' Esc:;
:z2«c:
Naslov — Address:
NOVA DOBA
CU7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
(Tel. Randolph 3889)
Til
!L“
z&zzz
(NEW ERA)
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v lej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote.
II
>c
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF TIIE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Bntared Ah Second Class Matter April 15th, 1926, at The Po#t Office at Cleveland, 0„ Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925
NO. 5. — ŠTEV. 5.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, .JANUARY 30TH 1929 — SREDA, 30. .JANUARJA 1929
VOL. V.
LETNIK V.
SLOVENSKE VESTI
Slovensko dramsko društvo Triglav v Clevelandu, O., vpri-zori v nedeljo 3. februarja zanimivo dramo “Svetinova hči.” 1'edstave Triglava so po navadi skrbno naštudirane in do-ro obiskane, zato društvo tudi zdaj pričakuje, da bo v nede-3. februarja zvečer zaseden avditorij s. N. Doma na St. Clair Ave.
| V Slovenskem Delavskem Do-| Ti-V ^0"‘mvoodu nastopi v ne-i e j° 3, februarja s pestrim I sopkom narodnih in umetnih I	operni pevec g. Anton
j ubelj. jz iiock Springsa, kjer ! -|q naKt°nil šu bel j v soboto h '- ianuarja, poroča neki sobrat |" Velikem uspehu, kakor tudi, I a .H' pri tisti priliki prvič v » Rodovini zmanjkalo stolov v j ‘ovenskem Domu. Priložil je y 1 Zrezek iz lokalnega lista, I 1 S(? laskavo izraža o g. Šub-
lan '] .V8.e^'na Je Priobčena na ' Ul^ strani današnje izdaje.
TEDENSKI PREGLED
Jz Sheboygana, cc« roča, da
Wis., se po- i »0	Je	tamkajšen koncert	(
I’avl*10 '° koncertne Pevke, g. s L .V L' Lovšetove, imenitno us- < Y februarju enkrat baje i  , c's-0Pi tudi v Barbertonu, O. <
I Sin	"	i
L, ,Vens^a šola za odraslo }
> adino v Clevelandu prične s
tistcr rUarjGm SV°^ serae-•. Začetnike poučuje Mr. i
SS’1-. •' ar™''’ ;
—'je in r, ^mljepisju Sloveni-
B##d poiut?^ sploh’ in sicer j Yj... 'edrnih do osmih zvečer. -
Stro riinraZred P°učuJe Mr- Va‘ i tih J V osinih do poludese- ■ vis, ACeer- Učni predmeti so: P^tan i j 8 0VlUca> zgodovina in cika pesnikihSlovenskih pisateljih ir,, tr.o *' p , *
JsTni,Se vrši v Slovenskem i 6m. Domu na St. Clair |	•> >n sicer vsak petek zvečer.
ia:!e| *
Ike^v^ niesečn:\ seja Sloven-
U]Vlindu agd-ne Citalnice v cleve'
• nsSlnv/ , lma sv°je prostore v j Vl »a o, em Narodnem Domu >“ J\», \ ?Wr Ave- « '» vršila >J priiri - '	:i 1 januarja ob osmi
:m Tr' Ci«™«^ji so vab-|e-’	SG Polnoštevilno udele-
^ Jt'a iao JanuarJa do 3L. decem-r*°' 2it»i ■ . so Scenski Narodni 3S, Pcrinn !'!(i Pečala častno člana-, še 'it i° *1 a društva: Slovenec, ilir^lrntH ^ $5.00; Slov. dram.
■oorCo TH*Ia'' ^»-OO; “ra-
57 Tctt ^aneza Krstnika, št. oledO'fenkp n ?10-00; Napredne Slo-
če’’Wi sL LSNPJ $25-00; Sl0‘
četrti SNpj to'2?0; Naprej’ Št .nicelNpj ,f'00; društvo št. 126
^IP $5 00	nSlovan’ St. 3
bro TO ; '	~~	ne	24-	Januarja
i„s d°Vclam-“ P.°s!a!o društvo Lunder-m"• št' 2« SSP2 »5.00.
• I I’/	•	*
acij1!.;^ ClJicaga se poroča, da si je
110 V*vin-f na Odenem hodniku jsno 'lik : nogo znani naš umetnik, sbnefl'j^ H. G. Perušelt v Evans-gancefi| ’	‘ Noga bo najbrže ne-
' Ti';'«4a7 ,edn0V' Slikaria
gane* i . zimo zvezde sreče z ^lalo 'lJ pr*jazno ne gledajo, a ip 5)red omenjeno nezgodo j nilkastila influenca.
■ listi]1	^
°m,pie6. ^eminul je v Clevelandu dne
” od lpdrei1U|rja r°jak in sobrat
“i ega> član društva št-je X f" 65 let-
r;D% nr; p doma iz vasi Žirovni-
86 (L Rakeku in ie bival v ih neOjneriki okoli 35 LJe fvaLv
ci nel+proeo, «•. “ '?■ Zapasca
V LETU 1927, ko je bil štrajk linijskih delavcev na poljih mehkega premoga na vrhuncu, so imele razne premo-garske družbe v službi cele armade privatnih policistov. Ti policisti so delali štrajkujočim premogarjem neprilike, kjerkoli so mogli, in so sploh nastopali zelo arogantno. Neki dan je P. T. Fagan, predsednik 5. distrikta U. M. W. A., govoril s stavkolomci, katere je najela Pittsburgh Terminal Coal Co., in ki so se na tovornem avtomobilu vozili na delo. Pravil jim je o slabih razmerah v rovih. To se je zgodilo v trgovskem delu mesta Pittsburgha. Kompanijski policisti so pri tej priliki aretirali Faga-na in ga odgnali v urad omenjene premogarske družbe, kjer so ga držali zaprtega več ur med spraševanjem in grožnjami. Nato so ga odgnali iz mesta pred sodnika v Mt. Lebanon. ki ga je obsodil na $10.00 kazni, radi kaljenja miru. Apelacijsko sodišče je to obsodbo ovrglo in Fagana oprostilo. Fagan je nato tožil družbo za $50,000 odškodnine. Porota na Common Pleas sodišču v Pittsburghu je dne 9J januarja določila Faganu $5000.00 odškodnine zaradi nepostavne aretacije in zapora.
ZVEZNA REGULACIJA premogarske industrije se bo prepustila Hooverjevi administraciji. Predloga, katero so priporočali uradniki U. M. W. A., in ki jo je vložil senator Watson, je nasvetovala zvezno regulacijo premogarske industrije, po načinu, kot meddržavna trgovinska komisija regulira železnice. Omenjena i predloga pa ne bo prišla na | razpravo v sedanjem zasedanju kongresa.
VELIKA NESREČA se je pripetila 22. januarja na križišču proge cestne železnice Lake Shore IClectric Ry., dve milji od mesta Bellevue, Ohio. Meddržavni potniški “bus,” vozeč 32 potnikov, je bil zadet in razdejan od cestnoželezniške kare, v silnem snežnem metežu. Pri tem je bilo na mestu ubitih 19 oseb, vsi ostali potniki v “busu” pa močno poškodovani.
JUNAK DNEVA je zopet kapitan George Fried, poveljnik United States potniškega parnika America, ki je s svojimi vrlimi pomorščaki rešil potopa vso posadko italijanskega tovornega parnika Florida, nekako 700 milj od obrežja Virginije. Rešitev posadke hudo poškodovanega tovornega parnika se je izvršila 23. januarja med 9. in 10. uro zvečer, tekom močne burje in silnega mraza. Vsa posadka, to je 32 mož, je bila rešena in na parniku America pripeljana v New York.
Zanimivo je, da se je ta rešitev izvršila ^koro natančno ob triletnici enakega junaškega čina. Kapitan Fried, ki je takrat poveljeval potniškemu parniku President Roosevelt, U. S. linije, je s svojimi vrlimi pomorščaki rešil 25 mož broje-čo posadko potapljajočega se angleškega tovornega parnika Antinoe. Rešitev se je izvršila pod skoro sličnimi okoliščinami v Severnem morju.
OBE ZBORNICI državne legislature v Oklahomi sta obtožili in suspendirali governerja H. J. Johnstona. V času suspenzije in obravnave bo vodil governerske posle podgover-ner.
(Dalje na 2. strani)
DAVNI PRIJATELJI
ČLOVEKA
REPUBLIKE JUŽNE
Govedo spada poleg ovac nedvomno med prve živali, katere je človek udomačil- Dandanes si niti predstavljati ne moremo, kako bi mogii izhajati brez goveje živine. Milijonom otrok revnih in bogatih stari-šev je bila domača krava ta-korekoč mlečna mati, nekaterim takoj od prvega dne, drugim pa gotovo pozneje. Pa tu-
(Nadaljevanje)
di odrasli vživamo kravje mleko vsaki dan v tej ali oni obliki, v tej ali oni jedi. Nobenega pravega nadomestila še ni našla znanost za kravje mleko.
Nič manj važno pa ni goveje meso, s katerim se dan za dnem preživljajo milijoni. Govedina in teletina spada med tako vsakdanjo hrano kot kruh in krompir. Navadno se človek tudi vsakega drugega mesa naveliča prej kot govejega.
Goveja koža je tudi najbolj izdatna surovina za usnje, katero rabimo za naša obuvala in zn stotere druge svrhe. Seveda se koristno porablja tudi dlaka, kosti, rogovi, gnoj itd.
V mnogih deželah je govedo še dandanes najnavadnejša vprežna živina.
Govedo je igralo* v vsej znani človeški zgodovini važno vlogo. Celo v betlehemski hlev je biblija postavila volička.
Da-li se je prvotno divje govedo razvilo iz enč same vrste di ne. si znanstveniki ,niao na jasnem. Mnogi sodijo, da izhaja naše domače govedo od divjega goveda (bos gaurus) v vzhodni Indiji, katero je še danes najti, in ki velja za največje in naj lepše predstavnike svoje rase. Drugo divje govedo je banteng, ki se nahaja na malajskem polotoku. Divji jaki živijo v Tibetu, brahmani (zebus) v Indiji,i vodni bivol v Indiji, belo divje govedo v Angliji itd. Na ameriškem kontinentu niso prvi beli došleci našli niti divjih niti vdomače-nih goved, če izvzamemo ameriške Jjivole. Tudi ameriški bivol spada med govejo živino, kar je razvidno iz dejstva, da ga je mogoče križati z domačim govedom. Velike črede dolgo-roge živine, ki se je še pred dobrim polstoletjem pasla po prostranih planjavah Texasa, so izhajale iz podivjanega španskega goveda.
Davni narodi že so vdoma-čili goveda svojih krajev pred tisočletji. To so najbrže izvršili na ta način, da so vjeli mlada teleta. Vdornačeno živino so rabili, kcv-; še danes, za vprego, za molžo in za meso; seveda so jim tudi kože služile za šotore, obleko, obuvalo itd.
Krave v divjem stanju seveda niso bile kaj prida za molžo, ker so imele le toliko mleka, kolikor je bilo potrebno za mladiče. Prave mlekarice je bilo treba šele vzgojiti, kar je vzelo številne generacije. Saj vemo, da so še vdomačene kmečke kravice dale morda le pet ali šest litrov mleka na dan, medtem ,ko ga najboljše mlekarice dajejo do 50 litrov dnevno in več. Avstralska krava Melba, shorthornske pasme, je v dvanajstih mesecih dala 32,-522 funtov mleka. Seveda takih mlekaric je malo in Melba se upravičeno smatra za “mlečno kraljico.”
Tekom časa so z izbiranjem in križanjem vzgojili živinorejci mnogoštevilne živinske pasme. Namen te vzgoje jc bil, da se vzgoji dobre mlekarice ali
Veličanstveni vodopadi reke Iguassu ob meji južne brazili-janske države Parane, spadajo med svetovne čudeže.
Ogromno mineralno bogastvo Brazila in rodovitne planjave so še jako malo razvite. V četvo-rici brazilijanskih držav, vštev-ši Rio de Janeiro, se pridelujejo štiri petine vse kave na svetu. Drugi važni izvozni produkt so kavčuk, kakao, kože in meso. Od povojne dobe se razvija vsakovrstno tovarništvo. Leta 1925 je bilo v Brazilu 257 bombaževih tovarn.
GLASOVI (Z RODNE GRUDE
Kralj Aleksander je 21. januarja podpisal postavo, s katere so reorganizirana sodišča in so-diščni sistem. S tem se hoče uveljaviti večja enotnost v državi. Kraljev namen je “pojugo-slovaniti” vso Jugoslavijo. Nobena izrazito srbska, hrvatska ali slovenska stranka ne bo dovoljena. Vse stranke bodo morale biti splošno jugoslovanskega značaja.
(Dalje na 2. strani)
Brazil šteje 39 milijonov prebivalcev. Največje število ino-zemcev imajo Italijani (560,000 leta 1920), Portugalci (434,-000), Španci (220,000), Nemci (59,000) in Japonci (28,000).
Glavno mesto Brazila, Rio de Janeiro, ki ima čez 1,200,000 prebivalcev, je najlepše mesto Južne Amerike, ako ne najlepše na svetu. Njegova arhitektura in mozaični trotoarji, tro-pični vrtovi in veličanstveni vrhovi gora nad osrednjim delom mesta privlačujejo turiste. Druga važnejša mesta so San Paulo, Bahia, Pernambuco, Pera, Porto Alegre, Nitcheroy, Cury-tiba in Manaos — imena, ki jih vsak pomorščak pozna.
Brazil je bivša portugalska kolonija in od leta 1815 do 1889 je bil samostojno cesarstvo pod panogo portugalske kraljevske rodbine. Leta 1889 je bil izgnan zadnji cesar Don Pedro, poslednji monarh v Ameriki, in Brazil je postal federalna republika z ustavo precej slično oni Združenih držav. Uradni jezik je portugalski nasproti vsem drugim južno-ameriškim in centralnim ameriškim republikam, kjer uradni jezik je španski. Predsednik republike se izvoli za dobo štirih let potom direktnih volitev. Kongres obstoja iz senata 63 članov, izvoljenih za dobo devet let, in zastopniške zbornice 212 članov, izvoljenih za dobo treh let. Ministrski kabinet je odgovoren le predsedniku republike.
BOLIVIA, PARAGUAY, URAGUAY. — Stisnjene med Brazilom, Argentino in Čilom nahajajo se tri republike:	Bo-
livia, skoraj enako velika kot Alaska, Paraguay, velika kot California in Uruguay, najmanjša republika Južne Amerike, skoraj tako velika kot North Dakota.
Vse te tri republike so poljedelske in živinorejske dežele in imajo velika, ali še nerazvita naravna bogatstva.
Več kot polovico prebivalstva Bolivie (2,155,000) tvorijo Indijanci, govoreči le svoja narečja, in četrtina prebivalstva je mešane krvi. Poljedelstvo, živinoreja in rudarstvo so glavne stroke. Izmed izvozov rud igra naj večjo vlogo kositer, ker bolivijanske neslage kositra so največje na svetu.
Bolivia je edina republika Južne Amerike, ki nima nikake-ga izhoda na morje. To je bistven vzrok sedanjega spora s Paraguayem, ki je malone dovedel do vojne, pa se bo rešil potom arbitracije.
Glavno mesto Bolivije je Sucre, mestece 17,000 prebivalcev. Največje mesto in resnični sedež vlade pa je La Paz, ki šteje 116,000 prebivalcev.
(Dalje prihodnjič.)
“Mi in naši “Nemci.” Narodna Odbrana v Mariboru je izdala 32 strani obsegajočo brošurico, v kateri se premotriva vprašanje nemštva v Sloveniji, zlasti glede na trditve dr. Grassla in dr. Morocuttija. Spis obsega uvod in poglavja “Narod in narodnost,” “Spomeniki sramote” ter “Pravica in resnica.” Brošura ostro zavrača nemško vpitje o krivicah, ki se baje gode Nemcem v Sloveniji in doku-mentarično pobija abotne argumente nemškega tiska, češ da so bili Slovenci v Avstriji privilegirani na škodo Nemcev. Brošura bo dobro rabila našim narodnim in posebej še manjšinskim delavcem, kor vsebuje obilo gradiva.
VSAK PO SVOJE
Nedavno je v Kranju skočil v Savo pri novozgrajenih tovarnah Karel Gostiša, 33 letni delavec. čeprav je bila voda komaj 1 m globoka, je izginil Gostiša pod vodo in bi nedvomno utonil, če ga ne bi v zadnjem trenutku rešil delavec Ivan črtane. Samomorilskega kandidata so vsega premraženega odnesli v tovarniške prostore. Kamor so poklicali zdravnika dr. Globočnika. Gostiša je bil pred Božičem odpuščen iz službe, zbog česar si je hotel končati življenje.
Posojilnica, najstarejši denarni zavod v Trbovljah, se je preselila z novim letom iz kaplani-je v hišo g. Ai’zenška.
Vizum med Jugoslavijo in češkoslovaško odpravljen. Od 1. januarja je definitivno odpravljeno obvezno vidiranje potnih listov med Jugoslavijo in češkoslovaško republiko.
Brez nog na potovanju okoli sveta. V Zagreb je dospel te dni francoski oficir Louis Pernost, kateremu so med svetovno vojno amputirali obe nogi nad kolenom. Na glavi je imel klobuk s širokimi krajci, pokrit z raznimi značkami, na prsih vrsto odlikovanj. V desni roki je imel nesrečnež dolgo palico, a na njej z zlatom šivano francosko zastavo. Pernost je bil v svetovni vojni eden najboljših francoskih avijatikov. Zrušil je nad petdeset nemških in avstrijskih aero-planov. Bil je letalski kapetan in komandant 36. letalskega polka. Dne 21. februarja 1916. se je s svojo eskadro zapletel v borbo z nemškimi avijoni nad Danmuto v Belgiji. Pri tej priliki se je zrušil Pernostov aero-plan z višine 2000 metrov. Prišel je težko ranjen v nemško ujetništvo, kjer so mu amputirali obe nogi. Leta 1918. je bil repatriiran. Ko se je vrnil v Francijo je z grozo doznal da je pomrla vsa njegova rodbina. Odločil se je za potovanje okoli sveta. Iz Pariza je odpotoval 1. januarja 1924. Doslej je prepotoval Evropo, Azijo, Severno in Južno Ameriko, Afriko in Avstralijo.
Učeni biologist dr. Clark v Washingtonu je iztuhtal novo teorijo o postanku človeka. On misli, du se človek ni počasi razvil od črvov, rib, kosmate divjačine in opic, ampak je nekak izrodek muhaste narave. Opira se na dejstvo, da se, tako v rastlinstvu, kot v živalstvu, včasi pojavijo čudni stvori, ki se zelo ločijo od svojih normalnih stari-šev. To se od nekaterih smatra za muho ali igro narave, drugi pa sodijo, da se je naravi nameravano delo ponesrečilo, kot 3c včasi lončarju ponesreči roba, ki jo izdeluje iz gline. Nenavadni izrodki v rastlinstvu ali živalstvu običajno nimajo potomcev, a če jih imajo, se ti navadil^ vrnejo k prvotni vrsti. Včasi pa se zgodi, da se tak spaček razvija in množi kar na svoj način in tako nastane nova rastlinska ali živalska vrsta.
*
če je teorija dr. Clarka pravilna, in je človeštvo res izrodek, spaček ali ponesrečeno delo muhaste ali nepazljive narave, potem ni čudno, če ga včasi tako lomimo; pravzaprav je čudno, da ga še bolj ne!
*
Na podlagi gori omenjene teorije je upati, da si bomo medsebojne grehe in kozle v bodoče rajše odpuščali, kot smo si jih dosedaj.
*
Zdi se, da narava s svojimi muhami še ni pri koncu. Neka ribiška tvrdka v Bostonu je razstavila ribo, ki ima tri popolnoma razvita očesa. Tretje oko je na levi strani, poldrugi palec zadi za normalnim očesom. Velika sreča je za ribiče, da so to ribo vjeli, predno se je utegnila razmnožiti, še ribe z dvomi očesi so po navadi za ribiče preveč bistrovidne.
*
V Bedfordu, Iowa, jc bil J. H. Chilcote oproščen porotniške službe, ko je sodniku povedal, da je njegova žena že med potrjenimi člani porote, ter bi porotniki vsled tega nikdar ne mogli priti do soglasnega sklepa. Mož je pač vedel iz izkušenj, da žena ne bo njegovemu mnenju pritrdila.
*
Na brzojavni urad v Beogradu je nedavno prišel starinar Vlaj-ko Ignjačevič in oddal začudeni ekspeditorici brzojavko, naslovljeno na Mars, kamor naj se pošlje brezžičnim potom. Brzojavka se je glasila: “Prebivalcem Marsa, Vsemir. Javite, ali imate kakšne starine na prodaj. Starinarnica pri narodnem guslarju, lastnik Vlajko Ignjačevič, Beograd, ulica Kralja Aleksandra 60, SHS, Evropa, Zemlja.” Starinar je vztrajal, da se brzojavka odpošlje, češ, da je pripravljen plačati pristojbino. Splašeni poštni uradniki so telefonirali poštnemu ministru za navodila. Tam so k sreči dovtip razumeli in minister je odredil, da se brzojavka sprejme in odpošlje, če je pošiljalec pripravljen plačati pristojbino, katera je, po daljavi do Marsa računana, znašala 2001 dinar. Mož je z veseljem plačal in brzojavka je bila odposlana z radio-po-staje v Rakovici. — Kot poročajo starokrajski listi, starinar še ni dobil odgovora. Mogoče na Marsu ne razumejo srbski.
Na sodišču Cambria countyja v Pennsylvaniji je bil nedavno neki Thomas Boyle obsojen v zapor, radi kršenja prohibicije.
(Dalje na 2. strani)
NEKAJ (I TINT!
človeštvo je izdelovalo in rabilo tinto že v zgodnjih začetkih, civilizacije, še ko se je mesto papirja rabil pergament za razne dokumente, so znali eksperti izdelovati za pisanje potrebno tinto, ki ni pobledela. Razni narodi so izdelovali tinto raznih barv iz najrazličnejših surovin. Rimski cesarji so podpisovali svoje ukaze s škrlatno rdečo tinto.
Najnavadnejša je črna tinta, ki se tudi največ rabi, tako v pisavi kot v tisku, če pomislimo, koliko se danes piše, ko zna pi-•ati skoro vsak človek, lahko razumemo, da človeštvo porabi dnevno več sto sodov tinte. še mnogo več pa se porabi tiskarske tinte. Tisoče in tisoče ton papirja se porabi vsak dan za časnike, magazine, knjige in neštete druge tiskovine. Da se pri tem za tiskanje porabi ogromne množine tinte, umevno je samo ob sebi.
Navadna pisalna tinta je go tove vrste barvni materijal, i’az-edčen v pravih raztopinah črna pisalna tinta se je več stoletij izdelovala največ iz šišk in raztopin zelenega vitrijola. j šiške so lešnikom ali orehom po-[ dobne krogljice, ki rasto na različnih drevesih, največkrat na hrastih in bukvah. Te šiške nastanejo na ta način, da neka osi podobna muha navrta sočno drevesno mladiko ali pa list in položi v luknjico svoje jajčece Okoli tega jajčeca, ki se kmalu izpremeni v ličinko, pozneje pa v bubo in končno v muho, zraste šiška. Ko se je buba razvila v muho, si izvrta pot iz šiške in odleti. Te šiške vsebujejo mnogo čreslovine, zato so _ porabne za prvovrstno tinto. Za napravo tinte se porabljajo tudi druge surovine, ki vsebujejo čreslovino, med temi tudi neke vrste les, ki raste v Zapadni Indiji.
Tiskarska tinta sestoji iz zah tevanih barv, ki so raztopljene v olju ali laku. Navadna črna tiskarska tinta je napravljena iz lanenega olja in finega ogljene-g& prahu, oziroma saj. Vse barvne tinte se izdelujejo s pomočjo milinskih barv.
Izdelujejo se tudi takozvane “simpatične” tinte različnih barv. Papir, popisan s tako tinto, je videti čisto prazen, če se pa izpostavi delovanju gotovih kemikalij ali vročini, se pisava, oziroma barva pokaže.
Smelo trdimo, da se v civiliziranih deželah porabi dnevno cele potoke tinte. V Algeriji, katero ne smatramo za posebno civilizirano deželo, pa res poteka reka tinte. Voda se izpremi-nja v tinto na kraju, kjer se združita dve reki v eno. Voda v eni teh rek vsebuje raztopljeno železo, druga, ki priteka iz velikih močvirij, pa vsebuje čreslo-vinsko kislino. Narava igra vlogo kemista in pretvarja pri združitvi obeh rek vodo v tinto. Ta naravna tmta je tako črna, da se lahko rabi za pisanje pisem.
-------o-------
Papir denar in obratno.
V novejšem času so začeli izdelovati iz starega papirnatega denarja finih vrst pisalni papir. Stare raztrgane bankovce, ki niso več za v promet, v Washingtonu razrežejo na koščeke in smeljejo v papirno kašo, katero po nekem novem procesu očistijo trpežne tinte. Iz te kaše st potem izdeluje zelo fin pisalni papir. Tako se lahko zgodi, da bo priprost klerk pisal svoj: “najdražji” mladostne neumnosti na stodolarskih bankovcih.
N o'da Doba
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Oivnecl and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. V.	S3	NO. 5.
Bodimo gentlemeni.
Izraz gentleman se lahko razlaga in razume na različne načine. V slovenščini najbrž nimamo za to besedo točnega izraza. Tako na splošno bi lahko rekli, da gentle-, man pomeni možaka-poštenjaka v vseh ozirih. He is a gentleman — pomeni v tej deželi tako priznanje, da je vsak lahko ponosen nanj.
Kdor je gentleman, je pošten in pravičen napram vsem, in odkritosrčen prijatelj tistim, katere smatra, da so vredni njegovega prijateljstva. Gentleman je toleranten z vsemi, ki niso njegovega mnenja in prepričanja, ne vsiljuje svojega prepričanja nikomur, ne izziva nikogar, toda če je vprašan, jzrazi svoje mnenje odkritosrčno, toda obzirno in brez žalitev.
Gentleman sovraži vsako hinavščino in zahrbtnost. Da bi v obraz hlinil prijateljstvo svojemu bližnjemu, za hrbtom pa mu skušal škodovati ali vsaj delati neprilike, tega pravi gentleman ni .zmožen. Če misli, da ima proti komu kakšno pritožbo, mu to pove naravnost, in je pri tem pripravljen poslušati morebitna pojasnila, ki zamorejo situacijo prikazati v popolnoma drugačni luči. Gentleman vrača poštenost za poštenost, prijateljstvo za prijateljstvo, sovražnikov pa se po možnosti izogiblje in jih pušča v miru. Svet je dovolj velik in ima dovolj sreče in udobnosti za vse.
Kdor je gentleman, ne bo nikoli premišljeno škodoval ali skušal spraviti v neprilike na račun lastne koristi tiste, ki mu zaupajo, ali o katerih ve. da mu niso sovražni. Zaveda se, da se ne strinja z moško častjo gentlemana zlorabiti zaupanje in naklonjenost pošteno mislečih znancev in prijateljev.	"f
Napram svojim sovražnikom, brez katerih ni nihče, se pokaže gentleman takega kot je, to je, brez maske na obrazu. Če mora voditi boj, ga vodi odkrito, brez maske hinavskega prijateljstva.
Priznati je treba, da je med Slovenci v splošnem doma moška čast in gentlemenstvo. Dobe se pa seveda izjeme, in na tiste se nanašajo gornje vrstice. Te izjeme škodujejo našemu narodnemu ugledu in našemu kulturnemu in gospodarskemu napredku. Poleg tega na splošno ubijajo vero v vse dobro, lepo in pošteno.
Temeljno načelo naše J. S. K. Jednote je bratstvo. To pa more uspevati le, če so vsi člani res gentlemeni. Član, ki je gentleman, ne bo izkoriščal jednotine blagajne, in bo skušal po možnosti preprečiti, da bi jo izkoriščali drugi. Gentleman bo priznal vsakemu vse, kar mu gre, pa nič več in nič manj. Član, ki je gentlemann, bo imel vedno dobro besedo za svoje društvo in J. S. K. Jednoto, pri tem pa ne bo nikdar črnil in poniževal drugih bratskih organizacij. Kdor je gentleman, bo skušal društvo, kateremu pripada, in potom istega J. S. K. Jednoto kot celoto, napraviti skupino poštenosti, tolerance, prijateljstva in bratske ljubezni. Taka skupina bo vabila in privabila v svoj krog vse dobre, zdrave in pošteno misleče člane našega naroda.
--------o---------
PROSLAVA 25 LETNICE DRUŠTVA ŠT. 45 JSKJ.
Jugoslovanska	Kat.	Jednota
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana	1.	1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
life Sio: ne<
Glavni odborniki:	he<
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa.	Plf
Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111 Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.	^
Nadzorni odbor:	Hec
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.	I°d
!. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E.,	Duluth, Minn.	prc
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.	j
3. nadzor'nik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St.,	Pittsburgh,	Pa.	aaJ
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111
Porotni odbor:
:rei
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.	jnoc
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	.
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave.,	Barberton,	O.	?la;
'out iou
Jednotino uradno glasilo:	Ion
NOVA DOBA, Gl 17 St. Clair Ave., Cleveland, O.	Ida
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.	Jerj
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve	eP
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred-	ttOc
sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška	.
spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	rci<
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-	nat
membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave.,	i r)1
Cleveland, Ohio.
n H
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom	..
za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi	1 n
tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
Dobil sem povabilo od društvenega tajnika sobrata Frank Lozarja, oziroma od društva sv. Jožefa št. 45. naše Jednote, naj se kot glavni odbornik, udeležim slavnosti 25-letnice. Odpravil sem se na dvesto milj dolgo pot v soboto zjutraj 12. januarju, z zavestjo, da ako se bo našemu društvu v prijazni slovenski naselbini v Indianapolisu, slavnost zaradi moje navzočnosti kaj povečala, grem, četudi je vse ( “škripalo” pod nogami. Ko sem zapustil Waukegan, je bilo I namreč 12 pod ničlo. Vožnja od 1 tukaj pa do Indianapolis ni bila ravno zanimiva, ker okna na železniških vozovih so bila zamrznjena; zabaval sem se edino s chicaško “Tribuno,” katero sem prečital od načelnega naslova pa do zadnjega oglasa. S tem mi je čas hitro minul, ter je po pet urni vožnji iz Chicaga, Sprevodnik zaklical:	Next	sta-
tion — “Indianapolis.”
Kot domenjeno, so mo na postaji čakali, predsednik društva sv. Jožefa, sobrat Banich, podpredsednik, sobrat Gačnik, ter pobrat Krefelj, katerega sem
(edinega poznal izza konvencije v Ely, Minn. Odpeljali smo se naj prvo na dom sobr. Gačnika,
I kjer mi je skrbna, desna roka 'sobrata Gačnika, (njegova žena namreč,) pripravila okusno ju->
: žino, akoravno je bilo okrog štiri j popoldan. Sobrat Gačnik pa je ! poskrbel, da naša prijetna druž-! ba ni trpela žeje. Nato smo se odpeljali na dom sobr. predsednika Banicha, kjer sem bil naj-gostoljubnejše sprejet od vse njegove družine. Ker se je med tem že bližala noč, treba se je bilo pripraviti na veliko slav-j nost, katera se je pričela okrog 7. ure zvečer. Slavnost se je pričela s korakanjem v paradi, z godbo na čelu, ter z društvene-mi zastavami. Kot se mi je povedalo, so bila v tej paradi zastopana vsa društva iz Indianapolisa, katera zborujejo v Slov. Nar. Domu ali pa v cerkveni ; dvorani. Lep dokaz sloge v na-; solbini. Kadar se gre za celo-i kupno stvar, se tam pozabijo vsa j politična verska, ali osebna na-| sprotstva. Takoj za parado, v kateri je bilo okrog petsto oseb ' (ter ako pomislimo, da je bilo ja-
ko mraz, ter že pozno zvečer), sva se peljala s še živečim ustanoviteljem dr. sv. Jožefa, sobr.
A. Struna, za nami pa različni uradniki, raznih tamkajsnih društev. Pred dvorano so nam društva napravila lep špalir, ter smo med klicem, “dobrodošli” (nekdo je celo zaklical “Coolidge is in town”) odkorakali v krasno ozaljšano dvorano. Sobrat Banich mi je naročil, naj se ta večer samo predstavim ter pozdravim vse prisotne v imenu J. S. K. Jednote, ker se bode zatem vršila domača zabava in ples. Nastopili so zatem še razni govorniki, uradniki društev, s kratkimi, in jedrnatimi pozdravi, želeči dr. sv. Jožefa še mnogo, mnogo let obstanka.
Zabava na tej veselici je bila jako prijetna, ker vedno so odborniki društva sv. Jožefa skrbeli, da mi ni bilo dolgčas, ter da nisem trpel pomanjkanja. Predstavljen sem bil različnim mojim sobratom, kakor tudi drugim sorojakom, in tudi plesati je bilo treba, žalibog, da imam jaz v tem oziru zelo malo prakse. Ustanovili smo za tisti večer tudi pevski zbor, izvolili zborovodja (mojo malenkost), in takoj se je razlegala naša prelepa slovenska “Od Urala do Triglava” in potem še par drugih. Treba se je bilo pripraviti k počitku, zakaj drugi dan nas je čakalo najvažnejše: banket v proslavo 25-letnice.
Drugo jutro na vse zgodaj prišel je sobrat Banich na moje stanovanje k sobratu Gačniku, (tam sem namreč prenočeval), prinesel je sabo nekaj “za na pot,” ter smo se pripravili, da si ogledamo, seveda bolj površno, ker pritiskal je hud mraz, slavno mesto Indianapolis, katero je bilo menda nekdaj razglašeno kot gnezdo K. K. K., in zaradi katerega je tudi tukajšna slovenska naselbina trpela na ugledu. in to popolnoma po krivici.
Indianapolis, v katerem se bo vršila naša prihodnja konvencija, je jako lepo in fsnažno'mesto. Krasne palače, Veličastne cerkve in katedrale dičijo to glavno mesto di’žave Indiane. Skozi -teče velika reka White Iiiver, ob njej pa nepregledni boulevar-di, ter se vrste krasni mostovi. V poletnem času mora biti to nekaj krasnega. Vozil nas je pc mestu sin sobrata Banicha, kateri je jako prikupljiv fant. Pokazal nam je tudi veliko livarno, v kateri se vlivajo različni predmeti za automobile. V tej tovarni je zaposlenih mnogo naših rojakov, tajnik dr. sv. Jožefa, sobrat Frank Lozar, je pa za-posljen tukaj kot delovodja.
Obiskali smo med tem še nekaj gostoljubnih rojakov, in približal se je čas za slavnostni banket. Na prepolno obloženih mizah, med krasnimi cvetlicami, smo gledali ter potem tudi uživali umetnost naših kuharic. Mize obložene, in popolnoma zasedene, (na banketu je bilo črez Štiristo ljudi), kdo bi ne bil vesel take družbe?
Banket je otvoril predsednik društva .sobrat Banich. , atem je deklica v spremstvu dveh drugih deklic, (imena si nisem zapomnil), deklamirala lepo skladbo nalašč zloženo za to slavnost Pevski zbor je zapel par prav lepih pesmi, (seveda ne več pod mojim vodstvom). Nato je ravno ista deklica povabila, kot prvega govornika za to slavnost, ustanovitelja društva, sobrata, že precej v letih, pa še vedno čilega, Anton Struna. Povedal nam je zanimivo zgodovino društva, ter kako da je prišlo do ustanovitve.
Po končanem govoru mu je deklica izročila lep šopek cvetlic ter krasen prstan z Jednotino znamko, kot priznanje za njegove zasluge. Nato sem bil poklican na oder jaz, da govorim v imenu, celega glavnega odbora ter v imenu članstva J. S. K. Jednote. Namen mojega govora je bil, da agitiram za J. S. K. Jednoto ob taki priliki. Toda v Indianapolisu tega ni bilo treba, ker večjega zanimanja za J. S. K. Jednoto ne najdemo zlepa
kje drugje. Zato pa sme biti naša Jednota ponosna na to me- | sto, v katerem je eno naj večjih društev, v naselbini, ki spada k naši Jednoti. Tudi jaz sem prejel kot gost v dar krasen šopek belih in rudečih nageljev, in lep, z zlatom okovan “Fountain pen” v katerem so umetno vlo- ! ženi koščki bisernice, z vrezanimi črkami “P. B. Indianapolis.” Prekrasen dar sobratje in so-sestre, hvala Vam! To bo moj spomin na Vas vse moje življenje. — Sledili so zatem še različni govori, kot je v navadi ob takih prilikah. Medtem so pa nosile na mizo dišeča jedila naše bujne mladenke, katere se so mi zdele tisočkrat lepše kot rože na
mizi.----------
Govornik na tej slavnosti je bil tudi domači župnik, duhovni odja K. S. K. Jednote, kateri se je zelo laskavo izrazil o naši Jednoti. Odbor dr. sv. Jožefa, je imel nato pripravljenih šest kandidatov za sprejem v našo Jednoto, katere sem imel čast ob tej priliki vpeljati v društvo in i Jednoto. Kaj ne kako lep dar ■a društvo ob 25-letnici! Povem Vam rojaki in rojakinje po širni Ameriki, to je bil prizor, ki mi ne bo šel iz spomina! Zvečer so tamkaj šni diletant je vpri-sorili lepo igro “Lumpacij Vagabund,” pod spretnim vodstvom sobrata Velikana. Ako pomislimo, da je bilo za to igro ; malo časa za vaje, je igra izborno izpadla. Ves čas med banketom in med igro pa je igral izvrsten orkester.
Tako se je torej završila slavnost 25-letnice dr. sv. Jožefa št. 15. J. S. K. J. Z izidom je bil ves slovenski živelj v tej gostoljubni naselbini, zadovoljen najbolj pa jaz, zakaj bil sem “kraljevsko sprejet” in pogoščen. Vsem prav lepa hvala, za vse, posebno pa hvala Mrs. Gačnik za postrežbo, ker tudi moja mati, bi najbrže ne mogla postreči boljše. Z obljubo, da se vidimo na prihodnji konvenciji J. S. K. Jednote, smo se razšli; z namenom, s-podvojeno močjo delati za našo najboljšo organizacijo v Združenih državah, za J. S. K. Jednoto.
Vaš za J. S. K. Jednoto —
Paul Bartel, gl. podpredsednik, i
--------o-------
TEDENSKI PREGLED
< Nad»licvanie i* 1 atrani)
HERBERT HOOVER, ki se je mudil tri tedne v Washing- i tonu, se je podal na počitnice v Florido, kjer ostane do inavguracije 4. marca. Biva na domu svojega prijatelja J. C. Pen-neya, na otoku Belle Isle.
OSCAR UNDERWOOD, bivši vodilni demokrat v zveznem senatu, je dne 25. januarja umrl na svojem domu Mount Vernon v Virginiji. Underwood je bil član nižje zbornice i ':ongresa od leta 1894 do 1015, ko je bil izvoljen zveznim sena- j orjem iz Alabame. Pred dve-mi leti se je prostovoljno umaknil iz javnosti.
ZVEZNI SENAT je s 53-proti 27 glasom potrdil predsednikovo imenovanje R. O. Westa zveznim tajnikom notranjih zadev. Proti Westu je bila v senatu in v deželi sploh huda opozicija, češ, da se je ; bati, da bo preveč naklonjen električnemu trustu in podobnim korporacijam, ki hočejo kontrolirati naravna bogastva, i pripadajo narodu. Potrditev se je izvršila na tajni seji senata, kar je pri opoziciji vzbudilo silno nevoljo in kritiko. Sodi se pa, da je senat dobil zagotovilo bodočega predsednika Hooverja, da Westa ne bo obdržal v kabinetu, ko on nastopi. West ostane na svojem mestu torej le nekaj tednov.
EKSPLOZIJA v premogovniku št. 5, Kingston Pocahontas Coal Co. v West Virginiji, je zajela 18 delavcev. Po eksploziji je nastal v rovu požar, ki ga je reševalno moštvo pogasilo, nakar je pričelo z iskanjem trupel. Ob času eksplozije je bilo v premogovniku okoli 70 mož, vendar je večina nepoškodovana ušla na prosto.
DOPISNIKI, ČITAJTE!
Že večkrat sem prosil in pozival društvene tajnike in druge dopisnike, naj bodo dovolj zgodnji s poročili, ki bi teden pozneje ne imela več pomena. Res je, da večina te pozive vpo-števa, toda nekateri jih prezrejo ali pa pozabijo. To povzroča, da se večkrat zadnja dva dni pred izdanjem lista nagrmadi na uredniški mizi polno pošte, kar pomeni naporno delo za urednika-upravnika in tudi za osobje v tiskarni. Posebno velja to glede dolgih dopisov, ki rabijo mnogo slovniških popravkov.
Vsi dopisi naj bi bili, če le mogoče, v uredništvu že s popoldansko pošto v soboto. Ce dospejo prej, je toliko bolje, j Kar pride v pondeljek in torek {dopoldne, se pripravi za tisk le, čc je zelo nujno. V torek popoldne došli dopisi se ne morejo več vpoštevati za izdajo naslednjega dne, ker se gradivo takrat že vklada v forme.
Dopisi brez podpisa se ne pri-cbčajo. To je sklep glavnega odbora, ki je obvezen za urednika. Društva ali posamezni člani, ki žele včasi imeti priobčene kakšne slike, morajo stroške klišejev sami trpeti. Pri tem je treba še vpoštevati dejstvo, da izdelava klišejev vzame v najboljšem slučaju tri do štiri dni časa.
' Včasi se nabere toliko gradiva, da je treba kakšen dopis, ki r.i nujen, odložiti za pozneje. Dopisi, ki pridejo pravočasno v uredništvo in ki bi pozneje ne imeli več pomena, se nikoli ne odložijo. Največkrat zadene ta useda “Naznanila in zahvale,” pri katerih ni velikega pomena, čc pridejo malo pozneje na vrsto. Saj so take reči poslane uredništvu dostikrat več tednov ali celo mesecev po smrti dotičnega člana. Že to kaže, da take reči niso nujne. Priobčijo se takrat, kadar je prostor. Na prvi in drugi strani se take rečj ne morejo priobčati, če hoče list obdržati Vsaj nekoliko dostojno obliko. “Naznanila in zahvale” se za člane JSKJ in njih bližnje sorodnike priobča-i jo brezplačne, toda le v velikosti 6 palcev v koloni. Tak je sklep glavnega odbora.
Urednik-upravnik tudi ne naroča in nima v zalogi nikakih tiskovin za krajevna društva, ampak samo tiskovine, ki se rabijo v uredništvu-upravništvu. Društveni uradniki naj se za take reči obračajo na glavnega tajnika.
j V vseh zadevah, na katere se : :;ornje tečke nanašajo, naj pri-i zadeti ne pričakujejo pismenega odgovora in pojasnila od urednika, če bi hotel na vsa različna vprašanja vsakemu posebej pismeno odgovoriti, moral ji imeti par posebnih kores-'Jondentov. S pripravo gradiva za štiri slovenske strani na teden, in z upravništvom, ki vzame tudi mnogo časa, sem ; brez tega več kot dovolj zaposlen. Vpoštevajte, bratje in se-j stre, da potrebujem, kot vsak j normalen človek, gotove ure I spanja in vsaj včasi nekoliko oddiha in razvedrila.
UREDNIK-UPRAVNIK
-------o------
VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani)
Po izrečeni obsodbi je mož prosi! sodnika, naj mu dovoli kazen odsedeti v kakšni drugi ječi, ker v tamkajšni je za ječarja bližnji sorodnik njegove ^ene. Boyle je že moral poznati svojo žpno in njene sorodnike, sodnik je bii pa najbrže tudi sam oženjen, zato je prošnji ugodil.
*
Poroča se, da so nekateri neimenovani Američani prispevali sto tisoč dolarjev v fond za stra-! dajoče premogarje v Angliji. To je lepo, a še lepše bi bilo, če bi I enako svoto prispevali v pomoč tudi lačnim, prezebajočim brez-I poselnim premogarjem v Ameriki.
❖
V Hartfordu, Conn., je neki tat ukradel pol tone hrena, z avtomobilom vred. če uzmoviča
dobijo, mu bo ta hren šel še pošteno v nos.
*
V mestecu Vader, Wash., so nedavno imeli mestne volitve, ter so pri tisti priliki tudi glasovali, da-li smejo tamkajšni psi prosto tekati po ulicah ali ne. Zagovorniki psov so zmagali z dvetretinsko večino. 'Vov-vov, rešena je svoboda psov!
*
V državi New York se je poročil Rev. J. R. Johnston, pastor neke protestantske cerkve. Takoj po završeni poročni ceremoniji, je stopil na prižnico in pri digoval o ženitvi in vzornem zakonskem življenje. Mož bi o tem predmetu v večjo‘avtoriteto lahko govoril čez nekaj mesecev ali let!	A.	J. T.
-------o------
DAVNI PRIJATELJI
ČLOVEKA
(Nadaljevanj« i* 1. *tr*ni)
pa govedo, ki da dosti in okusnega mesa, ali pa oboje skupaj. Na prerijah našega zapada, kjer se pasejo velike črede goveje živine leto in dan na prostem, živinorejci ne gledajo na mleko, ampak na vrsto živine, ki ni mehkužna, pač pa hitro raste in se redi. Ko goveda dosežejo gotovo velikost, se jih pošlje v klavnice. Kjer gre v denar mleko ali drugi mlečni izdelki, se v prvi vrsti gleda na mlečno stran. V takih krajih se izplačujejo krave, ki dajejo dosti mleka, oziroma dosti mlečne maščobe, zato pa zahtevajo več negovanja in oskrbe. Krma mora biti boljša in hlevi udobni in primerno gorki pozimi. To dobro vedo tudi mnogi slovenski farmer ji te dežele, ki se pečajo z mlekarstvom.
  o------------
OB RIO GRANDE
(Napisal Joseph Hiti).
Večkrat čitam ko ta ali oni opisuje divnosti in lepote naše nove domovine Amerike. V našem glasilu sc najbolj in največkrat opisuje zapad in severo-zapad. Kolikor sem do danes čital, se ni še noben naših dopisnikov in pisateljev črtic, raznih povesti ali pripovedk spomnil ameriškega juga, oziroma jugo-zapada.
Kdor ni še videl Mehiškega zaliva, ne ameriške mornarni-ške postojanke “Point Isabele,” ki je malo mestece na skrajnem jugu države Texas, kdor ni še videl reke Rio Grande, katera se tam izliva v Mehiški zaliv, tudi še ni imel vsega užitka, ki nam ga nudi mati narava, in ne pozna romantike Amerike.
Po petletnem bivanju na bregu Rio Grande, ko sem videl njene bregove od “Point Isabele” do mesta Laredo, Texas, ni čuda, če me včasi prime želja, da bi šel nazaj in še enkrat poskusil.
še enkrat bi bil rad na čilen’? konjičku pod pekočim solncenv' še enkrat bi rad videl ravnin0, belega peska, katera se razpr°T^ stira od “Fort Brown” vojasW, postojanke, kakih sto milj prot1 zapadu. še enkrat da bi vid^too mesto, kjer ta ravnina polag0] ma preide v gričevje, podobi11 : kraškemu. še enkrat da bi gozdove bodečega kaktusa, k1'	‘
teri se raztezajo na sto in milj. še enkrat da bi gledal b<$ črnooki Mexikanski v žareče o^flA. (O bogovi, kakšna drzna želj3^ Op. urednika.) Samo še enkra' ^ da bi bil vojak na bregu ponosrt ^ Rio Grande!
Oh dragi spomini mladost>[OA Spomini, katere sem že večkf^L mislil opisati. Pa imam od w ™ pornega dela trde roke, zato ‘	,
je težko pripraviti. Za da«e\ ako mi urednik prizanese, bof Mj napisal malo zgodbico iz mojf ga bivanja v vojaški postoj^ ^ ki “La Roseta,” Texas.	077
“La Roseta”	je samotna ^
jaška postojanka, ki leži pribl'1 ^ no petintrideset milj zapad11-od Mehiškega zaliva. Tam r ^1 bila svoj čas nastanjena ^ “D,” četrtega	kavalerijsk^
polka. Na ta oddelek sem kot njegov član, zelo ponos«! Naša naloga je bila čuvati T1 mehiški meji,	na bregu
Grande. Poveljnik čete je v1 namen držal dve patrulji, c'^Ns ob bregu navzgor, drugo Uh zdol, neprestano dan in ; Te patrulje so navadno obstaJi ^ le iz enega podčastnika in dv'f ali treh mož.	Razdeljeni s1!’	c}
bili tako, da smo eden za drug1 dobili po dvanajst ur patru'- C j potem pa štiriindvajset ur čitka, nato zopet patrulja in H ( pet počitek. Počivat, kaj iPg Mlad človek da bi počival V ' ma časa! Cele dneve smo1
. j;
nekateri podili za žogo, drug1 vadili še v drugih razliki športnih stvareh, tako, da je^1. 'komaj časa za jesti. Ob vec«jr is smo navadno posedli po hodu',8 ai Takrat je prišel čas za pomel1'6 c Tu je eden grajal svojega ko]iar>t tam je drugi svojega h^J so. Eden se je pritoževal nad hraf shi drugi nad korporalom. Vs>c. of tega pa je bilo konec, kakof fen tro se je skrilo solnce. Po 1 čnem zahodu so se, neznano V kod, dvignile cele jate kornai'11*1-ter zapele nam tako silno zoF^ no pesem: mui-mui-mui. K^jg smo bili vsak na svoji porffr'^ pod mrežami. Prišel je pripovedke. Ena bolj srtl^noy kot druga, vsaka bolj zla!?*1! ^ Vsemu temu je naredila l<0‘i deveta ura. Oglasil se je podčastnik, ukazal pogasnH' ^j oi in zaspati. To je bil dfl1 ‘re red in po tem smo se ravnali ' za dnevom.	.ette*
Bilo je meseca julija, ko (Dalje na 6. strani).
I
O ur
Current thought.
BENEFITS DERIVE!) FROM .1. S. K. ,1.
' organization, the J. S. K. J. was primarily founded j -o protect our people against the three major contingencies of J e. s.ckness, disability, and death. This is not the only func-Pgp, jnce obviously any insurance company could comply to this nt our organization in addition provides us liberally with Pecessary companionship and good fellowship which is com-e G > lacking in company insurance.
i '^S 0111 or2anization developed, the needs of man changed it was found necessary to change the instruments by which 8 are satisfied. The result is that we now have in our Dr r ,insurance> a greater diversity of policy contracts having OMsions and benefits which were not thought of in the earlier
•	ys °f our organization.
I We should remember that our organization does not !eae Ir>°ney but merely collects and distributes it when r- °* !*ea^b, and bmb etc- occur, and consequently
an lniPortant part in our economic and social life. The
Efs °f the organization originally in the years past no |	» designed life insurance solely for the protection of the
Ida ^ ln even^ death. Since then our organization has J ^ ed itself for protection of the individual against total and ! —t disability, the living death that its dreaded by all, tiod Ving a person lhe ability to support himself. The ern lodge has assumed also protection against sickness,
flatT^’ an^ °Perati°ns. The fear of the unknown future t m unts man can practically be eliminated by becoming n err|ber of the J. S. K. J. One thing should always be borne
*	,.	’ our lodges not only serve as mediums for protection
‘te and health, but also furnish mutual friendship.
BREVITIES
ilem
■SJ 4 FELLOW WILLING TO TRAD It A MATCH FOR A
w^garette, nine times out of ten is scotch.
1 '
proti WISDOM COMES WITH AGE, THEY SAY—RUT, ALAS, lagf ° 0FTEN’ SO DOES BALDNESS.
viS THE NewSPAPERS OF CHICAGO TELL US THAT A
, W‘; LfC'E LIEUTENANT KILLED A HOLDUP MAN THE n
1 bos’ h dAY. PERHAPS SOME INDIGNANT PERSON
.e oc' ALL Make A DEMAND FOR AN INVESTIGATION OF Pr
ikra* s SHOCKING IRREGULARITY.
nosH‘ n
UiV T LOSE FAITH JUST BECAUSE THE PROHIBI-LAW IS BROKEN. LOOK AT THE TEN COMMAND*
id Jbntš:
ato j IT’Q r
dan«* * eASY TO TELL ONE SEX FROM THE OTHER.
moj' A!AN W°N’T TAKE YOUR LAST CIGARETTE.
toj^ MaRCII jtTH IS ONE MOVING DAY THAT WE HAVE
na \fTHlNG TO WORRY ABOUT, BUT MR. COOLIDGE DOES.
’pad« 4 N0?ED CHEMIST SAYS THAT A GAS HAS BEEN
'am JS’C°VERED WHICH IS TOO TERRIBLE EVEN TO BE la c SED
jsket 7-V WARS. PROBABLY THE BOOTLEGGERS CAN jnoflJ E S0METHING OUT OF IT.
^ati 1 tUE “new ERA” CAN BOOST OUR ORGANIZATION gu yfjj
jev1:	^	IT	HAS	USED	UP	TONS	OF	PAPER AND GAL-
ji, C,)A?S OF
r° Jl>» in J^^AK
WK, BUT JUST LET IT MAKE ONE LITTLE
>bsti»j| AND all the boosting is forgotten and
111
J Will
be dragged across the hot frying pan
drug1 CRITiciSM like A STUFFED SAUSAGE.
,atrul ClCERo ONCE SAID:	‘‘IN	THE MOST CORRUPT
; ur
ainj N YOU WILL FIND THE MOST LAWS.” PER-if THIS was
il? smo :lrug>
a jd
A PREDICTION ALSO? ---------o —
AGES OF OUR MOVIE STARS
lieart-breaker is old enough to retire from his type of love work, being thirty-seven. Tom Mix, perhaps won’t mix in fights much longer, since he has reached the half century mark.
Ben Turpin with those eyes that want to know what the nose is doing need not look around for any more contracts now that he is in the over-ripe
AMBITION AND OUR LODGES
Miwiy people believe that the impulse for human effort is hunger and love. This statement although not entirely wrong, touches only a certain phase of civilization. If a man has not raised himself much over the level of animality, then only, is his aim bread and woman. On a higher degree of development, a third stimulus enters into play, in many men the strongest of all—Ambition. It is almost innate to be ad-| mired, envied, immitated. Everybody strives to “beat the other fellow,” to overtake all life, to win the first prize.
Nowhere can ambition be exhibited to a higher degree than in the work of our lodges. It is here that people are so willing to recognize the value of a brilliant personality, however, this may find expression. Nowhere should one be more full of inborn energy, more rich in initiative, resources, optimism, self-confidence than in the erection of a firm foundation for our E n g 1 i s h-s p e a k i ng lodges. The universal idea, of all people is or seems to be success. The dream of successful lodges, hypnotizes us and gives us perseverance, and only begins to become a matter of indifference, after failures in attempts to create sound lodges. So our motive should be to work hard and consistently from the start and thus avoid any possible failures.
If one were to ask a few people what they imagine by success, one would no doubt receive hundreds of very different answers. Many would reply: Success means money. They would say to be successful means to own a mansion, to own a Lincoln or some other expensive make of an automobile.
This, of course, is a very crude view of wealth. It is a selfish one and usually belongs in the mental horizon of an illiterate individual. Men of liigh-or intellectual and moral attainment who receive wealth dream of making a nobler use of their gold. For others success means the esteem of their fellowmen. Another category understand success as fame. To be known, to be on the friendly lips of many people. This goal certainly seems higher and more comprehensive than that of the millionaire. In what better way could one win this respect and admiration of one’s fellowmen then noble work in the field of lodge work? We all value wealth, it is true, and we need not consider it low minded and vulgar to admit this, but let us strive to acquire fame for along with it goes pecuniary reward.
One can in order to gain popularity, appeal to the bad instincts of the crowd as well as to the good. One may be the cad, parasite, and corrupter of the people or its educator, its leader. If one has any sound common sense, public spirit, sympathy with one’s fellowmen at all, he will attempt to work for the cause of our lodges and at the same time win popularity.
The thirst for fame seems to be the most ideal ambition. Let the law of least resistence impel you to become famous thru the quality of earnest work for our lodges.
OPPORTUNITY TO ENROLL IN AMER-ICAN-SLOVENE SCHOOL
age of fifty-five.
It is difficult to find the ages of the actresses because of their self-flattering ways. Some of them look old enough to be two generation grandmother, expose their ages as twenty and less. No age is on record for Gilda Gray, while in most cases the birthdays each year make a retrogression of approximately five years.
The aims of your lodge are planned, noiv it is your duty to work vigorously and malce possibilities realities.
*
You ivill enjoy your lodge to a greater degree if you are active.
*
Don’t excuse your fault of not doing something for your lodge, the excuse makes the fault worse.
Most people are aware that a Slovene school exists in Cleveland,' offering incomparably the most voluntary opportunities for the acquiring of a knowledge of Slovene language, literature, and geography- The members of this class were not compelled to enroll, but joined on their own initiative to acquire a knowledge of the fundamentals of their heritage, their nationality. It is an ideal of all modern youth or at least we hope it is, to be informed on all matters which directly involve them, and there is nothing of greater significance than the familiarity of our mother tongue. The motive of this school, of course, is to interest as many as possible to such an extent that once a member, coherence to it is voluntary. The school is still in the bud, but is rapidly growing, needing only careful cultivation to raise it to a beautiful blossom.
Whenever a present member approaches you submit willingly and permit yourself to at least be given a trial by attending one of the classes. More likely you shall not be asked personally so share the invitation through the medium of this journal and jot clown the day of the next lecture in your “date book.”
The fresh semester begins Friday, February 1st, and classes will be in session every Friday thereafter, at the Slovene National Home and St. Clair Ave. Everyone has the opportunity of either enrolling in the beginners class or the advanced class depending, of course, on the present knowledge of Slovene reading, grammar and geography. The instructor for the beginners class is Mr. E. Primoshic who is thoroughly acquainted with Slovene education and along side of it all has a winning personality which perhaps is just another reason why you will be inclined to “stick.” His classes begin promptly at 6:30 and end at 8:00 P. M. The advance class is under the supervision of Mr. V. Grill, editor of the “Equality” capable and well versed in Jugoslav and Slovene matters. His classes are arranged for the hours between 8:00 and 0:30 P. M.
Remember then, every Friday at the National Home and don’t be afraid to come because your knowledge of Slovene is meager, the school will eventually solve your difficulty.
--------O--------
SUPREME OFFICERS END MEETING
The officers of the Supreme Board of the J. S. K. J. have just completed their semi-an-nual meeting. A great deal of responsibility lies in the hands of this central committee, it is the body that can determine routes for the organization’s progress or act indifferently and thus temporarily paralyze its forward movement.
The people at the recant convention of our organization must have had very discreet judgment, having selected a combination of men who are bound to bring our organization in the limelight of all organizations. The members present at this meeting were:	Brother
Anton Zbasnik, the presiding chairman and a man with ability to direct and act wisely on matters pertaining to our organization. The business end of our organization receives proper attention from Brothers Joseph Pishler and Louis Champa. The Auditing Board with the function of approving the books serves a vital position in an organization. Brothers Rudolph Perdan, J. Movern, J. Kumse, J. Balkovec and William B. Laurich make up this
Phunology
BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES
She Lets Him.
“Do you mind my eating, while you’re smoking?”
“Certainly not—so long as I can hear the orchestra.”
He:	“Do you enjoy having
company ?”
She:	“Yes, providing they
come after dinner.”
Straight and Narrow.
“Honesty is the best policy and its own reward.”
“Why do you think like that?”'
“You know that dog I stole I tried in vain to sell for two dollars and at last took it back to ils owner, who gave me five dollars reward.”
She:	Can I entertain you in
any way, shape or form?
He:	“Well, the last two
methods sound promising.”
A Slight Mistake.
He:	“Pardon me, dear, but
your stockings seem	rather
wrinkled.”
She:	“You brute!	I have
no stockings on.”
Open Season.
“Now, remember, my dears,” said Mother Raccoon	to her
children, “you must	always
watch your step, because you have the skin the college boys love to touch!”
“I proposed to Ella, and she laughed at me!”
“Oh, she laughs at the most stupid thing.”
Directions Are Directions.
Doctor:	“I	suppose,	Mrs.
Johnson, that you have given the medicine according to directions.”
Mrs. Johnson:	“Well,	doc-
tah, I done mah bes’. You said give Sam one o’ dese pills three times a day ontil gone, but I done runout o’ pills yistaday an’ he hain’t gone yit.”
True Enough.
Teacher:	“Johnny,	can	you
tell me what is wrong with this sentence:	‘The horse and the
cow is in the field’?”
Johnny:	“Yes, ma’am. La-
dies should come first.”
THE FOUNTAIN HEAD
Elsie:	“Have you heard the
story that’s going around about Eunice?”
Grace:	“Heard it? Why,
honey, I started it.”
Too Swift For Him.
Judge:	“Speeding,	eh?	How
many times have you .been before me?”
Speeder:	“Never, your hon-
or. I’ve tried to pass you on the road once or twice, but my bus will do only fifty-five.”
DINING WITH OUR NEIGHBORS
ANOTHER LODGE
A new English-speaking lodge has taken root at Denver, Colorado, during this past week. The name of our most recent branch has not been learned as yet, but we expect to disclose their identity in our next issue. We wish to congratulate all the organizers for their pioneering movements in their community and wish them the greatest possible success. People invariably desire to be I informed of the activities of j the many lodges and we hope [ that the members of this lodge | shall keep us posted on all matters concerning themselves.
committee, beside serving in this capacity, they are very active in their lodges.
We as members of the J. S. K. J. must work hand in hand with these men in whom we have confided positions of trust, jfor it is they who guide our 'ship of destiny.
The immigrant’s dinner table is his last stronghold against American influence. He may learn the language of his adopted land, take pride in its citizenship, become in other ways fully assimilated to American ways, and if called upon, may give his life for his new country, but as long as he lfves he will consider the soups of America as slightly brackish water, will frown upon our vegetables from which all flavor has been sucked by canning and boiling, and balk at the suggestion that the fat he misses in American dishes should be replaced by butter eaten on bread at meal times. This critical attitude towards our cookery is not, however, iccompanied by any consensus of opinion as to what should take its place.
For the Scandinavian the ideal cook ought to know how to mold haddock, flour and cream into solid fishballs and fishpudding, and how a peppered mutton stew with cabbage can live up to the name of faarikool and where to get gjetost and noekkeltost and other pungent goat milk cheeses imported directly from Norway or Sweden. The favorite dish of the Hungarian is gulyas, a fricassee of beef, pork or lamb with potatoes, onions, paprika and vegetables to match, stewed in plenty of lard and immersed in a sea of gravy. It should be accompanied by a hearty helping of turos csusza—noodles with cottage cheese, paprika, salt, chittlings and sour cream.
Czech would give preference to pork-loin with sauerkraut knedliki—rather heavy dumplings made of flour, butter and eggs. For dessert buchty, a cake with cottage cheese or jam filling, may be served. The Germans, too, have their Schweinsbraten with red cabbage, Sauerkrauten put in vinegar and pot-roasted, and other roasts with names not unfamiliar in America eating-houses. They have their Sulze—calve’s feet or pigs’ feet or fish in jelly—and Apfelstrudel and other German Kuchen. “Yes, and don’t forget to say that we cook our vegetables with meat and not with water,” indignantly added the German Hausfrau who had been appealed to for authentic information.
Especially on holidays and special festival do native dishes occupy the place of honor, and most of the other places, on the immigrant’s table. The Southern Italians, great eaters of innumerable kinds of fish, try to have them all represented in the big feast on Christmas Eve. Eels, prepared in a number of different ways and headed by capitone, the giant eel, predominate. Panettone, a fruit cake with raisins and citrus, the candy-like torrone, and the panforte of Siena are some of the traditional Christmas cakes.
No German, Danish or Czech Christmas is duly celebrated without a roast goose. Among the Germans it is dressed with special sausages that can be obtained only in German Delikat-essen. In any large Scandinavian colony there is an enterprising fellow-countryman who makes a business of importing the lutefisk—codfish caught in the waters of Norway and dried on the rocks of the Norwegian coast to be cooked as piece de resistance for the Scandinavian feasts on and around Christmas. For the gourmands and on special occasions the ryper, frozen ptarmigans, are imported from Norway. A young pig, roasted full-length, provides the chief repast for the Serbian and Croatian Easter festivities, and on the same day every Russian believes and non-
believer, longs for a bite of blessed paska, a big cake made of cheese, egg yolks, butter and sugar. No Serbian or Croatian picnic in this country is a success without pecena jagnetina, barbecued lamb, and no Slovene hostess is satisfied with the world unless she can fill up her guests with pohana piska, fried chicken With home fried potatoes, strukli, fruit rolls, and potice, honey cakes.
The Italians here have not only preserved their dietary habits, but also contributed a number of their staple foods to America’s own menu. Spaghetti, ravioli, broccoli and carciofi
%
(artichokes) need no introduction. In general the Italians do not eat much meat, but lamb and capretto, young goat, roasted in the oven with potatoes and sliced onions, are popular. Antipasto, consisting of salami, sardines, anchovies, Spanish peppers and other relishes, ushers in the soup, minestrone. All Italians like fish and cheese and from the native country import canned eels, gorgonzola and Parmesan cheese and salami. Mussels and cuttlefish are caught in American waters, but eaten, with hot tomato sauce, chiefly by Italians. They like vegetables, which are cooked in beef broth, fried w’ith pignolias or made into salads. Olive oil is the principle frying medium, and all Italian dishes are high-} ly flavored with tomato paste, olives, vinaigrette, pignolias, endives, garlic, onions, grated cheese, dried peppers, fennel leaves, capers, parsley or raisins. After forty years in this country the Genoese immigrant still eats his trenette (noodles) with the imported pesto, a green sauce made of basil, lard, clives and cheese.
The Bolognese have their tor-tellini (“just a brother of ravioli” according to the Genoese description) and the Friulians their palenta, corn meal mush. The Milanese are fond of risotto—made of rice, mushrooms, tomato sauce and Parmesan cheese—and of tripe a la Mila-naise. Three times a week, the Italians from Trieste eat struc-j coli, a kind of apple pie with | nuts, raisins and pignolias, and J spumoni is the Sicilian ice I cream. Pizzeria is a bakery which specializes in pizza, a pie I served with anchovies and tomato sauce and dear to the i Neapolitan palate.
Cereals are the great staple j food of our immigrant Slavs who come over from the East ! European plains. Kasha is bar-j ley, buckwheat or millet or isome other coarse-grained cer-I eal. It may be boiled in milk, j baked with fat added during the process of baking, stewed with meat, used in soups or in puddings. When flavored with parsley or mushrooms or eaten with meat gravy or flax seed oil or chittlings, it may be a separate dish. All over Eastern Europe soup is the essential part of the daily meal. It is great support of the poor and it makes the rich overeat. It may be sorrell soup, cabbage soup or cereal soup, but most commonly it is borsch. In Poland this is made by boiling either the tops or the roots of the red beets and whitened by adding sour cream. It cools in j Lithuania with the addition of 1 more diced beets, cucumbers and scallions. In Russia its specific gravity is further increased and in Ukraine, the , borsch is a square meal in itself, containing, on a foundation of beet juice, cabbage leaves, beans, potatoes and practically every seasonable vegetable with small pieces of beef, pork or chicken.
F.L.I.S.
Nothing will become of your lodge if nothing is done for it.
*
To impress other lodges your lodge must be earnest in its activities.
! Vj nits L ?aicl that ignorance is;
10 A perbaps it would be lomef'^ delightful ra koflnt ofT 0 remain lg'
’ wJ sn n ages some of
a hr# shS screen beauties
Vs^ of tf- but since the func‘
' imr fen	Journal is to en-
WTl> >o€d t ‘eaders we are com-
|i ° (;ome out with the
Uan ,-i'h	n°thing but the
om<ArJ-
no ZO)1),
i- Kiog * , arrymore an idol to I
P0;st near Sfi?nly forty-seven and i ie ^Sjhp n	twenty-five mark
j srn%v	d6pict him- Lon’
zlagl biwufs seen his forty-
ila m to ihday’ ^aWng it neces-Je (,s°41ant	a good sized cake
asnitlianksCS 0n' DouSlas
>n	lkT1SQ	is forty-six,
vnal1 W and f n-yful as a kitten,
“fo™'a 0ff buildi"«3 a. ko - .old. Adn]n, a” a twenty-ii). | Adolph Menjou, the
Sport Sense
YANKS TO BE NUMBERED
Although it would seem that every man from coast to coast should be familiar with the features of the- world’s champion New York Yankees, the owners of the club think otherwise. They have arranged to put huge ten inch navy blue numbers on the backs of the Yankee uniforms so that “casual fans” from out of town may identify the players instantly by referring to a score card. This has all been done not so much to make it easy for the fan to follow the players, but perhaps to ease the pocket of the fan by printing score cards.
Babe Ruth will be number three corresponding to his position in the batting order.
THE SITUATION IN JUGOSLAVIA
SHARKEY-CHRIS FIGHT
The result of the Sharkey-Christian bout will not do the Sharkey-Stribling elimination fight in Florida next month any good. The prospective cash customers are going to figure that if Sharkey could not put the unskilled but game Christian away he and the Georgian will not be able to put on much of a show at Miami Beach.
Sharkey’s victory by a decision in which the officials were not unanimous, one of them having stood out, for a draw, was not convincing that the Boston boxer should be seriously considered as a contender for the right to occupy the throne vacated by Gene Tunney.
HUNCHES
The majority of the really great players, regardless of what sport have won their names through the ability of playing hunches. Players when applying themselves to this blind intuition disregard all rules, feeling their way around the game without knowing why. The spectators frequently attribute a good play, a good catch in baseball for instance purely to dumb luck.
Of course, when the hunch goes wrong the players are ridiculed for attempting to do something out of the ordinary. Psychologists no doubt would laugh at this idea of hunches just as they did when the announcement of curves in baseball was brought forth, inspite of which pitchers this day are throwing more curves than ever. This playing of hunches or instantaneous thinking is of extreme value to all players and is an accomplishment worth attaining.
“PITTSBURGERS” VISION SUCCESS
'The “Pittsburghers” since the favorable termination of their first affair, are determined to make their lodge the biggest and best. If the newly created “Get a New Member Campaign” affects everyone to work cooperatively there is no doubt about their destiny and it will be a sorrowful situation for the other lodges unless they also begin to boom their membership. The “George Washington” of Cleveland to date claim the distinction of being the largest, perhaps after the efforts of the “Pittsburghers” the crown of success shall be worn by a different body of members.
The resignation of Father Korosec’s Ministry was caused by a long quarrel between the Serbs and the Croats or between Belgrade and Zagreb. Everybody perhaps remembers the cause of the Croats’ present particular hatred of the Serbs. Last June M. Racic a Serb Radical, produced a pistol in the parliament and shot dead two Croat deputies and fatally wounded M. Radic, the famous Croat leader. It is said that the Serbs have been the Prussians of Jugoslavia, and that ever since the creation of the Triune Kingdom they have maintained for themselves a noticeable over-representation of their interests in the parliament, they have appropriated an undue proportion of civil and military appointments, and they have relieved themselves of some taxation at the expense of the Croats and the Slovenes. To make matters worse, Belgrade has not as yet brought M. Racic to trial for murder, and this laxity is, of course, interpreted at Zagreb as yet another proof that the government inspired his act.
The Croats desire complete independence from the Serbs. This would prove very catastrophic and would mean the-collapse of the Triune Kingdom and a general game of grab among the neighbors of Jugoslavia. One thing certain is that the unity of Jugoslavia must be preserved. The Croats, now that events are going through a new opening, might begin the good tactics of the Slovenes who do not mix political discontent with their social progress.
, o  —
LOYALTY
From the beginning of civilization man has enjoyed this instinct known to us as loyalty. This strong feeling of sentiment was displayed when the family, the first organized unit, was created. And then apparently as the larger units, the tribe or clean developed, this race pride or race patriotism also developed until now we have alligiance toward our immediate family our country, our lodges and to whatever connections we have with our fel-lowmen.
Most people in this country unfortunately regard patriotism as synonymous with favorable approval to spend large amounts for armaments and with considerable shouting the United States. They assume that this condition of spirit is associated with actual or potential warfare and belongs only to those who suffer from militaristic insanity. The patriotism of peace, however, is the best and the truest patriotism for it is that which actually develops the most excellent qualities in its people.
A professor of Harvard defined loyalty as “the willing and practical and thorough going devotion of a person to a cause.” The most admirable type of loyalty is that which night be termed as progressive loyalty which creates future examples by which people will act.
If a man dies for his country he merely goes to the next world and is in the company of the immortal, however, loyalty
EXCHANGES
Now that you have the spirit of your lodge, put ull the strength of mind and muscle given you, into your work.
*
If you aim your arrow for a goal of 100 members, your arrow 'will fly far higher than if aimed at no mark.
does not necessitate heroic circumstances or spectacular events. So don’t anticipate a war to show your loyalty, use this spirit in your lodge work and you are bound to be making good use of it.
Don’t live in hope of having a large lodge, while your arms are folded. Providence only smiles on those who put their shoulders to the 'wheel that propels a lodge to success.
Pittsburgh, Pa.
Dear Editor:
1 wish to thank you for our last write-up in the Nova Doba and at the same time wish to congratulate you on the last few issues of your paper. To the Pittsburgh younger folks is is sure going over big. We always welcome your interesting news.
The very first affair of the lodge Pittsburgher No. 196 was a tremendous success as all of our followers and friends who attended this affair already know. On Saturday, January 12, 1929, the “Pittsburgher” held its first annual banquet in the Slovenian Auditorium.
The first vote of thanks goes to the committee who worked untiringly for this affair and also to Brother Anton Zbasnik, our Supreme President who as toastmaster conducted our lively affair in a very commendable fashion.
In behalf of the lodge I must thank the following for having donated miscellaneous supplies for this banquet.
Mr. and Mrs. Martin Antlo-gar, Mr. and Mrs. John Rogina, Mr. and Mrs. Santo Vlah, Mr. and Mrs. Joseph Pogačar, Mr. and Mrs. Peter Gorup, Mr. and Mrs.	Frank	Sprohar,	Mr.	and
Mrs.	Louis	Richtar,	Mr.	and
Mrs.	John	Golobic	Jr.,	Mr.
Nick	Zunic,	Mr. Frank Arch,
Klobuchar & Rogina, Cash Meat Market, Mr. Leo P. King and Mr. Anthony Simon and Orchestra.
The following are the list of speakers who must be thanked for their timely and interesting speeches':	Mr.	Anton Zbasnik,
Supreme President of the J. S. K. J.; Rev. Joseph Skur, Pastor of St. Mary’s Assumption Church; Mrs. John Rogina, President of lodge No. 182 J. S. K. J. ;Mr. Joseph Pogačar, Secretary of lodge No. 26 J. S. K. J.; Mr. Fr$nk Arch, Mr. John Rogina, Mr. Jerry Divine, and also our entertainers, Mr. Anton Sprohar who played a few pieces on the accordion; Mr. Thomas Weir, the Magician, Lombardo and Banky Piano, Accordion and Mandolin players and radio artists, the Singing Society “Prešern” under the leadership of Mr. Frank Lokar, and also the Singing Society “Triglav,” under the leadership of Mr. F. Kolander, and also one of our new members who favored us with a few solos, Mr. Ladi Broderick.
We cannot thank our women workers enough for what they done for us. Those who were fortunate enough to get to the table and sample the meal know that these women prepared a meal fit for any king. Mr. Peter Gorup was chairman of the committee the following were her aids:	Mrs. John Ro-
gina, Mrs. Joseph ErjaVec, Mrs. Louis Rechtar, Mrs. John Golobic Jr., Miss Hon Erjavec, Missess Anna and Mary Gorup, Missess Tillie and Jennie Richtar, Miss Matilda Panian and Miss Mary Sumic.
This was our initial affair and also our first public appearance under our new lodge banner. We are very proud to know that our friends enjoyed themselves, but this will not end our activity, as we are endeavoring to promote another of our ideas which is not definitely settled, but which we shall make public in the near future.
Our members! are again reminded that they are to join our “Get a New Member Campaign” and I hope that most of them get a few members and not only one.
Members are also requested to turn their tickets in at this coming meeting on February 14, 1929 as Treasurer and myself would like to get banquet accounts closed.
Again thanking everyone who
took part in our first success of the year, 1 hope to see all of them and their friends at our next affair.
I remain John Golobic Jr., Secretary.
Waukegan, 111.
Brother Fred Terlap will manage the Comrade baseball team this spring. Despite the fact that the thermometer now reads in the neighborhood of ten degrees below zero, Comrades, a active branch of the South Slavonic Catholic Union is making all necessary plans for the future season. We wish to announce that Fred Terlap, former star performer with Tom McCann’s ball club of the old days, has been signed to manage the aggregation.
The newly signed manager has been playing baseball ever since the South and West side ball teams were in existence; he is regarded as one of the best men that could be secured for the job of whipping the Comrade nine into shape next spring. The Comrades wiil not be new comers to the sporting circles when they put another outfit on the field this spring since our organization has been well represented in several divisions in past seasons. The roster of players has not as yet been completely compiled, but everyone can be assured that we are going to secure some of the experts of the diamond. This team is to be a traveling aggregation according to present indications and will perform in the S. S. C. U. League, playing other lodge teams.
Comrade John Kolenc.
the greater number which crowded Slovenski Dom to its utmost capacity were of his kin. For others it was a new musical experience but a delightful one. His selections from Jugoslavia were musically interesting and highly amusing to those familiar with his native tongue and even to those not acquainted with his language, there could have been no doubt as to his histrionic and lyric gifts. His dramatic ability was exemplified perhaps best in his first number, “Kje j je moj mili dom?” (Where is my dear home?) which mellowed many hearts who long< ago left their native land and that evening were in his audience.
His Accompanist.
Miss Eve Mae Smith, well known Rock Springs girl and pianist, accompanied the artist. Miss Smith’s accompaniments were sympathetic and satisfying, her artistry lending much to the recital. The artist’s chivalrous informality of insisting that Miss Smith share with him the prolonged applause was most acceptable to his listeners who recognize readily her art and ability. (From Rock Springs Rocket, Roclc Springs, Wyoming, January 25th 1929).
SOME MODERN JUGOSLAV ARTISTS
rtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxc
GEORGE KOZJAK
Slovenian Janissary,
Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life.
By JOSEPH JURClC English Version By John Movern
^xxxxxxixxxxxzrKxxxxxxxxxr-xxxxrxxxxxxxxxxxxxxxxxxgft10
Homer City, Pa. !
I wish to inform members of St. Francis lodge, No. 122 of the J. S. K. J. that a special assessment of 50 cents for the months of January and February was decided upon at the an-1 nual meeting. The step came as a result of the insufficiency of the treasury.
All members, especially those who pay their dues through the mails are reminded of the increase in dues made by the Union and effective this year, 1929. Persons holding a two-dollar daily sick benefit shall be assessed 25 cents more each month and those insured for a sick, benefit of $1.00 per day or only for the death benefit, shall in the future pay an increase of 5 cents each month.
All members will kindly observe the decision made at the last annual meeting, mainly that all members who failed to appear at the meeting are to pay a dollar into the treasury.
All members failing to comply to the rulings made at'the annual meeting in regard to assessments by sending only part of the dues and assessments shall be returned their money and suspended.
Frank Farenchak, Secretary of lodge 122 J.S.K.J.
ARTIST FROM SLOVENIA DELIGHTS MANY IN SONG RECITAL SLOVENSKI DOM
Anton Subelj, baritone member of the Ljubljana Opera conppany of Jugoslavia, afforded Rock Springs people an unusual opportunity to study national color in music in his song recital at Slovenski Dom Saturday evening last. His program for the most part contained Slovenic* favorites, new to many in his audience, but providing dramatic ability and musical appreciation to the art of singing. His English numbers were captivating, but personally we liked him better when he sang in his language. His feeling was strongly nationalistic.
At the very beginning of the program Subelj received a reception from his audience that must have assured him of the place he held in their affections and the pride they had in his appearance in Rock Springs for
Many people live under the impression that all worthwhile art is in Paris, failing to search into other art. The Jugoslavs in the last few years have made a very extensive step toward being acknowledged as a people of diverse accomplishments. In London exhibitions the work of Jugoslav artists has frequently been displayed and even in this country, individual Jugoslav artists have become widely known. Ivan Mestrovic among all others has earned fame especially so after the erection of Racic Mortuary Chapel at Cavtat in Dalmatia. In this work he has convinced the public that he is as proficient in architectural work as in sculptoring. Mcstrovic designed a shrine which is admirably in accord with the traditions of the land where it is set. Another Jugoslav gentleman who has been the reason for much discussoin in art circles is Rosandic who built the Petrinovic Mortuary Chapel at Supetar on the island of Brae, off Split. The work both architecturally and sculpturally is superb and contains a very contrasting spirit of Mestrovic.
A conspicuous exponent of architecture is the Slovene, Josip Plečnik who has worked in Jugoslavia and Czechoslovakia designing many domestic and religious buildings. In 1906 a Slovene architect by the name of Max Fabian arranged the Slovene artists display at the Austrian Exhibition at Earls Court, London.
One architect, Kosta Jovanovič, is attempting to continue ’Serbo-B y z a n t i n e style of Church architecture, his work is limited to the section south of Belgrade.
In 1911 much of the Jugoslav culture was revealed to the world at the Rome Exhibition. At this exhibition the paintings of Liuba Babic, Tomislav Križman, and Mirko Racki gained wide recognition. There are others who were proclaimed as men of artistic ability as:	Bu-
kovec, Grohar, Jama, Vidovič and Popovič, each of them possessing an individuality of th&r own. One artist always signs his paintings, sculpture and caricature with the single name “Sava.”
The Jugoslavs are giving new vitality to European art, it is hoped that more of the figures with genius are brought to light so that they may sip from the cup of fame and popularity.
Cut
(Continued)	je]
Peter finally came down from his private room glanced at the peddler sideways. Many servants wondered wft01'6 the foreigner would tell Lord Peter privately, but they all di*° appeared as soon as Peter cast his eyes upon them.
“What do you wish?” asked Peter with a sneer.	|ra
“Down in a valley in the forest I met a vicious man of'OV; brown color,” said the peddler. “I almost became afraid of He made me so scared and excited that I grabbed for my kno1^ 1 stick and got ready for a fight. This man gave me a messa.- • saying that you should come down under the cliff tonight meet him, and that you should bring with you the things whirm you had promised him at that time. I suppose you no dotf. ^ know what it is. He said that should you not remember wli. 0 it is, that I should say this:	‘I have already forgotten \vhfee
it is’.”	'	a'	;
Having heard what the peddler said, Peter became vet-much excited, and he trembled vehemently with fear. InsU,;‘ • of being sarcastic as before he became very polite, as he j 110 once understood from the peddler’s remarks that it could be one else looking for him but the gypsy Samol ,to whom he Ws sold his nephew. Quickly he reached into his pocket and slipPl'Ple two gold coins into the peddler’s hand, begging him ndt 1 Sc mention these things to anyone again.
“Oh, may God safeguard that!” replied the peddler, as
a s
*ato
saw the yellow objects in his hands. “Fear not, my Lord; C1 I know how to keep my silence.” Having said that, the peddl; )0 left the castle happily.	P
Full of fear, Peter had now realized that the gypsy not kept the oath truly and that he had already betrayed ft
al
1.
by having told a few things about that affair to a third perST.^ What would happen should it all become known? This thougf
ise
Pga
bothered Peter continuously. How much would he give sho5, the gypsy die, so that no one in the world would know Pet£" crime. Finally he decided to go to the stipulated place tfc 0
,a p
night, because he feared that should he fail the gypsy mu
K
come up to the castle to see him, where the servants would . ! mediately recognize him. fie also feared that the gypsy mjC1 denounce him publicly.
Between the Castle Shumberg and Castle Kozjak therc^0 a plain about four miles long, still densely covered with vegc‘ tion. When the events of our story took place this plain still a thick forest, but since then many a tree has been |	;
and removed from this forest for lumber used in construct«^' huts or to be used for fuel, the ashes of which have been L Ut
Ci)
turned into the soil whence the trees originally sprung.
The moon was near the west. It was a very cold
The gypsy Samol was lying under the pine tree and wai^ 1 for Peter to come to meet him. He was very cold. His t*fvah were chattering and he was holding his hand over a very stf ( fire. He did not dare to make any larger fire, as he feared someone might notice its blaze and thus detect him. Stuci* ^ the ground beside him was a sharp knife, the gypsy’s cons^j^ companion and his only friend. The howling of the hufll , ' wolf was being heard in the neighborhood (this being n’t].,'1 common at one time in that country than it is today); fC -C under the brush a timid rabbit ventured for food; the owl the hollow tree was hooting with joy. Whenever anytC^j9 moved the gypsy always looked around.	t
“Well, he will not come!” the gypsy murmured to him- • brushing his black and curly whiskers. “Woe to him if he ‘L . not come! I believe the peddler must have transmitted JR. ® message to Peter, for he no doubt feared my knife, whic[ja j held to his throat.
“My son,” continued the gypsy. “I have avenged you! * my deed I shall receive full measure of punishment. Howe’
r so sod
Pi”
I have caught another fly on the fly-trap. You humpbac»j rascal, you gave me the lad so that you have gotten posseSjLr^ of the Kozjak’s estate! Ha! You have gotten it for rrieftak0
irnei
will see to it whether or not I, who have him on the stfj get the money from him whenever I shall wish.”	J (j,
Thus talked the gypsy to himself while slowly feeding . twigs to the fire.	j
Now Samol heard the steps of a man coming upon | j pathway leading toward the pine tree. He put out the quickly, pulled the knife from the ground and then drew h^bji. up beside the trunk of the tree.	L j
There upon the path leading toward	the pine tree j ^
slowly creeping forward another image quite different fro^L ^ former. It was Peter, the Lord of the Castle Kozjak, trei).'
“Come closer, you coward from the Castle!” said the j ‘ whose cat-like eyes soon recognized who it	was.	L j)q
Not having seen the gypsy before he yelled at him, Vl,.; became very frightened and excited.	-	čenjj-
Finally Samol revived the fire from the sparks that not yet died away.	|L
•too ir
“You rascal, have you brought the money you promi9e
sometime ago?” asked the gypsy of the Lord.	|o<j
“Well, my friend from Palestine,” said Peter, ‘‘ca’jlo prove to me conclusively that you have fulfilled the agre^l) Where have you put the child? Is he safely hidden f°f3ii ^ whole life—for eternity?” asked Peter.	,ilUj	^
“I have sold him to Turkish government. He shall 'Jlf 2a.s'j a janissary (Turkish soldier) and you shall never see him ijjj unless you go to war against the Turks. In such a case ^.petJr break your wrinkled head, not knowing you to be his unc to]j]u must also tell you that on accoupt of the lad I got in tf‘i, kj , with my friends and left them. I drove my horse so faaH<> na r he became exhausted and fell down beside the road and ga ^ And yet are asking me as to whether or not I have earn^ii Ur money. Well, my dear neighbor, you shall give me the aI|lsed] you have promised me and also all the money that y°^|in j have on your person!” said the gypsy.	pije	,
I plan so
(To be continued)
DOPISI
Indianapolis, Ind.
[ Upam, da mi sobrat urednik Preskrbi nekoliko prostora v ^ovi Dobi; bom skušal biti kar fllnogoče kratek. Kakor povsod, |udi tukaj niso najboljši časi za Jelavca. Vsak dan se lahko af-ita v listih, koliko je ljudi ybPlez dela. Pomilovanja vredni $° i)a tudi tisti, ki morajo trdo ati dan za dnem, v takih »rajih kot so pri nas, kjer so off varne odprte cele noči. Se-h^eda se tukaj ne dobi dela, da nofj človek z lahkoto kaj zaslu-saf;\ Kdor ima bolj lahko delo. t *°si pa tudi prazen žep. (Med ■hifmi sem zdaj jaz). loli| Zdaj naj povem pa še neko-ivl$. 0 0 Poteku slavnosti 25-let-wliluobstanka društva sv. Jože-
št. 45 JSKJ, ki se je vršila t t. in 13.
ver
januarja. V soboto
iou:
ihot
3ete'
3tef • Januarja smo imeli veselico, ie: nedeljo 13. januarja popol F e banket, zvečer pa igro.
. h|Se J'e Poteklo izvrstno, a če bi ippeptol vse povedati v javnosti., cft | s°t>rat urednik gotovo dejal, i sem preveč odkritosrčen, as f^0 'Joni omenjal samo tisto, 1; far me je najbolj veselilo. V jddf °t° Je bil obhod, veselica in P iaJ govorov. Posebno je do-/ Wr?’ kratko pa jedrnato pove-J 1C navzoči sobrat Paul Bartel, erst*'.podpredsednik JSKJ, ki je flsel na našo slavnost iz Wau-|J?ana. Potem je igrala god-P°d vodstvom sobrata J. 1	-•> v kateri igrata tudi
miškov sin in hčerka. Reči mold da	bila godba izvrstna,
ni>C !!vS.e	“sedemnajstega” ne
' ^ las^a- Seveda, naše devoj-iere>].So navdušeno plesale, da so /ege‘f.U. ,nioderna kratka krila še in 4^Sa‘ ^ri dobri godbi in do-en c, SoPlesalcih to ni nič čud-
„+i’£a.
ruct'
2en ,anket je bil prvovr-|^°bko dobrot nam je bi-razP°lago. čast našim wa 3^’. ki so se izkazale s te>jv . n^etnice v kuhinjskih za-y slt'i J. vak°r tudi rojakom, ki ed *|e^lS l)reskrbeli z izborno tu iže-t' kap! .1 ico. Prohibicija °nSjehi S' tl'a *n nam n' delala I .UtUh Preglavic. Razume
jaz v tem dopisu zadnje omenjam. Njihovemu trudu in požrtvovalnosti se moramo zahvaliti, da je bila vsa proslava tako mojstersko izpeljana, in da smo imeli toliko lepe zabave. Prav gotovo nobeden navzočih ne bo vse življenje pozabil 25-letnice društva št. 45 JSKJ. Težko si je predstavljati, koliko truda so imeli ti naši uradniki s pripravo te proslave, ko so morali večer za večerom po naselbini od člana do člana, oziroma članic, da so vse tako mojstersko uredili. Živeli požrtvovalni društveni uradniki! Živelo društvo sv. Jožefa, št. 45 JSKJ! živel sobrat Paul Bartel, glavni podpredsednik JSKJ, ki je z lepim in vzpodbudnim govorom povzdignil našo slavnost! •— K sklepu pozdravljam vse člane in članice J. S. K. Jednote.
Frank Zupančič, član dr. št. 45 JSKJ.
haela, št. 92 JSKJ naznanjam, da je bil za leto 1929 izvoljen sledeči odbor:	Frank	Muha,
predsednik; Frank Kerzic, podpredsednik; Louis Urbančič, 802 Bellview Ave., Rockdale, 111., tajnik; John Gerlj, 117 Fisher Ave., Rockdale, 111., blagajnik; Frank Gutnik, zapisnikar; Anton Anzelc, organizator; Joseph Šuster, Rudolph Primc, Anton šustersich, nadzorniki; Anton Rojc, Andrej Videc, Rudolph Primc in Victor Zadnik, zastavonoše; Jacob Paskvan, reditelj. Vsi v Rockdale. Društveni zdravnik je dr. Francis Lapaine, Joliet, 111.
Vse člane prosim, da bi v tem letu bolj točno plačevali svoje društvene asesmente, kot so bili navajeni dosedaj. — Mnogo napredka in bratski pozdrav vsem!
Louis Urbančič, tajnik dr. št. 92 JSKJ.
hufl!
da
y° tudi pernate “čikne” >;	■*'	ninogo nedolžne krvi v
vvl % *'1 ^avo našega banketa. ■nyt^|biia ^UmPacij Vagabund” t a a^o dobro vprizorjena, e . 11 gre še zdaj na smeh, če
hifli?
Je
he‘ an c*01nislim. Posebno pri-Ited 'e treba dati naši mladi-^i je v igri tako dobro nasto-
|ta t<fa ro-^ene ^ante in de-
Anaconda, Mont.
Mnogo se je že pisalo v listih glede dr. Jos. V. Graheka, vrhovnega zdravnika JSKJ, ki je tako naglo preminil, pa tudi jaz si ne morem kaj, da ne bi omenil veliko izgubo, ki je z njegovo smrtjo zadela našo organizacijo. Na seji društva Slovenec, št. 142 JSKJ, ki se je vršila dne 11. januarja, smo vzeli žalno poročilo oficijelno na znanje. Kot društveni taj-nik, ki sem pokojnika osebno poznal, sem člane opozoril na žalostno novico. Društveni predsednik, sobrat Frank Sa-šek, je nato pozval navzoče, da v znak sožalja vstanejo. Po tako izraženem sožalju sem zbranim članom pojasnil in ),redočil,.kako velika izguba je zadela JSKJ s smrtjo vzornega in vestnega gl. uradnika, dr. Graheka. Za tem je še društveni predsednik povdarjal velike zasluge, ki jih je pokojni dr. Grahek imel za našo organizacijo.
Končno je bilo sklenjeno, da društvo Slovenec, št. 142 JSKJ v Novi Dobi oficijelno izrazi iskreno sožalje družini dr. Graheka, oziroma vsem sorodnikom pokojnega glavnega uradnika.
Za društvo Slovenec, št. 142 J. S. K. Jednote:
Frank Petrovčič, tajnik.
whi%
ou
lowC , si.ia.jno izkazali.
npba£ijk ’tako j« bil tuc J1 Pl’Vl i.i	_________,
_ ni bila lahka reč, ven-so se sijajno i*W/nij. Kot
tudi pri
osseSIbi v1 in zadn-ii gospodar, \ naftni- lan^a Velikana, (ki pa stf ; v0 'c^ik po postavi, kakor F>enu). Igral je tako izbor-cl sem bal, da bomo neka-Popokali od smeha, in da 0s a za zdravnika, župni-the tir,v Po?rebnika. Pijanec jo
'ibiiJr0i iz!?eljal- Naš Velikan L . Mlečen v osem parov t 111 se je tako napil, da so
:din£ •
upoi’ j he w bip.
tree
fro^'d 'i"" ali. Ponesti slame, v ka-
llfii Ki x -1	—
ik. ,treb( the Hn ^
ak. trebn ^ Šel spat Seveda sc sleci, predno se človek
Počitku. Pri tem .je vla-li x')0vdvoi’ani nervoznost in
Červf^’ ^er 30 Je P° vsa^^
thaHac/. . ^^ačah pričakovalo Fip l°^°’ osmih hlačah omis«i0 ^°Ž omagal, se zvalil v L , Zaspal. Potem smo se t, dhnili. Priznanje in po-
Homer City, Pa.
člane društva sv. Frančiška, št. 122 JSKJ obveščam, da je bilo na glavni letni seji v decembru sklenjeno, da vsak član ali članica plača po 50 centov v društveno blagajno v januarju in toliko v februarju. To je bilo treba storiti, ker je bila blagajna prazna.
Dalje naj člani vpoštevajo, da je za leto 1929 tudi ases-ment za Jednoto nekoliko zvi šan. Člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, plačajo 25 centov več na mesec. Oni, ki so zavarovani za en dolar bolniške podpore ali pa samo za smrtnino, plačajo 5 centov več asesmenta na mesec. To se tiče posebno tistih članov, ki so oddaljeni in pošiljajo svoj asesment po po-j šti.
Tiste člane, ki se niso udele-; žili letne seje, prosim, da poš-{ljejo vsaki po en dolar v društveno blagajno, kot se glasi društveni sklep. Ako od katerega člana prihodnji mesec ne bom dobil polnega asesmenta, z vsemi nakladami, ki so tu navedene in se tičejo dotičnika, bom denar vrnil in člana suspendiral. Za asesment sprejmem le polno svoto, z vsemi nakladami. — Toliko vsem v prijazno obvestilo.
Z bratskim pozdravom
Frank Farenchak, tajnik dr. št. 122 JSKJ. _________
Rockdale, 111.
članom društva Vit. sv. Mi-
Diamondville, Wyo.
člane in članice društva sv. Mihaela Arhangela, št. 27 JSKJ poživljam, da se udeleže veselice, katera se bo vršila na večer 16. februarja v Društvenem domu v Diamondville, Wyo. Začetek veselice točno ob sedmi uri zvečer. Čisti dobiček veselice je namenjen v pomoč družini, katero tare nesreča in bolezen že skoro celo leto. K našemu društvu spadajo trije člani omenjene družine. — Ne pozabite torej, da se 16. februarja zvečor snidemo v Društvenem domu. Pozdrav!	Z.	A.	Arko,
tajnik dr. št. 27 JSKJ.
Eveleih, Mirrn.
Društvo sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ priredi na večer 9. febru-rja domačo zabavo, s plesom,
Eveleth City avditoriju. Rojaki in rojakinje iz Eveletha in okolice so vljudno vabljeni, da se udeleže te zabave. Društveni odbor se trudi na vso moč, da bo vse pripravljeno za res do-jer zabavni večer. Igral bo dober orkester, ki bo gotovo adovoljil vse plesaželjne po-setnike. Posebej je še vabljena naša mladina, da nas poseti omenjeni večer. Odbor društva želi, da se člani in članice društva št. 25 JSKJ udeleže te veselice polnoštevilno.
Vabljeni so pa vljudno sploh vsi rojaki te okolice, da se pri dejo na 9. februarja zvečer zabavat med nas v Eveleth City Auditorium. Začetek ob deveti uri zvečer. — Pozdrav in na svidenje! Louis Govže, tajnik.
.en
Pa je Velikan dobil od navzočih. Priznanje je °d zastopnic lepega
J1 tudi
tiall »tej0 tudi vsestran-- him W hn	a	takega fanta
'1 mR00vrvedno ■»»<•
is unc'loliv koncam, moram se in I P0Vedati o treh mo-,n fastj. 1 ‘s° nekaki kompanisti. d 2ffi am5eč vn(!,-i’ nevtrudni in rnefj ’spostovanja vredni društ-
SMa?niki: Louis Banich’, Sednik “
the
at y°u[ in ja
Frank Luzar, tajen.« Ijekše, blagajnik, pyo odborniki. „a katere
■ni Q!X„a^° uPravičeno po-
so začeli
Prvi, dasi jih
Gilbert, Minn.
že precej časa je minilo, odkar nisem nič pisal v naše glasilo. Pa včasih človek ni razpoložen za tako delo, posebno v teh zimskih dneh. Tu v severni Minnesoti smo imeli do novega leta še dosti milo vreme, po 1. januarju pa je ponorelo. Zdaj se kar drži okoli 30 pod zero. Pred nedavnim smo imeli grozovit snežni vihar. Pa kar se snega tiče, jo še dobro, imajo vsaj delo in zaslužek možje, ki ga odkidava-jo. Kar se tiče splošnih delavskih razmer v tem kraju, so .jako slabe. Mestna dela so slabo plačana, ker je mnogo delavcev; pa tudi nekateri delajo le po 5, drugi po 10, 15 in do 25 dni. To so stražniki in drugi. Imajo pa znižane plače, namreč samo po $4.50 na dan. Pa so tudi te plače z veseljem sprejeli, ker v Eveleth hoditi v rudnik delat je tudi slaba; zgodaj je treba oditi od doma in pozno se pride domov, poleg tega pa še vožnjo plačati. Tako ne zaslužijo dosti več kot mestni delavci. Sploh so delavske razmere slabe skoro po vsej deželi.
V mesecu decembru sem poroča!, da bom odložil tajniški posel pri društvu št. 20 in prestopil k angleško poslujočemu društvu št. 192 JSKJ, kar sem tudi storil. To mlado društvo je živahno in aktivno. Za 9. februarja zvečer je društvo
sklenilo prirediti svojo prvo letošno veselico v Finski dvorani. Zabava se prične ob devetih zvečer. Vstopnice so za moške 50 centov (tudi za društvene člane), za dame pa 25 centov. Mislim, da druga društva ne bodo imela ničesar proti omenjeni veselici mladega društva St. John The Baptist, št. 192 JSKJ, ker se je o isti itak že v decembru razmo-trivalo. Godba bo pod vodstvom Mr. Jos. Adamicha iz Chisholma, ter bo gotovo zadovoljila vse plesalce, mlade in stare. Zabava obeta biti v vseh ozirih domača in prijetna, kjer bo dovolj zabave in užitka za mladino in za starejše, torej so vabljeni člani bratskih in sestrskih društev, kakor tudi ostali rojaki te okolice, da nas pose-tijo na večer 9. februarja v Finski dvorani.
V zadnjem dopisu sem tudi pisal, da moramo doseči v našem društvu 50 članov. Pa bo šlo bolj trdo, ker naši delegati so določili organizatorjem le majhno nagrado, namreč samo §1 od člana, ne nad 25 let starega. Že prej je bilo malo, zdaj po novih pravilih je pa še manj.
Ker smo baš prejeli nova pravila, sem jih prebiral par večerov, in zdi se mi, da je v njih precej nesoglasij, ki bodo delala neprilike	društvenim
tajnikom, člen 18, točka prva omenja, da je vsak organizator opravičen do nagrade v znesku §1, če pridobi novega člana, ne več kot 25 let starega. Točka 4 istega člena pa govori, da so upravičeni do nagrade $1 tudi drugi člani od vsakega novega člana. Pri tem ni nič povedano, če mora pridobljeni novi član biti star pod 25 ali je lahko 50. — V členu 36 o bolniški podpori je označeno v točki 2, da član ne prejme nobene bolniške podpore za prve tri dni bolezni; točka 4, istega člena pa govori, da vsem tistim bolnikom, ki so na potnih listih, se šteje bolniška podpora s prvim dnem pravilnega javljenja tajniku in zdravniku. Ali imajo zunanji člani drugačne pravice, kot v delokrogu društva se nahajajoči? Tako je še več takih nesoglasij. Glavni odbor bo moral glede takih pomanjkljivih točk podati svoje pojasnilo, da ne bodo društveni tajniki imeli različnih sitnosti. Lahko bi se zgodilo, da bi se tajnik opiral na eno točko, bolnik pa na drugo.
Kar se tiče nabiranja novih članov, sem tega mnenja, da nihče neče dandanes delati zastonj. Po prejšni nagradi $2 od novega člana, sem vedno prepustil svojemu pomočniku polovico; zato sc mi je pa tudi posrečilo pridobiti v društvo 150 članov v obeh oddelkih. Če bi hotel ili nabirat člane za zavarovalne družbe, bi lahko zaslužil $10 od člana in potem še provizijo od asesmentov. Toda jaz vedno držim za našo organizacijo, ki je J. S. K. Jed-nota.
Naj zadostuje za enkrat. K sklepu še enkrata vabim vse tukajšne Slovence in Slovane naj ne pozabijo naše zabave na 9. februarja zvečer. — Z bratskim pozdravom
Louis Vessel.
no igrana, ter je povzi-očila dovolj smeha. Toraj cenjeni igralci in igralke, pokazali ste, da ste sposobni zato, torej vam kličem: naprej, in nas kmalu zopet s čim enakim presenetite. Po igri so naši domači muzikantje na harmonike zagodli, in pari so se zavrteli, da je bilo veselje. še celo pisca teh vrstic, kateri jih bo kmalo dobil 56 po hrbtu, je zaneslo par-krat na okrog. Torej -je moja želja, da bi vsi, ki ste se naše slavnosti udeležili, in vsi, ki ste k temu količkaj pripomogli, v najboljšem zdravju in veselju, ter v najlepši bratski slogi to naše dosedanje 20-letno bratsko delovanje, nadaljevali.
Konečno izrekam od moje strani, še enkrat najiskrenejšo zahvalo vsem, kateri ste k tej slavnosti količkaj pripomogli, kakor tudi za nepričakovano lep dar, ki ste mi ga podarili. Vas vse bratsko pozdravljam in beležim	Karl Strnisha,
tajnik dr. sv. Jožefa št. 89,
JSKJ.
logi na vrsto, o katerih mora članstvo sklepati, pa če je premalo članov na seji, se ne more nič ukreniti, ampak se mora odložiti za pozneje. Sploh bi vsak član moral vedeti, kaj se godi na seji in kakšni sklepi se store in vpišejo v zapisnik.
Poživljam tudi člane, da bi malo bolj točno plačevali svoje asesmente, da mi ne bo treba čakati do zadnje minute. Vsaki zna, da mora enkrat plačati in da mu odlašanje ni v nikako korist. Prosim člane, da te vrstice vpoštevajo. -— Z bratskim pozdravom
Joe Dovijak, tajnik.
Brooklyn, N. Y.
Zopet smo začeli v novem letu 1929 debatirati za lepši napredek slovenskega naroda v Greater New Yorku. Takoj na prvi mesečni seji Slovenskega Doma (American Slovenian Auditorium) na 253 Irving Ave., Brooklyn, ki se je vršila 17. januarja, je sklenil odbor prirediti zabavo v spodnjih prostorih Doma, na pustno soboto 9. februarja. Ne pozabite tega večera. Prostora bo dovolj za vsakega in lepa godba, po domače. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.
Sklenjeno je bilo tudi, da se vrši prva igra sredi posta, 3. ali 10. marca. Igrala bo “Danica.” Prvovrsten oder se že gradi in bo izdelan do takrat. Natančen program bo pravočasno objavljen. Za obilen obisk se priporoča — odbor.
Jacob Slabič, tajnik.
Joliet, 111.
V dolžnost si štejem se iskreno zahvaliti društvu sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ in J. S. K. Jednoti za točno izplačilo posmrtnine po mojem pokojnem soprogu M. Wardjanu. Zahvaljujem se predsedniku omenjenega društva, Mr. Johnu živetzu, ki mi je v najkrajšem času prinesel na dom $50.00, kakor tudi društvenemu blagajniku Louisu Martinčiču, ki mi je 14. januarja izročil ček za $1000. Moj pokojni soprog je bil eden usta-novnikov omenjenega društva in član istega približno 26 let. Prva leta je bil tudi vedno v odboru in aktiven za dobrobit društva, čemur je dokaz dejstvo, da mu je isto podarilo zlat prstan, z vrezanim društvenim imenom. Vsako društvo ima namreč koristi, ako ima dobre in delavne društvene odbornike, kot jih ima baš sedaj društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ. — želim v.sem mnogo uspeha v letu, ki smo ga pred kratkim nastopili. Pozdrav!	Elizabeth Ward j an.
Ely, Minn.
Članom društva Sv. Srca Jezusa, št. 2. JSKJ sporočam, da je bilo sklenjeno na januarski seji, da vsi tisti člani, ki obiskujejo bolnike, morajo sporočati na prihodnji seji, v kakšnem stanju so dobili bolnika. V slučaju, da kateri teh obiskovalcev, iz enega ali druzega vzroka, ne more priti na sejo. naj pošlje svoje poročilo potom katerega društvenih odbornikov. Ako pa tudi tega ne more, naj si cupi dopisnico za en cent in po-
Gowanda, N. Y.
Slavnost 20-letnice dr. sv. Jo žefa št. 89 JSKJ, se je jako dostojno obnesla. Dvorana ,j. bila polna občinstva. Naše kuharice so pripravile okusno večerjo, tako, da upam, da je bi! vsaki zadovoljen, kateri se je večerje udeležil. Po večerji .je imel tajnik kratek slavnostni govor, po katerem mu je brat predsednik podaril zlatnika v znesku $25.00, kot ustanovitelju in 20-letnem uradniku društva. Ker ta dar ni bil iz dr. blagajne, ampak so ga zložili zavedni sob. in sosestre, se na tem mestu istim, ki so to ukrenili, in vsem darovalcem, najiskreneje zahvaljujem. Igra “Ne kliči vraga” je bila izvrst-
Brooklyn, N. Y.
Na letni seji pevskega in dramskega društva “Danica” je bilo sklenjeno, da priredi plesno veselico v nedeljo 3. februarja. Veselica se bo vršila v Slovenskem Domu (American Slovenian Auditorium) na 253 Irving Ave., in sicer v spodnji dvorani. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina bo 35 centov. Tudi se bo kegljalo za dobitke v znesku $8, $5 in $3. Poskrbljeno bo tudi za dober prigrizek. Tem potom je slovensko občinstvo te okolice vljudno vabljeno na poset veselice, ker zabave bo dovolj za vse.
Na letni seji je bil izvoljen sledeči odbor: Jack Pishkur, predsednik; Joe Klun, podpredsednik; Matija Curl, tajnik; Louise Slabič, blagajničarka; Louis Hojak, zapisnikar; Anna Klun, arhivarka; Frances Koprivšek, Anna Klun in Tessie Pirnat, nadzornice.
Torej, na veselo svidenje v nedeljo 3. februarja! — Odbor.
Louise Slabič.
Auburn, 111.
VABILO NA VESELICO. -Društvo Naprednost, št. 158 JSKJ priredi na večer 9. februarja svojo prvo letošno veselico in sicer v prostorih Jacoba Vol ca v Auburnu. Društvo vljudno vabi rojake in rojakinje Auburnu in okoliških naselbinah, da to veselico mnogoštevil no posetijo. Udeležencem bodo na razpolago okrepčila vseh vrst in za plesalce bo igrala dobra i^odba. Torej na svidenje na večer 9. februarja! Za odbor: Martin Železnik, zapisnikar.
popolnoma nepristranska.
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Louis Perusek, tajnik dr. št. 2 JSKJ.
S pota.
Po železnem okrožju Minnesote je vpeljala O. M. I. Co. nekako “štelungo.” Vsi delavci, mladi in stari, se morajo podvreči zdravniški preiskavi, kakor pri vojaškem naboru. Pravijo, da so ti preiskovalni zdravniki bolj strogi, kot so bili oni, ki so pred dobrim desetletjem preiskovali mlade fante za vojaški stan. Na mnogih najdejo kakšne pomanjkljivosti in povedano jim je. da se morajo podvreči operaciji. Nekateri pa sploh izgube delo, češ, da niso več sposobni.
“Flu” še vedno razgraja po Minnesoti in je videti, da se niti zime nič kaj ne boji.
Te dni sem prejel od misijonarja Lampeta s Chippewa indijanske rezervacije pismo, v katerem mi poroča o hudem mrazu, ki vlada ob Rdečem jezeru, kjer poučuje in oskrbuje 155 indijanskih otrok. S svojimi pomočniki skrbi tudi za splošno izobrazbo mladih Indijancev. Učijo jih različnih rokodelstev, poljedelstva itd. Red Lake, Minn., je za naše prvake precej zgodovinskega pomena. Pred petimi leti bil sem tamkaj in sicer na prostoru, kjer je pred 70 leti zmrznil misijonar Lavtižar. Indijanka, ki je bila takrat mala deklica, nam je pripovedovala o tistem dogodku. Lavtižar se je bil podal ono jutro pre-I ko zamrznjenega jezera k enajst milj oddaljeni indijanski nasel-| bini. Proti večeru se je nebo | pooblačilo in napravljalo se je ! na snežni metež. Indijanci so | mu odsvetovali isti večer se vračati nazaj v Red Lake, toda mla-j di, korajžni mož se ni dal pregovoriti, in tudi ponujenega indi-! janskega ogrinjala ni hotel spre-jjeti. Sneženi metež ga je dohitel, ko je bil komaj kakšne tri bloke oddaljen od prvega indijanskega stanovanja v Red Lake. Omagal je in se nekaj časa po kolenih plazil naprej, toda usoda mu ni bila naklonjena. Zmrznil je komaj za dober blok daljave od obrežja na za-mrzlem jezeru. Indijanci so vso noč kurili ognje na obeh straneh jezera, da bi priljubljeni jim Lavtižar ne zgrešil smeri, pa brez uspeha. Drugo jutro so ga našli mrtvega v oni smeri, kamor so indijanski psi lajali vso noč.
Stara Indijanka je nekako zamišljena pripovedovala žalostno povest, seveda v Chippewa jeziku ; misijonar Lampe pa mi je prestavljal na slovensko.
Okoli Red Lake še danes biva precej Indijancev. Imajo male kmetije, na katerih pridelajo nekaj potrebščin, v Velikem jezeru pa ribarijo. Ribe prodajajo ali pa jih porabijo za dom.
Influenca je to zimo tudi med tamkajšnimi Indijanci precej razgrajala, vendar umrl ni nihče. Misijonar Lampe, ki je že od svoje mladosti med Indi janci, se počuti med njimi kot doma. -Dasi ima že šest križev na hrbtu, je še vedno korenjak kot pravi Indijanec. Matija Pogorelc.
Salida, Colo.
Na redni mesečni seji društva sv. Alojzija, št. 78 JSKJ je bilo sklenjeno, da se opozori bolniške obiskovalce, da so bolj točni in natančni pri obiskovanju in nadzorovanju bolnikov, kot se je to vršilo do sedaj. Vsak, ki je določen bolniškim obiskovalcem, mora bolnika obiskati najmanj dvakrat na teden. Kdor tega ne bo storil, bo za en mesec suspendiran za bolniško podporo. Vsak lahko čita tozadevne določbe v pravilih. Kdor pravil nima, naj se oglasi pri meni, pa jih dobi, kor jih imam za vse člane dovolj.
Naznanjam tudi, da ,ie bila v eni zadnjih številk Nove Dobe, v dopisu od našega društva, priobčena pomota glede pre-(Dalje na 6. strani).
Slickville, Pa
Na seji društva Rožmarin št. 143 JSKJ, ki se je vršila 13 januarja, je bila sklenjeno, da vsak član, ki živi v bližini, pa se ne udeleži seje vsaj enkrat na tri mesece, zapade enomesečni suspendaciji, ali pa plača en dolar v društveno blagajno. Vsakega člana in članice je dolžnost prihajati na seje, kolikor mogoče točno. Večkrat pridejo pred
roca o bolniku pismeno, na društvenega tajnika “L. Perusek, 48 E. Camp St.”, ali pa na društvenega predsednika “J. L. Champa, 416 E. Camp St.” Ako bo kateri bolniških obiskovalcev nemaril izvršiti to svojo dolžnost na en ali drugi način, se bo postopalo z njim po društvenem sklepu ali v smislu pravil. Vsak lahko zna, da je težko odobravati bolniške nakaznice na sejah, ako ni poročil od bolniških obiskovalcev, pa tudi pravilno ni.
Tem potom apeliram tudi na stariše, ki še nimajo vpisanih svojih otrok v naše društvo, oziroma Jednoto, da to brez odlašanja store. Tu so zasigurani, da v slučaju nezgode dobe smrtnino, ki znaša, po starosti, od $34.00 do $450.00. Plača se pa samo 15 centov na mesec za vsakega otroka med 1. in 16. letom. To je dovolj nizka svota.
Pravkar sem prinesel iz glavnega urada precejšno število prošenj za člane mladinskega oddelka. Glavni tajnik mi je pri tej priliki dejal, da ga bo zelo veselilo, če kmalu te porabim in pridem po druge. Torej, kdor ne more ali neče priti na sejo, da bi vpisal otroka v mladinski oddelek JSKJ, naj se zglasi pri meni na domu, pa bomo napravili, da bo za vse prav. Ob delavnikih me člani lahko dobe doma od šeste do devete ure zvečer, ob nedeljah sem pa tudi po navadi doma vse popoldne. Da bodo vsi znali, kje stanujem, bom prav po domače povedal. Moja hiša stoji na vogalu, ravno nasproti “Opera House.” Okoli hiše je zelena cgraja. Številka je pa:	48 E.
Camp St. Tako mislim, da me bo vsak lahko našel. Priporočam vsem skupaj našo vrlo J. S. K. Jednoto, ki je na dobri finančni podlagi in poleg tega je
J
—
NOVA DOBA, JANUARY ftOTIt 1020,
.........-....-....... mA«
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani)
gledovanja knjig. Označeno je bilo, da knjigo niso bilo pregledane po pet ali šest let, pravilno pa bi se moralo glasiti: PET ALI ŠEST MESECEV. Toliko v popravek.
Tu imamo pravsibirsko zimo že od meseca novembra in težko čakamo pomladi. — Pozdrav vsem čitateljem Nove Dobe!	Frank	Botz,
tajnik dr. št. 78 JSKJ.
New York, N. Y.
Pri zadnji seji društva Orel, št. 90 JSKJ je bilo sklenjeno, da morajo vsi člani, ki dolgujejo na asesmentu, poravnati svoj dolg do prihodnje seje ali pa najpozneje do 25. februarja. Tisti dolžniki, ki tega ne store, bodo sami sebe suspendirali. Tudi je bilo sklenjeno, da se od sedaj naprej nobenega člana ne čaka za asesment več kot en mesec, toda samo v slučaju, če član ali članica prosi, da se počaka za dotični mesec.
Vsi člani so tudi prošeni, da se redno udeležujejo sej, da ne bo potem kakšnega pregovarjanja. — Z bratskim pozdravom Louis Palcic, 1225 Greene Ave., Brooklyn, N. Y.
Lorain, O.
Prvi semester šolskega leta je končan. Iz Lorain High School ni sedaj noben Slovenec graduiral. Začeli smo z novim; eni bodo še več let hodili, pred-no končajo šolska leta. Za ene in tudi zame, je to zadnji semester v L. H. S. Takrat bo več Slovencev graduiralo iz naše ljube L. H. S. Kam pa potem? Vsak po svojih potih, eni za zaslužkom, drugi pa naprej z učenjem za boljšo izobrazbo, v College. Ce bomo zdravi, bo šlo vse dobro naprej.
Dozdaj nismo v novem letu imeli še nič veselic. Naše društvo sv. Alojzija,, št. 6 J. S. K. J. ne bo imelo nič veselice ta predpust, treba bo pa na druge iti, da se malo poveselimo. Gotovo bo luštno v soboto 2. februarja v mali dvorani S. N. Doma, ko bodo članice društva Jutranja Zarja, št. 6 S. I). Z. imele svoj ples. Igrala bosta dva mlada fanta na harmoniko in banjo; same stare polke in valčke in še kak nov fox trot povrhu. Zato vem, da ne bo nobenega manjkalo.
Vreme je jako slabo tukaj. Dva dni je mrzlo, en dan pa gorko. Zadnji torek je bilo vse na en dan: spomlad, jesen in zima; solnce, dež in sneg. Šli smo v šolo brez gorke obleke, eni brez kap in galoš, zvečer, ko so šli domov, so bili pa vsi mokri in premraženi. To jih je naučilo, ne iti po zimi v šolo brez gorke obleke.
Iskren pozdrav!
Vida A. Kumše.
-------,o-------
PREGLED IMOVINE
SLOVENSKE NARODNE ČITALNICE V CLEVELAND, O.
Gotovina naložena na ček. računu 30. aprila
1928
Na hranilni vlogi naloženo 30. aprila 1928
$215.63
33.59
Skupaj gotovine 30.
aprila 1928	$249.22
Naloženo od 1. maja do
31. decembra 1928	195.65
Obresti hranilne vloge
za prvo polletje 1928	.66
Skupaj	$445.53
Izdatki od 1. maja do
31. decembra	1928	253.45
Preostanek gotovine 31. decembra 1928:
Na čekovnem	računu	$157.83
Na hranilni vlogi	34.25
Skupaj	$192.08
Delnic S. N. Doma lastuje S. N. čitalnica za svoto $620.00 čista gotovina, prišteta nominalni vrednosti delnic S. N. Doma, izkaže svoto	$812.08
Računi pregledani in pro-najdeni v redu dne 24. januarja 1929. Frank Belaj in A. Wapotich, nadzornika; Janko N. Rogelj, predsednik; A. J. Terbovec, finančni tajnik. ---------------o-----*—
OR RIO GRANDE
(Nadaljevanje i* 2. strani)
tako po deveti uri ležal kot v omedlevici na svojem “krevetu.” Bila je neznosna vročina in kakor jaz, tudi ni mogel spati nihče drugi. Bila je temna soparna noč, pripravljalo se je k nevihti. Vsa okna in vrata so bila na stežaj odprta, v neznosni vročini smo vsi komaj čakali zaželjene, prve .sapice. Nekdo je vstopil. Kdo je? Kdove! Kdo ga pa vidi v taki temi. Krota se niti ne briga za povelje, katero se glasi, da se mora po deveti uri zvečer hoditi po prstih. Tebi nič, meni nič, udriha s pelo ob tla, pa ne kot vojak, ampak kot kaka pijana šleva. “Na prste,” se oglasi oster ukaz podčastnika v drugem kotu. Vse tiho za par sekund. Zopet se zasliši: pump, pump, pump; pokveka gre naprej. Vdrugič se oglasi podčastnik: “Rekrut, hodi po prstih, če ne te bom s čevljem po glavi!” Neznani obiskovalec se zopet ustavi. Ker pa menda že ni mislil ostati med nami, se je kmalu spustil naprej. Tedaj pa zaškriplje postelja in se ponovno zasliši jezni podčastnikov glas: “Svinja pijana, ali ne greš spat!” Prav v tistem trenutku pa je pre'sekal ‘ognjeni blisk temno noč, potegnila je prva sapa, in padle so prve deževne kaplje1. “Jezus Kristus, pomagajte, hudič je prišel pome,” podčastnik v drugič zarjove. “Jaou-u-u-u, pomagajte!” zarjove v tretjič. — Nekdo je prižgal luči. Nam, vsem prestrašenim, se je nudil komičen prizor. Podčastnik je klečal ob koncu tvoje postelje, v spodnji obleki, s sklenjenimi, visoko nad glavo dvignjenimi rokami, pred njim pa je stal v vsej svoji krasoti pristen, dolgouhi, kosmati osel! Žival je iskala zavetja pred nevihto, pri tem zašla v vojaške barako, kjer nas je pošteno ostrašila, in nam ob enem dala povod za koše bučnega smeha.
-------o-------
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je nemila smrt vzela od nas mojega nepozabnega soproga
FRANCA HRIBAR, cine 4. januarja. Preminul je po mučni bolezni za rakom v črevesju, katero je v hudih bolečinah prenašal eno leto. Rojen je l il leta 1878 v vasi Gmajna pri Krki. Njegovo truplo je bilo prevedeno na mirodvor dne 7. jan. in bilo položeno v zimsko grobnico. G. župnik Franc Mihelčič je bil daroval mašo za-clušnico za njega in opravil molitve za umrle. Bil je član treh društev:	društva sv. Antona
Pad. št. 72 KSKJ, društva sv. Cirila in Metoda št. 1 JSKJ in društva Rudar SSZ. Vsa tri društva so položila na krsto lepe vence za kar se iskreno zahvalim. Dolžnost me veže, da se tem potom iskreno zahvalim vsem sobratom, sorodnikom in prijateljem, ki so ga obiskovali ob njegovi bolniški postelji, v bolnišnici in na domu, in ga tolažili, istotako vsem, ki so prišli na dom pokropit pokojnika. Iskreno se zahvalim vsem darovalcem vencev in darovalcem za male zadušnide.
Za vence so darovali sledeči: Družina John Pušavec, družina John ščurk, družina Frank Miklavčič, Mr. in Mrs. Frank Koščak, Mr. in Mrs. John Koche-var. Za maše zadušnice so darovali sledeči:	Mr. in Mrs.
Frank Zbašnik, Mr. Steve Banovec ml., Frank Peshel in družina, Mr. in Mrs. Joseph Mantel, Mr. in Mrs. Frank Veranth, Mr. in Mrs. Matt Stukel, Mr. in Mrs. John Simonich, Anton Mikulich družina, Mr. in Mrs, George Barich Jr., Mr. in Mrs. John Zupančič, Mr. in Mrs.
Frank Terlep, Mr. in Mrs. Frank Kaplan, Mr. in Mrs. Anton Burja, Camp St., Mr. in Mrs. Anton Struna, Mr. in Mrs. John Zobetz iz Tower, Minn.
Iskrena hvala vsem! žalujoča vdova: Brigita Hribar.
Ely, Minn., 16. jan. 1929.
NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo žalostno vest, da nas je dne 6. januarja 1929 za vedno zapustil ljubljeni soprog, oziroma oče JOSEPH GREGORC, v starosti 66 let. Pokojnik je bil rojen v Lepi njivi, fara Šmihel nad Mozirjem. Tu zapušča vdovo, tri hčere in enega sina iz prvega zakona, v starem kraju pa dva sina in dve sestri. V Ajneriki je bival okoli 27 let. Bil je ustanovitelj društva sv. Jožefa, št. 45 J. S. K. J. v Indianapolisu, Ind., in član istega približno 25 let. Iz Morgantowna, Ind., kjer je ležal na mrtvaškem odru, je bil dne 8. januarja prepeljan v slovensko cerkev v Indianapolisu, od tam pa na katoliško pokopališče. Tem potom se v prvi vrsti zahvaljujemo Rev. Kazimirju, ki je pokojniku prinesel pred smrtjo poslednja tolažila, čital zanj mašo za-dušnico in opravil mrtvaške obrede. Zahvaljujemo se John in Josephini Zupančič in A. Česnik, ki so pokojnika čuvali na mrtvaškem odru. Lepa hvala za cvetlice družinam Brišnik in Seminič in vsem tistim, ki so dali za pogreb svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Lepa hvala zetu M. Mirtel, ki je spremljal žalujoče hčere iz Clevelanda v Indianapolis. Končno prav lepa hvala vsem, ki so nas tolažili in nam pomagali v težkih urah, in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ti pa, dragi soprog in oče, ki si odšel v kraje, kjer ni več truda in trpljenja, počivaj v miru in lahka na,j Ti bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali:	Anna	Gre-
gorc, vdova; Marija, omožena Konečnik; Anna, omožena Glivar; Helena, omožena Mirtel — hčere. Mihael, Janez in Jožef, sinovi.
Morgantown, Ind., 14. januarja 1929.
-------o--------
PISMO IZ LJUBLJANE
(Za. N. D. — V. J. V.)
Ime mu je bilo Arthur, oziroma Arthur Evans. Ker mu pa ne smem delati krivice in ker bi njegovo ljubko, domače-ameriško ime nikakor ne bilo popolno, moram tudi okrajšavo njegovega srednjega imena zapisati. In ta okrajšava je bila črka “M,” ki je značila njegovo srednje ime. To ime se je glasilo Murray — po njegovem pokojnem očetu. In baš vsled tega nazival se je, in nazivali smo ga: Arthur Murray Evans.
Sestala sva se v Benningto-nu, v državi Vermont ob 1:45 popoludne na Berkshire-Trol-ley, po kateri sva po naključju zajedno odpotovala v North Adams in dalje v Pittsfield, Mass., od kjer sva — zopet po naključju — potovala po Boston & Albany železnici v Boston, Mass., kamor sva srečno dospela ob 9:45 zvečer. Šele v hotelu sva nekako po ovinkih dognala in z medsebojnimi dokazi in protidokazi potrdila, da oba potujeva za največjo tvrdko v naši republiki, da služiva istemu gospodarju, da je najina osoda in dolžnost nekako enaka in da se razlikuje ta obojestranska dolžnost medsebojno le v toliko, da mora on potovati v svrho nabave trgovinskih Statistik, dočim se moja pota bavi-jo pred vsem z nabavo in dobavo dokazov, ki so pravosodnemu oddelku iste tvrdke ravna tako potrebni, kakor so potrebne trgovinske Statistike njegovemu oddelku.
Pa je trgovina našega gospodarja tako velika in dalekosež-na, da so trgovski oddelek njegovega urada razdelili v tri
pododdelke:	domači, izvozni in
uvozni. In vsi trije pododdelki potrebujejo Statistične podatke v vseh treh oblikah, ker inače bi tekmovanje z drugimi sličnimi tvrdkami ne bilo tako vspeš-no, da so, zlasti po svetovni vojni, vse druge tvrdke postale nekake podružnice naše tvrdke.
Ko sva bila v Vermontu in Massachusettsu, nabiral je Evans podatke za domačo trgovino. Bilježil je številke, ki so segale vedno v milijone in bilijone — yardov tkanine, milijone parov čevljev in stotere tisoče ton papirja, katerega izdelujejo v državah Nove Anglije. Ko sva prišla v Boston, poslal je te bil ježke gospodarju in potem je dobil brzojavni nalog, naj odpotuje z prvim parnikom v Evropo, kjer naj do konca poslovnega leta nabere vse za izvozno trgovino potrebne podatke, v kolikor pridejo balkanske državice v poštev. To novico mi je z veseljem naznanil; bil je zelo vesel, kajti potovanje po balkanskih državicah po njegovem prepričanju (in tudi po mojem), ni nič dru-zega, kakor niz počitniških tednov; dejal je, da je izvozna trgovina onih državic neznatna, da mu ne bo treba računati po milijonih in bilijonih in da bo kar z svinčnikom lahko napisal na jedno stran običajne “forme statističnih podatkov” — vso balkansko izvozno Statistiko. Dejal je tudi, da bo njegovo delo tam na Balkanu tako lahko, kakor tedaj, ko je obiskoval “kindergarden,” ko je bil še prav majhen.
Pa mi je svečano obljubil, da mi bo pisal iž> Jugoslavije in še posebej iz Ljubljane, kajti kakor rečeno, bil je prepričan, da bo imel tam časa v izobilju na razpolago.
Svojo obljubo je sedaj izpolnil, kajti, ko sem kmalo po Novem letu nabiral potrebne dokaze za pravosodni oddelek naše trgovine po Michiganskem polotoku, in ko sem se mudil v Saginaw, poslali so mi iz glavnega urada njegovo pismo, katero je napisal v Ljubljani. In pisal je takole:
“Ljubljana, Jugoslavija, 1-1-29. “My dear Vic:-
“Sedaj Ti verjamem, ko si mi v Bostonu dejal, da ne poznaš Ljubljane. Tudi sem prepričan, da niti ne veš, kje je Ljubljana in da o Ljubljani sploh ničesar ne veš.
“Well, temu se ne čudim, kajti imena evropskih mest so večinoma spremenili — Kristiania se imenuje sedaj Oslo, Helsingfors je Helsinki, Petrograd so spremenili v Leningrad, Laibach v Ljubljano, Krepirdorf v Cirknico in Pittsburg v Pittsburgh.
“Ljubljana je sedaj ono, kar je bilo preje Laibach, in še preje Emona — na stotine let staro mestece, ki je pa sedaj že večje, kakor je bilo pred vojno. Ljubljana je ‘a great little town’ za pivo, šnops, vino in slično pijačo, in ‘a d  little
ljani, toda to dobroto naziva jo ‘sladoled’ — najbrže vsled tega, ker v njem ni niti duha o ‘creamu.’ Na vratih prodajal-nic vise po noči velike ključavnice in izložbena okna že zvečer skrbno zapro, tako da ljudem ni treba opazovati blaga v oknih. Prodajalne tudi po dnevu zapre za par ur, da se vslužbenci za-morejo odpočiti in da je trgovinska Statistika tem manjša. Sploh, tukaj le malokdo dela, kajti ljudje imajo čas le za pijačo in zabavo. Vsled tega o izvozni trgovini sploh ne morem ničesar poročati.
“Tudi javni trg imajo v
town’ z ozirom na hotele in prenočišča. Hiše so tukaj zidane iz opeke kar za par generacij; ženske so bolj debele sorte in par Fordov in Fordičev so v Ljubljani spremenili tako, da opravljajo službo taksijev, ako blato ni baš pregloboko.
“Sredi Ljubljane imajo square-block, posajen z kostanji; temu pravijo Zvezda in izven Ljubljane so sami parki, ki so v poletju zeleni in v zimi pokriti s snegom.
“Nastanil sem se v najboljšem hotelu, kateremu pravijo Union in sicer vsled tega, ker se tam zbirajo zastopniki vseh političnih strank, katerih imajo tukaj kar na ducate; ti zastopniki se v Unionu prepirajo in nikakor ne delajo časti imenu hotela — toda pijo vsi skupaj pivo in vino in tudi šnops. V tem pogledu je ime ‘union’ povsem pravilno.
“Najel sem Ford-taxi, da si ogledam mesto, pa je fordič obstal nekje v blatu in poslali so mi pravo kočijo, v katero je bil
vprežen konj. Kočija je bila zgodovinska, še izza časov Ra-deckija. Kočijaž, kateremu pravijo v Ljubljani ‘fjakar,’ je znal vse jezike. Na prvo vprašanje ini je odgovoril z prijaznim ‘ja,’ drugemu vprašanju se je odzval z ‘jaja,’ tretjemu z ‘jajaja’ in četrtemu z ‘jaja-jaja’ itd. Peljal me je memo par pivovarn in ‘žganjetočev,’ kajti pogruntal je, da prihajam iz Amerike in bil je uverjen, da se Američan; najbolj zanimamo za pivo in žganje. Potem me je peljal po blatu in kamenju v nek park, o katerem je skušal po nemški povedati, da je park posadil francoski general Later-man v počast svojej soprogi, ko je prišla iz Marseilles v Ljubljano po klobase in sveža jajca. Vozil me je tudi memo muzeja, ki pa je bil zaprt, ko j sem ogledoval Ljubljano.
“Potem me je peljal memo | nekega vrla, kjer Ljubljanča- j nje najglasnejše pojo — nam- | reč v poletju. Za zimsko pet-! je so si zgradili veliko garažo, v kateri razna pevska društva neprestano pojo stare in nove napeve. Pri tem popijejo toliko vrčkov pivo, kolikor je že na notah malih in velikih črnih točk.
“Star grad, ki stoji na hribu nad mestom, stare hiše, Ljubljanica in Gradašca so naj večje zanimivosti mesta. Tudi nekoliko novih hiš imajo v Ljubljani; te hiše nazivajo ‘palače’ — ne vem čemu. Večina Ljubljančanov mora vsaki dan hoditi po blatnih ulicah, toda kljub temu so vsi, brez izjeme prav patrijotični ljudje in med njimi ni človeka, ki bi ne ljubil ljubljanskega blata.
“Obiskal sem tudi neko kavarno in potem sem odšel v gledališče, kjer so peli neko opero. Od tam sem odšel v neki kabaret in ob 1. uri zjutraj sem poznal skoraj vso Ljubljano.
“V kavarni sem videl nekoliko ljudi, ki so pili čaj; oni v kabaretu so pili pivo in šnops, kakor vodo. Nek Ljubljančan je dovedel v kabaret kar tri dekleta in predno je zamogel izustiti besedo ‘šampanjec,’ prišli so mu kar štiri vrčke pive na mizo. Možki v Ljubljani poljubljajo roke ženskam, ako so le nekoliko lepe;.to store ob vsaki priliki, tako ob početku, kakor ob koncu plesa. Ljubljančanke imajo dokaj velike noge in me spominjajo na dekleta v Chicagu in sedaj vem, čemu izvozijo največ velikih čevljev iz Nove Anglije baš na Balkan. V operi je takozvana ‘leading lady’ brez vsakega pomena, kajti glavno vlogo igrajo možki, katerim dragi poslušalci pošiljajo kar cele košare raznih cvetlic na oder. Med cvetlicami je tuintam tudi nekoliko praproti.
“Angleščine ni slišati v Ljubljani, pač pa mnogo tako-zvane nemščine. V nekem nemškem magazinu, katerega sem našel v kavarni, sem opazil tudi oglas New York Central železnice. Ta oglas imajo v kavarni najbrže zato, da se človeka, ki pride iz Amerike v Ljubljano, polasti domotožje. Tudi ‘ice-cream’ imajo v Ljub-
Ljubljani in tukaj človek 1*-ko kupi, kar se mu poljubi:? be, krompir, kokoši, drva, šiče, mast, fižol, jajca, kloM maslo, kumare in ribe. Toda J blago ne spada med izvozno 1 govino.
“In ljubljanski golobje Poi rajo po tleh ono seme, ki• slučajno ostalo na tleh pot* ko so branjevke odšle doifl| In ii'g, kateremu pravijo | Ljubljani ‘plac,’ jo poln kuhnf ki kupujejo dnevno hrano, n ti Ljubljana mora živeti in, živela Ljubljana! . . .
“Tvoj Evan(v|  --------------------------------
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski javni Notar 4905 Butler Street,	Pittsburgh,	P*
izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke I« v»e druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko *“ stari kraj. PiSite ali pridite osebno.
%
rxxirxnxxxxrxiixiTXTTXTY
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
V
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je naibolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poroiila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlisnrft St., N*w York, N. Y.
ir^
IZŠEL JE Slovensko Amerikanski
KOLEDAR
za leto
1929
Cena 50c
Naročila pošlji.te na
Slovenic Publishing Co.
Cortlandt St.,
ir
Ui
ni
bi
n?
se
se
v
Ti
vp
“S zel od i ne:
82
V
NEW YORK, N. Y. IVri ------------^ vei
  im;
VELIKONOČNI IZLET *
s parnikom
“PARIS
M
koi Jar kor kor
N
15. MARCA 1929	lor
SAMO 8 DNI	fe
V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO	(
Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma	Trsta.	Kot	a
vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti.
Pričakovati je velikega navala potnikov.
Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore.
Zato priporočamo vsem: Preskrbit takoj prostor.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: —
si
tud
da
ena
; r
jo
Cit;
SV01
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
U Mar
New York, N.
y a
N«)ve» J« in naJgtarejMn Hloventtka xlatturnkn trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane m radio vseti c< in izdelkov dobite pri nas.
FRANK	ČERNE	D
tfi»3 St. Clair Ave. in 9:tC	E. 7»tti Si., ClevcUsd. O.	L
-------------------------------------------------------   ^lar
  z::z p>
c
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
933 E. 185th St.	Cleveland, Ohia
iivi
«1-0
iolijj
^>-edr
-Cfci
“Ameriška
'tar
*olo
5drs
tu
zgodovina
t
poučna knjiga za ameriške Slovence, ki vas seznan1
j J Mi* * r
K
:dra :a ž
z vso zgodovino Z j edin jenih držav danes.
od začetka d°
‘Ost
e P aro
Knjiga obsega 250 strani, je lepo tiskana in krasi mnogo lepih slik. Morala bi biti v vsaki his1) ameriškega Slovenca.
Cena samo 50c
Dobi se samo v zalogi
“Ameriška Domovina”
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO.
:v ?•?{ i
Več( « v i'h.
Hn
° Of
fr.
ohu
A