Sžev. 325,_ Vežemo izdanje,
Izhaja vsak dan, tuci! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega št. 20, i. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefranklrana pisma ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kotisorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -............ •
za tri mesece.............- • ■
za nedeljsko izdajo za celo leto ...... • &-2jJ
za pol leta.................2 60
V Trstu, tr sredo, 22. novembra


Posamezne številke .Edinosti* ?e prodajaj« p« S vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v štrokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In o rtnikov.....mm pt> 10 vin*
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .....................mm po 20 via.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.....' . . . K 20.—
vsaka nadaljna vrsta................. 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .EdinosU", Naročnina »a reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje pe izključno le upravi .Edinosti* — Plača In toži se V Tsstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulM Sv. Frančiška Aslškega št. 20. — Poštnohraniinlčni račun št. 841.052
•4," -			'i-			,. O.V X ' -		-i tr			
					-		} - ~ ■ -rt-i^lj ■		. ? .t .	• "T. -, »g T. . --- ^	4-.1-
■ ;
Ml




DUNAJ, 21. novembra.
Cesaija Franca Jožefa ni več! Danes ob deveiih zvečer je Njegovo Veličanstvo cesar, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Skoraj do zadnjega trenutka se je vse upiralo kruti misli, da bi mogel biti konec tega najdražjega življenja. Kajti z občudovanja vredno močjo je blagopokojni Najvišji Gospod kljuboval težavam starosti, premagoval težka ogroževanja svojega življenja in razvijal tako duševno gibčnost, tako neumorno in neuklonivo živel dolžnostim svojega visokega mesta, da se je misel slovesa za vedno zdela popolnoma nepojmljiva. Tako se strahovita resnica čuti kot vse omrtvujoč udarec.
Genij domovine poveša v globoki žalosti glavo. Vladarska rodbina Hab-sburško-lorenska je izgubila svojega nad vse spoštovanega poglavarja. Narodi monarhije objokujejo nad vse ljubljenega vladarja, čigar dobrota, modrost in izkušenost je tvorila neprecenljivo imetje. Sredi svetovne vojne je bil odpoklican, sredi težkih izkušenj, ki jih je kljub Njegovi miroljubnosti Njemu In Njegovim narodom naložila ta vojna. Ni Mu bilo dano, da bi bil pozdravil povrnitev miru, toda dano Mu je bilo, da je videl čudoviti razvoj moči države, da je doživel pomladitev sta-roslavne monarhije v strahovitem svetovnem požarju in da je tako prejel najvišje plačilo za Svoje delovanje.
Kaj je bil Franc Jožef I. svoji hiši in svoji državi, kaj je bil vsakemu svojemu podložniku, se v trenutku, ko bol premaguje srca in prvi udarec ne dovoljuje mirnega razmatranja, ne more primerno oceniti. Vsakemu posamezniku se zdi, kot da mu je odvzet najboljši del njegove lastnega bitja; kajti kot osebno srečo in osebno last ie čutil vsakdo blagoslov, ki je izhajal iz tega vladarskega bitja. Vsem je bil blagopokojni eesar najživejša in naj-delotvornejša sila v državi, vir vsega dobrega, ki se ga je mogel radovati živeči rod, veliki dobrotnik in oče domovine.
In občutkom najtoplejše hvaležnosti se pridružuje najspoštljivejše občudovanje za Njega, ki ga je Bog poslal, ki je polsedmo desetletje živel samo Svojemu poslanstvu, čigar življenje je bilo izpolnjeno z nedogledno zgodovinsko vsebino in čigar začetki segajo v čas, ki je večini sedaj živečih že zdavnaj postal zgodovina.
Tako je pojavo Franca Jožefa I. obdajal sijaj, ki bo sijal še v daljna stoletja. Najspoštljivejša dinastična vdanost narodov je bila zvezana z zavestjo velikega zgodovinskega cesarjevega mesta in obenem z zavestjo osebnega razmerja državljanov napram vzvišenemu gospodu. V otroški ljubezni so zrli k velikemu obnovitelju države, zaščiti njene moči in veličine, voditelju na potih blagoslovljenega razvoja. In kakor je bil vsakemu posamezniku u-panje in . zaupanje, tolažba in opora, tako so se tudi dvigala srca ob Njegovem velikem človeškem zgledu.
Globoka žalost veje po vseh deželah monarhije in neizmerna bol druži Najvišjo cesarsko hišo z narodi. Hude izkušnje nam je naložila Previdnost, najbolestnejša nas je zadela sedaj, ko je umrl cesar Franc Jožef I. Toda Njegovo ime je neporušna last, kot najdragocenejše volilo se bo spoštoval Njegov spomin in bo živel dalje v najpoznejše čase v vsaki hiši, v vsakem srcu spomin na Njegovo modrost
in dobroto, na Njegovo duševno veličino in Njegove moške vrline, na viteštvo in nežnost in Njegovo sveto ljubezen napram slabim in tlačenim, na zaupanje v Bogu in stanovitnost ki jo je ohranjal v najtežjih dneh. Njegova plemenita, poveličana duša, ki je odšla v jasne višine, bo plavala kot duh zaščitnik nad Njegovo hišo in Njegovo državo.
Zvesti narodi, katerim je posvečal vso svojo veliko ljubezen in Svoje naj-vnetejše prizadevanje, pa se v tem u-sodnem času še trdneje kot kedaj prej zgrinjajo okoli prestola in obnavljajo globoko ginjenega srca, vendar pa trdne volje in v prirojeni zvestobi staro prisego presvetli vladarski hiši. Neločljivo združeni se bodo borili danes in vselej za sijaj krone, za obstoj in varnost monarhije, za slavo in veličino domovine!
Zadnji cesarjevi dnevi. - Smrt.
DUNAJ, 21. (Kar.) »Korrespondenz VVilhelm« javlja: Izredna odpornost, ki jo k cesar Franc Jožef kot starček visoke starosti kazal pri ponovnih precej težkih obolenjih sopil v zadnjih desetletjih, vdanost, skrbnost in umetnost zdravnikov, ki so ga zdravili, vse to je v cesarjevi okolic! in v vsem prebivalstvu monarhije golilo upanje, da preide tudi zadnje obolenje cesarja, ki se je pojavilo v prvih desetih dneh meseca novembra. Kakor je znano iz sporočil, ki so brez prikrivanja prikazovala pravo cesarjevo stanje, je cesar do včeraj živel, kot ponavadi in si je pač res zadnje dni zaupal nekoliko preveč, podeljujoč vkljub zvišani temperaturi In kljub temu, da ga je napadal kašelj, pole^ navadnih poročil tudi daljše avdijence, pri katerih je veliko govoril. Od 18. novembra dalje se je zmanjšal tek. Ta dan |e cesar v okrepitev svojih moči izpil kozarec močnega belega vina in je pokadil še vedno svojo običajno smotko. Zadnje noči je nekoliko motil kašelj; vendar pa te pomirjalo zdravnike dobro delovanje srca In enakomerno dobro dihanje. Tudi 19. novembra, celo včeraj je cesar še delal čez dan, dasiravno je bil utmjenejši in bolj oslabel kot drugače, ter je, kakor znano sprejel vrhovnega armadnega poveljnika vojnega maršala nadvojvodo Friderika v tričetrturnl avdiienci. V najožji okolici pa je stanje vladarjevo vzbujalo resno skrb. Nadvojvoda Marija Valerija je bila zadnje dni vedno pri cesarju. Sedaj ste prispeli tudi starejša hči, bavarska princezlnja Gizela in svakinja voj-vodinja soproga Karla Teodorja Bavarskega na Dunaj. Prestolonaslednik in soproga sta stalno ostala na Dunaju.
V	ponedeljek zvečer je cesar prvikrat šel bolj zgodaj k počitku kot drugače. Prvi del noči do ene je potekel nemoteno; šele potem je začel cesarja napadati kašelj. Mrzlica, ki se ni znižala, je kazala 21. novembra tekom dneva grozeč porast. V popoldanskih urah se je nato shujšalo in to shujšanje je pnovzročilo smrt
Nadvojvodinja Marija Valerija, ki se ie neprestano mudila ob smrtni postelji svojega cesarskega očeta, se je pred 8 zvečer odpeljala na zapadni kolodvor pričakovat svojo iz Wallseeja prihajajočo hčer, a jo je dvorni uradnik, k! se je takoj pripeljal za njo, zopet pklical nazaj v schonbrunski grad, ker je v tem izginilo upanje, da bi se dalo ohraniti vladarjevo življenje. Kmalu po vrnitvi nadvojvodinje ie cesar izdihnil svojo dušo.
V	prvih večernih urah je skrb vzbujajoča vest o naraščanju mrzlice resno vznemirila prebivalstvo zaradi vladarjevega stanja. Po večernem sporočilu žal ni bilo več dvomiti o težki bolezni. Vkljub temu pa se je vzdrževalo zaupanje v cesarjevo odpornost. V vseh cerkvah je zvečer nenavadno velika množica vneto molila za cesarjevo ozdravljenje.
Vest o cesarjevi smrti se je razširila šele proti 11 ponoči po javnih lokalih in je delovala naravnost omrtvujoče na občinstvo, ki kar ni moglo pojmiti, da M bila vest resnična. Dogodek so okoli poteoči razglasili tudi listi s posebnimi izdafcUBL
DUNAJ, 22. (Kor.) >Fremdenblatt« do-znaje: V sobi, kjer je cesar umrl, so bili navzoči vsi na Dunaju nahajajoči se člani cesarske hiše, vse dvorne šarže, kakor tudi minister za vnanje stvari baron Bu-rian in ministrski predsednik dr. pL K6rber.
Minister za vnanje stvari baron; Burian je eno uro pozneje, nego vsi drugi, zapustil schonbrunnski grad.
Ob smrtni postelji je nadvojvodinja Marija Valerija opravila molitve za pokojnika.
Splošna žalost v monarhi]!.
Voščila za novega vladarja
DUNAJ, 22. (Kor.) Globoka bolestna žalost, ki preveva vso družino avstrijskih narodov za predobrotnim in premodrim vladarjem, ki je njihovo usodo vodil milo in pravično nad dve človeški dobi, žalovanje za cesarjem, ki so ga njegovi narodi ljubili kot očeta, v katerem so izgubili najdražje, se zrcali v vsem avstrijskem časopisju. Ob mrtvaškem odru tega vladarja, ki je od dneva, ko je nastopil vlado, nosil najtežja bremena, skoraj 68 let s trdno roko vodil državno ladjo, pod čigar vlado se ie država na vseh poljih političnega in javnega življenja, gospodarstva, trgovine, industrije in umetnosti razvila, kot nihče ni mogel slutiti, molče vsa nasprotja in 9 skoraj nikdar opaženo eno-dušnostjo izraža vse časopisje ogromni dolg hvaležnosti, ki ga je dolžna monarhija cesarju Francu Jožefu. Malokateri cesarju posvečeni članek se ne spominja ginljivih besed cesarjevega manifesta ob izbruhu vojne s Srbijo in vsi listi poudarjajo, da mu ostane častni naslov »mirovnega kneza« tudi po pretresljivih dogodkih zadnjih dveh let ohranjen za vse čase. Dasiravno ni bilo dano cesarju, da bi bil doživel konec strahovite, njemu in njegovim zaveznikom narinjene vojne, je vendar imel zadoščenje, da je videl zmago, moč svoje armade, pogum brodovja in neupogljivo voljo za zmago ter zaupanje v zmago pri narodih, ki niso bili nikdar tako trdno kot v tem težkem času zgrnjeni o-koli njegovega prestola. Pod omrtvujo-čim vtiskom pretresljive vesti o cesarjevi smrti ne more časopisje opisati vsega pomena dobe cesarja Franca Jožefa in se omejuje na to, da podaja obris najvažnejših faz te dobe, o kateri ostane sodba svetovni zgodovini.
S toplimi besedami simpatije in toplimi voščili vse časopisje pozdravlja mladostnega naslednika velikega cesarja, ki si je pridobil neomejeno ljubezen in spoštovanje vsevkupoie oborožene sile sredi svojih voajkov v gromu topov, h kateremu prav tako k njegovi prestvetli soprogi v njuni srčni dobroti in ijudomilosti vzkipevajo vsa srca. Vse časopisje izraža iskreno željo, da bi bilo dano mlademu cesarju, da bi postal srečen vladar, ki naj bi po slavnem miri\ skrbel za blaginjo svojih narodov, za duševni in gospodarski napredek ter monarhijo, ki ojačena in pomlajena izide iz zmagovitega boja, sledeč sijajnemu vzoru pokojnega vladarja, do-vedel na zunaj in znotraj do novega sijaja.
NEMŠKI GLASOVI.
BERLIN, 22. (Kor.) »Norddeutsche AUg. Zeitung« piše: Notri med besnenjem svetovne vojne je cesar Franc Jožef položil svojo glavo k počitku. Ne zlomljenega duha je zvesto izpolnjeval svoje v ladarske dolžnosti, dokler ni ugasnilo z zadnjim dihom to življenje, ki je vsebovalo vso bol, vso veličino človeške usode. V ljubezni polnem spoštovanju se mudijo naše misli v teh urah pri viteško blagi podobi cesarja, od katere je v starih kakor v mladih letih vzhajal brezprimerno visok čar. V globoki žalosti se pridružujemo boli, ki jo danes občuti avstro-ogrska monarhija do zadnje koče. Zvezi z nemško državo je bil cesar Franc Jožef čuvar neizpre-menljtve trdnosti. Bil je v podlago mirovni politiki, ki jo ie v sporazumljenju z voditelji nemške države skozi desetletja vzdrževal v blagoslov za Evropa Vkljub vsem vremenskim znakom in naraščajočim nevarnostim se je zdelo, da se njegova vladovina dovrši v miru. Tedaj pa so dali v Sarajevem v daljavo odzvanjajoče znamenje, za strašno krizo, ki le pri-
hrumela nad Evropo. K vojni sileče vlasti so nadvladale. Njih prvi udarec je bil naperjen proti habsburški hiši. Ne da bi omahoval, je stal cesar Franc Jožef tudi v tej najtežji izkušnji. Ce mu ni bilo usojeno, da bi dovel svoje narode do zadnje zmage, pa je smel delo mirno položiti v mladostno krepke roke svojega naslednika. Zmagovito stoji Avstro - Ogrska nasproti navalu svojih sovražnikov, jasno blesti habsburška zvezda skozi oblake, neurja in sile viharja.
ftemfko mim p(Mlo.
BEROLiN, 21. (Kor.) VVolfiov urad javlja: Veliki glavni stan, 21. novembra zvečer.
V somskem okolišu močna megla. Bojno delovanje danes manjše. — Craiova ie vzeta.
Bolgarsko nmim poročilo.
Sofija, 21. (Kor.) Poročilo generalnega štaba:
Macedonska front a.— Med Pre-spskim jezerom in reko Črno kakor tudi v okolišu vasi Paral Vaslava so se vršila artilerijska in infanterijska podjetja brez posebnega pomena. Šibke sovražne napade pri vaseh Grunište, Tirnove in Tuše smo z ognjem in protinapadi odblii. Na o-beh straneh Vardarja slabotno artilerijsko delovanje in spopadi med patruljami. Naš artiljerijski ogenj je sestrelil neki sovražni aeroplan, ki je padel v vardarsko dolino. Oba letalca smo ujeli. Na vznožju Bela-sice planine in na strumi slabotno artilerijsko delovanje. Na Egejskem obrežju mir. Sovražna letala so brezuspešno metala bombe noa naše postojanke pri Orfanu in na most pri Buku. — Romunskafron-ta. Sovražnik razstreljuje svoje transportne ladje, ki leže za otoki ne daleč od Ka-lafata, z bombami v zrak. Sovražna arti-lerija obstreljuje slabotno Silistrijo, Ultino, Rašovo in Črnovodo. — V DobrudžI slabotno artilerijsko delovanje in boji med poizvedovalnimi oddelki in stražami. Na obrežju Črnega morja sta danes zjutraj dva ruska rušilca torpedovk bombardirala svetiljnik v Emineh in popoldne mesto Costanza. Naša artilerija je prisilila sovražni ladji, da ste se takoj umaknili na visoko morje.
K zavzetju Bitoija.
SOFIJA, 21. (Agence Tel. Bulgare.) Žalostna vest o zavzetju Bitoija po sovražniku na Bolgarskem nikakor ni napravila vtiska, ki so ga pričakovale četveroza-vezne vlasti, katere so upale, da z zase-denjem zlomijo pogum armade in prebivalstva dežele. Javno mnenje, ki z veliko napetostjo zasleduje razvoj borbe, je bilo že dalj časa pripravljeno na to. Časopisje je soglasno mnenja, da Francozi in Srbi ne bodo mogli črpati dobička iz zasedenja mesta, kajti za Bitoljem stoji gorska grmada, ob kateri si mora vsak sovražnik razbiti glavo.
Sovražna uradna porošifa.
DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča.
Italijansko uradno poročilo.
20. novembra. — Na trentinski fronti artiljerijske akcije in po našem ognju ovirano delovanje sovražnika v okopnih delih. Na Visokem Butu je sovražna artiljerija bombardirala naše postojanke na Malem Ralu in Freikoflu. Naša artiljerija jo je s svoje strani učinkovito obstreljevala. Na Krasu je sovražnik v noči na 19. t. m. po srditem artiljerijskem ognju z močnimi silami naše postojanke na vrho 126 severno Volkovnjaka. Po srditem boju je mogel zasesti enega naših okopov. Na ostali napadni fronti smo ga zavrnili z velikim! izgubami. Zajeli smo nekaj mož. Slabo vreme je trajalo v vsem operacijskem ozemlju. — Pri operacijah za zavzetje Bitoija je učinkovito posegla vmes v goratem pasu med ravnino ob Črni in Presp-skim jezerom italijanska enota, sestavljena iz artiljerije in pehote. Premagujoč velike terenske in vremenske težave ter srdit sovražni odpor, je prodirala ob vzhodnem pobočju Babe planine in je zajela kakih 200 mož.

i i



Stran II.
»EDINOST« št. 325.
ODSTOP NEMŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA ZA ZUNANJE STVARI.
BEROLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor čujenio, je državni tajnik za zunanje stvari, državni minister pl. Jagow, zaprosil za odpust iz zdravstvenih ozirov. — Za naslednika bo najbrž imenovan državni podtajnik Ziminermann._
Cesar Franc Joief I.
In Rlses^a dobe.
(Nad ':evarje).
Košut je hotel v vsej naglici pomadjariti vse nemadjarske narode na Ogrskem in podjarmiti tudi Hrvatsko. Dvignili so se zlasti Hrvatje in Srbi. Hrvatom je stopil na čelo ban Jelačič in pripravil se je na boj na lastno roko, da reši državo. Zbral je 40.000 mož in jih meseca septembra vodil prek Drave na Ogrsko, ne da bi krčil Ma-djarom pravice, nego da bi kaznoval tiste, ki hočejo razdreti zvezo med kraljem in kraljestvi. Bojeval se je precej siečno. Kar je meseca oktobra izbruhnila vstaja na Dunaju in Jelačič je takoj krenil tja. da bi pomagal zadušiti upor. S knezom Alfredom vVindischgratzom je ukrotil Dunaj. Potem se je zopet vrnil na Ogrsko, da bi tam branil Avstrijo in svoj narod.
Dne 2. decembra 1848.
Ko so ukrotili upor na Dunaju, je cesar Ferdinand odložil cesarsko krono; ali te stvari niso bili sklenili še le tačas. 2e leta 1847 so se bili dogovorili cesar, cesarica in knez Metternich, da izročijo krono nadvojvodi Franu Josipu leta 1848, ko postane polnoleten. Ko je izbruhnila vstaja na Dunaju, je hotela cesarica Marija Ana takoj da odstopi Ferdinand, a ne samo zaradi njegove bolehnosti, ampak tudi zato, ker se je bala, da ne bi uporniki prisilili cesarja do kake krivičnosti. Toda Metternich jo je pregovoril, naj počaka do polnoletnosti nadvojvode Frana Josipa. Ko je knez Metternich odstopil in zbežal, je bil najvpliv-neji mož knez Alfred WindischgrStz; njemu so največ in vse zaupali na dvoru. Ta je kmalu uvidel, da je izprememba na prestolu potrebna, treba je bilo čile, mlade moči,ki bi še mogla rešiti Avstrijo. Bo-lehni cesar Ferdinand je sam hrepenel po pokoju in Windischgratz je zahteval, da mora novi vladar biti čisto nepristranski In ne sme biti zapleten v minole zmešnjave in da ne sme slediti Ferdinandu njegov brat nadvojvoda Franc Karol, ki je imel prvo pravico do prestola, nego prvorojeni mu sin nadvojvoda Fran Josip. In nadvojvoda Franc Karol in njegova soproga sta se radovoljno odpovedala prestolu in potem so se na dvoru pripravljali na važni dogodek.
Ko sta Windischgratz in ban Jelačič z vojsko vzela Dunaj, je stopil na čelo novemu ministrstvu svak VVindischgratzov, knez Fetiks Schwarzenberg. Cesar Ferdinand je vedno bolj in bolj silil na odstop. Najprej so določili, da se izvrši cesarjev odstop dne 24. novembra 1848, a potem so ga preložili na soboto dne 2. decembra in določili, da se novi cesar ne bo zval Franc II., temveč Fran Josip, kakor je sam želel.
Dne 2. decembra zjutraj ob 2 so dobili vojaki olomuške posadke povelje, da bo ob 9 dopoldne parada. Vzroka temu ni vedel nihče. Okoli 8 zjutraj so bili v veliki dvorani nadškofijske palače zbrani nadvojvode in nadvojvodinje, ministri, namestniki, generali, duhovski dostojanstveniki in druga odlična gospoda. Na vseh obrazih se je izražalo vprašanje: Kaj pomeni to? Čemu so nas pozvali sem? — Odgovor na to vprašanje bi bili mogli dati pač le nekateri gospodje, ki pa so molčali kakor grob.
Dočim se je v predsobah gnetlo vse polno ljudi, so pustili v prestolno dvorano samo člane cesarske hiše, ministre, kneza Windischgratza, bana Jelačiča, grofa Griinneja in poslaniškega tajnika Hiibnerja, ki se je vsedel za mizo in tam pripravil pi-salnG orodje.
Kmalu po 8 so se odprla vrata iz dvorane v cesarske sobane in prikazal se je generalni pobočnik knez Josip Lobkovic, za njim cesar in cesarica, vrhovni dvorni maršal deželni grof Ftlrstenberg, vrhovni nadvornik, potem nadvojvoda Franc Karol z nadvojvodo Fran Josipom. Cesar in cesarica sta se usedla, prav tako tudi navzoči nadvojvode in nadvojvodinje. Cesar Je potegnil iz žepa list In prečital to-Ie kratko, ali silno važno izjavo: »Tehtni razlogi so nas dovedli do neprek. sklepa, odložiti cesarsko krono, in sicer v prid Našemu dragemu nečaku, presvetlemu gospodu nadvojvodi Franu Josipu, ki smo ga proglasili polnoletnega, ko je Naš ljubljeni gospod brat, presvetli gospod nadvojvoda Franc Karol, Njegov oče, izjavil, da se nepreklicno odreče pravici do nasledstva, pristoječi mu po veljavnih hišnih in državnih zakonih v prid Svojemu sinu«.
Minister knez Schwarzenberg je prečital potem pismo, v katerem nadvojvoda Franc Karol izjavlja, da se »za slučaj odstopa Njegovega Veličanstva, vladajočega cesarja in kralja Ferdinanda L, odreka pravici do nasledstva v prid svojemu pr-vorojenemu sinu in njegovim naslednikom, opravičenim do nasledstva. Na to je prečital minister odstopno pismo cesarja Ferdinanda, v katerem izroča krono vseh kraljestev in dežel svojemu nečaku Franu Josipu. Cesar, nadvojvoda Franc Karol in Schuarzenberg so podpisali odstopno pismo _ in važna izprememba na prestolu je bila izvršena.
Cesar Ferdinand se je pripognil k novemu cesarju, ki je od ganotja ihte!, ga blagoslovil in objel. Na to je pokleknil pred cesarico, ki ga je tudi objela in poljubila. Isto se ie ponovilo tudi pri njegovih roditeljih in navzočih sorodnikih, ki so vstali iii se poklonili novemu gospodarju.
Ko je še Miibner spisal in prečital zapisnik o vsem dogodku in so ga podpisali vsi navzoči, izvzemši oba cesarja, je dvor odšel v cesarjevo stanovanje. Pero pa, s katerim so podpisali zapisnik, si je prisvojil cesarjev brat Ferdinand Maks. In hranil je to pero še v Miramaru kakor dragoceno svetinjo.
Nato je vsa gospoda zapustila sobo in vsa ondi zbrana množica je vdrla v prestolno dvorano, kjer jej je knez Schwarzenberg s kratkimi besedami naznanil, kar se je zgodilo pravkar. Isto so izklicali v obeh jezikih na treh krajih v mestu. V nadškofijski palači so se poklonili novemu vladarju ministri in generali.
Zunaj mesta pa je čakalo vse vojaštvo olomuško v paradi. Po 9. uri je prijahal nadvojvoda Ferdinand d' Este in oklical izpremembo na prestolu. Kmalu za njim je prijahal novi cesar sam na čelu sijajnega spremstva.
Proti poldnevu je novi cesar s svojimi roditelji spremil cesarja Ferdinanda in njegovo soprogo na kolodvor, odkoder je slednji odpotoval v Prago, kjer je živel do leta 1873. Zgodovina mu je radi njegovega dobrotnega srca nadela pridevek: »Do-brotljivi«. Cesar Ferdinand se je v posebnem manifestu poslovil od avstrijskih narodov. Novi cesar pa jih je pozdravil s posebnim oglasom, v katerem je obetal »svobodne in času primerne uredbe, pravo svobodo, ravnopravnost vseh narodov v državi in jednakost vseh državljanov pred zakonom«. Grofa Radeckega je v posebnem pismu prosil pomoči in sveta.
Oklic je napravil povsod najbolji vtis — razen na Ogrskem in v italijanskih krono-vinah. V državnem zboru v Kromerižu je naznanil važni dogodek sam minister knez Schwarzenberg. — Tistega dne so v Olo-mucu priredili razvetljavo, kjer so se lesketali češki in nemški transparenti s pozdravi cesarju. Drugi dan so se prišle cesarju klanjat oblastnije, generalstvo, du-hovništvo, učiteljski zbori. Številne deputacije so prišle tudi iz vseh dežel. Iz Trsta so poslali tri gospode, med temi je škof Legat zastopal Slovence.
V	viharnih časih je Fran Josip nastopil vlado. Revolucija je bila sicer zadeta v srce, ko se je moral vdati Dunaj. Tudi po drugih mestih je nastopil mir. Toda niso se še podvrgle Benetke, ki jih je morala avstrijska vojska oblegati na morju in na kopnu. Revolucionarna stranka na Beneškem in v Lombardiji je težko čakala tre-notka, da se zopet dvigne in prežene avstrijsko armado. Seveda je stranka upala na pomoč Pijemontezov. Pričakovala je tudi pomoči iz Avstrije same, kajti bili so vedno v tesni zvezi s Košutovo stranko na Ogrskem. Ta stranka je hotela ustanoviti demokratično državo na stroške ce-lokupnosti avstrijske monarhije in nema-djarskih narodov. Da dosežejo ta smoter, so se Madžari zvezali z revolucijonarji vse Evrope. Novega vladarja Frana Josipa revolucijonarji na Ogrskem niso hoteli priznati za pravega kralja ogrskega; trdili so, da je pravi kralj še vedno Ferdinand in da se bojujejo za njegove pravice, češ, da so ga sovražniki narodne svobode odstranili šiloma.
V	avstrijskih takozvanih nemško-slo-vanskih kronovinah je vlada v poletju 1848. pozvala državljane k volitvam za prvi avstrijski državni zbor. Dne 15. marca 1848 je cesar Ferdinand na pritisk ljudstva podpisal ustavo. Neopisno veselje je zavladalo povsod. Narodne garde so se ustanavljale po vsej državi. Med 383 poslanci je bilo 16 slovenskih. Uradniškim ministrom so nasledovali ljudski. Novi parlament je imel samo eno zbornico s samimi izvoljenci ljudstva. Ljudska volja je bila postavljena na prvo mesto. Sprejela je med drugim tudi predlog, da država ne sme niti priznati niti komu podeliti nobenega plemiškega naslova. Proti temu parlamentu, ki ga je cesar vsled revolucije na Dunaju premestil v Kromeriž na Mo-ravskem, so se nakrat dvignili generali, da ga strmoglavijo prej ali slej. Se nikoli niso poslali avstrijski narodi v parlament tako veliko število res prosvitljenih mož, kakor v to prvo državno zbornico, ko se še ni nikjer vpraševalo, kateri stranki pripada kandidat, marveč, koliko je v resnici zmožen?! To gonjo proti ljudskim zastopnikom je iz Bruslja podpihoval prognani knez Metternich.
Kromerižka zbornica je imela izvršiti svojo glavno nalogo, dati ustavno podlago, po kateri naj se preustroji vsa država. — Vsled njenega demokratizma pa je bila v strašilo zgoraj omenjenim Krogom, ki so našli tudi na dvoru močno oporo. Intrige so rodile kmalu zaželjeni sad. Najprej so ljudsko ministrstvo nadomestili s konservativnim: predsednik knez Schwarzen-berg, minister za notranje stvari grof Stadion, prasodni minister Aleksander Bach, minister brez naslova Kulmer. Slednji Je bil Hrvat kakor zastopnik Jugoslovanov, ki je bil že tudi član prejšnjega kabineta. Direktno ni posegal v politiko. Glavni junaki so bili prvi trije,
Schwarzenberg je bil trdosrčen pleme-nitaš.Svojčas je služil v diplomaciji in je bil znan radi svojih ljubavnih afer. Po njegovem naziranju so imeli narodi le poslušati, vladati pa cesarji in njih svetovalci. — Aleksander Bach je bil svoj čas advokat na Dunaju in je bil potomec kmetske rodbine. V dneh dneh meseca marca 1848, ko je ljudstvo zahtevalo ustavo, je bil Bach ognjevit boritelj za ustavo, nekaj mesecev na to pa že v službi in eden glavnih opor tiste vlade, ki jo te par tednov prej tako neusmiljeno bičal. Stalnih načel ni poznal razun enega: da se vzdrži na površju. V 35. letu svoje dobe je postal minister. Znal se je hitro prilagoditi vsakemu položaju, sicer pa je bil ena najbolj bistrih glav med tedanjimi cesarskimi svetovalci.
j— Grof Stadion, minister za noiranje stvari, ni maral aristokracije, kar javno je gcv ril o njeni duševni revščini ter trdil da je. nesposobna za katerikoli odgovor-1 neje mesto v državi.
V	istem času, ko je ljudski parlament izdeloval v Kromerižu novo ustavo, so delovale proti njemuingaizpodkopavale intrige na Dunaju, kjer so ministri delali svoje ustavne načrte, in v Olomucu, kjer je bival dvor. Dne 6. januarja 1849 so se sešli ministri vprvič, da izdelajo svojo »ustavo ne glede na sklepe kromeriškega parlamenta. V dveh mesecih je bil načrt gotovv Parlament je bil s cesarskim ukazom raz-puščen in dne 4. marca 1849 je bila s cesarskim patentom svečano oktroirana nova ustava, ki pa ni prišla nikdar v veljavo.
V	ustavi so prodrla Stadionova načela o večji samoupravi občin, o ustanovitvi močnega uradništva in o odpravi vseh stanovskih predpravic za plemstvo. Na mesto plemenitašev je poklical v politično življenje vse one, ki so plačevali visoke davke. Te ideje je prinesel seboj iz Trsta, kjer je bil nekaj let cesarski namestnik in je imel tam priliko spoznati na svoje oči veliko življensko in državnotvorno silo srednjega stanu.
Ustava je bila trn v peti vsem onim krogom, ki so imeli tedaj na dvoru glavno besedo: visokim plemenitašem'in generalom. Državni zbor je bil razpuščen in vlada si ni upala sklicati novega, ker so bili mero-dajni krogi proti temu. Vsi zakoni od 1849 do 1851 so bili izdani provizorično — dokler se ne skliče državni zbor. Windisch-graetz, Mettrnich in drugi so intrigirali in na vladarja so pritiskali dvorni krogi,
.	~ " In tako je
cesar dne 20. avgusta 1851 preklical ustavo; dva dni nato je bila razpuščena narodna garda. Septembra istega leta je bila odpravljena prisega na ustavo.
Doba od 1851 do 1861 pomenja popolno zmago absolutizma in reakcije nad ljudsko vstajo iz leta 1848. Uprava je bila popolnoma centralistična. Žandermerija, prvotno ustanovljena samo za Lombardijo, Beneško in italijanski del Tirolskega, je bila razširjena na 16 polkov. Žandarji niso zalezovali samo meščanov, ampak prav tako tudi duhovščino, kakor častnike cesarske armade. Vohunstvo je bilo v polnem cvetju. To so bili takozvani Bachovi huzarjl.
Zmaga na Laškem.
Nesrečna vojna leta 1848 ni izpameto-vala pijemonteškega kralja Karla Alberta; kar mu je izpodletelo takrat, je upal dovršili z boljim uspehom spomladi leta 1849. Zanašal se je pri tem na uporni duh v Lombardiji in na Beneškem, na pomoč italijanskih revolucionarjev, na boje, v katere je bila zapletena avstrijska vojska na Ogrskem, in pričakoval je tudi pomoči iz Francije in Anglije- Vso zimo se je pripravljal na boj. A tudi maršal Radecki je ojačil svojo armado. Dne 16. marca 1849 je pijemonteški kralj odpovedal premirje. Kmalu so pričeli boji. Prvikrat so bili Pi-jemontezi premagani pri Mortari dne 21. marca 1849 in dne 23. marca pri Novari. Kralj Karol Albert se je takoj po izgubljeni bitki odpovedal prestolu in pobegnil na Portugalsko k svoji hčeri, portugalski kraljici. Novi kralj Viktor Emanuel je takoj drugi dan sklenil z Radeckim premirje, ki mu je sledil mir dne 6. julija 1849. Tako hitro je bila končana ta vojna. Na Italijanskem se je kmalu potem vse vrnilo k staremu redu. Dne 12. aprila 1850 je prišel zopet papež v Rim, iz katerega so Avstrijci in Francozi pregnali Garibaldija. — 2e 22. maja so se vdale Benetke; vrnili so se z avstrijsko pomočjo tudi vladarji Toskane, Parme in Modene.
Zmagovitega maršala Radeckega je cesar odlikoval, kar je mogel. Ruski car ga je imenoval generalnim maršalom. Ko je bila vojna na Laškem končana, je mogel cesar z večjo silo nastopiti na Ogrskem.
Boji na Ogrskem.
Na Ogrskem so bili še vedno hudi krvavi boji na vseh mejah, kjer so Madjari mejili s Srbi, Hrvati, Romuni m Slovaki.; Posebno grozoviti so bili boji s Srbi v Banatu. Dvignili so se tudi Romuni na vztoč-nem Ogrskem in Erdeljskem proti Košu-tovi vladi. Po zimi je zbiral knez Wm-dischgraetz vojsko na avstrijski, Nugent na štajerski, Simonič na moravski, Schlick na gališki meji. Zaman je že cesar Ferdinand opominjal Madjare, naj se mu poko-rć, uporniki so ostali gluhi na take opomine. Ogrski državni zbor ni priznal Frana Josipa za pravega ogrskega kralja, čes, da z ogrskim prestolom ne sme nihče razpolagati brez dovoljenja ogrskega državnega zbora. Kdor se pa klanja nepravemu vladarju, je veleizdajnik. Madjarski pun-tarji so izumili sleparijo, da gre za pravice kralja Ferdinanda, češ, da ie on Se vedno zakoniti kralj. Vsled tega se je mnogo madjarskih častnikov in čet pridružilo
vstašera.	... . ,
Vendar se Je Madjarom godila slaba.
Košut je bil najvišji vodja »narodne obramba«, a njegovi pod vodji, 9afgte,x?5 Pf~ rezel, sta se morala umakniti Jelačiću do Bude. Na novega leta dan 1849. se je jela revolucionarna vlada z državnim zborom umikati skozi ravnino med Donavo in Tiso v Debrečin, onostran Tise; dne 5. januarja so cesarski vojaki zasedli Budo m Pest. A revolucija še ni bila uničena. Na Slovaškem se je kmalu G&rgej srečno boril s cesarskimi generali Simoničem in Schlickom, a kmalu se j« spri z Dem-binskim, ki ga je ogrska vstaika vlada imenovala vrhovnim poveljnikom. Pri Kapolni je bil pa poražen, zato ga je Košut odstavil in imenoval njegovim naslednikom generala Vetterja. Na Erdeljskem so bili madjarski vstaši srečneji, kajti on-dotni poveljnik, poljski general Bem, je bil srečen v bojih s cesarskimi četami. Kmalu
je bila skoraj vsa dežela v Bemovi oblasti. Tudi v južni Ogrski so imeli Madjari spomladi 1849 srečo. Do konca aprila si je general Perczel osvoji! ves Banat. Srbi in Avstrijci so se s srbskim patriarhom morali umakniti v Slavonijo. Mejtem se je Windischgraetz zaman trudil, da bi dobil v svojo oblast utrjeni Komorn; novi ogrski poveljnik, Gorgej, ga je potisnil nazaj proti Budi. Windischgratza so odpozvali v Olomuc in na njegovo mesto imenovali generala Weldena. Nu, videlo se je, da je bil dosedanji boj na Ogrskem za Avstrijo brezuspešen, kajti Avstrija ni mogla uporabiti vseh sil; poslati je morala mnogo vojske Radeckemu v Italijo. Uspehi zadnjih mesecev so spravili sma-govite ogrske ustaše ob vso treznost. V veliki kalvinski cerkvi debrecinski je dne 14. aprila stopil Košut na lečo in proglasil, da je hiša habsburška izgubila ogrski prestol in da Je na veke pregnana iz Ogrske. — Zdaj si je general Gorgej po hudem boju osvojih Budo; dne 6. maja je prišel tja Košut.
Na Laškem je medtem Radecki porazil Pijemonteze pri Novari (23. marca 1849). Takoj so enega najboljih generalov barona Haynaua imenovali vrhovnim poveljnikom na Ogrskem, ki je vzel seboj na Ogrsko nekoliko polkov. V tistem času se ie cesar Fran Josip obrnil tudi na ruskega carja Nikolaja I. s prošnjo, naj mu pomaga udušiti upor na Ogrskem. Košuta je prešinil strah, ko je izvedel to. Poleg tega tudi ni bilo prave sloge med njim in Gor-gejem; madjarski in poljski generali so se pa prepirali in sovražili med seboj.
Začetkom junija so Rusi pod generalom Paskievičem prekoračili Karpate in začeli prodirati po načrtu, kakor sta ga dogovorila cesar Fran Josip in car Nikolaj v Varšavi. Drugi oddelek ruske vojske je jel zasedati Erdeljsko. Madjari so se povsod u-mikali. Košut je vzel Gorgeju vrhovno poveljstvo in je izročil generalu Meszavosu. GSrgej je pa še ob pravem času krenil z delom vojske proti reki Tisi, Košut in državni zbor pa sta utekla v Segedin. Dne 12. julija so Avstrijci vnovič zaseli Pešto, ne da bi jim kdo skušal to zabraniti. V tej stiski je državni zbor v Segedinu hotel F^praviti, kar je prej zagrešil. Sklenil je, da so vsi narodi na Ogrskem ravnopravni; njih jezikom so dovolili nekaj veljave v šoli in uradu, pravoslavni cerkvi pa obširno samoupravo. Toda vse je bilo prepozno! Se istega dne je državni zbor odšel v Arad, ker ni bil v Segedinu več varen pred Rusi. Madjarska vstaška vojska je bila od Rusov in Avstrijcev poražena v več bojih. Ruske in avstrijske Čete so se bližale Aradu. Dne 11. avgusta se je Košut odpovedal vrhovni oblasti in jo izročil Gdrgeju, pobral ogrsko krono in druge znake ogrske vladarske oblasti in izginil. Gttrgej pa se le moral dne 13. avgusta pri VUagosu vdati Rusom; imel je še 23.000 mož. Rusi so mu izprosili pomiloščenje, Paskievič mu je dal denarja in podal se je v Celovec, kjer je preživel nekaj let na pol ujetnik; pozneje je kmetoval v Vetri-nju m se bavil s kemijo. Ko je bil popolnoma pomiloščen, se je vrnil na Ogrsko.
Hitro so se potem vdala ostala manjša vstaška krdela m trdnjave; najdalje se je držal Klapka v Komornu, dokler ni tudi on dne 27. septembra izročil trdnjave generalu Haynau, ki' ga je pomilostil. — Marsikateri pristaš Košutov je moral pretrpeti hudo kazen. Mnogo jih je dal Haynau v Pešti in Aradu usmrtiti; mnogi zvezi s kmetijskim zakonom je bil tudi so plačevali Primorci 64.998 gold. — V »o zbežali s Košutom na Turško in se klatili po tujini mnogo let; njih imena so pri-Dlli na vislice, imetje pa zaplenili. Tako je končala ogrska vstaja.
Doba absolutizma (1851—1861) Spremembe pri vojaštvu, upravi, sodstvu.
Med najprve izpremembe, ki jih je ukazal novi cesar Fran Josip, spadajo ukazi glede vojne službe. Glede vojaške službe niso bili v vseh deželah enaki predpisi.
V	deželah, ki jim pripadajo tudi slovenske pokrajine, je moral služiti vojak 14 let; a uosluženec je moral biti pripravljen še do 38. leta, da ga pokličejo med brambovce.
V	naših deželah je prišlo na 1000 prebivalcev 26 novincev. Leta 1845 so sicer znižali službeno dobo v mirnih časih od 14 na 8 let. Dne 5. decembra 1848 je objavil cesar Fran Josip novi zakon o naboru, ki je odpravil najprej osvoboditev plemenitašev od vojaške službe; ukazal je, da mora določevati žrebanje vrsto, po kateri pridejo mladeniči k naboru, ko so izpolnili 20. leto; služiti pa mora novi potrjeni novinec samo 8 let v redni vojski in 2 leti v rezervi, če je treba. Število novincev je bilo sedaj enako za vse dežele; osvoboditi so smeli samo kmetskega sina, Če je bil potreben za dom; kdor se je hotel odkupiti, plačal ie, Ce so mu dovolili odkup, 1500 gold., da so napravili zalogo za namestnike.
Olajšalo se je breme zlasti posestnikom tudi s tem, da so morali odslej dajati pri-prego in stanovanje vojakom tudi dotlej oproščeni posestniki stanovskih ali gospodarskih hiš. Za ranjene častnike in vojake, za vdove in sirote vojakov se je tudi preskrbelo. Tačas je cesar odpravil grozno kazen, ki je bila v tem, da so letali med šibami in da so vklepali vojake tako, da so bili čisto skrivljeni. Nova razdelitev nabornih okrožij se je ozirala tudi na jezikovne meie.
Preveliko zaprek je delalo vladi tudi slabo denarno stanje v Avstriji; t. j.: finance. Žalostne homatije od leta 1848 dalje so Jako povišale stroške za vojaštvo, a znižale državne dohodke. Potem je bilo treba toliko preosnov, ki so tudi zahtevale velike svote denarja. Primanjkljaj ali deficit je vedno rastel. Leta 1849 je znašal 154 milijonov gold., leta 1852 — 79 mil., leta 1854 — 157 mil., leta 1859 pa že 280
milijonov. Leta 1848 je banka izdala vse suho zlcito, in odslej so si morali pomagati s papirnim denarjem, ki pa seveda ni imel prave vrednosti. Torej so morali iskati novih virov državnim dohodkom. T i davkih so posebno rastle doklade.
Država je jemala denar deloma v inozemstvu, deloma v domačih deželah; U-lasti je omenili veliko narodno posojilo iz leta. 1854, ki je znašalo 500 milijonov in je -bilo že v petih tednih vladi na ponudbo; tudi iz slovenskih dežel so podpisali nekaj milijonov. Poleg tega so zastavili nekoliko državnih posestev narodni brarnbi, prodali železnice neki francoski družbi na 99 let in tudi nekatera državna posestva. A to so bila samo sredstva za silo; z njimi ni finančni minister dosegel druzega, nego da je prelagal breme z rame na ramo; zaupanja v državno gospodarstvo ni bilo niti pri bankah niti pri narodih, ker ni bilo nobene kontrole.
* « *
Zakon o srenjah, ki ga Je izdal grof Stadion, je stopil v začasno veljavo leta 1849. Navzlic mnogim oviram je napredovalo urejevanje občin povoljno, posebno tam, kjer so vrli uradniki v poljubni domači besedi razlagali kmetom pomen novega srenjskega zakona. Ureditev srenjske u-prave je bila edino delo, ki se je posrečilo na polju politične samouprave; toda že leta 1851 so odpravili občinski zakon in omejili delokrog srenjskim zastopom, ki so dalje vodili srenje, ne da bi jih vnovič volili. — Vlada je tedaj dovršila tudi drugo veliko in težavno delo: osnovala je na novih podlagah in načelih splošno politično in sodnij-sko upravo. Vlada je zabičevala uradnikom, da jim bodi sveta dolžnost, da pri vsem poslovanju postopajo po zakonu; poudarjala je tudi kako potrebno je, da umejo uradniki jezik naroda, s katerim jim je občevati. — Prevažna je bila izprememba v sodnijstvu. Namesto nekdanjih graščinskih sodnij so sedaj sodile cesarske sodnije ustmeno in javno in vlada je odredila, da se rabi tudi slovenski jezik pri spisovanju zapisnika. Najznameniteja uredba na polju sodnijstva pa je bila porota, ki je stopila v veljavo koncem leta 1850. — Sodni jam in narodu v podporo so ustanovili notar-stvo (Ietal851); v začetku je bilo pa le malo notarskih mest. — Glede preosnove države se je vlada opirala na zgodovinske razmere, na stare kronovine.
Leto 1848 je prineslo nov svobodni tiskovni zakon. To je nehalo leta 1852, ko je cesar dovolil novinam mnogo olajšav, vendar je ostala tiskana beseda pod strogim nadzorstvom oblastnij; izdajatelji so morali vlagati kavcije i. t. d. — Nekaka spo-polnitev svobode tiska je svoboda zborovanja In snovanja društev; tudi tej svobodi so bile začrtane meje v društvenem zakonu iz leta 1852. Smeli so snovati nepolitična društva, dočim so bila politična prepovedana.
Leta 1849. so osnovali novo po vojaško oboroženo krdelo za javno varnost. Temu krdelu so nadeli ime »žandarji«, (iz francoščine vzeta beseda »Gens d'armes«, kar pomenja orožnika); o dobrem vplivu te osnove so se pohvalno izražali kmalu vsi. — Leta 1851 je prenehala narodna straža, ki ni več imela pravega pomena.
Kaj se je storilo za kmeta?
Že cesarica Marija Terezija in cesar Jožef II. sta izdala mnogo zakonov, ki sta ž njimi olajšala breme, ki je žulilo kmeta. Določili so tačas natanko, koliko mora kmet-podložnik dajati svoji gos»poski desetine in delati tlake. Od onega časa se je pa le malokedaj ukrenilo kaj važnega za kmeta. Leta 1846. je hotela vlada prisiliti podložnike in gosposke, da se naj vsi pogodijo zaradi odkupa; toda kmetje slupali, da vlada kar brez odškodnine prekliče tlako in desetino. Šele leta 1848. je sklenil državni zbor zakon, ki ga je potrdil cesar Ferdinand 7. septembra 1848, da nehata podložnost kmetov in varstvena oblast gosposk in da nehajo nekatere služnosti podložnikov brez odškodnin, za druge pa da je plačati primerno odškodnino. V zakonu z dne 4. marca 1849 je pa cesar Fran Josip določil, katere služnosti nehajo brezplačno in za katere je treba plačati zmerno odškodnino. Vrednost desetine v pridelkih za eno leto so proračunili n. pr na Primorskem na 93.000 gold. starega denarja; v vsej neogrski Avstriji pa okolu štiri milijone goldinarjev. Desetina slovenskih kmetov je bila vredna približno pol milijona goldinarjev. V gotovem denarju so plačevali Primorci 64.998 gold. — V zvezi s kmetijskim zakonom je bil tudi lovski zakon z dne 7. marca 1849.
2e leta 1827. so poskušali zasaditi Kras pri Nabrežini in Komnu; ali ta poskus se je izjalovil, ker so se lotili dela z nezadostnimi sredstvi. Leta 1850 pa so osnovali na Primorskem društvo za pogozdovanje Krasa. Prvi večji nasadi so se posrečili v okolici tržaiki v Bazovici leta 1857.
(Dalje prihodnjič.)
Domače vesti.
Trst žaluje! Ko se je v prvih jutranjih urah izvedela pretresljiva vest o cesarjevi smrti, je zavladalo po mestu nekako mrtvilo. Vse je kakor obstalo in prestrašeno povpraševalo, ali je res, ali je mogoče. Potem pa so izšli listi in žalne zastave so zaplapolale po vsem mestu, zavitem v težko žalost in bol. Trst žaluje, globoko žaluje po svojem vladarju in Gospodu.
»EDINOST« Izide jutri zjutraj na štirih straneh z najnovejšimi poročili in nadaljevanjem cesarjevega življenjepisa. Jutri popoldne In naslednje dni, dokler bo potreba, bo »Edinost« izhajala tudi popoldne ob 5. Vsekakor pa Izid večerne izdaie vselej posebej naznanimo v jutranji izdaji.