pripovednimi pessmimi. V Jenkovi liriki prevladujejo pokrajinska raz-položenja in domoljubna čustva, pri čemur so vsiljujejo retnmiscence na pesmi brata Simona. Nekoliko bolj svojski je v romancah. aasBaaaaBBHBHMuaauBBB Ne samo stanovanje, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno jo hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. Še mnogo bolj pa se lo občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. Za današnji dan Koledar Sreda. IT. velikega travna: Kriiev teden; Paehal Bajl., »poznavalec; J o* t, opati Bruno, ikof. Četrtek, 18. velikega travna: Vnebohod Gospodov; Erik, kralj ln mučenec; Aleksandra, devlea ln mučenloa. Dramsko gledališče »Azazel«. Bed A.. Ob 18. Operno gledališče »Manon«. Rod Sreda. Ob 18. Kino Matica »Indijski nagrobni spomenik« ob 1}. IT, It. Kino Union »NJerova najboljša vloga« ob lt ln 19.15. Kino Sloga »Vestnost obmejnega uradnika« ob 18, 19. Lekarniška služba Nota« • t ■ I b • ibsjo | • k a r ■ »i mr. Sušnlk, Marijin trg *; mr. Den-Klanjšflek, Gospoevetaka cesta 10, tn mr. Bohino ded.. Rimska cesta 81. Cepljenje zoper koze Današnjo sredo 17. maja bo mestni fizikat cepil zoper koze otroke iz okraja Šmartinske ceste ob 17. uri v ljudskt Soli na ŠmartinAi cesti, prav tako ob 17. uri tudi otroke lz Bežigrajskega okraja v ljudski šoli za Bežigradom. V petek 19. maja ob 17. uri bo spet cepljenje zoper koze v Mestnem domu za otroke iz središča mesta, prav tako pa tudi ob 17. uri v zavetišču v Zoleni jami za otroke iz okraja Moste. Dnevne novice Mala ladointca sa pokojno Marijo Ur-bančlč 1» Trebnjega bo v sredo, IT. maja. ob T zjutraj pri uršulinknh. Trebanjct vab. ljonll Prijava posevkov. Za vse kmetije in sploh vsa obdelana zemljišča na področju mestno občine ljubljanske morajo pridelovalci, torej lako lastniki kot najemniki ali uilvalol, do »1. maja napraviti prijavo posevka. Tudi oni prldolovalol, kl stanujejo lsven občino, morajo posovke naznaniti ti-V petek 19. maja ob 17. uri bo tudi I sti ob6illl> kJer obdelujejo »eraljo. Mostno cepljenje otrok z Brda in s Cesto dveh tUp„nst»0 poziva vse pridolovalee. naj pri- cesarjev v salonu gostilne »Karo«. K eepljenju morajo starši pripeljati vse lansko leto tn letos januarja in te-hruarja rojene otroke ter sploh vso otroke, ki niso bili doslej cepljeni ali pa pri njih cepljenje doslej ni bilo uspešno. Vsi predpisi o obveznem cepljenju soper koze so razvidni na razglasih, nalepljenih po občinskih razglasnih deskah, na cerkvenih vratih In po šolah. Naročajte »SVET« Dramsko gledališče Sreda, IT. maja, ob 18. »Aiaiel«. Bed A. Četrtek. 18. maja, ob 18: »Zemlja«, Izven. Cene od 34 lir navzdol. Ivan Pregelj »Azstel«, latolgra v petih dejanjih. V glavnih vlogah nastopajo: Marija Magdalena — Boltar-Okmarjeva, Juda ls Kerlota — Jan. Suzana — Kraljeva. Lla — Basbergerjova, Joel — VI. SkrbinSok, Aslm — Blteno, v ostalih vlogah velik del dramskega ansambla. Režiser M. SkrbinSek, soenograf arh. V. Osjšek, kostnml J. Vilfanove. scenska glasba prof. Tomo*. Strlndhergova »Nevesta s krono« name. sto preložene Moretov* »Done Piane«. Ker ee zaradi obolelosti in tehničnih ovir premiera »Done Dlane« ne more vrflti ob določenem č-aan, bodo dobili abonenti modtem predstavo »Nevesta s krono«, kl je bila ie začetkom sezone določena sa abonma, a »o zaradi dolgotrajne obolelosti Mire Danilove ni mogla vriitl. Bed Prvi bo imel »Novesto s krono« ▼ torek, 23. L m. Operno gledališče Sreda. IT. maja, ob 18: »Manon«. Rod Sreda. Cotrtek. 18. uaja. ob 18: »l>on Jnan«. Bed Cotrtek. Massonet »Manon«, opera v 4 dej. Osebe: Manon — Heybalova, Pousette — Barbiče-va, Javotte — Baukartova, Rosette — Jančarjeva, Chevaller de« Orleui — Llpušček, Orof des Grleui — Betetto k. g., Leseaut — Janko, Marfontadne — M. Sancin, Bretlgny — Dolničar, 1. gardist — Langns, J. gardist — Menein, seržent — Jelnlkar. 1. slika se godi na dvorišču gostilne v Amienau, J. slika v stanovanju de« Orleuza v Parlzn, 3. slika Coura la Roin«, 4. slika v seminaru St Bnlpice, 5. slike r hotelu Transylvania, 6. slika na ceetl t Havre. Dirigent dr. D. Svara, režiser O. Dohevee, scenograf inž. E. Frans, kostumi D. Kačarjeve, Frančiškanski oder Nedelja. 21. maja. ob 18: »KralJIt« Vzhoda«. Zgodovinska drama. "SVETU « |e bogato pisana beseda Oddajnlfta sknplna »Jadranske primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored sa IT. maj: T Poročila v nemščini — T.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nomščinl — 9.10 Koračnica, napoved aporeda v nemščini ln alovenSčinl, nnto koračnica — 12 Opoldanski koneort — 12.30 Poročila v nemščini ln alovenSčinl — 1145 Veseli ivo^l za premor — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vsakemu nekaj — IT Poročila t nemščini in slovenščini — 17.15 Otroško uro vodi Slavica Vencajz — 17.45 Drobni napevl — 19 Slovensko pesmi poje torcet sester Dobršek — 19-30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medlsrra — 20 Toročlla v nemščini — 20.15 Ljubljanski komorni duo Trost-Slajs — 21 Badio zapoje vsakemu svojo — 32 Poročila v nemščini 22.10 Glasba za lahko noč. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Anweisung von Wein Oast*irtachafton und Welnachiinke, die keine \VeinvorrKto hahon und Im Monato April keine Anweisungcn »um Ankanf von \Vein erhalten hahen, bekommen sio ani Mlttwoch, den 17. d. M. und zwar Betriebn mit dem Anfangshnehstnhen O hls Seh und am Freitag, den 19. d. M. von T bis Z von 8 ble 11 Uhr. Anksufbowllllgnngen ertollt »Prevod«., Novi trg 4.III, (Zlmmer Sila). \Venn dio Ankaufbewilligung dor Annhaber dos Be-triebos elgenhiindig hebt. geniigt die Vor legung der Kennkarte. FUr die Fall abor. dass die Ankauf»bewllUgung eine nnilcro Person behebon wird, Ist die Vorlago der Mitgliederausweise der Gastwlrtgenosson-eehaft oder de« Registers fiir dem Ausvhnnk vrm Alkobolgetrlinken des botreffenden Bo-, triehos notivendlg. Obvestila »Prevoda« Nakazilo vina Gostinski obrati In točilnice vina v ob. čini Ljubljana, katere so popolnoma brez vina in v apriln niso dvignili nakupnto «a nabavo vina, prejemajo nakupnlee v sredo. 17. t. m. za obrate s znčetno črko O do S in v petek dno 19. t. m. za črko T do 7„ dnevno od 8. do 13. ure. Nakupnlee deli Prevod, Noyl t.rg 4-III, (soba St 20n). Ako dvigno naknpnleo za nabavo vina lastnik obrata sam, zadoatnjo predložitev osebno Uk&znie.e. V primorn, da pride po naknpnleo druga oseba, mora ta prinesti izkaznico gostllnlčarsko zadruge ali register za točenje alkoholnih pljn-5 dotične-ga obrata. Javo posevkov Izpolnijo v določonem roku. Po tiskovin« naj pridejo r mostni gospodarski urad. soba 15, v Boethovnovi nlioi 7, meil uradnimi urami. Obiščite RAZSTAVO slik Remoc-Trnkoczy v galeriji Obersnel. Odprtu bo nepreklicno samo še v sredo in četrtek. Semenski krompir — oneldovee — dobe lahko podružnice Sadjarskega In vrtnar skega društva »a svoje člane dane«, t J. v sredo. 17. maja, od 8—13 in od 15—18 pri Gospodarski z v o?, i na Dunajski cesti. Podrui-nioe naj prlneeo * sotioj vreče in denar. Zastopniki podružnic naj «e prej Javijo pri Sadjarskem drli«. vu, da bodo dobili naka žila za krompir. Krompir e« bo delil «amn podružnicam, no pa posameznim članom, kl naj se zato takoj prijavijo pri svojih podružnicah. Igra »Kraljica Vzhoda« ho t nedeljo. 21. maja. ob 18 v frančlakanski dvorani. — Predstava na Vuebovhod odpade, r* Vslop-nioe v trgovini Sfillgoj. Zbirka Bogoslovna knjllnlea — (Cerkvoni očetje! Svetega Avrelija Avguština izbrani spisi It. zvezek: Govori o Janezovem evagelljii II. del. — Provedel, uvod In opombe nnpia»l Fr. Ks. Luk man. — 403 struni, broširana 70 lir, vezana 95 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo S — Miklošičeva cesta 5 Državnim nameščencem — aktivnim tn upokojenim — ki Imajo sadna drevesa na svojih vrtovih, bom na leljo brezplačno preglodoval stanje sadnih dreves, dajut vsestransko ustni pouk ln pismena navodila v notranjosti bloka v LJubljani. Kdor to icll. naj čimprej pošlje pismeno obvestilo, v katerem naj navode točen na«lov in čas, kdnj je običajno dnina. Pregledovanju bom vrSil po vrsti doipelostl prijav. Poudarjam, da ne sprejemam nobenega honorarja. Anion, Bleiwelsova cesta 48.111. tod gostilno pri »Levu« na desno, druga Štirinadstropna hlšn). Tečaj o negi In prehrani dojenčka, ki «» bo vršil na oddelku za zdravstveno zaščito mater in otrok Higienskega zavoda (Dečjl ln materinski dom. Llpičova 3). se prične 23. maja t. 1. ob 1«. TeftaJ traja tri t«dnr> ter Je brezplačen. Vpisovanje te vrši v Dočjom domu vsak delavnik dopoldne. Vsakdanja Utibliana po kronistovih zapiskih Zolija jc letos prinesla obilo dežja »Zofija letos drži svojo tradicijo«, tako in slično so tekli poinenki med ljubljanskimi občani v tramvajih, javnih lokalih in drugod. Letos jo bila Zofija primerno močno deževna, hladna, ko ju bila lani brez dežja io zelo vroča, saj jo bila na Zofijin dan dosežena maksimalna dnevna temperatura + 26.8° C, da so se nekateri žo sončili in kopali, a letos je bila najvišja temperatura samo 13.8" C nad nič i o, višina temperature, ki je bila gotova leta dosežena že zjutraj in tudi ie letos. Močni nalivi so so najprej vrstili dopoldno okoli 11 po letnem času, kakor tudi popoldne in ponoči. Dežomer na univerzi jo nameril 9.5 m/m dežja v času od ponedeljka zjutraj do tortca zjutraj. Od petka 12. t. m. do torka 16. t. m. je padlo vsega 42.8 m/m dežja, primerna količina moče, če pomislimo da pomeni ta številka toliko, kakor d« je v tem času padlo v Ljubljani na I kvadratni meter 42.81 zračne vode, na 1 km* pa 428.000 hI. Zemlja jo izdatno namočena. Cerkvena tatica obsojena Mali kazenski senat je obsodil 52-letno samsko zasebnioo I. R., po rodu iz okolico Škofjo Loke, zaradi zločina poskusa tatvine na 5 mesecev strogega zapora. Zasebnica Ivana je bila že večkrat zaradi tatvino kaznovana. Letos 1. aprila je prišla v kriievniško cerkev in KULTURNI OBZORNIK Premiera v Operi: »Manon« Ze v stari grški mitologiji dobimo obilico snovi, ki je vedno znova privlačevala stare, srednjeveške pa tudi sodobne dramatike; tudi novodobni operni libretisti so se radi zatekali v ta svet, še rajši so pa jemali svojo snov iz splošno znanih, že uveljavljenih in dramatsko močnih romanov, ki so jih svojemu namenu primerno prikrojili. Neredko so se tudi različni skladatelji zagledali v isto snov in jo vsak pod svojim vidikom oblikovali. Tak je bil slučaj s Prevostovim romanom »Manon Lescaut«, čigar snov sta zgrabila Italijan 1'uccini in Francoz Massenet ter jo obdelala tako, kot jima je narekovala njuna različna narodnost, šola, glasbena tradicija, slogovna usmerjenost in doba, v kateri je delo nastajalo. V Ljubljani sta bili obe operi izmenoma že igrani. V zadnjih dneh je bila po daljšem premoru izvajana Massenetjeva »Manon«, delo, ki je privlačno za poslušalca z dramat-ske, pa tudi, čeprav ne za vse enako, z glasbene strani. Glavni izvajalci letošnje predstave so bili naslednji: največjo težo dela sta gotovo nosila Heybalova in Lipu-šček. Prva je izvajala naslovno vlogo; že igralsko stavi ta .vloga na pevko take zahteve kot malokatera druga; pevka mora preiti dolgo razvojno pot od mladega, neizkušenega dekleta, ki ji je korak usmerjen v samostan, preko prve, zanjo usodne ljubezni, ki hipno z vso močjo zagori v njej in jo vodi v strmi krivulji mimo največjega ljubezenskega razkošja do globokih razočaranj in nazadnje v fizično smrt. Za petje je vloga sicer hvaležna, a izredno naporna; pevna je v najboljšem smislu besede, zraven pa tehnično v svoji razsežnosti in izrazno zaradi preobilne čustvenosti zelo zahtevna. Pa jc Heybalova prve in druge težkoče gladko obvladala. Ne bi rekli, da je že takoj pri prvi predstavi segla do vrha in izčrpala vse možnosti vloge; tudi v lanski »Thais« je s prvimi nastopi postavila zanesljiv temelj, ki ji je služil za izhodišče nadaljnjih uspehov. Tako se l>o tudi v prvih nastopih v »Manon« povzpela do vrha, s katerega se bo razgleclula, kje in kako bi sc dala ta vloga še popolneje ne samo peti in igrati, ampak živeti. To je pa tudi zadnji in edini resnega stremljenja na odru vredni^cilj. — Od srca smo bili veseli Lipuščka v vlogi mladega De Grieuxa. Na Lipuščkovem zgledu je videti, kako pevec resno dela na svoji izpopolnitvi, kako se kritično presoja, kako se ne zadovolji z en- kratnim uspehom, ampak hiti od ravnokar doseženega smotra^ k novemu, ki se mu blesti v daljavi. Zato gre tudi njegova razvojna pot v ostrem vzponu navzgor. Če bo vzporedno s petjem oblikoval še svojo igro, potem smemo od njega upati še lepših do-segljajev. Očitno jc pa že sedaj, da so njegovo najsrečnejše torišče vloge kot jc bila ta, ki jo jc odpel v »Manon«. Okoli teh dveh glavnih nosilcev vlog so se grupirale manjše, vendar za celoten razvoj pomembne osebnosti. Omenimo dovršeno podajanje, kot ga je na primer pokazal Betetto, Janko ali Dolničar. Pa tudi Barbičeva, Baukartova, Jančarjeva in M. Sancin, Lan-gus, Menein ter Jelnikar so pripomogli k uspehu. Opero je dirigiral dr. Švara. Melo-dijoznost, tudi sladkobno sentimentalnost, ki jc je polna Massenetjeva glasba, nagle čustvene vzpone, opojno čutno barvitost: zgolj lastnosti, o katerih bi sodili, da so dr. Svari kot snujoče-mu glasbeniku odmaknjene: vse to je v svoji interpretaciji verno podal. Tudi ravnovesje med odrom in orkestrom je bilo srečno vzpostavljeno. — Režimi je C. Debevec. Smernice, ki ga vodijo pri njegovem delu sploh in katerih se je držal pri tem delu posebej, so obširno podane v »Gledališkem listu« in jih je težko zgostiti v nekaj običajnih fraz; zato: vide »Gledališki list« št. lil Hvalevredna jc predanost, s katero se je lotil tudi dela, ki mu po svojem osnovnem nastrojenju morda manj odgovarja. — Omenimo še odrsko opremo, ki jo je izvršil scenograf E. Franz, in izvirne kostume, za katere je napravila zasnutke Dagmar Knčcrjeva, katere ime se je ob tej priliki menda prvič pojavilo v Operi. Tudi delo slednjih je pripomoglo k zunanje blestečemu uspehu dela. Da je namreč »Mation« dosegla uspeh, o tem ni mogoče dvomiti. Ali relativen ali absoluten, v tem je vprašanje. Kljub dejstvu, da je vsa predstava izzvenela v navdušenem odobravanju, je bila na odru vendar očitna neka zastrtost in v občinstvu neka zu-držanost, to celo ob prizorih, ki naravnost izzivajo njegovo navdušenje. O vzrokih ne bomo razglabljali, ker bi morali pritegniti k razmotrivanju skladatelja, njegovo splošno, danes nam vendar žc nekoliko odmaknjeno usmerjenost, njegovo nam vsem znano in dramatično mnogo močnejšo »Thais«, obuditi bi morali spomine na prejšnje izvedbe »Manon« v ljubljanski Operi ter potegniti v predmetnem slučaju morda brezkoristno paralelo med bivšimi in sedanjimi pevci in dirigenti. Analizirati bi morali tudi občinstvo, ki ni najbrž vse na Masse-netj evo struno uglašeno. Vse to bi nas vedlo predaleč, zato danes pri vsem lepem uspehu samo opozorimo na to majhno razglašenost. Nadaljnjim predstavam samo želimo, nnj bi si osvojile srca .vseh poslušalcev 1 M. T. skušala v kapeli pobrati lz nabiralnika denar. Prijela je nabiralnik in ga hotela s ponarejenim ključem odpreti. Zasačil jo je cerkovnik. Ohtoženka jo v bistvu priznala dejanje, toda zanikala, da bi bila imela namen pobrati denar iz nabiralnika. Priča cerkovnik jo je močno obremenil. Zato se je sodišče prepričalo o njeni krivdi. Meso je prodajal po 65 lir Razprava pred kazenskim sodnikom poedincem na okrožnem sodišču. Predmet: prodaja telečjega in govejega me-fca po verižniških ccnab. Obtožena je bila žena Vrhničana Ivana J., ki je letos 25. aprila na Vrhniki prodajala telečje m oso — do 50 kg — raznim odjemalcem po 65 lir kg in tudi nekaj cove-jega mesa. Obtoženka Je v obtožnici mi -vedena dejanja priznala. Zaradi prestopka člena 7 uredbe o cenah od 13. marca 19-11 in uredbe o racijoniranju in razdeljevanju mesa od 15. decembra 1(M1 jo bila obsojena na 3 mesece zapora in 50(10 lir kazni ali še nadaljnjih 100 dni zapora. Sodišče je tudi potrdilo zaplembo blaga. Nesreče ln poškodbe V Langusovi ulici št. 11 stanujoči Janez Kuront si je pri nogometu zlomil nogo. Dobil je močan udarec v nogo. — Neki voznik je na Celovški cesti povozil G-l-letno zasebnico Kozo fldnigbllodovn, ki je dobila notranje poškodbe. — V Za-gorici pri Črnučah je padel v ogenj 13-letni posestnikov ain Joško Strah. Dobil jo poprej živčni napad, da se je onesvestil ln se nato močno opekel po životu. — Na Brezovici se jo po vsem životu močno opekla 1-letna hčerka železniškega čuvaja Lenka Isteničeva. I.o-nec z vrelo vodo se je na njo prevrnil. — V Vidmu pri Dobrepoljah si je tl-letni posestnikov sin France Šteh pri padcu zlomil levo roko. Lepe kmečke zgodbe IVANA M A TIC1Č A: rani s Kresfnia morda še nimale. V njej nI surovosti, ki lako rade za dejo v podobne knjige, temveč je polna optimizma. Se la mesec izidela nadaljnji dve knjigi Slovenčeve knjižnice Dušan Radič« VOS Maks Metiger: Pfonlho poiule no Madatfashar Obe bosla zanimivi, obe za vas. Postanite naročnik Slovenčeve knjižnice! Krpa na krpo - skoraf zopet uporaben čevelj Marsikdo si danes beli glavo, kako bi obnovil stara, že zavržena obuvala Prava iznajdljivost si zna vedno pomagati »Boj je oče vsega,« je rekel stari grški modrijan Heraklit. Marsikdo bi rekel: »Da, res; boj je res oče vsega — namreč vsega zlega.c Vendar, kar je ros je res: Iznajdljivost ljudi ni nikdar taJio velika kot v vojnih časih. Pa še nekaj: Ni boljše šole za skromnost. Navadimo se ceniti marsikaj, kar bi nekdaj zavrgli in učimo se spoštovati delo, ki bi se ga včasih kdo sramoval. Izkaže se, kaj je človekn najbolj potrebno i« to dobi tudi pravo ceno: Ta ka blago, kot delo. Ej, biti v dobrih odnosih ali celo v sorodstvu s kakim čevljarjem je dane« /lata vredno! (Razeai seveda, če bi bil mož tako neusmiljen, da bi še vedno veljalo: Kovačeva kobila in štištarjeva žena ata vedno bosi.) Čevljev za popravilo je vsak dan vet veem dajati prednost pa spet ni mogoče, čeprav vsi tožijo: »Se mi mudi. Nimam kaj obnti!« Včasih so take prošnje tudi upravičene, kot nam pove ta /godba: Nekdo je imel dva para čevljev. En je bil pošten izdelek poštenega čevljarja, vendar mu je zob časa že načel nekdanjo lepoto. Kljub temu se v njih ni bilo bati mokrote, razen, kadar so podplati zazijali po popravilu in prav tiste dni je bilo tako. Z drugim parom pa je bilo čisto drugače. Rjavi boks se je lesketal v prvotnem sijaju, nogam se ni bilo bati ne otiščancev ne kurjih očes, tako so bili ti čeveljčki mehki in prožni. Pa se je izkazalo pri natančnem ogledu, da kljub vsem tem odlikam podjetje ni imelo zgube, ko je prrd dvemi leti čevlje prodalo celo /a tiste čase malenkostno ceno 120 lir. Vse, razen zgornjega drla čevljev in gumijastih podplatov ter peta je bilo — papir. Spričo tega se je ubogi nekdo skrbno varoval, da bi izpostavil svoje »nobel« čevlje preizkušnji in šel z njimi ven ob grdem vremenu. Milo je prosil čevljarja, naj restavracijo onih -poštenih« čevljev opravi čimprej, a kaj se hoče: čarati se ne da. Prišel je usodni dan 2"V marca tega leta. Sonce je prisijolo v sveže jutro in tisoči iskric so zažareli na kristalč-kih vlažnega snega, zadnjega v tem letu, padlega med nočjo. Ubogi Nektfo ni videl te lepote, ni čutil opojne svežine zraka. Previdno jc stopal ob hi--ah in iskal ob zidu suhih mest, kamor bi položil podplat. V nekaj skokih je sinil preko ceste in že je bil na izči-ščenem pločniku. »Do pošte ho sedaj šlo,« si je mislil; mož se je varal. Čeprav je sedma že odbila, je bil pred Novo Založbo brozgasti sneg še nedotaknjen. Pogrelo ga je: »Ko bi hiša vsaj napnšč imela, bi se človek ob zidu po suhem pomikal naprej. Ah; naj ho. Kar bo!« — Ogabno je cmokalo pod podplati... Gorje! šubičeva ulica je bila pravo jezero, kajti snežena brozga je Zamašila požiralnike. »Nič ne pomaga,« je zagodrnjal Nekdo in se pognal preko vodovja. — Otf tod naprej je bil pločnik čist. V potrtem srcu se je zbudil np, d« morda le ne !>o katastrofe. »Za božjo voljo, pohitite mojster,« je pritarnala takoj po kosilu gospa Nekdo k svojemn čevljarju. Moj mož je danes prišel domov v takihle čevljih! Poglejte! Podplate je prinesel v /epu. V službo popoldne tako ne bo mogel, ampak jutri je nedelja in ne l*>ste pustili, da bi revež presedel ves dan doma.« »No prav; se bom pa njegovih čevljev najprej lotil, čeprav še ni dolgo, odkar ste jih prinesli. Glejte, ti štirje pari so tn že dva meseca, pa ne pridejo na vrsto.« »Kaj pa s temi se bo dalo še kaj narediti,« mu je pokazala čevlje brez [sodplatov. Vse notranje dele, tudi podlogo /a kapice in na peti, bi bilo treba nadomestiti z novimi. Prav tako okvir, na katerem je pritrjen podplat. Gumijasti !>odplati tudi niso več za rabo, ker so /e tako zlizani. Tako 200 Ht bo po malem stala vsa stvar in še tisti boks ni kaj prida.« Medtem je mojster nataknil čevelj na kopito, ga pritrdil z jermenom na koleno, položil pripravljeno krpo na obrabljeni del podplata in skozi luknjice, ki jih je sproti vrtal s šilom, zabijal lesene žebljičke v podplat. Spomnil se je časov, ko si za nekaj grošev dWbil, kar si želel, pa mu je konkurenca tovarne strašno skrčila dohodke. »Sedaj pa se ukvarjaj s tem nemarnim blagom in ga šc popravljaj,« je zaro-bantil na tihem. Res, silno težko je izvrševati operacije na tako nežnem organizmu, še taka transfuzij« mu ne more posebno podaljšati niti življenja. Nekdaj ni bilo nikdar dovolj lepo narejeno, nobeno usnje jim ni bilo več všeč: Ali bi ševro ali boks ali semiš ali lak. Na koneu koncev so si nekatere ženske vteple v glavo, da čevelj ni za na cesto, če ni v njem V6aj vložkov iz kačje in krokodilje kože, Danes stikajo za boksom in marsikdo bi dal rad za kvadrat 150 lir in več, da bi ga le dobil, zlasti še, če bi bil »Lisa« boks. »Mojster, bi se rfalo narediti iz teh dveh parov moževih čevljev en par za sinka,« povprašuje stara stranka. Spet druga je pripravljena žrtvovati dam-sko torbico in kos gonilnega jermena imajo pri hiši, kar bi se dalo porabiti za podplat. »Če ni jermen dovolj dolgo služil svojemu namenu in se na strojih nategnil, se bo raztezal in gubal na čevlju, ker je drugače strojen kot ko/a za podplate,« razlag mojster. >Bi bila usnjena prevleka mehkega stola uporabna za podlogo pri čevlju?« sprašuje nekdo. Odgovor: »Če je bila tista konjska ali kozja koža strojenn v krom in še ni preveč preperela, bi šlo. Najbrž pa je tista kožo presuha in bi se hitro preplaln.« Iznajdljivost je brez mej. »Mojster, če bi kombinirali s platnom, bi se dalo še tudi usnje s sedeža pri motorju porabiti.« »*Na podstrešju imam staro sedlo, bi bilo za rabo?« povprašuje drugi. »Veste kaj; če se ne motim, ste včasih imeli rjavo aktovko iz boksa, tisto bi pa bilo za nizke čivlje,« spomni mojster. »Saj res! Aktovko si bom dal narediti pa iz polomljenega kov-čega iz svinjskega usnja, kajti brez nje tudi ne morem biti.« Spet drugi se spomni jahalnih hlač iz prejšnje svetovne vojne z usnjeno zaplato, tretji irhastih hlač, spomina na mlade dni. Bližajo se topli meseci, ko so pač najbolj primerno, najbolj zdravo in vsakemu dostopno obuvalo sandale z lesenimi podplati. Za jermeneke ni taka težava. Če ni drugače, žrtvuješ pas. Sandale imajo še to prednost, da ni treba trgati nogavic. V teli mesecih bodo pametni ljudje poskrbeli, da jim IhhIo njihovi čevljarji spravili v red vse pohabljence in se ne bo treba bati zime. Mnoge oči se s poželenjem ozirajo v izložbe, kjer so razstavljeni prav čedni in trpežni čevlji, ki jih dobiš z nabavnico za dobrih 400 lir. pod roko pa jih ne bi dobil. Da, v teh časih, ko se tudi »boljši« ljudje nc boje čevljev, ki jim je bilo treba zaceliti rane na /gornjem delu s prešivanjem ali celo krpami, se prav gotovo nobeno dekle ne bi upalo zapeti: Ko bi jaz vedela, kje je moj ljubi, jnz bi mu kupila sama za svoje: *korence meksikajnarje, lepo nabiksane. da bi jih nosil fantič moj. Kajti prav gotovo bi se takoj oglasil in jo prijel za besedo. Kaj je novega pri naših sosedih S Spodnje Štajerskega Nov okrožni vodja v Ljutomeru. Dne U. maja se jo poslovil v Ljutomeru dotedanji okrožni vodja inž. Nemetz ki je odšel k vojakom. Na poslovilno slovesnost je prišel tudi zvezni vodja Steindl in deželni svetnik ter okrožni vodja iz Ptuja Bauer. Zvezni vodja je izrekel prisrčno zahvalo odhajajočemu inž. Ne-metzu in nato poveril vodstvo okrožja ptujskemu okrožnemu vodju Bauerju. Veliko sreče v vojaški službi je žeiel okrožni vodja tudi vodji standarlo Kamplu in vodji krajevne skupine Bruckerju. Odlikovana sta bila i železnim križcem druge stopnje desetarja Anton Ko-larič iz Gornje Radgone in Frane Zla-ček od prav tam. Pevski večer v Mariboru bo prirejen 18. maja v dvorani štajerske domovinske zveze. Nastopila bo članica berlinske in draždanske državne opere Karla Splr-tter. (Gostovanje štajerskega deželnega gledališča v Celju bo 18. maja. Igrali bodo Kotzebuejevo veseloigro »Nemški malo-mešfani«. Iz Hrvaške Potovanje šefa ustaškega glavnega stana v Nemčijo. Šef ustaškega glavnega stana v Zagrebu minister dr. Ijovro Sulšič je na povabilo NSDAP odpotoval v Nemčijo. Ministra Sušita je v Gradcu sprejel pokrajinski vodja Bohle, s katerim je nato nadaljeval potovanje v Monakovo. S Sušičem je odpotovalo v Nemčijo tudi več višjih ustaških funkcionarjev. Sprejem diplomatskih zastopnikov v Zagrebu pri zunanjem ministra Alaj-begovičn. Novoimenovani hrvatski zunanji minister dr. Mehmed Alajbe.govič je te dni sprejel vse diplomatske zastopnike prijateljskih in zavezniških držav v Zagrebu. Razstavi v Splitu. Ob tretji obletnici ustanovitve NDH so v Splitu odprli dve razstavi. Prva prikazuje splošen razvoj in naprerfek NDH od n jene ustanovitve do najnovejših dni, druga pa razvoj hrvatske knjige, časopisja in filma v istem razdobju. Spremembe v hrvatski diplomaciji. Poglavnik NDH je podpisal odredbo, s katero so bile izvršene sledeče nove postavitve odnosno premestitve v hrvatski diplomaciji: letalski polkovnik Jakob Mnehiedo je imenovan za generalnega konzula v Monakovem. j>osc-danji šef hrvatskega konzularnega zastopstva v Beogradu dr. Ivan Gligo jo prestavljen v zunanje ministrstvo v Zagreb. Dr. Stjepan Gredelj, konzul na hrvatskem generalnem konzulatu na Dunaju, je prestavljen na hrvatski kon/ulat v Essen s sedežem v Koblen-zu. Ministerialni svetnik dr. Prvislav Weisenberger je prestavljen na hrvatski kon/ulat v Gradec. Iz Srbije Obseg srbske zunanje trgovine v letu 1942-43. Beograjsko časopisje objavlja podatke o obsegu srbske zunanje trgovine v letu 19+2-43. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da se. je srbski izvoz v omenjenem letu v primerjavi z letom 1941-42 povečal za 120%. Uvoz raznih surovin ter polizdelkov za zboljšanje naprav po srbskih rudnikih kakor tudi za povečanje srbskega poljedelstva se je pa v tem letu povečal za 70Jo. Nemčija jo bila pri srbskem uvozu udeležena z 59J4, pri izvozu pa z 82. Iz Srbije je Nemčija v glavnem prevzemala pšenico, koruzo, razne vrste oljnic in rudnino. Italija je v Srbijo v glavnem uvažala tekstilno blago in kemikalije, iz nje pa izvažala pšenico, koruzo, oljnice in svinec. Hrvatska je bila pri srbskem izvozu kakor tudi uvozu udeležena z manjšim odstotkom. V Srbijo je v glavnem pošiljala stavbin-ski in rezani les, cement, vžigalice in soefo. Gojitev cikorijo v Srbiji. Z uvozom raznih kavnih nadomestkov ima v sedanjem vojnem času težave tudi sedanja Srbija. Zato se je sedanje srbsko državno vodstvo odločilo za osamosvojitev tudi glede proizvajanja lastnih kavnih nadomestkov. V prvem državnem načrtu za organizirano kmečko gospodarstvo v Srbiji je bilo določenih 291 ha obdelanega zemljišča, na katerem so pričeli gojiti cikorijo. Rezultati prvega leta so bili še precej dobri. Toda kljub temu v Srbiji 6edaj še vedno preizkušajo zemljo v posameznih pokrajinah, da bi na ta način ugotovili, kje bo pozneje cikorija najbolje uspevala. V prejšnji državi so bili glavni eikorijini nasadi na področju sedanje NDH. Tudi z ženskimi nogavicami • | • v je kriz Skoraj vsak dan lahko opazujemo pred Vidtnarjevimi prodajalnami dolge vrste žensk. Jasno, čakajo na razdeljevanje nogavic. Že zgodaj zjutraj stoje po cele ure in čakajo, da se prodajalna od pre, potem pa — ti presneta smola — zvedo, da la dan nogavic ne bo naprodaj in da lahko pridejo drugič. Drugič ujamejo pravi dan, toda kdor prej pride, prej melje in zadnji del dolgega repa mora zopet oditi praznih rok. Nogavic je namreč zmanjkalo. Tako je treba še hodit spraševat, kdaj bodo nogavice zopet naprodaj in potrpeti. Nerodno je le to, da so pri teh poskusih dočakati nogavice, v veliki prednosti tiste gospodinje, ki imajo več časa in tiste, ki stanujejo bliže pro-dajalnicam. Prav zaradi tega in zaradi negotovosti, kdaj bodo nogavico naprodaj, so nekateri zavodi pismeno zaprosili tovarno. da bi jim zagotovo dobavila nogavice.. Mnogim je bilo ustreženo in prav te dni smo brali, da nadaljnjih takih prošenj ni več treba pošiljati, ker so nogavice že za več mesecev naprej oddane in da je treba nekaj nogavic imeti za prodajo sproti po prodajalnicah. Da bi pri tej prodaji sproli ne bile prikrajšane tiste gospodinje, ki stanujejo daleč od središča mesta, bi bilo umestno, da se prodaja nogavic kakor koli po pristojnih či-niteljih tako uredi, da bi vse gospodinje dobile enak delež, čeprav majhen, in da bi se prodaja uredila tako, da bi ob določenih dnevih prodajali za posamezne okraje ali pa za posamezne črke po abecedi. S tem bi toliko izgubljenega časa bilo prihranjenega, hkrati pa bi bila zajamčena najpravičnejša razdelitev. Ce iz kakršnega koli vzroka ne moreš v zaklonišče, vodi. da je tvoje mesto daleč od oken, ker si pri oknih v nevarnosti, da to poškodujejo drobci bomb razbitih stekel zračni pritisk. Postaviti se moraš v kot sobe in počakali konec napada, ker je v sredini sobo vzdržljivost stropa najmanjša. Vedi pa. da moraš najprej vse preizkusiti, da greš takoj v zaklonišče, ker varnost v sobi kljub zgoraj navedenim meram še zdaleč no odgovarja varnosti v zaklonišču. Vsem znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga, ljuba tetka, gospodična Paschali Marija Blagopokojna leži na njenem domu, Poljanska cesla 31, do dneva pogreba. Pogreb bo v sredo, dne 17. t. m., ob 4 pop. Iz kapelice sv. Petra k sv. Križu. Ljubljana, dne 15. maja 1944. Žalujoča rodbina Malahovsky Zahvala Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega srčno ljubljenega, nepozabnega soproga, brata, strica in svaka, gospoda ]osipo Žitnika zasebnika stali ob strani, so sočustvovali z nami ter z darovanjem veu-cev in spremljanjem na njegovi zadnji poti počastili njegov spomin, izrekamo najprisrč-nejšo zahvalo. Ljubljana, dne 15. maja 1944. Fani, soproga, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. li I NO olJMON* "" Zabavna ljubezenska zgodbo znamenitega pevca, ki ga obletavajo »tare in mlade »Njegova najboljša vloga« Poje odličen bnrilonui raonakovske državne opere Hans Hotler, v ostalih vlogah mlada Marina von Dittmar, Camila Horn, Paoi Dahlke itd Predstave: ob 16 in 1MJ_ KINO »SIMGA* vu Težka preizkušnja obmojnegn carinskega uraduika v nepreglednem gorskem od. soku in protkanost tihotapcov v prelepem obonom napotem Bavaria filmu pn romanu Curta Corrintha »Vestnost obmejnega uradnika« Krasni naravni posnetki, ljubezen, jazz. Annolie« Itoinhold, Viktoria v. Ballasko, Rudolf 1'raek, Oskar Sima itd. Režija: Paul Marv. Predstave danes oh It tn II, Jutri, aa praznik, ob H., 15., 17 in 19. iei lil\0 »M ATH i vreči dokler traja zalov ugodna naprodaj Pr tronafta. Ljubljana -Ciril-Metodova it. 33 • orei Ivrševa. MARMORNA KRED < Bela marmorna k reci* kaliiev karbonat 0. tu 000 0000 PlMtikr Sinteipomtce Karboi tlet katran Olje te termena stalno na re logi: PETRONAFT« t jubllana Ciril Men, dova 33® orel Tvi 4eva i PEGE IN LIS Al vam zanesljivo od •tram »Al BA« krema DROGERIJA KANI Židovska ulica t. Podpisana obžalujem in preklicujcm vse očitke, ki sem jih iznesla napram gdi M. Z. dne 29. IV. t. I. v avli kina »Union' ker sem se prepričala, da so neresnični ter se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ljubljana, dne IV maja 1944. F. R. J. B. POLAC I »r ima povest k tasov Keltov v naših krajih še enkrat je uprla princeza pogled v ono straa, v katero je odjezdil knez Trokmar, še enkrat proži roke za njim, potem pa požene konja in odjezdi urno proti doma. Teman oblak je zaplaval pod nebom; po zemlji pa je lezla senca, podobna pošasti, ki jo vidiš, a je zagrabiti ne moreš. XI. Kelti niso bili možje, ki bi se zaljubili v dekleta tako, da bi tožili svoje grčne in duševne boli ob tihih in jasmh nočeh luni in zvezdam; najmanj pa je bil za take sanjarije dovzeten knez Galimar. Niti eden od njegovega spremstva ni opazil, da ae je knez Galimar zagledal v lepo Albasvinto, četudi »o uhajale vse misli kneza Galitnara na dvorec kneza Tektosagunta in k lepi princezi Albasvinti; ln vselej, kadar »o mu jo naslikale misli tako, da jo j« videl kot živo pred seboj, je rekel sam sebi: »Ta, ali nobena!« Um« se, da so mu take misli pričarile v spomin tudi kneza Trokmara; a ko »e je domislil tega, so m« vzplamtele oči, stisnil je pesti, zaškrtal z zobmi in rekel sam sebi: »In če bi mu jo iztrgal iz objema, mora biti moja!« Knez Galimar je vedel, da mora hiteti, če noče, da ga prehiti knez Trokmar; niti sanjalo pa se mu ni, da ga je le-ta že prehitel. Na dvoru kneza Galimara se dvorjani niso mogli načudili, čemu knez r. izbiranjem najdragocenejših predmetov tako hiti. »Pa ne, da bi se ženil?« »Morda meniš, da jih izbira zate!« Taka in podobna vprašanja so si zastavljali knezovi dvorjaniči, a nihče ni mogel ugeniti pravega. Knez Galimar pa je izbiral in kopičil dalje in dalje; izbiral iti kopičil je predmete iz domačega blaga in domačega dela, Se bolj pa predmete iz blaga in dela Grčije in Italije; ln ko so bili predmeti izbrani, je radovednost knezovih dvorja-ničev ie večja. »Kaj neki pomeni ta velika izbira najdragocenejših predmetov?« ugiba prvi. »Kdo ve!« odgovarja drugi in naznanja z gibanjem ram, da ne ve. »Morda pa so to darovi za odkup neveste,« pojasnjuje tretji. »Ta bo draga!« se čudi četrti. »Draga!« pritrdi peti. »Kje neki jo bo iskal?« vprašuje šesti. »Kdo ve!« reče prvi in naznanja z gibanjem ram, češ ne vem. »Odkar sc je vrnil raz dvorec kneza Tektosagunta, se mi vidi čisto spremenjen,« pojasnjuje drugi. »Morda si je izbral princezo Albasvinto?« ugiba tretji. >Ta je baje že oddana,« meni četrti. »Komu?« se čudi peti. »Govore, da knezu Trokmaru,« razlage šesti, »Je ne bo dobil!« odloči prvi. »Zakaj ne?« vprašuje drugi. »Če se odloči zanjo naš knee, mu jo ukrade raz skrinjo,« trdi tretji. »Res je!« doda četrti. »Zakaj?« vprašuje peti. »Kaj ga ne poznaš?« »e čudi šesti. »Za kar se odloči knez Galimar, to se mora izvestii, pa če bi stalo to življenje njega samega!« Še mnogo je bilo vj>raSnj, še mnogo odgovorov, a še več ugibanja; nihče pa ni mogel trditi, da j« odgovoril prav, ali vsaj uganil prav .., Lepega jutra pa se raznese po dvoru kneza Galimara vest, da odhaja velmož Armar na dvor kneza Tektosagunta, da odkupi za kneza Galimara lepo princezo Albasvinto. In še tistega jutra je krenil velmož Armar na pot... XD. Odposlanstvo kneza Galimara do kneza Tektosagunta je bilo res knežje; na čelu odposlanstva je jezdil velmož Armar, za Armarom so jezdil bratje kneza Galimara; bratom je sledila četa vojni-kov, četi vojnikov pa so sledili konji, obloženi z darili za odkup lepe princeze Albasvinte; tem konjem je sledila zopet četa vojnikov. Stražnik Virdomar je zatrobil, sprevod se je začel pomikati v dolino in je kmalu izginil v megli. Odhod sprevoda so opazovali vsi dvorjani; in niso se mogli načuditi lepim voj-nikom, lepim konjem in bogatim darilom. »Nihče ne more plačati tako dTago, nego bo plačal knez Galimar,« meni eden izmed gledalcev. »Kako nekil« mu pritrdi drugi. »Zakaj bi jc ne,« meni tretji. »Saj je baje tako lepa, da ji ni para med dekleti in ženami, kar jih premorejo rodovi Bar-janov...!« In kdor koli je srečal in videl ta sprevod, se ni mogel načuditi njegovi lepoti in njegovemu bogastvu. Ko je prišel Armar na dvor kneza Tektosagunta, je sprejel le-ta njega in njegovo spremstvo zelo prijazno; a videti mu je bilo, da je v veliki zadregi; zakaj uganil je na pogled, da gre za odkup hčere Albasvinte, ki pe je že oddana knezu Trokmaru; zakaj dala mu je poljub v krogu, in sedaj jo loči od kneza Trokmara samo smrt in sila; in le-te zadnje se je knez Trokmar prestrašil; zekaj poznal je kneza Galimara, vedel je, da mora njegovo ponudbo odbiti, a vedel je tudi to, da bo tej žalitvi sledilo prej ali slej maščevanje. »Knez Tektosagunt,« začne Armar, »prinašam ti izbrana in dragocena darila od kneza Galimara.« »In kaj naj pomenijo le-ta?« vprašuje knez. »Ta ti pošilja knez Galimar za odkup tvoje lepe hčere princeze Albasvinte,« pojasnjuje Armar. »Armar, nimam nobene hčere Albasvinte, ki bi bila še prosta,« se izgovarja knez Tektosagunt. »Nimaš?« se čudi Armar. »Nimam!« ponovi knez. »Ne urnem!« meni Armar, »Ali U je v teh dneh tvoja lepa hči Albasvinta nmrla?« »Ni mi umrla, a doma je ni več,« pojasnjuje knez; »pred tremi dnevi jo je odpeljali knez Trokmar na svoj dom.« »Potem je bila naša pot zaman?« vprašuje Armar. »Armar, zelo žal mi je, da moram temu pritrditi,« reče knez. »Sporočil bom to žalostno novico svo jemu knezu Galimaru,« doda Armar. Fftr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jote KramariJ — Herausgeber, ta' jatelj; »nI i